io maiSia (Kitajska pripovedka) Kitajski cesar Li-Ta-Ku je imel okrog svoje palače lep vrt, ki je bil poln cvetlic in sadnega drevja. Cesar je zelo ljubil svoj vrt in je imel eelo četo vrtnarjev. Nekega dne je ceyar s sprei^stvom po svoji navadi prišel na vrt in se je ustavil pri nekem lerem drevesu. Opazil je, da se je neka muha zapletla v pajkovo mrežo. Ker je bil do vsake živalice milosrčen, je prijel muho in jo rešil. »Leti dalje,« ji je rekel, »in pazi, da se spet ne ujarneš!« Spremljevalci so se spogledali in si misliU: »Ali cesar r.ima drugega dela, kakor da rešuje muhe?« Ces: r je bil vesol svcjcg.=. dejanja. šel je dalje, Soremljcvalei so počasi zr ostali. Cesar je zavil na stransko stezo in je sedel na klop. Zadrer.ial je. Čez nekaj minut je zaslišal zumenje. Okrog njegovega nosu je leno letala muha. Cesar je v polsnu zamahnil z roko in se udaril po nosu. »Nesramna muha,« se je jezil cesar, ko je odprl oči in zagledal muho. »Zdi se mi, da sem prav tebe rešil smrti! Ali je to hvaležnost za mojo dobroto?« V tem trenutku je zaslišal iz grma polglasen razgovor. »Zvečer torej!« jte rekel neki glas. »Da,« je odgovoril drug glas. »Vse je v xedu! O zaroti nihče ne ve, cesar pa najmanj. Ko bo zaspal, ga bomo zvezali, odnesli na dogovorjeno mesto in ga ubili...« Cesar je vstal in tiho šel proti grmu. Skozi veje je videl dva vojaka iz svoje telesne garde. »Muha mi je rešila življenje!« je rekel sam pri sebi. Ko sta zarotnika odšla, se je vrnil v palačo. Spotoma so mu prišli nasproti prejšnji spremljevalci, ki so že bili v skrbeh zanj, ker ga dolgo niso našli. Cesar je velel prvemu dvorjanu: »Pokliči poveljnika telesne straže, nekaj mu moram povedati...« Ko so zarotniki ponoči prišli v spalnico, da bi cesarja zvezali, so jih zvesti vojaki, ki so bili tam skriti, zgrabili in vklenjli. Cesar je rekel zarotnikom: »Drugič govorite bolj tiho, da vas nikdo ne bo slišal.«