Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 15
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju.'
Dr. Pajnič Edvard.
Cisto naravno je, da bo dosedanja praksa imela največji vpliv za tolmačenje določb zakonika o sodnem kazenskem postopku, veljavnega po novem letu 1930. Starega se ni lahko otresti in res je nevarnost, da se bo novi kazenski postopek prikazoval v doslej še različnih pravTiih področjih naše države v oblikah, ki se bodo bistveno med seboj razlikovale. Znebiti pa se moramo pri delu v kazenskih stvareh po novem letu vsega, kar tudi le oblično nasprotuje novemu zakonu o kazenskem postopku. Tem večja pažnja je na mestu pri nas, kjer prevladuje nazor, da pomeni novi zakon zgolj ne« kako zboljšano izdajo do 31. decembra 1929 uporabljenega kazenskopostopnega reda, kar pa ni povse resnično.
Po zakonu, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti,' prestane od 1. januarja 1930 naš dosedanji kazenskopravdni red, in sicer z vsemi izpremembami ter dopolnitvami, prav tako pa tudi vsi drugi zakoni, ki vsebujejo pravila o postopanju pred rednimi ka* ženskimi sodišči, kolikor ti zakoni nasprotujejo no« vpmu za^^on^ku o sodnem kazenskem postopanju. Gornji »uvodni« zakon (čl. 10) navaja zakon o tisku s poznejšimi dopolnitv^ami,' nadalje zakon o državnem sodišču za zaščito
1 Zakon od 16. februaria 1929, SI. Nov. odi 23. februarja 1929 št. 45/XX, Ur. 1. št. 432/29. Ta spis se poslužuje pri navajanju doloJb novih kazenskopravnih zakonov kratic *k. p.c (kazenski postopnik) in »k. z.« (kazenski zakonik), dočim pomenita kratici »st. k. pT. r.« in »st. k. z.« dosedanja zakona gori navedene vsebine.
' 16. febr. 1929 SI. N. 26. febr. 1929 št. 47/XXI, Ur. i. št. 311/29, ¦¦' 6. avg. 1925 SI. N. 8. avg  1925 št. 179/XXXIX, Ur. 1. št. 272/25 ter 6. jan. 1939 S!. X. 6. jan. 1929 St. 6. Ur. 1. št. 12/39,
16 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
drŽave kot ona dva zakona, katerih procesualne določbe ostanejo povse ali vsaj deloma v veljavi. Bo pa upoštevati v kazenskem postopKu še več drugih zakonov, in sicer ne le novi kazenski zakonik, (ki vsebuje na mnogih mestih do« ločbe, posegajoče v procesualno kazensko pravo), temveč še precej drugih zakonov. Najvažnejši teh zakonov^ so: zakon o sodnikih rednih sodišč;* zakon o ureditvi rečnih sodišč za kraljevino Jugoslavijo,' doslej veljaven le v določbah §§ 104 in 105; zakon o državnem tožilstvu;' zakon o advokatih;' za« kon o zaščiti javne varnosti in reda v državi s poznejšim zakonom o izpremembi ter dopolnitvi tega zakona;' zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti s poznejšo izpre« membo." Več določb, ki jih vsebuje stari kazenski pravdni red o poslovanju po pravnomočnosti sodb, najdemo sedaj v zakonu o izvrševanju kazni na prostosti.'"
Oživctvorjenje novega kazenskega postopnika uspešno pospešujeta uredbi o poslovnem redu za kazenska so-^išča in posebej za državna tožilstva z dne 21. novembra 1929." Na razne uredbe druge vrste se mestoma kazenski postopnik sam sklicuje, a teh uredb doslej še ni. Važne so posebno uredbe (zakoni) o odmeri izvedenin in pristojbin sodnih zdravnikov; dosedanje so tako zastarele, da so naravnost škodljive pravosodstvu v kazenskih stvareh.
Seveda v novem zakoniku o sodnem kazenskem postopa ku ni več določb o posebnem uostopku v tiskovnih stvareh, manjka celo devetnajsto poglavje starega kazensko*postop* nega reda o porotnih sodiščih, o prekem sodu, o mandatnem postopku pri prestopkih itd. Zato pa imamo v novem zako« nu predpise o postopku zoper mlajše ma^oletnike, o povrači« lu škode neopravičeno obsoi^^nim in o povračilu pravic, iz« gubli«»nih s kazensko sodbo." Izrecno ni razveljavljen zakon o odškodnini za prestani pripor in preiskovalni zapor,'' to«
* 8. jan. 1929 SI. N. 11. jan. 1929 št. 9/IV, Ur. 1. št. 16/29, 18. jan. 1929 SI. N. 25. jan. 1929 št. 20/X, Ur. 1. št. 49/29,
« 28. marca 1929 SI. N. 28. marca 1929 št. 73/XXTX, Ur. 1. št. 138/29.
¦ 17. marca 1929 SI. N. 19. marca 1929 št. 65 XXVILI; Ur. 1. št. 131/29.
** 6. jan. 1929 SI. N. 11. jan. 1929 št. 9/IV, Ur. 1. št. 11/29 ter 1. marca 1929 SI. N. 6. marca 1929 št. 54'XXI1II, Ur. 1. št. 104/29.
» 30. marca 1929 SI. N. 3. apnla 1939 št. 78/XXXII, Ur. 1. št. 40/29 ter 10. avg. 1929 SI. N. 15. avg. 1929 št. 189,'LXXVI, Ur. I. St. 357/29,
1» 16. febr. 1929 SI. N. 26. febr. 1929 št. 47/XXI, Ur. 1. št. 453/29.
" 21. nov. 1929 SI. N. 5. dec. 1929 št. 286/CXVT in St. 287/CXVI. Ur. 1. St. 577 in 578.
" Zakona od 21. marca 1918 dl-ž. zak. št. 108 in 109. od 18. avg. 1918 drž. zak. št. 318.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 17
2
da tu sem spadajoča vprašanja niso urejena v novem zakonu o. s. kaz. postopku, zato je v očigled drugim, pravkar ome« njenim podobnim določbam pač izključeno, da bi zadevni zakon le pri nas ostal še v veljavi po 1. januarju 1930. Do* ločba čl. 9, zadnji stavek (omenjena po vsebini že zgoraj) zakona, s katerim se uveljavlja in uvaja novi kazenski po« stopnik, pa ne zabranjuje, da ne bi še nadalje ostali v moči in uporabi predpisi o občinskih posredovalnih uradih, o čemer govorimo še pozneje."
Omeniti je pa vendar, da bo izjemoma'" obdržal po 1. ia« nuarju 1930 vendarle stari kazenski postopni red omejeno veljavo, in sicer za postopek po sodbi prve stopnje, izrečeni pred navedenim rokom. Če pa bo prvo sodbo višje sodišče razveljavilo in odkazalo stvar v novo razpravo, se pa izvede nova razprava po predpisih novega zakonika o sod. kaz. po* stopku. Prav tako je pri zahtevku za obnovo, odnosno za pregon zbog novo razkritega ali prej storjenega kaznivega dejanja (§§ 266, 284, 286 k. p.) pd 1. januarju 1930 uporab* Ijati novi zakon le, če ni dosedanji za obdolženca ugodnejši. Obnovljeno postopanje se pa izvede po predpisih novega postopnika. Pravkar navedena določba za naše razmere ne bo postala posebno pomembna glede na vsebino predpisov o obnovi kazenskega postopanja ter §§ 263, 265 st. k. pr.
Sodstvo (sodno oblast) izvršujejo v § 8, odst. I. k. pr. navedena sodišča.
Sreska sodišča so edinoosebna sodišča prve stop* nje, kjer vrši sodstvo v poedinih kaz. stvareh za vse svoje ofj* močje" le po en sodnik, bodisi da je poizvedovalni sodnik (§ 95 k. p.), zaprošeni sodnik (n. pr. § 99 k. p., §§ 50 nasl. uredbe o posl. r. za kaz. sod.), sodnik za mlajše malolet* nike, sodnik poedinec v ožjem pomenu besede (postopanje na prvi stopnji o prestopkih starejših maloletnikov in polno* letnih oseb po § 9 toč. 2 k. p.) ter odrejeni (»posebni«) sod* nik." Starešina okrajnega sodišča izvršuje v določnih pri* merih še posebne na'oge. O eni govorimo takoj nižje, druga je ona, ki jo starešini okramega sodišča dodeljuje zakon o izvrševanj« kazni na prostosti." Tudi pri postopanju glede
" 27. febr. 1907 drž. zak. št. 41 in 27. sept. 1911 dež. zak. za Kranjsko št. 45.
" Prim. čl. 11. zak. od 16. febr. 1929 SI. N, 26. febr. 1929 St. 47/XXr, Ur.     311/39.
Zak. o ur. red. sodišč —¦ op-azka 5 : §§ 4 in 5.
" Prim. §§ 216 odst. II., 399 odst. III. in druge k. p.
^8 §§ 11, 14, 15 zak. 16. febr. 1929 Sli. N. 26. febr. 1929 St. 47/XXI, Ur. 1. št. 450/29.
18 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
mlajših maloletnikov je poverjena starešini odločitev o tem, naj se li opusti izločitev postopanja zoper mlajše malolet* nike, naznanjene ali tožene skupno z drugimi storilci (§ 438 k. p.). Posebne naloge vrši starešina po uredbi o poslovnem redu za kaz. sodišča.'" Važen je zlasti nadzor nad vsem de* lovanjem v kazenskih stvareh, posebno glede hitrosti po* stopanja. Nadzorstvene pritožbe ne pozna novi kazenski po* stopnik (§ 12, toč. 4 k. p.), pa je po § 56 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča mogoča tudi administrativna pritožba na pred* sedništvo' apel. sodišča.
Izključitev in izločitev (odklonitev) sreskih sodnikov.
Glede vseh vrst pravkar naštetih poslov je sodnik sre* skega sodišča izključen od vsakega sodnega poslovanja iz razlogov, navedenih v določbi paragrafa 28. kazenskega po* stopka. Ti razlogi so malodane prav isti (točka 3. krstni boter, toč. 6. policijski uradnik, ki je svojčas poizvedoval), kakor v §§ 67, 68 st. k. pr. našteti. Ne velja za sodnika sreskega sodišča določba (§ 29 k. p.), da ne bi smel soditi vprav tisti sodnik sreskega sodišča, ki je vršil v isti! stvari poizvedovalna ali preiskovalna dejanja v postopanju pred ustno razpravo pred sreskim sodiščem (§ 385., odst. III. k. p.), ali oni, ki je bil izrekel prejšnjo sodbo, ki pa je bila v določ* nih primerih v prizivnem postopanju razveljavljena (§ 399., odst. II. k. p.) Po § 38 k. p. veljajo sicer, kar se tiče izklju* čitve zapisnikarja, iste določbe kakor glede sodnika, a prav* kar opisanih izjem od izključitve sreskega sodnika pri nje* govem zapisnikarju zakon ne jemlje v misel. Veljajo pa te izjeme vsekako tudi glede zapisnikarja. Sreski sodnik, ki zve, da je izključen, naznani to okolnost svojemu starešini, ki odredi nadomeščanje. Če je starešina kot sodnik izklju* čen, odredi nadomeščanje pristojno okrožno sodišče.=" Prav tako' je postopati (§ 37. k. p.), če se smatra sreski sodnik sam za prizadetega ali če nastane dvom o vzroku, ki naj ga iz* ključuje v konkretnem primeru.
Izločitev sreskega sodnika smejo zahtevati (odkloniti ga) stranke (§ 6., odst. I. k. p.) iz razlogov, radi katerih je sreski sodnik izključen (§ 23. k. p.), ter radi dvoma (izkazanega po dejstvih) o njegovi nepristranosti (§ 31. k. p.) Zahtevek se predloži (da na zapisnik) sreskemu sodišču, čigar član je dotični odklonjeni sodnik. Iz razlogov mora izhajati verjet* nost osnove, na katero se zahtevek na izločitev opira. Le če se zahteva radi suma nepristranosti izločitev sreskega sod*
« Prim. §§ 9, 13, 48, 64, 65, 67, 88, 133, 139 in dr. te uredbe.
Predsednik okrožnega sodišča: glej § 28 st. z. o sod. org. in § 11 zak. o ured. r. s.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 19
2*
nika, se mora' staviti zadevni zahtevek pred poeetkom raz* prave na prvi stopnji. Določba § 32., odst. II. k. p. za sresko sodišče ne velja."
Zahtevek na izločitev sme kot nedopusten zavrniti od* klonjeni sreski sodnik sam, če je tak zahtevek podan pre* pozno, če sploh ni navedena osnova za odklonitev ali da z ničimer ni podprta (obrazložena) ter če je odklonitev po* dana v očividno zavlačevalni nameri. Sicer pa odloči po* dani izjavi odklonjenega sodnika meritorno o takem zahtevku sresko sodišče samo, in sicer po starešini.-' Če je odklonjeni sodnik sreskega sodišča sam starešina, pa reši zahtevek okrožno sodišče. V rešitvi, s katero se ugodi zahtevku na izločitev, se določi tisti sreski sodnik (drugo sresko sodišče), ki mu je poverjena stvar v nadaljnje postopanje. Zadnji od* stavek § 34. k. p.'' je pač tako umeti, da je smatrati kot ugo* deno odklonitvi, če izjavi o tem zaslišani odklonjeni sodnik, da je zahtevek utemeljen. Odrediti mora pa na to ali stare* šina ali pa okrožno sodišče primerno nadomeščenje.
Zoper rešitev, s katero je izločitev odobrena, ni pri* tožbe, zoper rešitev, po kateri ni izločitev dopustna (rešitev odklonjenega sreskega sodnika samega) ali zoper rešitev, ki zavrača zahtevek kot neumeljen, se sme vložiti pritožba v t r e h dneh. Pritožbo reši okrožno sodišče, če je pa samo izdalo rešitev, da zahtevek na izločitev sreskega sodnika (starešine) ni utemeljen, pa po našem naziranju pritožba zoper to rešitev ni dopustna, ker okrožno sodišče ni tu poslovalo kot sodišče prve stopnje (§ 328., odst. I. k. p.). Ka* kor hitro je bil zavrnjen zahtevek na izločitev sreskega sod* nika kot sodnika (bodoče) ustne razprave bodisi kot nedo* pusten, bodisi kot neutemeljen, se sme ta rešitev pobijati šele v prizivu zoper sodbo, o čemer odločuje dokončno seveda pristojno okrožno sodišče.^'
O izključitvi ali izločitvi (odklonitvi) zapisnikarja odlo* čuje sreski sodnik, pri katerem posluje zapisnikar. Zoper to rešitev n i pritožbe.
''i § 32 odst. II. k. p.: »Če se zahteva izločitev vsega sodLš;a, so mora predložiti zahtevek najkasneje t t i dni po prejetem pozivu na razpravo na prvi stopnji«; prim. še § 383 odst. H. k. p.
22 § 34 k. p.: »... odliočil isto sodišče, čigar član je ta sodinik. Pri odločanju ta sadtaik ne sme sodelovati.«
" «... Pred rešitvijo se zasliši sodnik, čigar izločitev s.e zahteva. Če ta izjavi, da je zahtevek za izločitev osnovan, ni treba nobene r e š i t v e.«
Pritožiilca ali njegovegai zastopnika more višje sodišče kaznovati v denarju, če je zahtevek podan ali iz objesti aH pa v nameri, d'a bi se postopanje zavleklo. § 36 k. p. Glej tudi § 393 toč. 1. k. pi.
¦20 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
Pripomniti je, da sodišča doslej niso podobnih predpi* sov starega kazenskopostopnega reda o izključitvi in odklo* nitvi nič kaj rada uporabljala, težkočam je odpomoči tudi z delegacijo" drugega sreskega sodišča. Cesto so za tako od* ločbo res podani glede na krajevne razmere važni razlogi, umestnosti, varuje se z njo zlasti na zunaj ugled sodnikov (vsaj nekoliko bolj kakor z gornjo rešitvijo).
Naš zakonik o sodnem kaz. postopku pozna tudi izklju* čitev in izločitev (odklonitev) izvedencev, katere izbira pri svojih poslih v kazenskih stvareh sreski sodnik (§ 185 k. p.). O izboru se obvestijo stranke ali njih zastopniki, če zoper to ni posebnih razlogov. Pred početkom zaslišanja izvedenca morejo stranke zahtevati njegovo izločitev na istih osnovah, na katerih je moč zahtevati izločitev sodnika, a po početku oddaje izvida in mnenja (»veštačenja«), se sme na istih osnovah, ki veljajo glede sodnika, zahtevati iz* ključitev izvedenca aH opozoriti nanjo. Zoper rešitev sreske* ga sodišča, s katero v teh primerih zavrača izločitev, je do* pustna vselej pritožba na okrožno sodišče." Seveda, če je z rešitvijo zavrnjen zahtevek na izločitev izvedenca, ki naj bo zaslišan na ustni razpravi pred sreskim sodiščem, se sme pobijati ta rešitev le s prizivom zoper sodbo (§§ .336., toč. 5, prim. tudi §§ 36 in 329 k. p.), prav tako kakor se mo* rejo uveljavljati tudi razlogi (§ 185., odst. I. k. p.), po katerih je oddaja izvida in mnenja (»veštačenja«) brez veljave..
O zapisnikarju, zapisnikih in sodnih odločbah veljajo tudi za postopanje pred sreskimi sodišči predpisi §§ 70 do 75 odstavek I. k. p., deloma že znani po njih sličnosti z določbami našega starega kazensko=pravdnega reda. Tudi nova uredba o poslovnem redu za kazenska so* dišča ne bo imela bistveno izpreminjajočega učinka na po* slovanje v navedenih ozirih. Opozoriti je treba le na neka* tera za nas kolikor toliko nova pravila. Sodnik naj glasno narekuje zapisnik, da slišijo to prisotne osebe, stranka ali zadevni zaslišanec. Ta odobri zapisnik po sedanjih predpi* sih. Če zaslišana oseba ni zmožna, da se lastnoročno pod* piše, pristavi njen podpis zapisnikar, zaslišana oseba pri* stavi barvani prstni zna k." Tudi sedaj še velja iz* jema, prav omejitev glede sestave zanisnikov po § 380., toč. 9 k. p., po kateri se mora o poizvedbah glede prestopkov, prepuščenih v presojo sreskemu sodišču, le tedaj sestaviti
" Sedaj § 23 k. p.
2" Priim. § 36 k. p. Tu veljajo glede pritožb« in roka — 8 dni — predpisi      338, 330 k. p.
2" Potreben jo odtisk palca (§ 71 k. p.).
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 21
=8 Prim. §§ 385 od^t. L in 393 toč. 1. k. p. 2" §§ 242 zad. st. in 388 k. p.
Priim. §§ 10, 30—25, 30, 31, 51, 53, 177 nasl. itd. uredbe o poslovnem redu za kazenska sodišča.
zapisnik po predpisih §§ 70 nasl. k. p., če bo treba poizvedbe uporabiti za dokaz na ustni razpravi, dočim sicer zadošča, da zapisnikar ali sodnik sam na kratko zapiše glavno vsebino onega, kar so izpovedale zaslišane osebe. Ustno razpravo vrši pa ob zapisnikar j evem sodelovanju starešina ali drug sreski sodnik." Ob ustni razpravi se sestavi zapisnik takoj po pravilih §§ 242 do 245 in 388 z. odst. k. p. Njegova vsebina je nekaj širja nego je to urejeno po starem kaz. pravdnem redu. Če prisostvuje razpravi tolmač, podpiše zapisnik tudi ta. Sprejeti je v zapisnik izrek sodbe (dispozitivni del, ki ga priobči sodnik s tem, da ga p r e č i t a) z bistvenimi razlogi (sklicevanje na pismeni izdatek sodbe bo pač zadoščalo) in s podukom o pravnih lekih.=° Urejeno je tudi, kako je po* stopati, če predlagajo stranke popravke ali dopolnitve v za* pisniku o razpravi. Odloči o tem sodnik sam, ki sme seveda tudi uradoma popraviti pogreške. Če sreski sodnik spozna o priHki vložitve priziva zoper sodbo, da se je res zgodila grajana kršitev obličnega prava, označi to v dodatku zapis* nika. Če stranke v '^rizivu grajajo pomanjklivosti zapis* nika o okolnostih, odločilnih za rešitev stvari, sme okrožno kot prizivno sodišče dopustiti nasprotni dokaz o grajanem delu zapisnika.
Pregledovanje spisov in njih prepisovanje (§ 85 k. p.) je tako urejeno, kakor je bilo pred veljavo novega zakonika o sod. kaz. postopku. Državni tožilec sme vedno zahtevati, da mu je poslati spise kazenske vsebine (ne le spise o kazenskih poizvedbah glede prestopkov in zločinov, za katere je pristojno okrožno sodišče). Vsak drug tožilec pa sme vsakrat pregledovati spise, ki se njega tičejo (§ 102 k. p.).
Glede zapisnikov, spisov, njih pregledovanja, o vpoši* Ijatvi spisov drugim sodiščem ali povodom rešitve pravnih lekov, vpisnikov, raznih zaznamov vsebuje podrobne pred* pise uredba o poslovnem redu za kazenska sodišča*".
Odločbe sreskih sodišč so (§ 74 k. p.) sodbe, rešitve, naredbe. Pred odločbami, izrečenimi izven ustne razprave mora redoma podati ustno' ali pismeno izjavo državni tožilec (njegov zastopnik). Pred odločbo, izrečeno na raz* pravi, mora se dati strankam prilika, da se o tem izjavijo. Potrebna je pismena obrazložba vseh odločb, zoper katere
22 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
je možno uporabljati kakšno pravno sredstvo ali s katerimi se predlog ali zahtevek zavrača.
Glede priobčitve in vročitve odločb (vabil) ostane bistveno vse pri starem. Za postopanje, po katerem se izvrše vročbe, veljajo subsidiarno zadevni predpisi zakona o civilnem sodnem postopku. Opozoriti je tu še na obvestila o pričetem in končanem postopku, ki jih je po posebnih predpisih zakona in uredbe o posl. redu za kaz. sodišča dolžan storiti tudi sreski sodnik".
Sreski sodnik izda sodbo na zahtevanje v overov* Ijenem prepisu obdolžencu, državnemu tožilcu (vršilcu dolžnosti državnega tožilca) in tudi zasebnemu tožilcu ter oškodovancu. Pri čeloma ali deloma oprostilnih sodbah glede oficialnih prestopkov, odnosno pri sodbah, s katerimi se zavrača zahtevek državnega tožilca, se vroči prepis sodbe državnemu tožilcu brez posebnega zahtevka, ako ni bilo na razpravi ne njega, ne vršilca dolžnosti državnega tožilca (§ 388 k. p.). Overovljeni prepis sodbe se vroči obdolžencu, ki ni bil navzoč pri razpravi in objavi te sodbe, tedaj pa z navodilom O' pravnih sredstvih. Na priziv sam — njegovo prijavo — se vroči prepis sodbe le, če je oseba, ki je prigla* sila priziv, že pred priglasitvijo ali ob priglasitvi sama to zahtevala (§ 394 z. odst. k. p.). Pripomniti je, da je stvar nekoliko drugačna, če gre priziv zoper sodbe senata okrož* nega: sodišča. Na pravočasno priglasitev priziva je vsikdar pritožilcu, ki priziva ni že zaeno obrazložil ali se je vročitvi prepisa sodbe odpovedal, vročiti prepis sodbe (§ 333 odst. I. k. p.).
Sreski sodnik kot poizvedovalni sodnik.
Predvsem je opozoriti, da je tudi tukaj nekako govoriti o podsodnosti za vršitev poizvedb. Ta podsodnost je tista, ki jo ima v mislih zadnji odstavek § 8 k. p." in ki jo omenja tudi § 99 k.p. V slednji določbi je rečeno, da mora sresko sodišče na zaprosbo preiskovalnega sodnika^' izvršiti po* edina preiskovalna dejanja in če se na to pojavi potreba, še druga v zaprosbi ne omenjena dejanja. Vse to pa le tedaj, če je za izvršitev pristojno, namreč če teh poizvedovalnih (preiskovalnih) dejanj ni potrebno' započeti v drugem srezu".
Sreski sodnik podvzame" ipoizvedbe v lastnem delo* krogu, ne kot zaprošeni sodnik o njemu došlih ovadbah radi
•"^ Prim.      121 do 124 uredbe o poslov, r. za kaz. sodišča. §§ 4, 5 zakona o ureditvi rednih sodišč. §§ 50 do 53 uTedbe o posl. r. za kaz. sodišča. §'§ 99 odist. I., 117, 167 k. p.
§§ 93 k. p. Slovenski tekst pravi «odredi*. (»poduzme«).
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 23
dejanj, ki jih preganja državni tožilec pri okrožnem sodišču, pristojnem za presojo teh dejanj. Zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec se morata obrniti z zahtevkom na izvršitev potrebnih poizvedb radi kaznivih dejanj, glede katerih je stvarno pristojno okrožno sodišče, na to sodišče (preiskovalnega sodnika) neposredno''.
Ovadbe o gornjih kaznivih dejanjih dobi sresko sodišče od državnega tožilca s predlogom na podvzem poizvedb". Pri neposrednem prejemu aH sprejemu (na zapisnik) take ovadbe (»naznanila«, »prijave«: § 89 odst. II. k. p.) prijavi pa sresko sodišče le po določenem obrazcu državnemu tožilcu kaznivo dejanje in začne takoj s poizvedbami (pa z omejit* vami po § 95 k. p.). Spise vpošlje sresko sodišče čimprej državnemu tožilcu, a v primerih, če je kdo priprt, najdlje v roku osmih dni od dneva pripora. Opozoriti je še posebno na prijave o kaznivih dejanjih, na katere je polagati posebno važnost, in glede katerih uredba o poslovnem redu za državna tožilstva'"' ukazuje prav posebno internO' poslovanje. Na take prijave naj sresko sodišče posebej opozori držav* nega tožilca ter ga po potrebi obvesti brzojavno. Poizvedo* valne spise prejme sresko sodišče nazaj razen primera ko se mu vrnejo v svrho ustavitve po § 455 odst. III. k. p. le tedaj, ako jih pošlje državni tožilec s pripombo, da ni osnove za pregon aH pa, če državni tožilec stavi (§ 375 št. I k. p.) tožni zahtevek radi kaznivega dejanja, za kojega pre* sojo je pristojno to sresko sodišče"' in končno še tedaj, če predlaga državni tožilec popolnitev poizvedb. V prvem primeru mora sresko sodišče po § 96 k. p. ustaviti poizvedo* vanje (z izrecno ustavitveno naredbo) ter priprtega osum* Ijenca izpustiti. Oškodovanca pa državni tožilec v osmih dneh obvesti o zavrnitvi naznanila (ovadbe.^") Pravice oško* dovanca, ki se je bil pridružil kazenskemu postopanju
3« §§ 921 k. p. z. odst.
Vršilec državnega tožilca mora njemu diosle ovadbe o dejnijih, za katera je pristojno okrožno sodišče, takoj odstopiti sreskemu sodišču (§ 74 uredbe o posl. redu za drž. tožilstvo).
2^ Prim. §§ 26—29 uredbe o posl. r. za državno tožilstvo.
Če gre za prestopke, ki se smejo preganjati le na oškodovančev predlog, utegne državni tožilec tudi opozoriti, dla zaradi manjkajočega predloga ne more staviti obtožnega zahtevka, odnosno ga stavi — kar smatramo kot dopustno — Ife pogojno (prim. §§ 2, 375 odst. III. in §§ 379 odst. L. 359 toč. 1. in 85 k. z.).
*" Glej §§ 44 odst. II. in 96 k. p. Podobno mora postopati po § 73 uredbe o poslovnem redu za drž. tožilstvo tudi vršilec dtolžnosti državnega tožilca.
24 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
(§ 295 k. p.) so ograničene v določbah §§ 53 odst. I, III., 92 z. odst. k. p. Oškodovanec ali upravičenec, na kojega predlog se sme kazensko postopanje šele začeti, more staviti pred* log v roku § 85 odst. II. k. z. sam pismeno ali na zapisnik, sprejme ta predlog lahko tudi oblastveni organ aH oblast, orožnik n. pr., ki ga sporoči v naznanilu kaznivega dejanja. Pa tudi o priliki zasliševanja kot svedok sme staviti tak predlog za primer, da se ne bi po poizvedbah podalo kaznivo dejanje, za kojega pregon ni takega predloga treba". Smatra* mo kot dopustno po zakonu (§§ 2, 180,' 359 št. 1, 379 k. p.), da sodišče obvesti o ev. potrebi tega predloga poškodovanca, ne da bi ga vabilo prav zato nalašč k sodišču.
Sreski sodnik izvrši posamezna poizvedovalna in pre* iskovalna dejanja vsake vrste — ne samo zasliševanja svedo* kov, kakor bi bilo navidezno povzeti določbi § 167 k. p. — tudi na zaprosilo preiskovalnega sodnika". Delegacije sre* skega sodišča za samostojno izvršitev cele preiskave pa ne poznajo novi predpisi o kaz. postopku.
Zlasti ob početku veljave novih kazensko pravnih zako*: nov bodo sreska sodišča primeroma češče nego pozneje normalno vpošiljala naznanila o kaznivih dejanjih s poiz* vedbami ali brez njih državnemu tožilcu, ko bo dejanja, storjena še pred 1. januarjem 1930 glede njih kaznivosti presojati po § 2 k. z., kar bo odločilno tudi za vprašanje stvarne pristojnosti". O tej točki govorimo še pozneje.
Ce vrši predhodne poizvedbe policija (§ 93 k. p.), mora gledati na to, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja. Če bi se bilo bati, da se ti sledovi uničijo (izpremene, preden prispejo predlogi državnega tožilca), se mora policijsko oblastvo obrniti na pristojno sresko sodišče, da to izvrši potrebna sodna dejanja.
Glede svojih pravic in dolžnosti pri poizvedbah je sreski sodnik povsem izenačen s preiskovalnim sodnikom (§ 11 št. 1. k. p.). Sme izvrševati zlasti disciplinsko oblast po do'očbi § 107 k. p., zadevne naredbe mora takoj sporočiti okrožnemu sodišču, da o njih odloči (jih odobri, omili, raz* veljavi) in postanejo izvršne šele s to odločbo. Ni potreba dalje razpravljati podrobno o poslovanju sreskega sodnika,
" §§ 105, 150, 295 k. p.
^= §§ 92 odst. m., 99 k. p.
Primerjaj z dbCločlbami starega kaz. zakona, zlasti §§ 144^147. k. z. (lažne izpovedbe); §§ 127 (130) k. z. (odpor zoper poslujočo uradno osebo); §§ 162, 163 (motenje vere); § 166 k. z. (prestopek pijanosti). §§ 178 nasl. k. z. (kazniva dejanja zoper življenje in telo); §§ 242, 247. 250 k. z. (dosed. javna sil'a) itd.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 25
ko vrši iste posle kakor preiskovalni sodnik o priliki poizveab ali kot zaprošeni sodnik, kolikor gre za preisko* vanje stanovanja in oseb", za zasliševanje osumljenčevo ali obdolženčevo'", za zasliševanje prič'", za sodni ogled in zasliševanje izvedencev", ker tu napram določbam do 1. januarja 1930 veljavnega kazenskospostopnega reaa ni ugotoviti bistvenih izprememb. Ce sreski sodnik kot poizve« dovalni sodnik zoper priče ali izvedence (§§ 163, 164, 186 k. p., če namreč izostanejo brez opravičbe ali če se branijo izpo* vedati) odredi kakšno prisilno sredstvo, imajo prizadeti pravico pritožbe v osmih dneh in taka pritožba zadrži izvrši« tev naredbe". Glede morebitne in tu izjemne prisege priče veljajo določbe §§ 176 odst. II. in 177, 178 k. p., kjer je označena tudi oblika in vsebina prisege. Izvedenci se pa morajo po § 187 k. p., preden oddajo izvid, zaprisegati. Uredba o posl. r. za kaz. sodišča določa (§§ 37, 38 ur. o posl. r.) obliko priseg glede drugih veroizpovedi kakor za pripadnike pravoslavne in katoliške.
Pri sreskem kot poizvedovalnem sodišču nastaU s t r o * ški kaz. postopanja so večinoma pričnine (§ 315 k. p), pristojbine izvedencev, tolmačev (§ 316 k. p.), potni stroški sodnih oseb in državnega tožilca (§ 318 k. p.), vročnina, poštne pristojbine i. t. d. Za potovanje izven sef'eža src= skega sodišča je potrebna odobritev starešine (§ 48 uredbe o posl. r. za kaz. sod.). Omeniti je še stroške za vzdrževanje osebe v nriporu (§ 319 k. z.)". Še važnejše kot doslej bo zaznamovanje vseh nastalih stroškov sproti v ponis stroškov, ker je potrebno po možnosti že v sodbi te stroške številično navesti'". fStroške v naprej založene od drž.). Pričnina se mora zahtevati, na kar je pričo opozoriti v pozivu in pri zaslišanju, najdlje v 24 urah. Zoper rešitev poizvedovalnega sodnika v pogledu stroškov (posebno pričnin in izvedenin) se more vsaka prizadetih oseb pritožiti v roku osmih dni (§§ 323, 330 k. p.) na okrožno sodišče, ki tu odločuje
XI. poglavje: §§ 135 nasl. k. p.
XII. pogl.: §§ 151 nasl. k. p. §§ 40—^43 uredbe o posl. r. za kaz. sod. XTII. pogl: §§ 161 nasl. k. p.      34 nasl. uredbe o p. r. za kaz. sod.
" XIV. pogl. §§ 181—201 k. p.; §§ 48, 134 uredbe o posl. r. za kaz. sod. « Prim. še §§ 328 odst. IL, 330, 12 St. 1 k. p.: zoper odločbo okrožnega sodišča možna je še nadaljnja pritožba na apelacijsko sodišče.
O raznih stroških kaz. postopanja vsebuje podrobne predpise poglavje VI. uredbe o posl. r. za kaz. sod.
Glej § 138 uredbe o posl. t. za kaz. sod. o popisu stroškov in § 145 iste uredbe o poizvedovanju imovinskih prilik osumljenica zaradi poznejšega izterjanja.
26 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
dokončno. Odpravljene so vsakršne odobritve izvedenin po apelacijskem sodišču".
Glede poziva in morebitnega privoda osum* Ijenca (§§ 111, 112 k. p.) prav tako ni bistvenih izprememb, pač pa je nekoliko govoriti o poslovanju sreskega kot poiz* vedovalnega sodnika ob osumljenčevem pripor u.^- Sreski sodnik, pristojen za poiz\'edbe, mora odrediti pripor glede onega, ki je sumdjiv zločinstva, za katero predpisuje zakon smrtno kazen ali kazen dosmrtne robije ali za katero je prepuščen sodišču po zakonu izbor med omenjenima kaz* nima in drugo kaznijo. Če pa gre za drugo kaznivo dejanje, glede katerega je pristojno okrožno sodišče, pa sme odrediti pripor, če so za to podani razlogi § 113 št. 1. do 4. k. p. (sličnim onim v § 175 st. k. pr. navedenim). Prva točka je v naslednjem § 114 k. p. še posebej obrazložena." Glede osum* Ijenca, ki ga je kdo drugi — oblastveni organ ali zasebnik — priprl in oddal sreskemu sodišču, pa sme odrediti — naredba z razlogi je priobčiti osumljencu takoj po' zasliševanju — sreski sodnik, da mora ostati v priporu, če je tudi še po svojem zaslišanju sumen, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen in če je tu podan kakšen izmed razlogov po § 113 k. p. Tak osumljenec sme zahtevati, da ga je privesti preiskovalnemu sodniku najdlje v 48 urah. Če tega ne zahteva, ima zoper naredbo o priporu pravico pritožbe na pristojno okrožno sodišče v t r e h d n e h. Če se pa priprti osumljenec v tem roku ne pritoži (ali če izjavi še prej, da se nikakor noče pritožiti) mora poslati sreski sodnik naredbo o priporu (vsekako s spisi) v (nadaljnih) 24 urah.
"1 Prim. § 384 z. odst. st. k. p. r.
^2 Po § 12 uredbe o posP. r. za kaz. sod- je odpravljen zmotno razumevanj predlpis starega posl. r., da bi morala biti ukrenitev pripora, odobrena s podpisom starešine; izvtoet je le primer, če gre za odredbo sodnega pomočnika.
'-^ § 144 k. P'.: »Primeri zalotitve pri dtejanju so:
1. če kdo stoirilca ali soudeleženca zaleti pri samem izvrševanju kaznivega dejanja;
2. če je kdo kot samovidec takoj po storjenem kazni\em dejanju prijel storilica ali soudeleženca;
3. če se kdo takoj po storjenem dejanju zaloti z orožjem ali s predmeti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja ali vsaj; kažejo na njegovo udbležbo pri tem dejanju.
Kdor se zaloti pri' dejanju, tega sme vsakdo prijeti. Prijetega mora takoj izročJti pTeiskovalnemu sodbiku, sreskemu sodišfiu ali prvemu policijskemu cblastvu. ki ga najde; če pa tega ne more storiti, mo'ra to takoj naznaniti enemu izmed omenjenih oblastev.«
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 27
Ker mora poizvedbe medtem nadaljevati, si pridrži »popis spisov« in potrebne prepise, upoštevajoč predpis § 25 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča. Okrožno sodišče odloči tu uradoma kakor ob pritožbi v dveh dneh od dne, ko je prejelo naredbo (pritožbo). Zoper to rešitev okrožnega sodišča ni pritožbe. Prav ti predpisi veljajo, če gre za preiskovalni zapor (§ 119 k. p.). — Pa že § 134 k. p. določa, da pritožba državnega tožilca zoper rešitev sodišča, s katero se ukinja preiskovalni zapor (z jamstvom ali brez jamstva), ustavi njeno izvršitev samo, če je vložil pritožbo takoj ob priobčiti rešitve. Potem bi bilo sklepati, da zoper gornjo odločbo okrožnega sodišča le osumljencu (obdolžencu) ni dovoljena nadaljnja pritožba (§§ 131 z. st., 134, 205 k. p.). Vsi ti precej komplicirani predpisi v varstvo priprtih v praksi niso lahko izvedljivi in bi pri dobesedni izpolnitvi le zavlačevali postopanje v škodo priprtega osumljenca. Ze od četrtega dne naprej po odrejenem priporu bi romali poizve* dovalni spisi, katere je v primerih pripora itak predložiti v osmih dneh od dneva pripora naprej državnemu tožilcu v predlaganje, od sreskega sodišča k okrožnemu sodišču, od tega državnemu tožilcu, potem pa zopet nazaj. Prešlo bi najbrže že več kot osem dni, poizvedbe pa sploh ne bi napredovale. Priporoča se, da za primer pritožbe priprtega, ali pa če je predložiti naredbo o priporu (seveda s spisi) okrožnemu sodišču v poslovanje po §§ 117, 119 z. odst. k. p., vpošlje sreski sodnik spise kar naravnost državnemu tožilcu, a to po § 117 odst. 2. k. p. zaeno z vposlano naredbo o pri= poru naznani okrožnemu sodišču. Državni tožilec bo vsekako nemudoma rešil stvar tako, da bo odločitev okrož* nega sodišča o priporu odveč in nepotrebna, ker bo priprti osumljenec ali izpuščen ali pa bo glede njega predlagan (in bržkone tudi ukrenjen) preiskovalni zapor. V slednjem primeru pa bo itak na novo postopati no § 119 k. p. Sreski sodnik naj bi tudi dobro premislil, kako da poduči priprtega osumljenca, da sme zahtevati privedbo pred preiskovalnega sodnika v 48 urah. Tudi v teh primerih (če priprti hoče biti priveden nred preiskovalnega sodnika) je najbolje, da se spisi vpošliejo takoj državnemu tožilcu s prošnjo, da slednji, ali pa preiskovalni sodnik, o svojem ukrepu brzojavno obve* sti sresko sodišče. — Obširne predpise glede ravnanja s nriporniki vsebuie poglavje III. uredbe o posl. redu za kazenska sodišča
Postopanje pred sreskim sodiščem kot sodiščem prve stop* nje po § 9 toč. 2 k. p.
Za postopanje pred sreskim sodiščem kot sodiščem prve stopnje glede kaznivih dejanj, za katera so sreska sodišča
28 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
J
stvarno pristojna, veljajo nele predpisi drugega oddelka XXI. poglavja (§§ 374 nasl. k. p.), temveč po § 374 k. p. še vse določbe zakona, ki se tičejo postopka pred okrožnim sodi* ščem, kolikor v tem poglavju ti predpisi niso spremenjeni.
Kazensko postopanje v primerih § 9 toč. 2. k. p. se po* krene pred sreskim sodiščem na stavljeni zahtevek na pregon, ki ga pri oficialnih kaznivih dejanjih stavlja ne le državni tožilec pri nadrejenem okrožnem sodišču, ampak tudi morebitni vršilec dolžnosti državnega tožilca pri sreskem sodišču'* in, kjer slednjega ni, tudi javno obla* s t v o ali javni organ (policija ali orožniki). Oškodovan* čevo naznanilo se šteje takrat, ko gre za oficialne prestopke in ni na kraju državnega tožilca aH vršilca dolž* nosti državnega tožilca, kot istovredni zahtevek na pregon. Pri tej vrsti kaznivih dejanj je treba opozoriti predvsem na tista, kjer je potreben za pregon oškodovančev (upravičen* čev) predlog in ne sme sreski sodnik brez tega predloga postopanja niti ne začeti. To pravilo pa ne znači, da bi sreski sodnik sploh ne smel vzeti v delo takega naznanila z zahtevkom na pregon. Rešiti je stvar, če tudi morda po poizvedbah, prilagodenih nižje navedeni rešitvi, z obrazloženo zavrnitvijo zahtevka" na pregon, o čemer se mora obvestiti oškodovanec. Ta sme na to (če ni že isti cilj dosegel spri* t o ž b o v roku 8 dni) v roku 3 mesecev § 85 k. z. staviti (vsekakor uspešni) predlog, da naj se započne ali nadaljuje ustavljeno postopanje, pri čemer ni potreben ponovni zahte* vek tožilcev na pregon (§§ 359 toč. 1. in 374, 411 k. p.). Glede še nesojenih kaznivih dejanj, ki se po 1. januarju 1930 pre* ganjajo šele na predlog, a so bila izvršena pred tem rokom, je uvaževati, da se mora razprava in vse njej sledeče pošto* >anje izvršiti po novem postopniku in da je presojati caznivost takih dejanj iz vidika § 2 k. z.,'" čeprav je dotlej okrajni sodnik že odredil ustno razpravo. Pri tem utegne priti ob manjkanju potrebnega predloga do rešitve ali do sodbe", da se zavrne zahtevek na pregon. Tako sodbo, pa tudi oprostilno aH obsodilno meritorno sodbo, kjer so biH
" Zakon o državnem tožilstvu 28. marca 1929. SI. N. 28/3. 1929 št. 73/XXIX, Ur. 1. št. 138: §§ 1 in 5. Kot vršilca d. dr. t. je določi« enega izmed sodnih pripravnikov, če teh ni, pa izmed sodnega administrativnega osebja. — Prim. tudi uredbo o posl. r. za drž. tožilstvo: §§ 71-77.
§ 379 k. p.
§ 2 k. z.: »Ce se kazenski zakon po storjenem kaznivem dejanju izpremeni, se uporablja milejši zakon.«
Rešitev: § 379 odst. L, sodba:      276, 374 k. p.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 29
prezrti materialnopravni predpisi o potrebnem predlogu, je mogoče pobijati s prizivom, a se v prid obdolžencu na to kršitev materialnopravne narave prizivno sodišče tudi ura= doma" ozira. Velja pa glede take sodbe o zavrnitvi zahtevka na pregon. Že vršilec dolžnosti državnega tožilca je upravi* predlogom brez obnove pokrenitev kazenskega nostopanja, če rok po § 85 k. z. še ni pretekel'". Pripomniti je še treba, da se more stavljeni predlog do početka ustne razprave prekli* cati (§§ 276 k. p. in 89 k. z.).
Do ustavitve postopanja pred početkom ustne razprave (§ 379 k. p.) pride tudi, ako je javni tožilec umaknil zahtevek na pregon. Že vršilec dolžnosti državnega tožilca je opravi* čen, da zavrne naznanilo, došlo mu o kaznivem delu," na svojo roko (pozneje sme umakniti zahtevek na pregon z odobritvijo državnega tožilca, kar je pa notranja stvar med obema). O ustavitvi obvesti sresko sodišče oškodovanca le, če je on napravil naznanilo, sicer pa je to stvar (§ 96 k. p.) javnega tožilca. V roku osmih dni more oškodovanec, ki se je glede svojih zasebnopravnih zahtevkov pridružil kazen* skemu postopanju sam zahtevati, da naj se nadaljuje kazen* sko postopanje". Zoper rešitev, s katero ta zahtevek sreski sodnik zavrne, se sme pritožiti zasebni udeleženec na okrožno sodišče v roku osmih dni.
Druga kategorija kaznivih dejanj, spadajočih pod sre* skega sodnika, je tista, kjer sme zgolj zasebni tožilec staviti zahtevek na pregon. Čejenastopils takim zahtev* kom neupravičeni zas. tožilec, se zavrne zahtevek z rešitvijo (§ 379 k. p.); po pričetku ustne razprave (ki se prične z objavo glavne vsebine zahtevka — § 387 odst. IV. k. p.) s sodbo."^ O pravnih lekih zoper take odločbe smo že zgoraj govorih. Odstop zasebnega tožilca od pregona pred početkom razprave ima za posledico rešitev po § 379 k. p., odstop po pričetku razprave do nje konca pa sodbo. Čenepride zasebni tožilec na razpravo ali n e p o d a na tej končnega predloga, se šteje prav tako. da je odstonil od pregona (§§ 51 odst. III. in 236 odst. III. k. p.). Posledice zamude ustne razprave pa za zasebnega tožilca niso tako krtrte. kakor po dosedanjem kazenskem postonnem rerlu. Utegne se mu dovoliti na predlog, podan v 3 dneh po pre*
§§ m toč. 2. in 337 toč. 1. liit. c k. p. in § 399 odst. IH. k. p. §§ 359 toč. 1., 374, 411 k. p. ™ Uredba o pos'.. r. za drž. tožilstvo §§ 73, 74.
Tu ne velja rok 3 dni po § 219 z. odst. k. pt. Glej Se §§ 53 odst. L, 92 odst. IV., 6 odst. VII. k. p. §§ 276 in 374 k. p.
30 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
Stanku zapreke, obnova postopanja, ako dokaže, da so ga nepremagljive zapreke zadržale priti na razpravo. Le zoper zavrnitev takega predloga jc dopuiitna pritožba v osmih dneh". Opozoriti je treba pri tej priliki razen na določbe materialnopravnega značaja v X. poglavju kazenskega zako* nika zlasti še na to", da morejo po smrti zasebnega tožilca, ki je bil upravičeno stavil zahtevek na pregon radi kaznivega dejanja, nadaljevati postopanje njegov zakonski drug, njegovi otroci ali roditelji. To se zgodi pismeno ali z ustno izjavo, podano v t r e h mesecih po smrti zasebnega tožilca. Če se to ne zgodi, se postopanje ustavi. O smrti zasebs nega tožilca in o opisani podani izjavi pravkar omenjenih oseb se mora obvestiti obdolženec.
Sresko sodišče mora paziti na svojo stvarno pristojnost, kakor je omejena v določbi § 9 toč. 2 k. p. od vložitve zahtev^ ka na pregon, odnosno od prejema naznanila (§ 375 toč. 1. k. p.) naprej pa do končane razprave. Od 1. januarja 1930 naprej mora sresko sodišče imeti pred očmi določbo § 2 k. z. glede kaznivih dejanj, storjenih pred tem rokom, za katera bi utegnilo (po kvahfikaciji novega kazenskega zakonika) postati pristojno okrožno sodišče (sodnik poedinec pri okrož. sodišču). Iz tega vidika so postala morda z ozirom na novi kazenski zakonik nekatera doslej kazniva dejanja celo ne^ kazniva.
Sreska sodišča bodo uporabljala deloma tudi še naprej do izgotovitve in razglasitve bodočega zakona o policijskih prestopkih (prekrških, »istupih«) stare kazenske predpise — namreč stari kazenski zakon in nekatere druge, sicer raz« veljavljene kazenske zakone, ki so pri nas ostali po prevratu do 1. januarja 1930 v veljavi — to pa le toliko, kolikor v teh kaz. zakonih naštetih kaznivih dejanj milejše narave ne vsebujejo po 1. januarju 1930 veljavni kazenski zakonik in drugi kazenski veljavni zakoni. To določa po 1. januarju 1930 razglašeni zakon o začasnem podaljšanju veljave zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov (»istupov«)"''' Kolikor ta zakon sam v materialnopravnem oziru (glej zlasti §§3 — kazni —, § 4 — zastaranje —, § 5 rehabilitacija —, ter glede postopka — (§ 2 — stek —, § 6 — predlog na kaznovanje —) ne vsebuje izprememb, je uporabiti v obeh ozirih dosedanje predpise. Dopustno je torej zlasti segati še nadalje glede
"3 §§ 361 odst. II., 411 k. p.
" §§ 87 k. z. in 51. odst. IV. k. p.
««a Zak. 31. decembra 1929. Služb. Nov. 31/12. 1929 št. 307/CXXXr (zakon o privremenom produženju \ažnosti zakonskih propiisa o kažnja-vanju istupa).
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 31
na novo določeno kazen o takih kaznivih dejanjih po skraj* šanem mandatnem postopku po smislu § 460 st. k. p. Po vsem pa posli sreskih sodišč v tej smeri ne bodo preveč narasH, dasi je ob steku takih prekrškov s prestopki aH zlo* činstvi vsikdar o prekršku odvojeno poslovati. Določba § 3 gor. zakona namerava očividno le odpraviti vse morebitne dosedanje strožje kazni glede teh prekrškov. Pravilno bo torej naziranje, da je tudi pri razsoji glede prekrškov upo* rahljati morebitne še milejše —, že s kazenskimi zakoni do 1. januarja 1930 in glede prekrškov še dalje veljavnimi — določene kazni za take prekrške.
Ni pričakovati posebnih težav pri raziskovanju stvarne pristojnosti. Le v enem primeru — če gre za pristojnost voja* škega sodišča (§ 277 k. p.) — je po pričetku razprave izreči s sodbo, da se zavrača zahtevek na pregon radi nepristoj* nosti. V vseh drugih primerih, kjer preganja kaznivo dejanje državni tožilec, prekine sresko sodišče po potrebi razpravo in napoti stvar na državnega tožilca, če smatra da je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča ali sodnika poedinca pri okrožnem sodišču. Če pa na predlog državnega tožilca okrožno aH kakšno drugo sodišče vrne stvar sreskemu sod= niku, jo ta ne more več vrniti radi stvarne nepristojnosti. Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja le na zasebno obtožbo, pa obvesti sresko sodišče v svrho nadaljnjega predloga zgolj zasebnega tožilca, če smatra, da je za presojo pristojno eno izmed gornjih sodišč. S tem je stvar za sresko sodišče končana, če ni morda vsled pritožbe pozneje ukre* njeno kaj drugega (§ 378 odst. II. k. p.). Za neko vrsto stvarne nepristojnosti gre tudi tedaj, če se izkaže, da je obdolženec star šele 14 do 17 let (§ 9 toč. 1. k. p.) ter je glede njega treba opraviti postopanje po predpisih XXIV. poglavja k. p. in morda tudi pri drugem sreskem sodišču ali posebnem oddelku tega sreskega sodišča, kjer je kazensko postopanje bilo pokrenjeno (§ 435 k. p.). Če sO' na kaznivem dejanju slovom naznanila došlega sreskemu sodišču sodelovale poleg enega ali več mlajših maloletnikov še druge nad 17 let stare osebe, utegne nastati potreba, da se izloči postopek zoper mlajše maloletnike, kar ukrene dotični sodnik sreskega sodišča, ki mu je stvar poverjena in jo dobi nato v roke oni sodnik, ki so mu izročene v postopanje ter presojo stvari, v misel vzete v § 9 toč. 1. k. p. Če pa izločitev ne more biti brez škode za potek in izvršitev postopanja, odloči o tem končno starešina na predlog sodnika za mlajše malo* letnike, ki ima pomisleke zoper morda že odrejeno izločitev; če je sam starešina tudi sodnik za mlajše maloletnike, je navzlic temu on sam upravičen k tej odločitvi. Če torej ne
32 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
pride do izločitve, ker ta brez škode za potek postopanja ni mogoča, se cel postopek razvije pred »rednim« sreskim sodi* ščem, namreč onim, ki je stvarno pristojno po § 9 toč. 2 k. p. Prav to velja tudi tedaj, ako tak mlajši maloletnik doseže 17. leto svoje starosti pred dokončanim postopanjem. Tedaj se morda ločeni stvari spet združita. A v vsakem primeru mora sresko sodišče kot »redno<c sodišče uporabljati glede mlajšega maloletnika ona sredstva (izvzemši vzgajanje), ki so določena za take maloletnike. To velja pa zgolj glede kaznivega dejanja, ki ga je dotičnik zagrešil kot mlajši maloletnik (§ 438 k. p.).
Sodbo sreskega sodišča, ki se je smatralo po nepravem kot stvarno pristojno, je možno pobijati s prizivom"'. Okrožno kot prizivno sodišče razveljavi tako sodbo (tudi uradoma) na predlog drž. tožilca in ukrene ter ob pristanku obeh strank tudi završi postopanje ali pa odstopi stvar stvarno pristojnemu drugemu sodišču". Če je pa taka sodba sreskega sodišča postala pravnomočna, je obnova kazenskega postopanja d o p u s t n a le, če je sreski sodnik sodil pravno« pomotno o takem kaznivem dejanju kot prestopku, ki je prav za prav zločinstvo. V tem primeru je mogoče tudi brez obnove začeti ali nadaljevati kazensko postopanje, če ni preteklo od odločbe sreskega sodnika več kot šest mese« cev, odnosno eno leto".
Glede krajevne pristojnosti so merodajne do« ločbe §§ 14 do 21 k. p.", ki so po vsebini nekoliko bolj obširne, a se bistveno ne razlikujejo od sličnih predpisov starega kazensko postopnega reda. Tu prihaja pri steku več kaznivih dejanj, če je bilo o enem njih že sojeno, v poštev tudi še določba § 286 z. odst. k. p. O i z 1 o č i t v i pri subjektivni ali objektivni zvezi pa govori določba § 22 k. p. Taka izločitev je mogoča do početka ustne razprave. Ukrene jo dotlej po § 20 in 21 pristojno sodišče po predlogu ali uradoma in zoper to rešitev ni dopustna pritožba.
<^ §§ 336 toč. 7 in 393 toč. 2 k. p.
§§ 331 zad. odst. 406 odst. II. in 407 k. p. Prim. tudi § 475 od^st. 2. st. k. pr. r.
" Slednje velja, če gre za zločinstvo, na koje je stavljena kazen najmanj pet let robije ali zatočenja. ^ Prim. tudi § 11 k. z.
V novem kazenskem postopniku ni določbe § 52 odst. H. st. k. pr. r., ki se tiče v preiskovalnem zaporu se nahajajočih obdolžencev, j<lede katerih se ima pregon nadaljevati pred sreskim sodiščem. Tu bo postopati po § 17 k. p., v skrajnem pirimeru si je treba pomagati z delegacijo onega s-reskega sodišča, kjer se zaprti nahaja.
•   Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 33
Zanimiv je še posebej predpis § 20 k. p. Ne le tedaj, če je ista oseba osumljena več kaznivih dejanj, za katera bi bila sicer pristojna različna sodišča, je pristojno le e n o sodišče in sicer tisto, ki je pristojno, da sodi o najtežjem kaznivem dejanju, temveč tudi, če je s kaznivim dejanjem oškodovani sam poškodoval ali ogrozil pravno dobrino osebe, ki je storila zoper njega kaznivo dejanje. V praksi se je tako ravnalo že do veljave novih kazenskopravnih zakonov, toda taka združitev je bila prav za prav contra legem. V tem po* gledu je še posebej za dejanja kazniva po zasebni tožbi (§ 51 z. ods. k. p.) predpisano, da sme ob zasebni tožbi, ki jo je vložil razžaljenec, zahtevati obdolženec z nasprotno tožbo pred koncem ustne razprave na prvi stopnji, naj sodišče sodi tožilca, ki mu je razžaHtev vrnil. O obeh tožbah se izreče sodba obenem.
O sporih radi pristojnosti med sreskimi sodi* šči, podrejenimi istemu okrožnemu sodišču, odločuje to sodišče, če gre za sreska sodišča v področju raznih okrožnih sodišč, pa pristojno apelacijsko sodišče. Kasacijsko sodišče pa nastopi tedaj, če gre za sreska sodišča v področju raznih apelacijskih sodišč.
Delegacijo drugega sreskega sodišča sme odrediti iz razlogov § 23 k. p. apelacijsko sodišče, če gre za njemu podrejena sreska sodišča. Zoper ukrenitev take delegacije po apelacijskem sodišču se moreta pritožiti obdolženec in tožilec v t r e h dneh na kasacijsko sodišče. Slednje pa ima pravico delegacije za vso državo"'.
Odreditev roka za ustno razpravo, priprave za to razpravo.
Kazenski postopek v pravem pomenu besede s ciljem, da se ustvari poalaga za meritorno rešitev stvari, se prične pred sreskim sodiščem redoma z odreditvijo naroka za ustnorazpravo, če slednje ni podvzel ob danih pogojih (§ 376 odst. I. in II. k. p.) takoj po došlem naznanilu in za* htevku. Sicer — če ni podanih v zahtevku in naznanilu še dovolj dokazov — se vrše predhodne poizvedbe na čim eno* stavnejši način. Le toliko naj se izvedejo poizvedbe, da se more osnovano odrediti ustna razprava po načelu čim uspešnejše koncentracije postopanja. Izjemo glede pravila, da se nemudoma odredi narok za ustno razpravo, utegne povzročiti po našem naziranju še veljavni zakon o oljčinskih
Prav Ino je, da se predloži kasacijskemu sodišču tudi sicer nedopustna pritožba zoper zavrnitev pTedloga na delegacijo in to ne le zato, ker nižja sodišča niso zakonsko upravičena (prim. § 330 k. p.), da sama zavračajo take nedopustne pritožbe, temveč tudi iz razlega § 23 odst. II. k. p.
•34 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
pcsredovalnih uradih. Kohkor gre za prestopke o kaznivih dejanjih zoper čast po kazenskem zakoniku, ki se preganjajo in kaznujejo na zasebno obtožbo, bo treba še nadalje (z malimi izjemami'" v svrho poskusa sprave pred početkom kazenskega postopanja upotiti uradoma stvar pristojnemu občinskemu posredovalnemu uradu, če ni izkazano, da je bil tak poskus sprave že izvršen. Izjava zasebnega obtožitelja, podana v naprej, da ni voljan k spravi in da se vabilu pred obč. posredovalni urad ne bo odzval, po mojem naziranju ne zadošča, da se prične in nadaljuje takoj sodno kazensko postopanje.
Kar se tiče morebitnih poizvedb, velja tukaj, da naj se vrše čim najbolj enostavno po načelih točk 4—6 in 8 § 380 k. p. V teku poizvedb niso dopustne pritožbe zbog p r e k r « š i t e v med poizvedovalnim postopanjem, kolikor gre tu le za pripravo za ustno razpravo. Vsekako se smejo pa stranke (prizadete osebe) pritožiti zoper zavlačevanje, ki nasprotuje načelu, izraženemu v določbi § 377 odst. 2. k. p., da mora biti postopanje hitro in kratko. O taki pritožbi odločuje apelacij« sko sodišče kot nadzorstveno oblastvo (§ 12 toč. 4 k. p.)."'
V postopku pred sreskimi sodišči je razločevati med začasnim priporom in priporom brez take označbe (§ 380 toč. 1. in 3. k. p.). Na drugem mestu (§ 384 odst. II. k. p.) zakon nazivlje pripor slednje vrste tudi zapor in res gre tu za preiskovalni zapor, ki se pa v tem postopku ne nazivlje tako, ker ni tu preiskave (v formalnem oziru)." Do začasnega pripora obdolženca pride zato, da se privede šiloma pred sodišče, dopusten je radi nevarnosti pobega in tedaj, če se obdolženec ne odzove vabilu (§ 383 odst. I. zadnji stavek k. p.). No pripor po § 380 toč. 3 k. p. je moči odrediti zgolj pri osnovanem sumu, da bo obdolženec pobeg« nil. Če se vrši takoj ustna razprava, treba privedenega in priprtega obdolženca zaslišati. Odpustitev iz zapora proti jamstvu" je dovoljena, o tem odločuje sreski sodnik. Zoper odreditev pripora je dopustna (§ 380 zadnji odst. k. p.) pri« tožba na okrožno sodišče v štiri in dvajsetih urah po razgla« sitvi naredbe; menimo, da je isti rok merodajen tudi za državnega tožilca pri ukinjenju pripora. Rok za pritožbo ob ukinitvi pripora proti jamstvu ali ob zavrnitvi prošnje za
Zak. 27. februarja 1907 drž. zak. št. 59, ozir. 27. septembra 1911 <!ež. zak. za Kranjsko št. 45, str. 41, naredba j. min. za 1. 1912: §§ 28, 29, 30.
" Glej tudi § 56 uredbe o posl. r. za kaz. sodišča. -- Prim. § 452 toč. 3 st. k. p. r. " § 131 nasl. k. p.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 35
izpust proti jamstvu ni povedan, veljal bi tu navidezno torej rok osmih dni po splošni določbi § 330 odst. I. k. p. (§ 374 k. p.). Vendar misUmo, da je tudi tukaj merodaven rok štiri in dvajsetih ur, ker gre pač v bistvu za ukinitev ali za nada« Ijevanje pripora. Sicer pa v določbi § 134 k. p., upoštevni tudi tukaj po § 374 k. p. — posebno glede take pritožbe državnega tožilca — o pritožbah zoper take rešitve o jam* stvu ni naveden noben rok za vložitev pritožbe." Primeri takih pritožb v postopanju pred sreskimi sodišči ne bodo baš pogosti.
Glede odredbe ustne razprave bodi opozorjeno na osebe, ki jih naj pozove sresko sodišče, da se te razprave udeleže. Obdolženec se pozove s podukom po § 383 k. p. sHčnim, kakor je bil predpisan do 1. januarja 1930. Ostal je tudi rok 24 ur za pripravo k razpravi.
Državni tožilec se obvesti o razpravi, če je to izrecno zahteval. Že zgoraj smo omenili, da naj se vroči tudi le deloma oprostilna sodba aH taka sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen — če gre za delikt, ki se preganja uradoma, — državnemu tožilcu, ki ni bil navzoč pri razpravi, tudi če tega ni izrecno zahteval (§ 388 odst. III. k. p.).
Zasebni tožilec se pozove k razpravi s podukom (§ 215 odst. II. k. p.), da se bo smatralo, če ne pride on aH njegov zastopnik na razpravo, da je odstopil od tožbe. Prav tako je postopati pri vabilu zasebnega udeleženca kot tožilca (»subsidiarnega« tožilca). Pripominjamo, da ima tudi zasebni udeleženec kot tožilec možnost, da zaprosi za obnovo postopanja," če dokaže, da so ga nepre* magijive zapreke zadržale na pravočasnem prihodu k razpravi.
Zasebniudeleženec, toje oškodovanec, ki je bil že zaslišan in je priglasil svoj zasebnopravni zahtevek do pričetka ustne razprave (§ 295 odst. III. k. p.), se le obvesti o razpravi. Tudi tukaj (§§ 215 odst. II. in 374 k. p.) je treba pristaviti, da se bo vršila razprava, če ne pride, brez njega in se tedaj prečita njegova že podana izjava o zasebnopravnih zahtevkih. Opozoriti ga je treba obenem, da se bo smatralo.
Določba § 119 zadnji odist. k. p. bi kazala na to, da velja za pritcžbe po § 134 k. p., ki jih rešuje apelaeijsko sodišče, rok le treh, ne pa osmih dni po § 330 odst. 1. k. p.
''^ Besedilo § 361 odst. II. k. p. navidezno govori zoper to naziranje, a koncem določbe § 54 zadnji odst. k. p., ki govori o posledicah izostanka od razprave, je izrecno navedena določba § 361 cdst. II. k. p., kar ne more imeti drugega pomena, nego da je zasebni udeleženec kot tožilec v svojih pravicah v tem oziru enak zasebnemu tožilcu.
3*
36 Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku.
Če ne pride na razpravo, da ni volian prevzeti zastopanja obtožbe, ako bi državni tožilec med razpravo odstopil
1        .     76
od nje.
Oškodovanec, ki še ni bil zaslišan, pa ga je treba zaslišati kot pričo, se vabi v tem svojstvu k razpravi. Sicer se oškodovanec le obvesti o razpravi. V slednjem primeru, pa tudi tedaj, če je bil že zaslišan, a manjka vsaka izjava o pridružitvi h kazenskemu postopanju, ga je o njegovi pravici pravočasne pridružitve (§ 295 odst. II. k. p.) po našem nazi« ranju v obvestilu podučiti." Pridružitev kazenskemu po« stopku je mogoča do pričetka ustne razprave, to je do trenutka, ko se prične z objavljenjem vsebine naznanila ali obtožnega zahtevka.
Vročitev vabil in obvestil k ustni razpravi se izvrši po pravilih §§81 nasl. k. p.
Zastopniki strank.
Stranke in druge na izidu interesirane osebe morejo biti na ustni razpravi pred sreskim sodiščem zastopane bodisi tako, da dotičnega zastopnik popolnoma nadomešča ali pa le poleg njega njegove koristi zastopa. O zastopstvu oseb, ki same zase ne morejo varovati svojih pravdnih pravic, posebno maloletnikov, ni potreba dalje govoriti (prim. tudi § 55 odst. I. k. p.).
Glede obdolženca razločuje zakon strogo med branil« cem in pooblaščence m,'* ki zastopa le obdolženca, ki pri razpravi ni navzoč.
B r a n i 1 c a ni nikdar odrejati v postopanju pred sreski« mi sodišči uradom a;'° če ga pa najame obdolženec, se sme
Ce odstopi po pričetku ustne razprave javni tožilec od obtožbe, mora navzoči zasebni udeleženec takoj izjaviti, da nadaljuje postopanje. Ce ni bi! navzoč, a je bil vabljen z gor. pristavkom, nastopijo posledice § 54 zad'nji odst. k. p., vendar more pod pogoji § 361 od^t. II. k. p. tudi zasebni udeleženec doseči obnovo postopanja. Če pa je bil o odstopu javi.ega tožilca od obtožbe med razpravo zasebni udeleženec šele naknadno obveščen, more gori opisano izjavo podiati v osmih dneh. Če pa je sploh vsako obvestilo izostalo, preostaja zasebnemui udeležencu v to svrho rok treh mesecev od trenutka ustavitve (sodbo po smislu § 276 k. p.).
" §§ 180 odst. L, 295 odst. II. k. p.
" § 384 odst. II. k. p. sogfcša bisitveeo z dioločbo § 455 odist. III. starega k. pr. r.'Slednji predpis rabi v nemškem izvirnem besedi u izraz »Machthaber«, ne pa »Bevollmachtigter«, hoteč prav s tem poudarjati popolno nadomeščevamje odsotnega obdtolženca. Prim. Lohsing str. 220.
™ §§ 60 k. p. in 46 ur. o posl. r. z. k. s. Razen v nižje navedenem primeru utegne okrajno sod šče uradoma imenovati branilca v obnovnem postopanju v primerih §§ 363 zadnji odst. in 371 k. p.
Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku. 37
slednji, dasi je v priporu, posvetovati z njim brez oblastve« nega nadzora (§ 380 toč. 7. k. p.). V prizivnem postopanju se more pač priprtemu obdolžencu, ki se ne udeleži prizivne razprave, imenovati branilec ubogih (§ 402 k. p.). Branilec, ki ga najame obdolženec, mora biti oseba s kvaUfikacijo po § 58 k. p., pri čemer so izključeni branilci v svojstvih po § 69 k. p. Po tej določbi ne more nastopati kot branilec oško* dovanec, oškodovančev in tožilcev soprog in sorodnik izmed onih, imenovanih v § 28 št. 2 k. p., dalje če je vabljen na razpravo kot priča. Menda po tem takem ni izključeno, da nastopa kot branilec soobdolženec, pač pa, če je na razpravo vabljen postavljeni branilec ne le kot priča, ampak tudi kot izvedenec.*" Za obdolženca smejo najeti branilca tudi v § 57 odst. II. k. p. imenovane osebe. Zakon o sodnem kazenskem postopku nima določbe, po kateri bi smeli v postopanju pred sreskimi sodišči nadomestovati najete in kot take izkazane branilce odvetniški pripravniki brez kvalifikacije po § 58 k. p.*' Določba § 26 zakona o advokatih, ki je sicer kasnejši, a je več mesecev prej kakor kazenski postopnik stopil v veljavo, kot lex generalis tu ne velja. Branilec pred sreskim sodiščem mora biti legitimiran s posebnim pooblastilom, ki ga nadomešča pač ustna izjava obdolženčeva pred sodiščem.
Ako sodišče ne zahteva osebne prisotnosti obdolženca pri razpravi in slednji tudi sam noče priti k razpravi, ga sme na razpravi zastopati »pooblaščenec«, ki se mora izka? zati v to svrho s posebnim pooblastilo m." Tak pooblaščenec more biti pred vsem tudi branilec, toda osebam, ki niso upravičeni branilci, a se bavijo s takim zastopanjem poklicno, se ne pripušča pristop k sodišču kot pooblaščen* cem v gornjem smislu. Sicer sme biti zastopan obdolženec ob gornjih pogojih po vsaki polnoletni, samopravni osebi moškega ali tudi ženskega spola. Zakonski mož zastopa ženo tudi brez takega pooblastila, obratno pa se mora žena izka* zati z moževim pooblastilom. Ne more pa ob sebi umevno kot pooblaščenec nastopati tisti, ki ima eno izmed svojstev, omenjenih v § 69 k. p. Pomembna je določba o tem poobla* ščencu tembolj, ker ima kot zastopnik odsotnega obdolženca po določbi § 387 predz. odst. k. p. povsem vlogo branilca, a seveda le, dokler traja ustna raznrava. Čeprav v to po bese* dilu pooblastila ne bi bil izrecno opravičen, sme vsekako najmanj ustno po razglasitvi sodbe podati obvezne izjave
^ Prim. § 40 st. k p. r.
»1 Prim. § 447 odst. III. st. k. p. r. (zak. 17. aprila 1902 drž. zak. št 79).
§§ 1008 nasl. o. d. z.
38 K pojmu »tuaemstva« v ziakonih o civiln«m postopanju.
glede pravnih lekov za obdolženca in seveda tak pravni lek tudi posebej nrijaviti.
Glede zasebnegatožilca je treba opomniti, da ga sme zastopati izjemoma — če zahteva to državna korist — tudi državni tožilec (§§ 51 odst. 3. in 386 odst. II. k. p.). Pra* vilno bo tudi tukaj zahtevati pooblastilo zasebnega tožilca, v katerem mora biti začrtan ves okvir zastopanja (pri ustni razpravi, tekom postopanja o morebitnih pravnih lekih). Tu velja, da gredo državnemu tožilcu v poteku kazenskega postopanja, pokrenjenega ali nadaljevanega po zas. udele« žencu kot tožilcu — pravice označene v § 56 k. p.
Zasebni tožilec in zasebni udeleženec smeta prav tako voditi svojo stvar po pooblaščenem zastopniku, glede kate« rega po § 55 k. p. sicer izhaja, da mora biti pravni zastopnik, kolikor gre za postopanje pred okrožnimi in višjimi sodišči. Vendar tu*' ni potrebna kvahfikacija zastopnika kot branilca in bo glede nadomeščanja zastopnika^odvetnika v polni meri upošteven § 26 zak. o advokatih. Ni sicer to nikjer posebej navedeno v kazenskem postopniku, pa izvira iz gori že opisa« nih določb, veljavnih za obdolženca (prim. §§ 384 odst. II. in 387 k. p.), da v prvostopnem postopanju pred sreskim sodi* ščem gori opisana poklicna vsposobljenost zastopnikov zasebnega obtožitelja in zasebnega udeleženca ni potrebna. Seveda bo pri tem še bolj kakor pri pooblaščencu od razprave odsotnega obdolženca gledati na to, da takih poslov ne izvršujejo zakotni pisači.
" Prim. § 50 st. k. pr. r.