USTEK. Volčja - dolna. (Vojni kurat JanuS Golec.) Palje.) Dosi>cli smo na rob gozda; prav neznaten potov-ek je ciirljal tik gozda. Onstraa ])otoka se ie dvigala >.e davno posokana gladina, poraSena z visoko iravo, in iia vrhu te gladine kaldh 500 korakov od nas so bi'le /e ruske postajanke. Prestopili smo potočec in se ustavili na drugi strani. Rusi so nas prav kmalu izvohali in pozdravili s točo jeklenk, šrapnelov in gra:iat. Kmalu sruo bili prepričani, da bomo v teh postojankah liudo trpeli od nasprotne artilerije, zato smo se začeli zakopavati, Naš Francl, pionirski nadporofinik, je za polkovni Stab že do večera istega dne zdolbel dve skrivališ6i v zemljo in jih ix>kril s srarekovimi hlodi. Stati se seve ni moglo v teli bajtali. pa ležalo se je že za silo in bili smo v«ndar precej varni pred Šrapneli, ki so jihHnsi sipall neprcstano na r.as. Prvi večer Dašega bivanja ob robu gozda smo polegli kar brcz večerje k dobro zaslužonemu počitku, Sevo, celo noe so nas drarailo ruske predstraže z vražjim ,,pek" in ,,pink", ki je potkrat odmoval v gozdu. Na vse zgo^aj nas je nmila ruska artilerija, ki je prve dni strahovito streljala na nas. Res, kot vrv debele živce smo morali lmeti, da smo zamogli prenašaf; to neprestano jekleno to6o, ki nas je stala toliko žrtev. Gotovo, cele vagone šrapnelov in granat so na nas izsuli in mi smo se tiščali kot preganjane ptice eden tik drugega, vedno pripravli-eni, da zletimo tudi mi v zrak in se- proselimo AbTaliamu v naro^je. Vendar božja roka nas je tedaj vidno krila in Rns se je veino Eiaotil za par korakov prekratko ali pa prena- dolgo, pogodil nas vendar ni skozi 21 dni. Prepri&an sein, da bo letošnjo sponilad usahnilo vsako drevo v dotifinera gozdu, ker je vsako postalo žrtev jeklenk. šrapuelov ali ga je pa kar s korcninami vred izkoj)ala granata. S 6a,som smo se pa tudi rai privadli tem ruskim pozdravom, pa tudi sosed Riis jo nekoliko odnehal in nas obstr-eljeval vsaj v pr-eslcdkih. N-avadno zjutraj od 7. do 8. ure, od 10. do 11. nre, popoldne od 2. rio l. uro i:i od G. ure do mraka. ¦ Po noči se je zaftelo streljanje iz pušk, strojnili pušk in tapov, tako ob 9. nri ia' je trpelo po eno d<> dve uri. Nazivali smo to brezpr^nembro borbo: večenu koncert. Ta koncert sp ;o navadno ponavljal na noft ob 2. uri. Vsak noviuec, !d nas je obiskal, je mesiil pri teh koncertih. da se bije grozna bi,tka, ali bilo je le, 6e je dovoljen ta izraz, neumorno streljanje broz izgub. Pri vsem tem opisovaniu sovražnih jeklenk ir svir.čcnk pa no smem pozab-".ti ra na5e uboge želodce. V strahu in trepetu pred smrt ;o koso se je vendar oglasil za vojaka tolikanj neljubi gost — glad. Kar srao prinesli seboj, je bilo pcrvžito, in naša kuhinja in tren pa bogve kje. Hvala Hogu, t.k ob gozdu se jc raztezala ogromna njiva, posejana z gališkimi bandurki — lcrompirjem. Te bandurke srao izsledili, pr. kako novid;;o do nj-h? Rus bi bil gotovo podkuril vsakemu jiod pete. 6e bi se bil drznil odkrito z lopato nc. n.'ivo. Pomagali smo si z globokim jarkom. ld je vodil \7 naših skrivališft na njivo i'i si jc vsakdo lahko r.eopaženo nakopal žlahtnega krotnpirja. Moje opravilo Icot ta.kozvani ..menažmojster" jo bilo, da sem od jutvp do vefiera lupil bandurke. Takoj ob 8. nri sem začei vi pristav;l ob 10 nri loneo za dopolclne in od drugo ure popold':e naprcj za večerjo. Toraj za poldne ban duTČno juho in za večerjo, to |e gotovo vojaška skrom ^ost. Pa pri tej kiihariii, ki je bila mo'o cdino opravi!o, je b;la drnga smrtno nevarna in pomisleka vred. ::a fežkoSa — offonj. Kakor hitro je Rus na liribn za pazil dim, se jo že oglasil eelo v odTnorih z Mbum— bumf" in vsi ognji so se morali na povelje pogasniti, če smo si hoteli oteti življenje. Jaz sem si }K>magal na (a načins da so me za\ili v takozvani ,,Zeltblatt", da se ni dim kar naravnost dvigal Rusom pod obftutIjivi nos, a pri tem so trpele moje oči. Ogenj je dobi,val skozi platno premalo zraka in jaz ubogi kuhar sein napenjal plufea in pihal ter puhal v žerjavico, da so se mi obrobile oči z rdečimi obronki kot zajcu. Sam sedaj ne vem več, kaj sem vse nametal v juho, od katere je dobil vsak častnik skromno odmerjenih 17 žlio. Vendar so mc gospodje hvalili kot okusnega laiharja ii) sam general, ki je bival tedaj z nami, je priznal, da še nikoli mu ni digala kaka julia tako, kot bandurcna juha v Volčji dolni. Enkrat sem s_e celo lotil mo6nate jedi iz suhorja in mlieka. Staaril i'a pihal sem dolgo, drugi so jo vgalili, meni samemu pa ni teknila, Okoli 5 dni smo živeli od gole krompirjeve juhe in naž želodec j« zahrepenel po kaki izpremembi. Z velikim naporom i:i po dolgem lskanju se jo vendar posrečilo Franclu, da je iztaknil tren in prignal seboi iiaša dva štabna kuharja. 'Mojo dosedanjo kuhinjo smo pretjej povečali, :o dobro pokrili iti -o opreraili z več lonci in ponvami. Hrana se nam je izboljšala \n vsakdanje bandurke so služile le še kot nrikuha. Franol je celo zgradil pe6 za kruh peči, a ni se prav dobro obnesla, dasi je bilo mnogo truda in resnega pomisleka z njo, kar se dima tifio. Izkopali smo v zemIjo shrambe za bandurke, zeljo in sploh kuliinjske potrcbe. V tej shrambi se je pojavilo r,a stotiac poljskih miši, ki bi nara bile oskrunile vsa težko in v.smrtni nevarnosti nabavijena jedila, da nisem ukazal v vasi vzet ma|y'ko. ki je bila odfelej vsaj strah poškodnim glodaloem. Mački se je pri nas prav dobro godilo in niti na kratke posete ni uhajala v vas. Tudi naŠo postojanke, kjer smo z malihii presliedki tifiali noč in dan, smo si bolj udobno uredili in postlali s slamo, da nas ni tako bodla gola, zemlja v hrbet. Na tem mestn liofem zabeležiti neznatno dogodbico. ki mi je bila dolgo v posmeh. Spalo nas je 7 tovarišev v eni po* stojanki in ležali smo tako natlačeno,, da se prav nobedea ni raogel svojevoljao kotati, ampak je b;l prisiljen, do .jutra vstrajati v isti legi, v katero se je na nofi položil. Zvečer smo navadno kramliali pri temi, ker sveče so bile dragocen zaklad, dokler nas ni zazibal spanec enega za drugim in nas preselil v ono presrečno stanje na bojnem poliu, kjer vsaj za nekaj ur ni slišati pušk in topov, Nekega večera smo prav rano zadreraali in spali z obrazi v znak. Kot strela z jasnega je nekaj skoSilo Franclu na obraz, zakrifial je z neftloveškiin glasom in skušal z vsemi štirimi se izmotati iz posto>nko. Komaj je srefino rešil svo!e ude na prosto, čap, sVoMlo je meni nekaj kot led mrzlega in kot pest velicega ravao v obraz. Seve, tudi jaz sem zatal'1 in io ubral na prosto. Vse je bilo mahoma po koncu, kajt' vsak je bil prepričan, da ie udarila med naju1 granata, a brez — poka. Vse raiu .ie povpraSevalo: ,.Kaj za Boga, sta ranjena, stn še živa?" A ko se je vse preprifialo, da sva popolnoma nepošlcoriovana, so menili, da se nama je nekaj zavrMo v plavi na napnčno plat. Midva sva po-^ovila svoio izpoved pred samim polkovnikom, obe iziavi sta se krili za las natanko: da nama je nekaj mrziega in velikega prav iz obraza lon-nlo na obraz. Ukresali smo po rlolgem protehtavanju lnfi in začela se ie natančna proiskava. Gntnvo dobro nro je trpelo, predno smo o<ikrili vzrnk naiinega krika in bega. Prav v kotn posto'anke je tičaia izvanred"O velika in meni naiiistmL rie;Si žival krartafia ali ,,krota", da se po rlomafto vs' razumemo. Poanali smo jo na lopati med smehom in krohotom tovarišev preko potoka v gozd, (Daljs prihodolltj