Politični ogled. — Državnl zbor. Poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke so v državnem zboru v opoziciji torej nasprotniki vlade. Niso niti v vefiini, niti drugačo podpirajo vlade. Izmed slovenskih poslancev se edino-le zastopnik liberalnih Slovencev, dr. Ravnihar, naliaja v vladni večini, ki ima nalogo in dolinost, podpirati vlado. Ako torej celjski liberalni listifl javka, da seda- Dji državni zbor ni mnogo storil, potem zadene to očitanje v prvi vrsti vladno večino, v kateri hlapčujejo tudi slovenski liberalci s svojioi Ravniharjem. Nikjer na svetu namreč ni -opozicija, ki je v manjšini, odgovorna za delo ali nedelo v javnih zastopih, ampak povsod le vladajoča večina. Simejati pa se moramo, ako se celjski listič balia, kako bi šlo v državnem zboru vse boljše, ako bi sedeli v njem še liberalni slovenski poslanci. Res, res, Roblek in Ježovnik sta imela nekdaj vodilno vlogo v državnem zboru in cela Avstrija je žalostna, da jih ni več med krmilarji države. — Gosposka zbornlca državnega zbora je imela pretekli teden svoje seje. Pozvala je vlado, naj predloži načrt zakona za električne naprave. Delavski minister Ceh Trnka je obljubil, da se bo to kmalu zgodilo. Toda država se bo brigala pri tem bolj za močnotokne kakor za slabotokne električne zgradbe. Zelo važno je bilo posvetovanje o preosnovi kazenskega prava. Poročal je o tem predmetu odlično katoliški mož in pravoslovec svetovnega imena, dvorni svetnik Lamaš. Naglašal je, da dosedanje kazensko pravo ni odgovarjalo potrebi 6asa. Preosnovo preveva duh milobe nasproti tistim, ki prvič greše, ki so bili izzvani ali zapeljani, neizprosno strog pa je nasproti tistim, ki so bili že večkrat kaznovani in so hudodelci iz navade. S preosnovo se bo tudi omejil delokrog porotnih sodišč, ker se pri nas niso obnesla, kar dokazujejo posebno marsikatere neutemeljene obsodbe. Veliko pozornosti je vzbudila razprava o zunanji politiki, ki se je razvila ob priliki posvetovanja o začasnem proračunu. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil, da želi Avstrija vsem balkanskim državam ugoden razvoj. Govorniki pa so obsojali našo zunanjo politiko, ki je imela v zadnjem času mnogo neuspehov. — Grof Cernin je povdarjal, da so zunanjih neuspehov krive tudi notranje razmere. Narodi so med seboj sprti in zato ni enotnih ciljev. Knez Svarcenberg povdarja, da si naša država ne more pridobiti spoštovanja na Balkanu, dokler se ne bo z lastnimi Jugoslovani boljše ravnalo. Ti visoki gospodje govorijo lepe besede, toda na njihove besede nihče nič ne da. — Nove vojaške zahteve Avstrlje. Vlada pripravlja baje, potrjeno to še ni, za jesen dve novi vojaški predlogi. Prvie bo zahtevala vlada povišanje števila rekrutov za 15.000 mož za skupno armado in 10.000 mož za obe deželni brambi, in sicer polagoma, tako, da bi 1. 1917. znašalo število rekrutov 237.000 mož. Posebno se množi artilerija in se pred vsem zviša stalno stanje na južnih in severnih mejah. S tem se bodo povečali izdatki za 20—30 milijonov kron. — Mornariškapredloga, ki pride pred delegaciji, pa zahteva 280.000.000 K. ¦ Ta denar se porabi za 3 velike bojne ladje (dreadnoughte), ki imajo nadomestiti zastarele ladje. Dve ladji se bosta začeli takoj graditi v Trstu. — Volilni boj na Goriškem. Meseca julija se bodo vršile na Goriškem deželnozborske volitve, in sicer bodo prve dne 13. julija za splošno skupino. Kakor vse kaže, bo volilni boj nenavadno hud. Na slovenski strani je najmocnejša stranka S. L. S. Toda žal, da je S. L. S. v sedanjem volilnem boju razdeljena v staro in novo strujo. Stari struji načeljuje dr. Gregorčič, mladi pa zdravnik dr. Brecelj. Kerpogajanja med obema strujama niso uspela, so postavili obojni vsak svoje-kandidate. Kandidati stare struje so sledeči: Josip Fon, Anton Manfreda, Franc Grgič, dr. Anton Gregorčič, Ivan Torkar, Ivan Berbuč, dr. Peter Laharnar, Miha Marinič, za Kras pa dr. Hinko Stepančic. Kandidati nove struje pa so naslednji: Jožef Fon, Franc Grgič, dr. Anton Brecelj, Jožef Abram, Anton Rejec, Franc Obljubek. Za kraške kmečke občine podpirajo novostrujarji kandidaturo dr. H. Stepančiča. — Volitve na Moravskem. Pri ožjih volitvah v kmečki skupini je bil na češki strani izvoljen samo 1 katoliško-narodni Ceh. Vse druge mandate so dobili liberalni agrarci in ž njimi združeni svobodomiselci. Kakor povsod, tako so tudi pri teh volitvah šli proti katoliški stranki združeni liberalci vseh slruj in socialni demokratje. Katoliški Cehi so kljub temu v splošni in kmečki skupini zmagali še z 18 kandidati, izgubili so le 5 mandatov, kar je z ozirom na številne in združene nasprotnike še razmeroma ugodno. V skupini mest in trgov so si češki krščanski socialci priborili 1 mandat, 1 je dobila češka ljudska stranka, liberalci pa so tukaj izgubili 2 mandata. V 5. okrajih je potrebna ožja volitev. — Bazpust češkega deželnega zbora. Ceško deželno gospodarstvo stoji pred polomom. Kakor znano, češki deželni zbor vsled nemške pohlepnosti ne more redno delovati. Deželni odbor je najemal leto za letom milijonska posojila, a sedaj je prišlo že tako daleč, da deželni odbor ne more naprej. Na vseh koncih in krajih preti deželi polom. Vlada se je odločila, da razpusti deželni zbor in nastavi vladnega komisarja, ki bo s pomočjo posebne upravne komisije vodil gospodarstvo češke dežele do novih volitev. Po nameri vlade se bodo zvišale deželne doklade za 10% ter se bo naložil za 4 K višji davek na pivo. Nemci ropotajo proti tej \ladni nameri. Tem ljudem ni nikjer prav. Na Ceškem, kjer imajo v deželi več pravie kot Čehi, nočejo sodelovati pri deželni upravi, pri nas na Stajerskem pa hočejo vzeti Slovencem šo tisto trohico pravic, ki jo imamo. — Zmede na Ogrskem. V okraju Arad se je vršila dne 28. junija nadomestna volitev državnega poslanca. Kot kandidata sta si stala nasproti ministrski predsednik groi Tisa in opozicijonalec grof Sečeni. Tisa je hotel na vsak način zmagati. Njegovi pristaši so uporabili vsa sredstva, da pridobijo čim več volilcev. Več stotnij vojaštva in mnogo žandarjev je zabranjevalo opozicionalcem zbiranje in agitacijo. Pritisk je bil od vladne stranke silovit. Ni čuda tedaj, ee je zmagal Tisa. Dobil je 2470 glasov, njegov nasprotnik pa 1653. — Ogrski republikanci (pristaši ljudovlade) so iioteli imeti dne 28. junija v Budimpešti svoj občni zbor, a vlada jim ga je prepovedala. Vendar je za ogrske razmere značilno, da sploh obstoja taka stranka. — Oboroževanje Nemčije. Nemški državni zbor je v soboto, dne 28. junija, končal razpravo o novi brambni predlogi, po kateri se bo zvišalo stanje vojaških novincev za 136.000 mož, tako, da bo znašalo tjtanje nemške armade v mirnem času 850.000 mož, V ponedeljek, dne 30. junija, je bila v razpravi vladna predloga, katera določa, kako se pokrijejo stroški pri pomnožitvi armade. Vlada je predložila postavni predlog, da se obdavčijo dedščine in se vpelje davek na prirastek premoženja. Katoliška stranka Centrum in tudi nekatere druge stranke pa niso hotele privoliti v nova vojaška bremena, dokler jim vlada ne obljubi, da se bodo izpremenile tudi nekatere stroge določbe vojaško-kazenskega zakonika. Pred kratkim so bili namreč nekateri rezervisti, ki so se ob priliki kontrolnih zborov v mestu Erfurt stepli z orožniki in policaji, obsojeni na 5 let jece. Stranke so torej zahtevale, naj se vojaško-kazenski zakonik omili. Državni kanclar je obljubil, da bo posredoval, da se ostrost kazenskega zakonika v tem oziru izpremeni. Vladne predloge so bile sprejete. Za nove davke so glasovali celo socialni demokratje. — Predsednik Irancoske ljudovlade vLondonu. Pretečeni teden je prišel predsednik Poincare v London, kjer so ga slovesno in prijateljsko sprejeli. Narnen tega obiska je bil političen. Že od 1. 1904. naprej obstoji med Francijo in Angleži dogovor, na podlagi katerega sta oba naroda dolžna si medsebojno pomagati. Pri slavnostni pojedini, katero je pripravil angleški kralj v cast francoskemu predsedniku, je kralj Jurij napil predsedniku in izrazil željo, naj bi doživel francoski narod slavno bodočnost. Nemško časopisje se jako obširno bavi s tem obiskom. Nemce skrbi namree prijateljsko razmerje med Francijo in Anglijo, ki bi v slučaju kakih vojnih zapletljajev bilo za Nemce usodepolno. Angleški listi pa tolažijo Nemce, da Anglija v slučaju, da Francozi začnejo boj proti Nemcem, Franciji gotovo ne bo pomagala. — Volltve na Nizozemskera. Pri državnozborskih volitvah na Nizozemskem (Holandskem) so se liberalci, socialni demokratje in prekucuhi zvezali in si priborili veeino poslancev, namreč 55. Krščanska stranka si je kljub silni agitaciji liberalcey in socialnih deniOiVratov ohranila 45 mandatov. Iz teli kakor iz zadnjik deželnozborskih yolitev na Moravskem sledi za krščanske stranke, najsi bodo kjerkoli, nauk, da morajo skrbeti, da si z lastno moejo izvojujejo zma«e. Zanesti se ne smejo na nikogar. Prejšnje čase so liberalne stranke še v ožjih volitvah vendar volile rajši krščanske kandidate nego socialne demokrate. Sedaj je tudi to minulo, liberalci so postali ponižni priveski rdečkarjev. Naša stranka se bo morala boriti pri prihodnjih volitvah z združenimi liberalci, socialnimi demokrati, slogaši in nemškutarji.