ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
0
o IV - Cena 10 lir ■ 5 jugolir - 2.50 din_
UREDNIŠTVO* IN UPR A V A trg GOLDONI 1, I NAD! Telefoni: Uredništvo 93-808 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtleu* 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650din. Poštni tekoči račun za STO-2VU na Ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19
TRST sobota, 15. maja 1948
Poštnina plačana y gotovini 3p-dizione in abbon. postale
Stev. 897
ZSSR HOČE SPOŠTOVATI MEDNARODNE DOGOVORE
Vojni hujskači pozdravljajo Marshallove in Trumanove izjave - Politični urad Irancoshe KP pozdravlja sovjetsko noto kot dragocen doprinos v obrambi miru
^ASHIngtoN, 14. — Trumano-«*n aVe' da njegovo upanje za do-itt 2sl?'iru nl v n-demer naraslo po ,rj jjrjkvl not s Sovjetsko zvezo, in ,iv, ^ •tilove izjave, da bi biio tre-iics „u„V()d:tl morebitna pogajanja v OZN ali v okviru ostalih fiij^h organizmov, je pomi-m hai«tailg‘eSlte ^ francoske vojno-ie!i j,, Wa&e kroge, ki so se bali da šs*j ;-,v, eteko-emcriški razgovori H fen*?. Uvlekli sklepe londonske o bodočnost; Nemčije, det.r.okristjanski list
bij "^'tTence
'■$ ^coakl
lei	in ves degoiisllčni tisk z
Tlenjem objavlja Marshallove
r,„, ; da se ne misli pogajati s lcu ^ietsko vlado.
K Q5kl in britanski vladn;. Bvm 1)4 v?nder ne moreta prikrit.'
jl55v0 nezadovoljstva nad dej-- t^.da je sovjetska nota faz-■ Jra‘a' tako imenovano medna-■jp	tilo.
jri» tor^a dva dni so kar deževala o* 'A iz Londona in Pariza ter <h-žav Zapadne Evrope. V fadnP°t°čil;h izvajajo države za-blcka pritisk, naj Wa-»o P°da odtočno javno izja* iP j-v1 naJ daje oporo politiki teh V°\> ki s© jo vodile pod pritj-
zaredi obljube ameriške ■L ■ Kakor poročajo, so v Wa-
‘°nu prejeli najbolj cdločno
!.	;	iQ
<j. ^rs'
i j .
^'ni	britanskega	zunanjega
C; ^	Poročilo	zahteva,	naj
do sovjetsko-ameriSkih C'«°v. C e pa bi do teh prišlo, ZDA in satelitske države <& Jttt' Kvrppe tvoriti skupno S Sjjj*°Tjetsko fronto. Air.:riško zu-jjfl (cjp ®Al!strstvo se boji, da bi ne-ait> w, ni sovjetsko-ameriškj razgo-
iSP
p9»'Omenili začetek razpada «za-isrl« zveze*.
101 Ctjjvt<ivnl tisk in rad'o raznih ^ vedno komentirata -zjafo ikl *f.' in ameriške vlade. Za-[> »( ^Christian Science Monitor* »W v;i Svtj:m govoru po radiu ;zja
iK
ves svet pričakuje začetek
j za ureditev nasprotstev in Sovjetsko zvezo. Ra-komentator Wolsh je ■A)avli,
sedaj začenja graditev
ji,, .zemlji, vendar pa je pou-'^^Tiočaranje, ki ga je 11. maja Trumanov govor, ko je.
nek oa razgovore. List «Ottawa Citizen* izjavlja, da Je to lep doka2 prijateljstva hi dobre vodje. Švedski tisk tudi obširno komentira sovjetsko-amerlške odnose. «R)r Dag» piše, da bodo pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo vazen doprinos za mil v svetu. Poudarja, da je Sovjetska vlada vedno dokazala, da hoče izboljšati svoje odnose z ZDA. To izboljšanje bi bilo velikega pomena za Švedsko in bi ga tamkajšnje ljudstvo sprejelo z odkritim zadovoljstvom.
Češki list «Zemledelski novini* objavlja članek pod naslovom «Oči vsega sveta so obrnjene v Moškvo in Washlngton».
AFP javlja iz Berlina, da je major Lokcvic, ki je dodeljen sovjetski vojaški upravi, izjavil: Med Sovjetsko zvezo in ZDA ni nasprot-stev, ki bi jih ne bilo možno ohladiti s pogajanji. To je odvisno edinole od nasprotne stranke, ali je pripravljena pogajati ge. Sodelovanje med velikimi državami ni samo potrebno pač pa tudi možno. Sovjetska diplomacija se bori za to. Sovjetska zveza hode sodelovali z drugimi državami in spoštovati sklenjene dogovore. ZDA in Velika Britanija pa sta vodili drugačno politiko: Nista spoštovali dogovorov m hočeta izolirati Sovjetsko zvezo.
Politični urad francoske komunistične stranke pozdravlja sovjetsko noto kot dragocen doprinos v o-brambi miru.
Izjava pravi med drugim: »Odločna politika Sovjetske zveze spričo izzivanj vojnih hujskačev je prisilila ameriško vlado, da zaprosi za pregled nasprotstev, ki obstojajo med ZDA in Sovjetsko zvezo, dočim je v decembru v Londonu ravno a-meriški zunanji minister Marshall dal pobudo za neuspeh konference zunanjih ministrov.
Doprinos sovjetske note v obrambo miru, poudarja izjava, obstoj n y štirih točkah:
1. Našteva odgovornost ameriške politike zaradi mednarodne napetosti v zadnjem času.
2. Poudarja politiko miru, ki ;o vodi Ob vseh okoliščinah Sovjetska zveza
3. Razkrinkuje napadalni značaj bruseljskega vojaškega pakta, ki so
haja iz delovanja vojnih hujskačev.
<cHum&nite» piše v zvezi g poizkusom Marshalla, da potvori pravi pomen ameriškega koraka, da je Marshall upal, da mu Molotov ne bo odgovoril in da bi se zapad medtem, ko bi o zadevi razpravljali, lahko vojaško in politično organiziral pod ameriškim okriljem. Nato b; Trumanovi sodelavci lahko ameriškemu ljudstvu, ki je zaskrbljeno zaradi sedanjega položaja .poročali, o ameriški noti in izjavili, da je ameriška vlada napravila v Mcslcv, korak za sporazum. Tedaj b> objavili noto Bedeila Smitha ln ta objava bi služila kot orožje proti Wallaceu in stranki miru. Volja do miru, ki jo vedno kaže Sovjetska zvčža, je preprečila to spletko Sovjetska zveza je postavila diskusijo pred narode.
V okviru priprav za kongres delovne mladine bo
v nedeljo ob 10. url
v dvorani športne zveze E-notnih sindikatov v ul. Con-ti 11 zborovanje, kjer se bo razpravljalo o pogodbi in postopku za mladino zaposleno v obrtništvu, trgovini in poljedelstvu.
Ob isti uri bo na Opčinah zborovanje mladih kmetov iz okrajev Opčine, Dolina in Nabrežina.
Večtisočglava množica je na zborovanju v Rojanu odločno zahtevala
Spaak umaknil ostavko
BRUSELJ, 14. — Belgijski princ regent je sprejel vladnega predsednika Spaaka, ki je po tem razgovoru umaknil vladno ostavko. Glede nato, da j« izvršilni odbor socialistične stranke sprejel poravnalni predlog za ureditev spora z belgijskimi krščanskimi socialisti, Je verjetno, da tudi vrhovni svet socialistične stranke ne bo zavrnil tega sporazuma.
LAKE SUCCESS, 14. — Agencija «Frar.oe Presse* poroča, da bo voditelj sovjetske delegacije pri OZN Gronriko v kratkem odpotoval v Sovjetsko zvezo, in da ga bo nadomestil namestnik zunanjega ministra Jakob Malik.
Modne demokratične volilne
Demokratične žene Trsta pošiljajo pozdrave vsem narodom, ki se borijo za svobodo in neodvisnost
Da bi ponovno zahtevale izvedbo svobodnih, in demokratičnih volitev na Tržaškem ozemlju, so se včeraj popoldne zbrale demokratične tržaške lene na javnem zborovanju na trgu Tra i Rivi v Rojanu.
Večtisočglava množica len, delavcev in mladme je z zanimanjem in navdušenjem sledila besedam govornic, ki so podčrtale velik pomen svobodnih volitev za Tržaško ozemlje. Veliki transparenti so nosil} napise: eHočemo volitve v Trstu*, zvočniki pa so ves čas i-grali borbene pesmi, katere so navzoči nagradili z burnimi ploskanjem.
Prva je spregovorila v italijanščini tov. Pina Tomaselli, ki je rčkla sledeče: eObračamo se do vseh navzočih demokratičnih zen delavk, intelektualk, kmetic in gospodinj, do vseh onih, ki danes niso navzoče, in sploh do vsega demokratičnega prebivalstva Tržaške-
OB JD803L0VANSKI NOTI ZARADI OBMEJNIH INCIDENTOV
Izzivalna iztava Storže
Nadaljuje se stavka poljedelskih delavcev ■ Prvi uspehi stavkajočih v pokrajini Polesine - Aretacije več delavcev in sindikalnih voditeljev
(Od našega posebnega dopisnika) RIM, 14. — Italijanski zunanji minister je objavil danes spomenico jugoslovanske v^ade, nanašajočo se na delovanje mešane komisije glede preiskave o incidentu v Ravnah. Glasnik zunanjega ministrstva v Rimu je danes zatrjeval, <da od italijanske strani ne nameravajo■ dati prevelikega pomena jugoslovanskim trditvam». Tukajšnji diplomatičnt krogi so tolmačili ta zatrjevanja tako, da pomenijo očiten dokaz ,da Sforza ne more ničesar odgovoriti na t°čnS obtožbe zunanjega ministra Simiča i» ker Sforza čuti, da je s hrbtom ob zidu, ni mogel storiti drugega kakor tč, da skuša iti mimo tega
vprašanja. Isti krogi smatrajo p--> dru.gi strani kot očitno izzivalno ga sklenile Velika Britamja, Fran- j nadaljnjo trditev Storže, ki je hkra-cija. Nizozemska in LukJHnburg ob \ ti namenoma nejasna in v kateri podpori ZDA.	|	pravi, da <tam, kjer pride v po-
4. Poudarja pred vsem svetom \ štev narodni interes, in sioer /cen-
tralno voljo sovjetske vlade, da se , kor gre za italijansko ozemlje, se odStfanijo nevarnosti za mir, ki iz- ne namerava niti najmanj odpove-
estaja ameriška zuoa-I) jfita -lika nespremenjena. Amc-v:j, .komentator Thomas je izja-le sovjetski korak spravil a-llA k,!?0 riado v zadrego.
radio ln t:sk tudl ob"
,v8 komentira sovjetski pfista-
je!)-s-p.r
S
d
Sl Palestina žrtev angloameriških imperialističnih
Proglasitev	židov
ij<
r'Fj
kri
interesov - 7.DA priznale novo državo Izrael
-4»	14.	(AFP)	— Eglptska vlada je sinoči	izdala	uradno
,;,r Jrjfc °, ki pravi med drugim, uda so egiptske čete dobile povelje 6*	»	Palestino,	da	vzpostavijo	red in varnost in naprav/jo ko-
^koljem, ki jih vršijo sionistične teroristične, protiarabske tolpe*.
M,
SeT AV1V. 14. — Zidi eo doživeli Šltgj,. Syoj zgodovinski dan: Pro-^ h. r. 80 ustanovitev židovske drža
V.:gla* ae glasi: «Cl&ni narod-
>)i^,,Veta, ki predstavlja židovsko Palestine in svetovno slo-A (j, 0 Ribanje, proglašamo danes, 1 11' b konca angleškega mandata,
S? i
Palestinsko državo, ki se
di'žava Izraela. Usta-X"L V* naše države opiramo na na-^ lin h historično pravo židovske
T. .	1	r\	n	a	Ir	10 rt
efl'
a to na sklep OZN*.
^ 0avaja proglas, da bodo vo-
t N
V >
J ^ bo *kupščino oktobra t. 1. in rodni svet vodil
ačasne
% zbornice. Hkrati zagotavlja.
m °<V0v* židovska država odprta 1 *v*tu T®6*11 Zidom, raztresenim po .p	zberejo	v njej zlasti po
Hu Mni, ko je bilo ubitih šest 2c	Dh°V ^tdov. Zidovski predstav-
0p*f't ^ W °ZN Silver pa je poudaril, jA\lt ogradili Zidi svojo državo I It«,. el;b nanrodne demokracije,
I , k»teM *-h naprodne demokracije, ni*‘ a>r», arabska manjšina ena-
C' ^ . vtadn; predsednik Ben Gu-bo proglasitvi židovske dr-
Itil*' Stni^av*'' <1* so razveljavljeni vel ‘1. o omejitvi naselitve Zidov
N0»1:"nUvI prenosa lastninske t* vSla S® “mlJUSib. Hkrati je zali1' »v.-f^nvska zastava z Davldo-^	na	belo-modrem polju.
■uO 2? čorif1 ®e je poslovil od Palesti-rv dab.i: eno-ietki visoki komi-
iti"'
? Rn*leškl ^ Wn!*ham s po«
v	~	•** O |AfOVOUU r-------
\ B^ilo VSe n)e?ovf 'pPe besede je
posebno poslani-
$ *	“ogorčenje	Zidov.	Visok	an-
namreč uradno
■ <i\ v ,	0Vsko	agencijo, de Arab-
r> ' *i 'tvJ® ni več pod angleškim po-
■ ^ ..^r.iL , ' Na ta način, tako pravi
V, kUk Oj
r m K-Op ^aganaha, so Angleži brez 0»/°kršili dano zagotovilo ,la Jamčijo, da bo še n a>ttla -C1'? njihovega mandata
od-
st, va angleške uprave ne zanimajo več. Zunanje in kolonialno ministrstvo je utihnilo, edino glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da mu ni ničesar znano o oddelkih e-glptske vojske, ki bi se pripravljali na prekoračenje palestinske meje, s čimer je posredno potrdil, da se bo to zgodilo. Predstavnik Temena Je napovedal, da bo njegova država sodelovala v »Sveti vojni* Palestine.
Za slovo od: Palestine Je angleško zunanje in ministrstvo za kolonije objavilo dolgo poročilo, v katerem podaja zgodovinski razvoj palestinskega vprašanja od njegovega pričetka do diattes. Celotna listina zveni kot c-brcmba proti očitkom in odgovornosti, ki obre. menjuje angleško politiko vseh zadnjih 30 let, odkar so imeli n*d Palestino mandat. Pri tem navaja tudi nekaj statistike ini omenja, da aiaša danes celokupno število Zidov v Palestini 640.000. ozemlje zasedeno po Zidih pa 165.000 ha, na katerem Je ustanovljenih ned 300 židovskih kolonij, pri čemer se je dv'gnll Tel Aviv la prvotne vasi v današnje mesto s 150.000 prebivalci, seveda po zaslug! samih Zidov.
VČčraJ so pripluli iz Cipra prvi lidovsk; begunci, ki so bili tam internirani. Pričakujejo, da bodo v kratkem pripeljali vseh 30.000 Zt dov. ki so še na Cipru, v Palestino.
Pred zaključkom lista smo pre-jel: veat, da so ZDA uradno priznale novo državo Izrael »kot dejansko oblast v Sveti deželi*. A-gencija »France Presse* nadalje porčča, da so oplptske čete baj® prekoračile palestinsko mejo.
'i	njihovega	manda
Urik« ,, Palestino tudi vojska d V-,2' »'kem Nnsprotno je ta v <
tl
fa hi, aJ1 Proti živodvskim nasel-u^ko	Pa	odklanja	za	vse
etv<] ^kovornoet.
Zbornici Je minister h) I* 'rl»^„ Aleznnder ij-javtl, da Je o 5'8VT1<‘m ta, da izpraz-in brez
ti
je Hoffman dodal: »Ce nam bodo predložili načrt za modernizacijo industrije jekla in da bodo pri tem prosili za posojilo v dolarjih, in če bo angleška vlada napovedala nacionalizacijo svoje industrije, potem bodo ZDA sklepale šole o tem, kakšen, upliv bi imela ta akcija na iiv dustrijo. Smatram — tako je poudaril Hoffman — da bi v primeru, da bi prešla angleška industrija iz zasebne v javno last, takšna naložba pomenila veliko finančno tvega-njč. Načrti angleške vlade, ki jih je nedavno objavila in ki se nana šajo na njihove obljube iz volivne borbe v letu 1945 glede nacionalizacije industrije jekla, vsebujejo samo predloge o tem, kako bi prišla vlada v posest večine delnic te industrije,
dati onim pravicam, ki so naše*.
Enotnost, s katero vodijo poljedelski delavci v pokrajini Polesine svojo borbo, je tako uspešna, da so se nekateri veleposestniki že podali in sprejeli zahteve delavstva. Neznatne skupine stavkokazov, ki so jih gospodarji pripeljali celo na kamionih iz raznih pokrajin, so morali na posredovanje stavkajočega delavstva takoj oditi.
V kraju Canaro se je včeraj neki poljedelski delavec pogumno ubranil sinu nekega veleposestnika, ki mu je grozil s puško. Domače prebivalstvo ga je rešilo končno iz mučnega položaja. V kraju Frasi-nelle so aretirali, nekega veleposestnika, pri katerem so našli dve strojnici in štiri ročne bombe. Iz vseh krajev, kakor tudi od Delavskih zbornic in najrevnejših zadrug prihajajo stavkajočim delavcem denarne podpore. Mnogi teh delavcev vršijo nočno nadzorstveno službo, ne da bi prej kaj zaužili za večerjo.
Tudi v Padski nižini in v Emiliji se stavka nadaljuje. V teh pokraji nah so fašisti težko izzivali. Zlasti je napet položaj v Modeni zaradi aretacije federalnega tajnika poljedelskih delavcev in v Malantobi zaradi aretacije tajnika Confederter-re in Delavske zbornice. V pokrajini Pavia, kjer poljedelski delavci prav tako stavkajo, so veleposestniki izposlovali, da Je policija aretirala pet kmetov. Ni izključeno, da se bo zaradi tega položaj zaostril in da se bo stavka razširila, če obla. stl ne bodo izpustile aretiranih delavcev in sindikalnih voditeljev.
V Palermu upravljajo delavci še nadalje prevzele ladjedelnice. Pri tem Jim v njihovi borbi iz vseh večjih krajev Sicilije pomagajo njihovi tovariši in njihove organizacije z denarnimi prispevki. Delavci so poleg vsega rešili tudi ladjedelnic ške naprave, ki jih je ogrožal nek! plavajoči dok, ker se je odtrgal 'n bi bil kmalu zaradi slabega morja treščil ob naprave ladjedelnice. S tem so d*lavci prihranili podjetju ogromno škodo.
Na romunskem poslaništvu smo zvedel1, da Ana Panker ne bo prišla v Rim, da bi sodelovala na zasedanju Zenske mednarodne demokratične zveze in da jo bo nado-mestovala delegatka Sldorovic, ki
je med tem že prispela v Rim. Prav tako so v Rimu tudi že francoske in bolgarske delegatke, medtem ko pričakujejo za nocoj prihod jugoslovanskih, švicarskih in madžarskih delegatk. Prišli sta že zastopnici Vietnama in Kitajske Otvoritev zasedanja bo jutri po poldne.	E.	MILIC
Tudi Francija občuti .dobrote41 Marshalloveaa nagrta
PARIZ, 14. — Francija doživlja nov udarec gospodarske odvisnosti od ZDA. TeleprSss poroča, da so ZDA prepovedale Franclji, da bi prejela premog iz Poljske in zahtevajo, da mora Francija uvoziti premog iz ZDA in ga plačat; v dolarjih.
O tem piše «New Tor k Times*, in sicer da se pogaja Francija z ZDA glede uveza 6.5 milijona ton premoga, ki bi ga uvozila v devetih meeecih in za kar bo plačala mesečno po 22 mllijcnov dolarjev. List poudarja, da Je vzrok/zakaj Francija ne kupi premoga na Poljskem tudi pomanjkanje prčvcznih sredstev, pri čemer otežkočajo položaj še ameriške zasedbene oblasti v Nemčiji, ki so se polastile francoskih vagonov pod pretvezo da Je Francija pridržala nekaj nemških vagonov. Po mnenju lista bi bile ZDA lahko uredile to vprašanje že pred več meseci.
«New York Times* očitno priznava, da je Francija, namesto da bi uvažala premog iz Poljske, prisiljena uvažati ga iz ZDA in plačati v dolarjih. To postopanje je za Francijo negospodarsko zaradi velikih prevoznih stroškov in Je v nasprotju tudi z ameriškimi zagotovili, da bodo ZDA »pomagale Evropi, da si bo pomagala na noga*.
Vsakdo se spominja, da Je ameriški vladni tisk zatrjeval, da Je morala Poljska na »zunanji pri tlak* znižati izvoz premoga proti Zapadit, samo da bi »ovirala izvr-š'tev Marshallovega načrta*. Teda sedaj je očitno, da so ravno po-bomiki Marshallovega načrta oni, ki ovirajo ebnovo Evrope samo za to, da se hkrati maščujejo nad vzhodnimi demokracijami.
ga ozemlja, da končno spoznajo o- ] bupen gospodarski položaj, v katerem je danes Trlaško ozemlje*.
Govornica je poudarila, da se je prav v zadnjem času povečalo število brezposelnih za 4000 iti da je danes brezposelnih približno 13.000 len, od katerih so mnoge družinski poglavarji. Vso telo obupnega položaja nosijo v največji meri seveda prav žene, ki morajo skrbeti za otroke in vso družino. Druga nevarnost, s katero nam grozijo vojni hujskači, je vojna. Kolonialni sistem, ki ga je uvedla tukajšnja okupacijska vojaška uprava, še vedno traja in namere Afmerlke, da bi napravila iz Tržaškega ozemlja vojaško bazo se tudi niso spremenile. Cernu služijo torej govori Trumana, če nadaljuje vojaška u-prava s svojo sedanjo politiko?
Samo demokratične volitve lahko rešijo gospodarski položaj Tržaškega ozemlja in mu zagotovijo mdr. Zato pa zahteva demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja, da se končno izvedejo svobodne volitve.
Vedno so se nasprotniki hvalili, da imajo večino tržaškega prebivalstva na svoji strani. Zakaj torej nočejo, da bi prišlo do teh volitev. Bojijo se jih, to je pravi vzrok; branijo se jih, ker bi te pomenile konec obupnemu položaju, v katerem se danes nahaja ljudstvo Tržaškega ozemlja.
Marsikdo se bo vprašal, če bodo te resnično demokratične volitve. Odgovor je zelo enostaven: kakšne bodo volitve, zavisi od tržaškega ljudstva, ki bo lahko s svojo odločno voljo zahtevalo izvedbo resnično svobodnih in demokratičnih volitev.
Z ene zahtevajo izvedbo volitev, ki bodo zagotovile udeležbo predstavnic demokratičnih organizacij v javni upravi, katere prav dobro poznajo vse ženske probleme in se bodo za rešitev teh borile z vso vztrajnostjo. Glavna zahteva vsega demokratičnega ljudstva je, da se končno prične trgovinski promet z zalednimi državami, le; bo zagotovil delo vsem tržaškim delavcem in bo izboljšal sedanji gospodarski položaj.
Tov. Pina Tomaselli je poudarila še velik pomen prvomajske manifestacije, ki je pomenila za nas veVko zmago, za nasprotnike pa poraz, ki so ga morali celo sami priznati. Povabila je vse navzoče, da pošljejo s tega zborovanja Združenim narodom protestno pismo, v katerem zahtevajo, da se tudi m Tržaškem ozemlju končno izvedejo demokratične volitve, kar so že-
ne z navdušenjem sprejele in odobrile. Obenem pa je v imenu vseh tržaških demokratičnih žen poslala prijateljske pozdrave Svetovni zvezi demokratičnih žena in vsem narodom, ki se še borijo za svojo svobodo, ter narodom, ki v miru gradijo in obnavljajo svojo državo.
V slovenščini je spregovorila tov. Marija Cebulec, ki pa je morala svoj govor skrajšati, ker so civilni policisti iz javil j, da imajo nalog izprazniti trg ob 18.30 ter da je ta ura že potekla. Toliko *o se «o-mehčali*, da so dovolili podaljšati zborovanje za celih udeset minut*, v katerih je spregovorila tov. Marija Casali (Carletta), ki je izjavila, da b; bil že čas, da bi končno spregledali tudi tisti, ki danes nočejo videti in priznati težkega položaja, v katerem se danes nahaja Tržaško ozemlje. Kaj je naredili conski svet, da bi izboljšal ta položaj, kaj je naredila vojaška upfa-va?
Sforza je povedal prevet...
Ko se je po končanem zborovanju množica že začela razhajati, se je pripodil kamion poln civilnih policistov, ki so jih ljudje sprejeli z žvižgi Moralo jim je biti precej nerodno, ko so se šele tako pozno pripeljali na esvoje službeno mesto*.
Kardelj obiskal
zagrebški velesejem
ZAGREB, 14. ■— Minister Kardelj je skapuo z drugim! član! vlade obiskal zagrebški velesejem in se še posebno ustavil v paviljonu za rudninsko in kovinarsko industrijo. Posebno pozornost so posvetili precizijsklm strojem tovarne strojev «Prvi maj*. Gostje so ti podrobneje ogledali tudi paviljone drugih držav Jn se zanimali za razstavljene predmete. Obisk je trajal itirj ure.
Beneševa brzojavka dr. Ribarju
BEOGRAD, 14. — Ob drugi obletnici podpisa pogodbe o prijar teiljstvu in vzajemni pcer.očt med Jugoslavijo in CSR je predsednik Beneš poslal brzojavko v odgovor na brzojavko predsednika ljudske skupščine FLRJ dr. Ribarja. V brzojavki je med drugim rečeno: «Zel'.m, da bi napori jugoslovanskega ljudstva za izvedb© načrtov za obnovo imen usprti in bili v korist vaSe države in naših bratskih zavezniških odnosov.
PRVOMAJSKE PROSLAVE SO KLJOB OKREPOM VO DOKAZALA						
m	D!	n	ISi	M	m več!	m
Protestni okupacijskim oblastem in pismo Varnostnemu svetu, v katerih prebivalstvo mesta in okolice piše o ukrepih okupacijskih oblasti v očitno podporo fašistov
Demokratično prebivalstvo mesta in dežele še vedno pošilja nove in noM proteste okupacijskim oblastem in polk. Gardnerju š; posebej, kakor tudi pisma Varnostnemu svetu in na druge naslove, v katerih protestirajo zaredi ukre-okupacijskih oblasti, da bi
po v
svesti si podpore ln odobravanja angloameriških imperialistov. Se danes Je predstavnik angleškega zunanjega fiUnistMtva ponovno izjavil, da britanska vlada nima nobenega namena posredovati v ko-
 _________________________________________________________________________ rlst »zločincev kakor so oni, ki
j'h je grška vlada dala pred krat-
Ob odobravanju angloameriških imperialistov nadaljujejo kim usmrtiti, ker so izvršili v ei-
mi 1944-45 razne zločine*,
Sovjetski protest
zaradi pokoilev v Grčiji
atenski krvniki teror. Demokratična vojska stalno napada
ATENE. 14. — Zaradi zadnjega vala preganjanj demokratov v Grčiji in zaradi množičnih usmrtitev je sovjetski odpravnik poslov v Atenah izročil grškemu zunanjo-
sti zaradi ustrelitev talcev. Tudi izvršilni odbor francoske socialistične stranke je odločno obsodil te zločine. Na Dunaju se je preko t soč dunajskih mladincev zbralo
mu ministru Caldari.su po navo- J pred grškim konzulatom in prote-
*v “klha -: klovnom t«, d«
!!£?‘ Ji(.p,,'e«tlno čliriprol ^biiV._®oglbne žrtve nedolžnega
£
t® arabskega prebdval-
Marshallove države
ne smejo 'zvesti nocionaltzoclie
W A8HIN GTON, 14. — Teltpress poroča, da je pred nekim senatnim odborom upravitelj odbora za evropsko obnovo Hoffman med drugim izjavil, da one zapadne drža**, ki nodelujejo pri Marshallovem načrtu. ne »mejo Izdajati ukrepov o nacionalizaciji.
Na vprašanje glede tozadevnega načrta angleške laburistične vlade
dilu svoje vlade sleaečo izjavo:
Sovjetska vlada smatra potrebno obrniti pozornost grške vlade na ogorčenost sovjetskega ljudstva zaradi množičnih usmrtitev grških demokratov, ki ga izvajajo zadnje čase v Grčiji. Te usmrtitve grških rodoljubov, ki so se svojčas borili proti fašističnim napadalcem, se ne dajo na noben način opravičiti pred kulturnim svetom. Sovjetska javnost pričakuje takojšnje prenehanje teh usmrtitev. Sovjetska Vladu se popolnoma strinja s čustvi sovjetske Javnosti.
Številne francoske osebnosti, včlanjene v zvezi borcev za svobodo, med katerimi sta tudi prof. Jo-liot in gospa Curie, so včeraj na tiskovni konferenci poudarile soglasno ogorčenje francoske javno-
stiralo proti množičnim usmrtitvam grških rodoljubov.
Toda grški krvniki nadaljujejo s terorjem. Radio »Svoboona Grčija* poroča, da je vojaško sodišče v Solunu obsodilo na smrt 34 obtožencev, drugih 39 pa na zapor zaradi «šp!jonaže». Ugotovilo se Je, da je špijonaža obstajala v tem, da so obtoženci zbirali podatke o zločinih monarhofaš Istov, da jth Izročijo balkanski komisiji OZN. Pa tudi Sofulis je izjavil' da vlada ne bo spremenila svojega stališča glede državljanske vojne, naj se zgodi na mednarodnem področju kar koli. Položaj se bo v Grčiji ustalil, je dejal Bofulls, z brezpogojno predajo partizanov ali pa z njihovim uničenjem.
Te lajave je pir&v gotovo podal v
Novi in stalni uspehi demokratične vojske pa dajejo grškemu ljudstvu spodbudo, da odločno kljubuje krvavemu terorju in še z večjo vnemo podpira osvobodilno vojsko. Ta vojska je te dni izvedla napade na monnrhofašistič-ne posadke v Rodopolisu, Pordi, Platanaki, Mlkrovicl, Mureis na področju Kilkls. V zapadnl Makedoniji se nadaljujejo boji na področju Grevene in Nestokije. Tudi po vsem Peleponezu se nadaljuje delovanje demokratične vojske, tako tudi v zapadnl Trakiji. Na otoku Kreti so partizani povečali svoje delovanje.
inflacija in novlSanie cen na Kitajskem
NANKING, 14. — List »Nanking. j!hpao» Je objavil poročilo, v kate rem Javlja, da je finančni položaj na Kitajskem pred krizo, ki jo še bolj zaostruje inflacija In naglo vt šanje cen. List p<še, da znašajo mesečni izdatki kuminiangove vlad« 20 trilijonov kitajskih dolarjev.
za vselej prenehajo nepravilni ukrepi in gonja proti demokratičnemu ljudstvu s strani okupacijske vojaški uprave.*
preprečili prvomajsko proslavo. Izmed številnih protestov — protesta tramvajskih uslužbencev, SentjakobSčnov, prebivalcev Sko-Ijeta, delavcev tržaških tovarn, pristaniških dčlavcev itd itd., ki smo jih prejeli na vpbglcd, posnemamo neka) glavnih misli iz protesta prebivalstvi Padrič, naslovljenega vojaški uproui:
Razni ukrepi, ki jih je podvzela okupacijska uprava glede prvomajskih proslav so ponoven dokaz, da zopadni imperializem podpira fašiste: Delovnemu ljudstvu* okupacijska oblast ni dovolila zborovanja na Velikem trgu, medtem ko je dala na razpolago failstično-io-vinistični drhali vse glavne trge in centSr mesta. Okupacijska oblast je razdelila mesto na dvoje, goto va, da tako prepreči tradicionalno proslavljanje prvega mafa vsega tržaškega delovnega ljudstva. Toda dosegla je prav obratno. Deset iti desettisočglava množioa na trgu Perugino, ki je manifestirala za mir in blagostanje, je dala ponoven dokaz, kdo predstavlja večino tržaškega prebivalstva, je dala ponovčn dčkaz strnjenosti in discipline tržaškega prebivalstva.
Zaman so bili vsi nadaljnji ukrepi okupacijskih oblasti, ki so poslale velikb število pofioije, * go-tovostjč, da bo delovno ljudstvo kršilo povsem neumastne ukrepe okupacijskih oblasti, ko so istočasno dopuščale, da so se po glavnih trgih in osntru mesta sprehajale tblpe oboroženih pobalinov, ki so pred očmi CP napadali posamezne demokrate.
»Ker so nam ti ukrepi VU» — tako zaključujejo P-dričani svoj protest, — «jasen dokaz podlega izzivanja in preziranja demokratičnega ljudstva, ki je ob prvomajskih proslavah ponovno manifestiralo za mir i» blagostanji, vaščani Padrič pri Trstu energično protestiramo in zahtevamo, da enkrat
Italijanska vladna delegacija
poide v Beograd
RIM, 14. — »France Presse* poroča, da po v kratkem odpotovala v Beograd delegacija, ki Jo bo vodil minister Oaetano VecchiettL Delegacija bo vodila pogajanja glede vprašanja o imovinl, pripadajoči onim Italijanom iz Istre, ki so optirali za Italijo. Hkrati bo razpravljala delegacija tudi o drugih vprašanjih gospodarskega značaja, ki jih predvideva mirovna pogodba z Italijo.
Davisov vokal
Jugoslavija Italija 1:1
po prvem dnevu teniškega dvoboja
Na aegrebškem Igrišču Dinama se je včeraj začel teniški dveboj za Davisov pokal med Jugoslavijo :n I tari j o. V tekmi med Mitičem ln Cuceliijem, italijanskim teniškim Igralcem št. 1 je Jugoslavija prešla v vodstvo. Mitič je prvi set prepustil Cucelliju. toda ostali trije seti (8:6, 6:1, 6:2) zgovorno pri-
čajo o veliki premoč; odličnega Jugoslovane. Mitič, hladen in miren
je svojega nasprotnika dobesedno .z graval z dolg'm! žogami. Cuoeili je ir oral klonit; posebno v tretjem eetu. ko mu je Mitič z dolgimi in s žog im: tik nad mrežo in po kotih odvzel vsako možnost resničnega odpora.
Po prvem dvoboju sta se pojavila na igrišču Palada in Del Bello. Oba st ) se držala na skrajnih koncih igrišča in obema Je ugajala dolga igra. katero je večkrat pretrgal Del Belilo s svojimi akcijami pred mrežo. Del Bello si je takoj znal pridobiti vodstvo zaradi dolgih žog Pal'de. ki so vse končale preko začrtanega prostora. Sele po drugem setu se je Paladi po dolgi in ostri borbi posrečilo odvzeti nasprotniku eno točko, vendar je po odmoru pokazal nekaj nervoznosti, kar ge. je stalo poraz. V prvem dnevu dvoboja je torej neodločen© stanje.
Danes bodo igrali Mitjč-Dei Bello in Palada-Cucelli.
Jugoslovanska nota rimski vladi, ki smo jo priobčili v naši včerajšnji številki, glede ponovnih izzivanj na meji z Jugoslavijo s strani italijanskih obmejnih organov, je v svojih preciznih izvajanjih potrdila ugotovitev jugoslovanske vlade o verigi incidentov, ki so jih izzvali italijanski obmejni organi, za katere je odgovorna edino italijanska vlada, ki je bila že večkrat ob posameznih incidentih obveščena. Italijanska vlada pa je te incidente uradno ali poluradno prikazala v drugačni luči. S tem je dokazala, da ne želi, da bi prišlo do normalizacije položaja, marveč da se spodbuja one, ki želijo, da bi s takšnimi izzivanji še nadalje trajalo nenormalno stanje, pri čemer bi hkrati vrgli odgovornost za ta položaj na jugoslovansko vlado.
Zaradi svoje preciznosti je izzvala jugoslovanska nota, precejšnjo zmedo v italijanskih vladnih krogih, kar dokazujejo najzgovorneje prvi omentarji vladnim krogom naklonjenega reakcionarnega tiska, kakor tudi izjave nekaterih italijanskih državnikov, med katerimi je nad vse pomembna izjava zunanjega ministra grofa Sforze.
Prvi komentarji so obdol-ževali jugoslovansko vlado istega, česar je jugoslovanska vlada obdolžila ob navedbi dokazov italijansko. Drugi komentarji so polni običajnih je, zuitskih zavijanj, v katerih se pritožujejo nad »poniževalnim in žaljivim tonom note*, ki da po stopitvi mirovne pogodbe v veljavo, ko sta postali obe državi enakopravni, ni več dopuste v*. Prav tako — zatrjujejo nekateri reakcionarni komentatorji jugoslovanske note, da ni nikjer rečeno, da bi morala biti resnica vedno na strani dežela »onstran železne zavese*. Razumljiv je potem tudi zaključek teh zlonamernih komentarjev, ki govori o zadržanju beograjske vlade, ki ni vrnila trupla padlega vojaka.
Nobenega sledu o najmanjši volji, da bi prispevali k prizadevanjem jugoslovanske vlade, da se podobni incidenti ne bi več dogajali! Predstavnik zunanjega ministrstva v Rimu je včeraj na primer Zatrjeval, «da od italijanske strani ne nameravajo dati prevelikega pomena jugoslovanskim trdit-yam». Najmanj dobre volje pa je pokazal aoni — ki bi je vsaj zaradi zunanje oblike moral pokazati največ — »stari prijatelj* Jugoslavije '<Rapallo in kasneje !!!) zunanji minister grof Sforza. Grof Sforza je namreč poskual iti preko tega vprašanja s predrzno izjavo, da «tam kjer prihaja v poštev narodni interes (kakšen naroden interes?) se nameravam niti najmanj odpovedati onim pravicam, ki so naše.* (to je italijansko).
Grofu Sforzi je moralo biti te malo diplomatične izjave gotovo kmalu žal, v kolikor mu je niso naročili njegovi gospodarji, ki so prav te dni dobili krepek in jasen Molotov-liev odgovor na svojo noto. Kaj je s tem v zvezi na stvari bodo sicer pokazali šele prihodnji dnevi ali tedni, neizpodbitno pa je jasno, da je grof Sforza potrdil pravilnost trditev jugoslovanske note, glede odgovornosti italijanske vlade za nove in nove obmejne incidente in glede zadržanja italijanske vlaide, ki dokazuje, da le ta le vzpodbuja provokatorje, ki žele da bi še nadalje trajalo napeto ozračje.
Z izjavo grofa Sforze so tako pojasnjena tudi vsa izzivanja italijanskih vojnih ladij v vodah Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravlja vojna uprava JA, ki imajo nedvomno isti namen kakor izzivanja na kopnem,
Grof Sforza je nadalje tudi dokazal svojo najmanjšo voljo, da bi s preprečevanjem fašističnega terorja v Gorici in vzdolž nove meje med Italijo in Jugoslavijo prispeval k ustvaritvi mirnega ozračja, saj so fašistične teroristične akcije proti Slovencem in italijanskim demokratom, naklonjenim sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo na isti liniji, kakor druge grobe provokaci-je.
Izjava grofa Sforze bo tako nedvomno izzvala številne komentarje v svetu, toda nedvomno najpomembnejšega bo dalo italijansko ljudstvo, ki bo postavilo zopet na preizkušnjo svojo politično zrelost glede življenjske nujnosti vzpostavitve normalnih in prijateljskih odnosov s federativno ljudsko republiko Jugoslavija
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
15. maja lWI
»Ciciban' ln »Pastirček'
Ratni kaplani in katehetje, ki bi morali poučevati verouk na slo-venskih osnovnih Šolah in seznanjati otroke s katekizmom in njegovimi nauki, se čim dalje bolj oddaljujejo od te svoje naloge in dolinosti ter vedno čeiče tudi na Šolskem področju zahajajo na stranpot a.
Katehetje na slovenskih osnovnih Šolah pct Sv. Ani, sv. Jakobu, v Skednju, na Opčinah in drugod prav pridno ponujajo in prodajajo otrokom svoj mladinski list aPa-sttrčekn
Poleg tega pa navajajo tudi nekatere učiteljice, da Sirijo listič po svojih razredih, kakor se je že o-petovaTlo zgodilo na Soli pri Sv. Jakobu. V opravičilo je dejal katehet Omerza učiteljici C., da je Se kap. Simoni dal dovoljenje za razprodajanje ePastirčkart po Šolah. Čudno se nam zdi, da bi Se vedno strašile razne Simonijeve odredbe po naših Šolah, ko je on le zdavnaj zopet v Ameriki. Sploh pa nam n: znano, da bi on kdaj kaj takega odločil.
Pad pa vemo, da so bili gospodje od Šolskega nadzorr\iStva zelo strogi, kadar je Slo za to, da bi izgnali k Sole in iz otroških torbic <tC'ci-banan čeS, da se smejo nositi v Solo samo od oblasti odobrene Šolske knjige. Ali je tPastirčekz morda v seznamu Šolskih knjig? S kakSno odredbo in od kdaj? In če bi bil dovoljen tPastirčekn, zakaj potem prepovedujejo tCtcibanaz, ki ima prav gotovo mnogo več vzgojne vrednost \?
Bilo bi umestno, če bi Šolska oblast dala v tej zadevi pojasnilo in opravičila svoje krivično in enostransko postopanje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Našega kmeta ne zanimajo zasSareii zakonski predpisi
.66
,,Voce libera
tožena zaradi klevetanja
Ker je tVoce libera» v Številki 8SS is. t, m. objavila članek pod naslovom sRabijo orožje in posedujejo tritol* je vodstvo kulturnega krožka »Tomažič« vložilo tožbo proti prof. Furlanu odgovornemu uredniku omenjenega dnevnika zaradi obrekovanja.
Jutri izide naš Ust na štirih straneh
Predlog pekov uradu za delo
Pekovski pomočniki so predložili uradni za delo predlog za delovno pogodbo in zahtevali, da urad za delo skliče takoj obe zainteresirani stranki.
Zahtevo pekovskih pomočnikov podpira poteg Enotnih sindikatov t-udi Delavska zbornica, ki je končno vendarle spozdhla nujnost, da se nemudoma začno pogajanja o omenjenem vprsanju.
Grški rodoljubi skozi Gorico
V četrtek 13. t. m. je prispelo na južni gorišk; kolodvor 31 grških rodoljubov, ki jih je nasilno izgnal iz Argentine Peronov diktatorski režim. Kot znano, so prispeli preko oceana a. neko italijansko ladjo. V Genovi ao j Ji delavci in meščani navdušeno sprejeli. Od tu so nadaljevali' pot z vlakom v M:lan, kjer jim Je zveza Ital. partizanov (ANPI) priredila svečan sprejem, na katerem so jim milanske množice manifestirale svojo solidarnost. Jugoslovanski konzulat v Milanu jim Je izdal v.zume za Jugoslavijo in tako so predvčerajšnjim prišli z vlakom v Gorico, da nadaljujejo preko obmejnega bloka pri Rdeči hiši pot v Jugoslavijo.
Da niso bili ti grški državljani izročeni monarh ofa«lst lčnim grškim oblastem, ki streljajo ne samo ujete borce, marveč tudi jetnike ln talce, gre predvsem zahvala parlamentar. oem Ljudske fronte v Italiji, ki so se odločno zavzeli za njih usooo ln zaščito. V Jugoslaviji bodo našli varno zavetišče, vse dokler ne bo njih domovina rešena monarhofa-šističnčga terorja.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za sirote padlih partizanov daru Je godba iz Trebč 814 lir ob priliki
Skoda, ki so jo povzročile angloamerlške čete, so problem, ki zanima našega kmeta
Ta bo pa sbosa*, si je mislil naš kmet, ko .je prečital tisto kratko poročilo tiskovnega urada vojaške uprave, ki ugotavlja neosnovamost vesti o škodah povzročenih na kmetijski imovini.
Nešteto je še oškodovancev, ki niso prejeli nikake odškodnine in le neznatno je število onih, ki so dobili vsaj nekakšno odškodnino. 8ploh je to vprašanje povračila škode, povzročene kmetijski imo-vml, nekaj, kar okostenelemu, birokratizmu ne gre in noče, iz kdo ve kakšnih vzrokov, iti v glavo. Problem je preveč resen, da bi se hoteli spuščati v razmotrivanje raznih predpostavk, povezanih s političnim in socialnim trenjem na našPm ozemlju. Dejstvo je, da je do javne polemike prišlo m moralo priti iz enostavnega razloga, ker večina oškodovancev ni dobila še do danes, po dveh in treh l-tih vojaške zasedbe, nobene odškodnine ne v denarju ne v naravi. Pri tem dčjstvu ne more izpodbiti te naše trditve očitek neosnovanosti ter nekakšne politične špekulacije.
Našega kmeta ne zanimajo in tudi ne more razumeti pravnih in kompetenčnih sporov<, izvirajočih iz zastarelih zakonskih besedil. Medtem ko je kmet dneve in mesece čakal, da bo prijel plačilo, je dobil nerešeno prošnjo nazaj — brez motivacije. Tako je bilo na pr, s prošnjo M.R. iz Bazovice, ki jo je poslal dne 8. marca 19^7 na sClaims and Hcrtngs* v Trstu- Njegova škoda za uniččno seno in krompir ter poškodovani zid v znesku S8.500 lir, ki so jo storili angleški vojaki, ni še povrnjena. Drugi primer, ki je tudi zabeležen pri kmetijskem oddelku ES je škoda, P.H. pokejnčga Jožefa Iz Medje vasi, ki so jo napravile okupacijske čete in je bila cenjena na 1,8.700 lir. Njegova prošnja, vložena 17. okt. 191,6 pri vojaški upravi v Trstu, do danes še ni bi la rešena. V tretfčm primeru škode pa je bila prošnja vrnjena naslovniku V. I. pok. Antona iz Sempolaja, in na njej je zapisano s plavim svinčnikom: »Ni poljedelsko*. Ta oško-dtvaneo je prosil za povračilo škodi’ 19. avg. 191,6. Del njegovega gospodarskega poslopja so poškodo-
oooooooooooooooooooooo
Ameriški vojaki v Gorico toda samo na oddih
V našem mestu se že dalj časa šušlja, da bodo v kratkem zopet prišli Amerikanci, to pot ne več kot okupacijska vojska, ampak kot gosti na oddih. Včeraj je lokalni tisk že prinesel to «veselo» novico, ki torej popolnoma drži. Pripravljajo jim že prostore, kamor se bodo vselili. Prišli bodo baje iz Avstrije. Neki krogi se jih vesele, ker upajo, da si bodo s tem zboljšali svoj materialni položaj. Dva tisoč gostov v malem provincialnem mestu kot Je Gorica ni mala stvar. Z njih prisotnostjo si bo malce opomogla.tukajšnja propadajoča trgovina, veseli jih bodo zapuščeni pocestni otroci, ki Jih bodo zopet nadlegovali kot so jih v času vojaške okupacije.
vale angleške čete in, če njegova prošnja ni dospela na pristojni urad, bi oškodovanec moral biti vsaj o tem pravilno obveščen. Sč-veda on še danes čaka na plačilo okrOg 60.000 Ur škede.
Iz teh in drugih primerov, ki se bodo še zbrali in o katerih bodo predstavniki kmetov jutri zvččer v prostorih ES vsestransko razpravljali, bo mogla nepristranska javnost ugotoviti, ali so vesti o škodah in s tem v zvezi pritožbah prizadetih kmetov osnovane ali ne. O vsem tem bi mogla kmetijska strokovna zvčza ES mnogo povedati, če bi odgovorni hoteli poslušati njen glas, ki je glas večine oškodovanih posestnikov.
Protest mladih deiavcsv OMMSA
V četrtek 13. t. m. sc se zbrali mladi delavci tovarne OMMSA, da bi rezpravljaii o najvažnejših problemih za pripravo kongresa delovne mladine. Ob koncu zborovanja so mladf. delavci soglasno odobrili sledeče protestno pismo, ki so ga poslali Združenju indu-strijoev:
Mladi delavci tovarne OMMSA, zbrani na sestanku, kjer smo razpravljali o problemih priprav za kongres delovne mladine in smo izvolili svoje delegate, ki se bodo tega kongres udeležili, energično protestiramo, ker ni Združenje in-dustrijcev hotelo še razpravljati o normativni vajeniški pogodbi ter zahtevamo, da pride končno do sporazuma za novo normativno ui mezdno pogodbo, kj so jo predložili Enotni s’Mikati in da se v čim krajšem času sprejme normativna in mezdna vajeniška pogodba, ki jo je izdelala mladinska komisija ES, v kateri so vkliučene vse najnujneše zahteve vajencev.
To protestno pismo je podpisalo 30 mladih delavcev.
Na kongresu delovne mSadine bo 800 delegatov
Se dva tedna nas ločita od kongresa delovne mladine Tržaškega ozemlja. Da bi ta kongres čim boljše uspel, je bil ustanovljen pripravljalni odbor, katerega je predlagala Zveza antifašistične mladine. K temu odboru so pristopili Enotni sindikati in nekatere tržaške osebnosti. Voditelji demokrščanske stranke, republikanske akcijske stranke in socialistične mladine niso smatrali za svojo dolžnost udeležiti se dela pri tem odboru, ter so tako ponovno dokazali, da so jim problemi delovne mladine deseta briga.
Kongresa, na katerem bo delovna mladine razpravljala o gospodarskih, socialnih in političnih problemih, se bo udeležilo približno 600 delegatov iz ozemlja pod anglev ameriško vojaško upravo in približno 200 delegatov z ozemlja pod jugoslovansko upravo. Na tem kon-
POTRPEŽLJIVOST DA - TODA DO GOTOVE MERE I
ZAPORO NAD ODPUSTI!
Protest Enotnih sindikatov zaradi odpustov pri Stocku zavrnjen 1
Ob primeru tržaške konopljarne sta sindikalni organizaciji izstopili na arbitražnih razsodišč, ki jih predpisuje odredba 109 okupacijskih ob. lasti, g čemer sta najodločneje demonstrirali proti absurdni odredbi v «zaščito delavstva«, ki dopušča delodajalcem proste roke za odpuščanje delavstva po proti delodajalčevi volji.
Na ta način so ostali v arbitražnih razsodiščih le delodajalci in predstavniki oblasti, ki seveda sami tudi po predpisih odredbe ne bi smeli »razsojati«, če se že na oosot-nost predstavnikov delavstva sicer [»žvižgajo. Nastali položaj zaradi izstopa sindikalnih predstavnikov iz arbitražnih razsodišč je tako nujno zahteval novo uredbo, ki naj končno prepreči nadaljnje odpuste delavstva, saj je število brezposelnih že itak strašno visoko. Taka odredba bi bila lahko le popolna zapora nad odpusti.
Toda oblasti so mesto tega podaljšale ob izteku odredbe 109 odredbo še do 31. maja in tako mimogrede dale svoje privoljenje, da odločajo o nadaljnjih odpustih
sami delodajalci in predstavniki oblasti, k: so ostali v arbitražnih razsoaiščib.
Dejansko so tako opogumljeni delodajalci začeli z novimi grožnjami za odpuste. V tovarni S točk pa so že odpustili po določilu arbitražnega razsodišča, v katerih niso bili zastopani sind: kalni predstavniki, tri uradnjee.
Enotni sindikati so proti temu ostro protestirali s svojim pismom, na katerega pa so dobili negativen odgovor.
Situacija je tako zelo resna. Po sedanjem izgledu bi lahko vsak delodajalec odpustil kolikoh delovnih moči bi hotel, brez posebnih vzrokov, ker volje sindikatov kakor kaže nočejo upoštevati. Razumljivo je, da tega ni mogoče dopustiti. Odredbo 109 je treba nemudoma preklicati, ker dopušča delodajalcu po mili volji izkoriščati in odpuščati delavstvo.
Tržaško delovno ljudstvo bo tako v prihodnjih dneh v svojem življenjskem interesu nujno okrepilo svojo borbo za zaporo nad odpusti, ki predstavlja edino rešitev iz se-
danje situacije, ne da bi pri tem Izgubilo izpred oči razvoj pogajanj glede tovarniških odborov in splošnih kolektivnih mezdnih pogodb, ki so v teku na uradu za delo.
Otvoritev čitalnice
v Skednju
V nedeljo 16. t. m. zjutraj bo
škedenjsko prosvetno društvo po več kot dvajsetletnem premoru nanovo odprlo društveno knjižnioo.
domačini so vabljeni, da se udeleže otvoritve in da s poseča-njem knjižnice in izposojevanjem knjig izpričajo svojo kulturno zrelost in narodno zavednost.
Literarna in kulturna revija »Razgledi"
Izšla je trojna številka «Razgledov* za leto 191,8. Četrta ir. peta številka je v tisku.
Cena trojne številke je 300 lir.
Naročila sprejema uprava «P> i-morskega dnevnika*, Trst, G-oldo-nijev trg 1, I.
gresu bo delovna mladina izvolila pet delegatov, ki se bodo udeležili mednarodne konference delovne mladine avgusta meseca v Varšavi.
Ob priliki kongresa delovne mladine bo otvorjena mladinska razstava, ki bo pokazala sposobnosti naše delovne mladine. Po vseh tovarnah in delavnicah se mladina z navdušenjem pripravlja za to razstavo in izdeluje razne predmete, ki bodo pokazali njenj sposobnost. Pri teh delih seveda ne zaostajajo mladinke, ki so Izgotovile že več krasnih ročnih del in oblek. Natančnejših podatkov o izdelkih pa noče dati mladina, ker hoče do zadnjega trenutka držati v tajnosti ter šele na razstavi pokazati vsem svoje izdelke.
Da bi bil ta kongres res kongres vse mladine ne glede na njeno politično pripadnost, je pripravljalni odbor poslal Zvezi socialistične mladine, Zvezi republikanske akcijske mladine in mladinski komisiji Delavske zbornice pismo, v katerem poziva vso mladino, da bi se udeležila priprav za kongres delovne mladine. Vsa demokratična mladina pričakuje, da bodo zgoraj omenjene politične stranke končno spremenile svoje stališče ter se bodo priključile pripravljalnemu odboru in tako prispevale k še večjemu uspehu tega kongresa.
Konferenca delovne mladine
v krožku «škamperle»
Na sestanku delovne mledhe,
ki se je vršil 12. t. m. v krožku «Skamperle», je spregovoril trla-dim trgovskim, obrtniškim in kmetijskim delavcem tov. Donda, član vodstva Zveze antifašistične mladine, ki je obravnaval probleme delovne mladine v zvezi s političnim in gospodarskim položajem Trsta. Ob koncu sestanka so navzoči izbrali 10 mladincev, ki bodo žastobali na kongresu delovne mladine interese vseh mladih delavcev.
Goriški fašisti napadli podtajnika Delavske zbornice Iz Milana
Včeraj so goriški fašisti napadli v ul. Randaccio podtajnika Delavske zbornice iz Milana, ki je pospremil v naše mesto 31 grških dr-žavljanov izgnanih iz Argentiniie. V oči jih je bodel znak italij. komunistične partije, ki ga je delavski predstavnik nosil na svoji jopi.
ZASAČENI TIHOTAPCI CIGARET V PIRANU
Narodna zaSč.ta je zasačila Cal-cija Matevža, ki je poskušal z lastno barko iztihotaplti v Trst 1400 komadov cigaret «Moriive» :n 580 komadov «Kozara». Isto tako je bil ustavljen Contento Karmel :z Pirana, ker je namerava odnesti s seboj 200 komadov cigaret.
Cgarete je NZ zaplenila, lastni-
Na ponovni sodni razpravi je hii
Baccolis obsojen na 8 let jele
Ze julija meseca 1946 se je pred tukajšnjim izrednim porotnim sodiščem vršila tako imenovana razprava o skrivnostih CLN. Tedaj se je moral zagovarjati Jurij Baccolis zaradi kolaboraeiomzma, vendar je ta imel serečo, ker ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Zato so ga takoj izpustili na svobodo.
Ker pa je državni tožilec vložil priziv proti taki sodbi, je tukajšnje redno porotno sodišče včeraj znova obravnavalo zadevo tega kolaboracionista. Včerajšnja razprava e« Je vršila v Baccolisovi odsotnosti, ker je ta namreč iz Milana
OOCGOOOOOOCiCCGGOC-CCtOOO Športno igrišče «Polisportivo» derekvirirano
Športno igrišče Polisportjvo (prc-
odkritja spomenika padlim borcem I k* Pa bosta najbrže kaznovana še v Padričah.	Iza kakšen prestopek.
sior za drsanje na kolescih), ki leži ob Viale Miramare št. 51 in ki so ga rekvirirale ameriške ve jaške sile, je bilo derekvirirano in bo od zdaj naprej na razpolago za civilno uporabo.
JčuituAa.
KNJIGE - GLEDALIŠČE - KONCERTI
RAZSTAVE F.LMl-KRITlKE-DROBTINE
JTJEAIN AKOUILH z
„Popotnik brez prtljage"
Gledališka skupina, ki jo vodi Renzo Rlcci in ki se odlikuje po skrbno istbranem, večinoma klasičnem (več dram Shakespeareaj repertoarju, nam je v četrtek zvečer prikazala zanimivo sodobno francosko komedijo — Jeana Anouilha t Popotnika brez pr tl ja-ges. Jean Anouilh spada po svoji svetovno nazorski koncepciji v tisto skupino t. j. seksistenciali-stov», ki sta ji po drugi svetovni vojni dala v zapadnem svetu poseben poudarek francoska pisatelja Camus in J. P. Sartre, čeprav se sam tej skupini odreka. Toda za nas niso važne drobne sektaške razprtije med t. i. <eksistencialisti». V svojem bistvu je za nas vsa ta eksistencialistična filozofija samo jasen izraz zagate, iz katere ne more najti izhoda. Po eni strani bi se rada otresla krščanske dogmatike, po drugi pa uporablja slej ko prej vse njene stare rekvizite, kot so življenje po smrti, skrajno individualistično pojmovanje človeka, beg v solipsizem itd.
Junak komedije, Gaston, je v prvi svetovni vojni izgubil spomin. Našli so ga v nekem transportu vojnih ujetnikov ter ga spravili v zavod za vojne pohabljence, kjer preživi nespoznan polnih 17 let. Končno se najde bogata rodbina Renaud. nekje na podeželju, ki ga spozna ta svojega izginulega člana. Sprejmejo
ga medse ter mu postopoma odkrivajo njegovo črno in viharno preteklost. Bratova žena spozna v njem svojega nekdanjega ljubimca, sobarica svojega zapeljivca, mati svojega brutalnega sina, ki je dvignil nekoč roko proti njej, služinčad nasilnega gospodarja, ki je moril ptiče in druge živali itd. Toda Gaston se ničesar več ne spominja, on je postal povsem nov, drugačen človek, vpopotnik, ki se je iznebil prt-ljage» svoje preteklosti. Odtrte se od te turobne in licemerske družine, odreče se preteklosti, ki je ne pozna, ter gre k bogatemu otroku, baje svojemu stricu, ki se je rodil to let za svojim nečakom, k siroti, ki pa ima to prednost, da nima nikogar več na svetu.
To sem pa tja duhovito, a p bistvu prazno psihologiziranje in filozofiranje je bistvo komedije. ki jo je zrežiral ter ji kreiral naslovno vlogo Renzo Rtcci s solidnim odrskim znanjem in zelo natančno razčlembo teksta. Soigralci so bili dobro vigrani in na dostojni umetniški ravni, med njimi se je tokrat posebno odlikovala ga. Brignone v vlogi zgovorne sdobrotvorne dame» — vojvodinje.
VI. B.
Kulturne zanimivost!
NOVI FILMI. Sporočajo, da bodo začeli v kratkem predvajati v
Italiji Dreyerjev najnovejši film sDies irae».
V kratkem bo prišel tudi znani film sovjetskega režiserja Aleksandrova iPomlad*, ki je prejel Stalinovo nagrado za film za leto 1947.
V italijanski filmskih ateljejih pripravljajo novost «8 to ljubic Casanove», ki bo v kratkem pol-polnoma izgotovljen. V pripravi je tudi zgodovinski film sGerola-mo Savonarola» v režiji Rafaela Pacinija, kjer ima glavno vlogo francoski umetnik Bom* Jouvet.
FILM BREZ LJUDI. Pred kratkim so predvajali v Ne to Yorku film sBill in Coo*, v katerem nastopajo golobi, psi in mački, brez enega človeka.
Življenje v živalskem mestu, ki ga ta svojevrstni film predstavlja, je v vsem podobno življenju katerega koli velikega za-padnega mesla.
Kaj čitajo v Italiji
Nek italijanski časopis je napravil posebno anketo, da bi ugotovil, katere pisatelje najrajši čitajo v Italiji. Ob zaključku ankete je omenjeni časopis napravil naslednji vrstni red fiatih pisateljev, katerih dela so največ č»-tana: Na prvem mestu je angleški pisatelj Cronin, ki mu sledi Amerikaneo Steinheck, potem HemingtvaV, Bromfield, Maugham, Hi/ton, Cain, Zilaohg, Kormendg, ki so vsi tuji pisatelji. Sele za temi sledi prvi italijanski pisec Papini Giovanni in Pirandello. Od ruskih pisateljev je najbolj znan Tolstoj. Tem sledi še cela vrsta tujih in italijanskih pisateljev.
Zanimivo, kako obveščajo italijanske bralce, je dejstvo, da v tem seznamu »I niti enega jugoslovanskega, češkega ali poljskega pisatelja. In vendar je posebno poljski pisatelj 8ienkiewicz tudi v Italiji dobro znan, zlasti njegov roman is rimske dobe rQuo vodiš*.
poslal brzojavko, da ne more prisostvovati razpravi, ker je baje bolan!
Iz čltanja sodnih spisov prejšnje razprave Je razvidno, da Je Baccolis bil kot uradnik zaposlen pri tržaškem LIoydu, istočasno pa je še bil pastor evangelijske cerkve. Obtoženec, ki je po rodu Levantinec, Grk, je bil brez dvoma odličen in-trigant brez kakršnih koli predsodkov. Za denar Je bil pripravljen Štoritl vse. Tako Je Baccolis v ne-! kem pismu, ki ga Je pisal SS-ov-cem, našteval vse svoje zasluge, ki si Jih je pridobil z ovajanjem, svo. jo vdnnok okupatorju, predvsem pa je tožil zaradi neizplačenih 100 tisoč lir. To vsoto mu je obljubil zloglasni policijski inšpektor Col-lotti, zato ker mu je ovadil nekega Alojzija Podesta, pomorskega kapitana, ki se je, kot tgjni emlsar italijanske vlade, vtihotapil skozi Italijansko fronto in stopil v stike z CLN v severni Italiji.
Ccliotti pa ni držal besede in je po aretaciji tajnega emisaf ja zaprl š- Baccolisa, ovaduha za nekaj dni. Iz čitanja obtožnice je razvidno, da je Baccolis ovadil nacistom še Maria Maov-za, ki so ga nato nacisti ustrelili. Obtoženec je med preiskavo sicer priznal, da je pisal pismo SS-oveem, vendar n? ono, v katerem našteva svoje usluge. Na Collotti-jev predlog, da bi zasledoval emi-sarja. Je sicer pristal, vendar samo s tem namenom, da bi omogočil beg emisarja in uniči; sled za njim.
Baccolisova figura postaja zelo temna, ko spisi govore o odvetniku La uri ju, prof. Roccu in Lauri Wihelmettijevi, ki jih je policija aietirala. mučila in končno ustrelila. Popolnoma nejasna je pa bila zadeva z dan Marzarijem in Mia-nljem. katere je baje obtoženec ova. dil politični po niji. Nerazumljivo je tudi, kako Je prišlo do stika med obtožencem in Collottijem in zakaj mu Je ta obljubil varstvo in denar.
Po čitanju sodnih spisov, ki jih Je čital predsednik sodišče dr. Thermes, Je državni tožilec Paoiuc. ci predlagal zaslišanje neke nove priče, toda na predlog zagovornika odvetniku Turole je sodišče sklenilo, naj se razprava vrši kar brez prič in obtoženca.
Po govorih državnega tožilca :n zagovornika ter po posvetovanju osdnega dvora je sodišče obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na 8 let ječe.
Obsodba zaradi kriltve proglasa Sl. 1
Včeraj popoldne sta se pred viš jim vojaškim sodiščem morala zagovarjati mladoletna Mihalj Dimitrij in Vodopija Ernest. Oba sta bila obtožena, da sta kršila proglas št. I o nedovoljeni posesti orožja. Mihalj je še iz borbe za osvoboditev Trata imel pri Vodopiji spravljeno brzostrelko z naboji. Ker Je predsednik sodišča, kapitan Leanmg, spoznal oba obtoženca za kriva dejanja, ki ga jim le naštevala obtož niča, je sodišče Mihlja obsodilo na 13 mesecev ječe, VodopIJo pa na 6 mesecev ječe. Prvega obtoženca Je zagovarjal odvetnik dr. Ferluga Karel, drugega pa odvetnik Bologna.
„Aktivni“ esule pred sodiščem
Bivši upravnik Doma onemoglih v Piranu, sedaj predsednik istrskih esulov v Trstu, obsojen na 6 mesecev prisilnega dela in 100.000 lir globe zaradi poneverbe
Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Kopru je bil v četrtek proces proti Hugoau Contentu. b vše-mu trgovcu :z Pirana in soobtoženim Dominiku Contentu, Jordanu Terrazari, Ivanu Maraspin. Hu-gon Contento Je obtožen, da je kot predsednik upravnega odbora Do ira onemoglih v Piranu izvršil brez vednosti mestnega ljudskega odbora in odbora Doma za onemogle neko transakcijo v korist svojega brata Dominika, a y Skodo-uprave doma.-	,
V avgustu leta 1945. je Conr.-nto dobil dovoljenje za nabavo 10 stolov soli iz skladišča uprave solin po 10 lir za kg. To sol bi bil moral zamenjati v Trstu za gradbeni material, ki so ga potrebovali pri popravilu Doma onemoglih. Sol je nabavil z denarjem iz blagajne doma in jo potem izročil bratu Dominiku, ki je sporazumno s soobtoženima Maraspinotn in Terraza-rom odpeljal z irolornm čolnom v Trst, kjer so jo prodali za
200.000 lir. to je po takratni ceni 210 do 220 lir za kg. Conten'o je sam zaslužil pri tem pr:b! žno
48.000 lir, a lastnika barke vsak po 76.000 lir.
Po pregledu sodnih aktov hi po zaslišanju soobtožencev je okrožno ljudsko sodišče spoznalo odsotnega Hugona Contenta za krivega, da je kot predsednik upravnega odbora Doma ona rogi ih poneveril nabavljeno količino soli, pri kateri je imel tudi on svoj delež. Kaznovali so ga s 6 mesc-ci prisilnega dela in na plačilo 100.000 lir globe. Oproščeni pa so bili soobtožen-Contento Dominik,, Terrazara Jordan in Maraspin Ivan, ker takrat Se oi bil v veljavi odlok o nedo voljeni špekulaciji.
K temu moramo še pripomniti, da Je Hugon Contento odšel v Trst kot «esule« koncem leta 1945. Tu se je pokazal kot goreč pristaš svojih sobratov in je bil celo imenovan za predsednika odbora istrskih esulov. To ((častno službo« vrši še danes iia Je tudi član Lege nazionale. Vsak se zateka k sebi enakimi.
Otrok se je opekel z vroCo kavo
Včeraj okra? 9.30 eo pripeljali v glavno bolnico dveletnega Strengo ne ja Roberta, doma iz ul. Bonomo 1. Otrok je bil precej močno opečen po prsih in na levi nogi. Zdravniki so ga sprejeli na oddelek za kožne
preiskavo v trafiki 103, k; jo upravlja Lo Monaco Argentina in zaplenili 30 šopov igralnih kart ea poker deloma rabljenih, deloma po polnoma novih.
Tudi policija iz Zgonika je našla pri Justu Segini a Proseka 137 dva šopa podobnih kart. V obeh primerih je policija karte zaplenila in naložila globo njih lastnikom.
Okno zamenjal za vrata
Prejšnjo noč okrog 0.40 je policija opazila v ul. Cancelieri št- 2, kako se je 39-letni Cavalieri Karel spenjal po omrežju okna svojega stanovanja v pritličju. Mož Je bil namreč tako pijan, da je zamenjal okno za vrata. Policaji so mu pokazali hišna vrata, ki so bila na stežaj odprta on pa jim nikakor ni hotel verjeti in je še vedno silil 3kozi zamreženo okno. Spričo toli ke trmoglavosti je policija smatrala za najbolj umestno, da je spravila moža v svoje zapore, dokler ne bi prišel malo bolje k »sebi*.
KOLEDAR
Sobota 15. maja
Zofija. Sonja Sonce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 19.30. Dolžina dneva 10-Luna vzhaja ob 10.19, zahaja ob 113.
Jutri 16. maja
Binkošti
Spominski dnevi
19^3 se je pričela V. sovražna ofenziva proti silam NOV in POJ. 1515 so kmečki uporniki poruiili grad Mehovo na Gorjanah*
OOOCCOOOOOOOOOCCOOOOOt
S SLOVENSKO o MR0DN0
GLEDALIŠČE
PRESKRBA
g 7A TRŽAŠKO OZEMLJE
Dvig nakazil. Do danes morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za belo moke.
Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Se-pralu.
C AT. Izletniški odsek organizira v nedeljo 16. t. m. plesno zabavo za člane in njih družine pod imenom «Spomladni ples*.
Vpisan je za mleko za meseo junij. Od danes do 20. t. m. morajo biti dokončana vsa vpisovanja za mleko za mesec junij s strani potrošni-ko na odrezek V živilske nakaznice.
Konec razdeljevanj. Danes se konča delitev belih testenin za težke in najtežje delavce, zaposlene pri vojaških edinicah.
Isto tako se danes konča delitev riža za delaveo .zaposlene v tovarnah brez menz.
Razdeljevanje olja. 17. t. m. se začne delitev oljčnega olja in sicer: po 3 del navadnim potrošnikom na odrezka V in VI ter vsem upravičencem dodatkov na odrezek olje za mesec maj.
Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 250, na podeželju 252 lir.
ENOTNI SINDIKATI
KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES vabi vse referente na izredni sestanek, ki bo danes 15. t. m. ob 18.30 v prostorih ES ul. JLmbriani 5.
Ker se bo razpravljalo v zelo važnih zadevah, se prosi, da nobeden ne manjka.
KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES opozarja vse čebelarje, ki so se vpisali za pasišča, da se takoj javijo v našem uradu, ul Imbriani 5-1.
KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES prosi tovarišico, ki je pomotoma vzela v uradu ES izkaznico na ime MARCHESICH ANNA pok. Andrej, da jo prinese v naš urad ul. Imbriani 5-1.
Prehrambena stroka. V ponedeljek ob 19 seja upravnega odbora.
Zveza pekov. V torek 18. t. m. ob 17 seja upravnega odbora.
Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul. Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima na razpolago plave delavne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače in suknjič iste barve po 3.215.
ASIŽZ
Okrajni odbor ASI2Z Sv. Ana javlja vsem tistim, ki se niso še prijavili oziroma dvignili izgubljeno blago dan 1. maja, da dvignejo v ponedeljek 17. t. m. dopoldne ne sedežu odbora.
Istočasno obveščamo tovarišico iz ulice Foro Ulpiano, da dvigne jppič svojega sinka, ki je bil po pomoti zamenjan. Prosimo ostale', ki so nevede zamenjale blago, da jo prinesijo na sedež odbora.
Zaključek razdeljevanja zavojev
Slovensko gospodarsko združenje bo zaključilo razdeljevanje živilskih zavojev (10 kg sladkorja in 1 kg kave) po 2050 lir za zavoj danes 15. t. m. dopoldne. Vse upravičence, lri zavoja še niso dvignili, vabimo, da to store do določenega roka, ker na kasnejše pritožbe ne bo mogoče odgovarjati. Nakazila na pakete izdaja tajništvo v ul. F. Filzi 10.
Gostovanje šentjakobčanov na Kolonji
Danes zvečer ob 20.30 bo gostovala dramska družina »Ivana Cankarja* v prosvetnem društvu »VI-soni* na Kolonji z dvema prizoroma iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja* in Cehovljim «Snubačem». Pevski zbor iz tehničnih razlogov ne bo nastopil.
L
Dvoboj Crvena zvezda - Ponziana
bo v nedeljo 16 t. m.
V ponedeljek 17. maja ob ‘°-C. Goldoni-M. Rup«': •»PRIMORSKE ZDRAHE* Gostovanje v Domu kulturt! v Skednju.
GLEDALIŠČE VERDI
Nocoj ob 20.30 bo pina Renza Riccija igrala m | vega »Malega svetnika*- ^	\
Jutri ob 17 uri bodo igral ^ kespearovega »Macbetha*.	|	^
ši*
PROSVETNA DRU*!!^
Prosvetno društvo Tat, -Križu pri Trstu vabi	v	Ded?
na redni občni zbor, ki bo	^
i)i\
ijo dne 16. maja s pričetkom v društveni dvorani.	ndpo5*
Prosvetn-o društvo šlejan. ^ j dnje napovedano predsta ■ morala biti danes na Gre” obolenja nekaterih \ersiee ■
t.
ZD
bri
trn
«1,
sid
staj
joienja neKarerm is*—-: Prosvetno društvo	j
sporoča, da bo v ponedelJ^H
sporoča, oa oo v -—-	* o-
odborova seja. Vabljeni ^ 'gj
a seja. v ovij-—	naborniki pevskega, dramsK	^
dinekega. kakor tudi g^P0^ ^ p
odseka. Začetek ob 20.30 v Marka 2L	J
Pionirska prireditev ^ pestrim sporedom bo v ne , (j t m. ob 18 v novih	n;0nirl
sternone 22. Nastopili bodo P-z Grete. Vabljeni vsi.
«VEČER SMEHA* PROSVETNO DRUŠTV° * ZOVICA priredi danes 15-J-ob 21 večer smeha s so® njem članov SNG.
Dl ti I
Wr,
ša
ie!]
%
ta
et»
tj,
»k
■čl
r
Hod
He
IZLETI	^
Planinski izlet na Huc*W ^ ■> lske, ki bi moral biti dne • p bo nepreklicno v nedeljo
teij ■let
Sp
tei
ta det
Rojstva, smrti, P°r0^® j
to
t. m. Odhod ob 6 zjutraj -z
F. Severo,
Dne 14. maja 1948 se je S*
otrok, umili so 4 ljudje, je bilo 12.
CIVILNE POROKE: 8i £ $t‘ Rosa Stelio in urdanica
nreOflV
M
*°ni-	as«®
CERKVENE POROK* •	jv*
v c i ------------- :	n*-
C. P. Angel Cedrič in zasebni^jj na Rolih, šofer Armando pel
in frizerka Silvana Stečaj Marij Martinuzzi in šivilj*
Pace, frizer Aldo Vizotto >n j, g nlca Ana Fabjančič, agen1,.j. ff ro Cassetti in šivilja Mat- g rolo, mizar Avgust Bog*'* ‘piiž* sebnica Julijana Vergmen*-Ivan Milkovič in zasebnic* e ; Chiorego, oficir Josepb Bu uradnica Silvana Fratini- rrMl'-UMRLI so: 77-letni JurU 81 letni Marko Parenzan. *?' leyj Ana Salabeh por. Millo ih j Lovrenc Hlača. ‘
RAZNO
st
Cesta zaprta za promet. ^ občina javlja, da zaradi P°v‘^ zidu ostane ul. Angelo ®rn°T,rta f Navali in Montecucco z*” promet do nadaljnjega.
Radifski spore'
TRST II (m 203.6, Ke l*1*' v soboto 15. maja
i
7 J0. Koledar. 7.35.	M
glasba. 7.45. Napoved časa • ročila. 11.30. Reproduciran*
bal 12.00.' Ljudje in nazori. Slovenske pesmi. 12.45.	ri
časa in poročila. 13.00. kester. 13.30. Zdravniška j4.1V 13.40, Partizanske pesnU- p^trj Dnevni pregled tiska, ■D-1»' jič' glasba. 17.30. Plesna glasb4, Tržaški kulturni razgledi-Glasbena fantazija. Hi-za klavir. 19.00. Oddaja *a "f'J
IS-40^
še. 19.30. Lahka glasba. poved časa in poročila. 20.00-	.j.
na kronika. 20,10. Pevski * -it
mezzosopranistke Dane
2O-4"
20.30. Po poteh timetnostn^ ?P
Arije iz slovanskih, oper. — stra glasba. 21.15. Narodne^j^
.zvaja vaški kvintet in
Jarc — prenos iz Ujubljan®; ' gf Plesna glasba. 22.45. Večere lodije. 23.15.
III KINO
KINO OB MORJU. 15.30: ci »o med nami*. Film povojne proizvodnje. _ ROSSETTI. 15.30: «Gospa /gre*' ton*, Walter Pldgeon 1°
Ponziana bo po dolgem premoru zopet na Igrišču v dvoboju proti beograjskemu moštvu Crvene zvezde
Vsem ljubiteljem nogometa Je 1 nimiv istrski derby bo dvoboj med bilo že kaj dolg čas. ker v Trstu Piranom in Auraro v Kopru.
po prvomajskem športnem tednu niso imeli prilike videti jugoslovanskih enajsteric.
V nedeljo pa se nam bo predstavilo odlično moštvo Crvene zvezde, ki nam je že znano iz lanskoletnega nogometnega prvenstva. Crvena zvezda bo v Trstu pokazala odlično igro ln si bo skušala, zaslužiti na vsak način dve točki, toda tudi Ponziana se ne bo pustila zlahka razorožiti zaradi položaja, ki ga zavzema v kvalifikacijski lestvici največjega jugoslovenskega prvenstva.
Prvenstvo Tržaškega ozemlja in cstall športni spored
V nedeljo se bo nadaljevalo nogometno' prvenstvo v vseh skupinah
bolezni In dvomijo, da bi ga mogli ] Izmed tek^in je na vsak način naj. reSiti.	|	važnejši dvoboj med Dieherjem in
Mati, ki je otroka spremila v bol- Pr.staniščnlki. Dreher je stcer sko-nioo, je povedala, da se Je mali Ro-|:aj gotov zmage, toda podcenjevati
bert polil z vrelo kavo, ko Je prevrnil lonec.
Tudi igralne karte
Poleg cigaret, nalivnih peres, papirčkov in drugih podobnih stvari so se zsčeli tihotapci ukvarjati sedaj še z igralnimi kartami v toliki meri, da j« smatrala policija za potrebno Intervenirati tudi na tem področju.
Pred nekaj dnevi so napravili
Pristaniščnike, ki so v nedeljski borbi proti Skednju pokazali dovolj odpornosti in napadalnosti, pomeni že v naprej izgubiti tekmo. Znano pa Je tudi, da D:eher nekoliko peša. Koliko to drži, bo pa odgovoril nedeljski izid. Montebello se bo srečal s Ponziano ln verjetno bo moral mlajšim igralcem prepustiti obe točki Isto se bo zgodilo miljski enajst,orict, ki se bo v Kopru srečala z Umagom, če bo le malenkost pcpustila. Na vsak način Bar
Okrožno nogometno prvenstvo bo v nedeljo nadaljevalo svoje delo. Arzenal se bo boril proti INAML-u, OMMSA pa proti odličnemu SV. Vidu.
V prvenstvu I. skupine bosta na sporedu tudi samo dve tekmi, ki pa bosta na zadovoljivi višini: Re-divo-Skoljet in Elektra-Rinaldi 9o imena, ki v omenjenem prvenstvu nekaj pomenijo.
Spored športne nedelje je sledeč:
NOGOMET: Prvenstvo Tržaškega osamlja. Igrišče v Nabrežini ob
10.30 Montebello-Ponziana, v Kopru ob 10 Milje-Umag. ob 14 Auro-ra-Plran. v Ižoli ob 16 Dreher-Pri-staniščniki.
Okrožno prvenstvo. V Nabrežini ob 8.30 Arzenal-Inaml, ob 14 OMMSA-Sv. Vid.
Prvenstvo 1. skupine. V Nabre-žinl ob 16 Redivo-Skoljet, ob 18 Elekbra-RInaldi.
KOŠARKA: V nedeljo bosta na igrišču DSZ ES dve prijateljski tekmi in sicer ob 9.30 Barkovlje-Skorklja. ob 10.30 ZDTO-Sv. Alojz.
BALINOANJE: Ob 9 Prosek A-Mali Repen, ob 10 Sv. Križ A-Sv. Križ B, ob 10.30 Gabrovica-Nabre-žtiui, ob 11 Kontovel-Prosek B
ODBOJKA: Igrišče Tomažiča Ob
8.30 Elektra-Sv. Ivan ob 9 Lonjer-Skorklja, ob 9.30 Sv. Marko-Toma-žič. ob 10 Dljaki-Barkovlje. 10 30 DSZ ES-Tiskarji, ob 11 Greta-To-varna abrojev.	•
Garzon.
FENICE. 16.15: »Sam« kdo
mo:« vstati*, Humphrey in LIzabet Scott.
FILO DRAM MATICO. 16-0°- ^1?
na dolina*. A. Smith, R-IMPERO. 16.00: »Marica*. * rete O’ Brien.	.
GARIBALDI. 16.00: »Divj«	,
Randolf Soott.	.	pOriM
IT ALI A. 16.00: »Tisoč in jV ^ Maria Montez.	^ tj (
ALABARDA. 16.00: <rTn ~Vr';, , sanovine gospe*, Gary , 7^' • ARMON1A. 15.30: »Življenj6	1
ru». Aldo Fabrizi.
ODEON. 15.30: »Most ljubem	,
Rogem, Ronald Col man-	piF
IDEALE. 16.00: »Zgublje0" dos,»-
NOVO CINE. 16.00: ‘D*1 git*
in tri mušketirji*,
SAVONA. 16.00: »Borbe v■	|j*
lo.uu:	,i«oa	,
MASSIMO. 16.00: »Z«ru-blJ« t b!oa», I. Bergman, G- , upotI’ RADIO. 16.00:	»Saharski
ki», J. Wocdbury.
* * *	»a	i"
KINO V NABREŽINI-	I
tri in v ponedeljek: džungle*, barvni film-
Odg. urednik STANISLAV
Tisk Stabllimento Tip-
Aa aomaCo zalogo	meof.
pravočasno par ateklenieic ateklenlčica lir 35) čudotw
Za domačo zalogo
Pri nakupovanju se	4
da nosi etiketa jasno
Amalo Bf®* >