List 37.
Natoroznanske stvari.
0 vtrinkih.
Spisal Ogrinc Viljem.
Vtrinki so toge, vžgane trupla. Nekteri izgore, ko lete na zemljo, nekteri pa padejo   na  tla,   kamor jih vleče peza.             Kepler. J)
Neko res čudno novico prinesli so nam letos časniki. Ker pa ravno hočem govoriti o vtrinkih in enacih prikaznih, menda se bode marsikdo spomnil, da je bral o velicem kamnu, ki je padel na otok Jamaiko, o kte-rem je tudi „Naprej" precej veliko naznanil. Al takošen kamen ni še nikoli padel na zemljo, pa tudi ne bode ; tudi nisem zarad njega prijel za pero, temuč zarad vtrinkov,   ki sem jih vidil na sv. Lavrenca dan, 8. do
*) Stellae cadentes sunt materia viscida inflammata. Earum ali-quae inter cadendum absumuntur , aliquae vero in terram cadunt, pon-dere suo tractae.                                       Kepler Epitome Astronomi ae
Copernikanae. Tom. I. p. 80.
296
12. avgusta meseca. V teh štirih dneh jih pada obilo, več kakor druge dni, in kakor prej , tako sem tudi letos opazoval jih jaz v Novomestu, gosp. Jože Smrekar pa v Ljubljani.
Ugledala sva jih:
v Ljubljani
8.  avgusta od 9. u. 21 m. —    9. u. 37 m. 3
9.         ,,        »                                •                   2?
10.         „        ,,  9. u. 14 m. — 10. u.    4 m. 19
11.         „        „  9. n. 23 m. —    9. u. 40 m.   5
12.         „        „  9. u. 25 m. — 10. u.    9 m.   7
v Novomestu*'
8.  avgusta od 8. u. 29 m. — 10. u. 15 m. 7
9.         „        „  8. u. 45 m. —    9. u. 58 m. 6
10.         „        „   8. u. 30 m. —    9. u. 25 m. 9
11.         „        „  9. u. 47 m. —    9. u. 52 m.j 2
Iz tega se vidi, da jih je največ padlo 10. avgusta, kar jemlje v misel tudi astronomični časnik „Wochen-schrift". To število pa bi bilo narastlo 3 do 4krat veče za toliko časa, ako bi bila zapisavala vse tudi menj svitle vtrinke, in te po celem nebu; to pa je število le svitlejih vtrinkov v V. l)
Vtrinkov posameznih pa ne bodem našteval; čemu bi to tudi bilo bravcem!
Vendar pa hočem tanj še kaj o njih povedati, in mislim, da vsakdo na kakoršnokoli vprašanje dobo odgovor.
§. 1. Najstareji zaznamki segajo do leta 644 pred Kr., to je, do II. mesenske vojske, do III. rimskega kralja Tula Hostilija. Lete zaznamke nahajamo v kitajski knjigi: „Ma-tuan-lin". Od leta 644 pr. Kr. do 333. leta po Kr. vtrinkov našteje 16. — Kaj pa so mislili Kitajci, od kod da so, potlej kaj so, tega pa ne vemo.
Pravo mnenje nahajamo pri Joncih (učencih Ta-leževih 2) iz Mileta, ki je bil eden izmed „7 modrijanov"), to je, to: „da so vtrinki iz prostora sveta" (kosmischen Ursprunges).
Anaksagora Klacomenčan3) tako-le govori o njih: „Niže kot luno, vendar pa med njo in med zemljo tekajo druge temne trupla".
Tanjše je še izrekel svoje mnenje Diogen Apo-lončan4): „da tekajo z vidnimi zvezdami tudi nevidne (to je, temne) trupla (imenuje jih „kamnja" Steinmassen). Pa te nevidne včasih padejo na zemljo in vgasnejo.
Plini5) v svoji knjigi nič posebnega ne pravi o tacih prikaznih.
Slavni Kepler (1571—1630) zameta opazovanje in preiskave o vtrinkih itd. iz astronomije; pravi vtrnjaki (Meteor) da so iz hlapov (Ausdiinstungen) naše zemlje, ki se vrinejo v tenki in visoki zemeljski zrak. — Natančneje pa to-le pravi:
„ Vtrinki so toge, vžgane trupla. Nekteri izgore, ko lete na zemljo, nekteri pa padejo na tla, kamor jih vleče peza. Tudi se zdi, nekteri da so iz goste snove, ktera se nahaja v tenkem, visocem zraku; in s silnih višin v ravnočrtnem potu padajo skozi zrak". 6)
Pozneje pa so mislili nekteri, da padajo vtrinki z lune; namreč z luninih ognjenih žrel; da pa to ne more tako biti, to sem dokazal, ko sem pisal „o luni" §. 27.   Pa naj bo že, da morejo pasti kamni z lune, —
1)  S ve t kraje (Weltgegend) boni pisal za naprej v slovenskih imenih, tako namreč namesti: N(ord): S(ever); namesti W(est) : Z(ahod);v nam. S(iid): J(ug); nam. O(st): V(zhod) itd.
2)  Živel je sredi 7. stoletja pr. Kr.                                      Pis.
3)  Živel je od leta 500 do 428 pr. Kr.
4)  Živel je v 5. stoletji pr. Kr.
5)  Historiae Naturalis 1. II. c. 58. Gelenius 1602.
6)  Stellae cadentes itd, kakor prej.....Nec est dissimile vero,
quasdam conglobatas esse ex materia foeculenta; in ipsam auram aetheream immista: exque aetheris regione , tractu rectilineo, per aerem trajicere.                                                             Kepler Ibidem.
kaj ni prostora zadosti razun na zemlji? kaj mora kamen ravno na zemljo, malo truplo v daljnem svetu pasti?" J)
§. 2. Že do sedaj smo vidili, da so mnenja razne, da nobeno ni pravo v vseh obzirih, toraj hočemo še nektere pretresati.
a)   Morda so vtrinki izmeti zemeljskih ognjenih žrel? To mnenje ne more obveljati, ker glede samo na Evropo poznamo vse ognjene žrela; vtrinki 100 in več milj daleč od žrel padajo na zemljo; znano pa je, da čez 10 milj daleč od žrela ne pade nikoli nobena izmet.
b)   Kaj pa morda se v ozračji narede iz mineralnih (kamnenih) prvin, ki so raztopljene v njem? Vendar temu mnenju rečemo to nasproti: mogoče je, da se nahajajo kamneni drobci v ozračji, in da na zemljo padajo; vendar nikoli ne morejo tako veliki biti, kakor je navadno vtrinek, za kterega bi morali drobci leči v celem nezmirnem ozračji, — in to ni mogoče.
c) Dalje pravijo celo nekteri, da so vtrinki zgolj električne goreče prikazni, in ne trupla(?).
Gosp. P. A. Kesselmeyer pravi v svojem spisu „o vtrinkih", da se ti ustanove v našem ozračji. Potlej tudi to: vtrinki da so kozmične trupla, to je, iz daljnega prostora sveta, ker po daljnem potu prej ugasnejo in se razrušijo, kot na zemljo pridejo; vtrnjaki pa so zemeljske trupla. Njegovi izreki oporekajo natanjčnemu opazovanju gosp. J. Schmidt-a in gosp. E. Heis-a. In to v 19. stoletji! 2)                                      (Kon. prih.)
l) Več je brati v Littrovovi astronomii str. 567—570 HL §. 47. *) Več o tem se bere v „Heisovi Wochenschrift fiir Astronomie, Meteorologie etc. 1862, Nr. 14, str. 105—111.                           Pis.
304
Natoroznanske stvari.
0 vtrinkih.
Spisal O g" r i n c Viljem. (Konec.)
§. 3. Ali kaj so pa vendar vtrinki? Le ta odgovor še nam ostane.
Vtrinki so trupla sveta, kakor zemlja , ali solnce ali luna; tekajo okrog s o In ca, na poti srečajo zemljo, in ker jih zemlja vleče na-se, za-toraj na-njo padajo. Gotovo ni nemogoče misliti si med velicimi tudi majhne trupla (zakaj tudi so take), kterih pa drugače viditi ne moremo.
A. Newton (izrekuj: Njutn) stavi te-le pravila:
I.  vtrinki so kozmične trupla;
II.   stalne trupla naše sestave (in v elipsah tekajo okrog solnea);
III.    pot in hitrost sta si skor pri vseh vtrinkih enaka;
IV.   so v goščavi (Schwarm oder Strom), ki ima podobo kroga (Ring), in ki je 5—10 milijonov milj širok ali debel, zakaj zemlja, ktera v enem dnevu precej 2 milijona milj preteče, porabi več dni (3—4), da pride skozi goščave.
Cela goščava avgusta mesca (8.—12.) obstoji morda iz 300 bilijonov trupel.
Vtrinki ugasnejo in se raz gube" v drobce prej kakor pridejo na zemljo, in nam svetijo le visoko nad zemljo. V naših krajih je obilnost vtrinkov v enaki uri več noči enaka, to je, če je vtrinkov bilo 9. avgusta mesca od 9.—10. u. največ, jih bode tudi 10. in 11. o ravno tisti uri.
§. 4. E. Herrick v New-Haven (izrekuj : Njuhavn) v Ameriki pravi, da 2 milijona vtrinkov pade vsaki dan (24 ur) v celem ozračji. Vtrinki, „ognjene kepe" (Feuer-kugel) in vtrnjaki so enake kozmične narave in postanejo goreči zato , ker iz silne mrzlote po zadržkih, ki jih imajo premagati v teku, prav hitro, skoro v trenutku , pridejo v ozračje naše zemlje. Ker je hitrost vtrinkov tako silna, je prav vrjetno, da po ozračji razraste vtrinkom gorkota in svitloba, da vtrink odpodi zrak na vse strani, in ker z vso hitrostjo zrak skupaj plane, da nastane hrup, in ne, ker se trupla drobe. Truplo postane pa goreče-tekoČe ,^zrak na-nj tepe in se na-nj opira in ustanovi skorjo. Ce vtrinek daljno ozračje počasi preteče, ne zgori ves, ampak razpoči in prihaja vroč na zemljo (te trupla imenujemo „vtrnjake"). Večina vtrinkov pa hitro teka, zgolj zgori, in to so „vtrjnki".
Število vtrnjakov, ki v enem letu padajo, to je skoraj gotovo 10.000, vendar najdemo samo 2 ali 3. Vide zna manjša hitrost vtrnjakov je pa le odtod, ker so večidel tudi dalje od nas, kakor vtrinki.
§. 5. a) Hitrost vtrinkov itd. je 4y2 do 9 milj v eni sek. (zemljina je le malo veča od 4 milje v 1 sek.) Vendar so nekteri tudi le 3x/q milje, nekteri pa 11 Va do 23% milj pretekli v 1 s. Ta hitrost res očitno kaže, da so vtrinki itd. kozmične trupla.
b) Ognjene kepe tekajo bolj počasi; to se vidi iz tega, ker so se nektere le do 18 čevljev globoko vdrle v mehko zemljo. Tako se je v Ensisheim-u na Elzaskem 276 liber težak kamen 1492. leta 7. dan novembra mesca vdrl le 3 čevlje globoko; tisti v Castro villari  v Abrucih  9. februarja 1583. leta 6 čevljev,   in
samo tisti pri Hradšinu na Hrvaškem 26. dan maja leta 1751 18 čevljev globoko.
c)  Slavni Olbers (1758—1840) stavi največo visokost le na malo več od 30 milj. Heis pa je izrajtal, da je veliki vtrinek 10. dne julija 1837 62 milj bil oddaljen od zemlje, ko je jel svetiti, in 42 m. takrat, ko je ugasnil.
d)  Glede na barvo jih je med opazovanih 4000 (v 9 letih) bilo % belih, 1/7 rumenih, Vit rudečkasto-rumenih, in le 1/37 zelenih. Pa tudi razno svetijo: nekteri so svitleji kot najsvitleje zvezde, nekteri pa se vidijo le skozi dalekovide. Veliko vtrinkov je tudi „re-patih" (kakor na pr. „repate zvezde"), pri druzih pa teče samo truplo.
§. 6. Kadar vtrinki padajo v dobah (Strom), moremo jih vsaj 13—15 v vsaki uri gledati: druge dni pa 4 — 5 v 1 u. Sicer pa v srednji meri največ junija mesca, avgusta in novembra (5 — 6 vtrinkov); najmanj aprila mesca (2—3).
Dobe so pa te-le:
1.— 3. januarja (?) to pa še ni prav gotovo, 18.—20. aprila (?)        „         „        „         „
26. maja (?)        „        „       „        „
20.—30. julija (?)
2.— 5. avgusta
8. —12.     „         goščava (Strom) sv. Lovrenca.
19.—27. oktobra 12.—14. novembra
9.—12. decembra.
Mesto pa, z kterega se vtrinki vtrinjajo, imenujejo: „Radiationspunkt".
§. 7. Kemično preiskovani vtrinki imajo med 100 delov cele snove, 96 delov železa (samo eden le 2 dela). Skoraj vsi (le eden ne) imajo tenko, črco, sve-tečo in žilavo skorjo.
Prvine, iz kterih so, te so: kislec (Sauerstoff), žveplo, fosfor, ogelc (Kohlenstoff), kremen (Kiesel), alumin, magnezium, calcium itd.: vseh je 1
§. 8. Nekdanji modrijani so mislili, da vtrinki sapo naznanjajo, posebno kadar jih je padalo mnogo.
a) Tako pravi Plini: ,,kadar se vidi veliko vtrinkov, naznanujejo, od kodar jamejo svetiti, sape ali viharje iz tistih krajev". *)
b) Seneka pravi: „pot padečih kamnov kaže na sapo, in sicer iz svekraja,   od kodar se je utrgal vtrinek". 2)
c)  Pozneji Polician pa piše: „tudi kaže vtrinek, kakošno je nebo , kadar pade z jasnega zraka, in na-znanuje hudega SZ." 3)
d)  Tudi sedaj biva na Francozkem prerok z imenom Coulvier-Gravier, ki pravi, da more po opazovanih vtrinkih naznanovati spremembe v ozračji. Kadar podajo počasi in mirno, pravi, da takrat so znamenja mirnosti v najvišem ozračji itd.
Vendar se sploh ve dandanes prav dobro, da veči del vtrinkov prihaja le z krajev, kjer ne vleče nikoli sapa.
') „Si volutare plures stellae videbantur, quo feruntur albescentes, ventos ex his partibus nunciabunt." Hist. Nat. XVIII. c. 35.
2)   „Ventuni  significat  stellarum decurrentiurn lapsus  et quidem ab ea parte, qua emmpit." Nat. Quaest. 1. t. c. 14.
3)   „Annotat  et coeli faciem,   num stella sereno  aethere lapsa caetat, rapidi prenuntia cauri".