MRotas plačana v 0d(mWi
Leto	žt 731
OuamilSlvo: LJubljana, Knafljeva fi _ Telefon št. 3123. 8123, 3324. 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, delen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uMca 2.
— Telefon št- 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čdslo 78.180, VVIen št. 105.241.
Dr. Edvard Beneš
Žaloigra, v katere središče je postavila usoda bratski češkoslovaški narod in ki se te dni odigrava ob napeti pozornosti vsega sveta, je snoči dosegla svoj osebno-tragični vrhunec. Z odstopom državnega poglavarja dr. Edvarda Beneša bo menda vendar že zaključen niz strahovitih udarcev, ki so zadnja dva tedna kot elemntarne strahote zadevali Češkoslovaško republiko. Med še živečimi prvoboritelji za svobodo češkega naroda je odsto-pivši prezident dr. Beneš oni moz, za katerega ni nikakor pretirano, ako pravimo, da je Češkoslovaška v odlični meri tvorba njegovega idealizma, plamtečega domoljubja in one čudovite žilavosti, ki odlikuje češki narod. Mož velikega formata odhaja s politične pozornice, ko se je zrušil okvir, ki ga je državi dala volja smelih borcev Prezident Beneš odhaja v trenutku, ko ni več tvorbe, ki ji je bil posvetil vse svoje dela, truda m boja-polno življenje. Tudi njegov odhod nosi vse znake nravstvene veličine, ki jo je dr. Beneš kot politik, državnik m diplomat vselej očitoval. Ne odhaja kot poraženec, marveč odstopa mirno }n v zavesti, da je njegova žrtev takisto potrebna, kakor je bil potreben nmik njegove vojske z meja, ki so celo tisočletje obeleževale domovino vrlega češkega naroda.	„ .
Ne meč, pregnala jih je sreča kriva. Inačico teh besed našega pesmskega -rrvaka je izrekel odhajajoči poglavar države, ko je snoči v svojem poslovilnem govoru naelasil, da je veliki nesreči češkoslovaškega naroda vzrok osnovna irprememba v evropskem po* liričnem sistemu. Ta je prišla tako iznenada. da se v kratkem času nihče ni rno^el prilagoditi novim razmeram m kot žrtev obče desorientacije je padla Češkoslovaška, ki je tvorila enega izmed osnovnih stebrov nedavnega sistema in je bila kot taka tudi prva izpostavljena pritisku silovitih dinamičnih dogajanj.
Dejanje prezidenta dr. Beneša je polno antične veličine, ki je še ob odstopu pokazala tega velikega moza v oravi luči. Ž njim odhaja s prvega me-v državi ne samo sotvorec svobone in samostojnosti češkoslovaškega naroda, marveč eden izmed najodlic-nejših zastopnikov brezkompromisnega' demokratičnega načela v mednarodni politiki.
Od prvih zarodkov nove države, še h emigracije, je dr. Beneš bil zunanjepolitični voditelj ČSR in je postal tudi eden izmed prvih voditeljev nove Evrope. Poldrugo desetletje je deloval v ženevskem parlamentu narodov.
V	teku te dolge dobe je svetovnemu miru in mirnemu sožitju izkazal neprecenljive usluge in ves svet mu je priznal, da jc bil med onimi ženevski* mi protagonisti, ki te institucije niso zlorabljali v zadovoljitev političnih ambicij, marveč je svoja najboljša leta m svoje najboljše duhovne sile posvečal edinole veliki misli trajnega sporazuma med narodi. Neštete so niegove akcijc za pomnjenje, ko je v Društvu narodov stalno prihajalo^ do trenj med posameznimi državami m njihovimi nasprotujočimi si koristmi.
V	Ženevi je dr. Beneš predstavljal dragoceno sodelovanje slovanstva v občestvu narodov in ni ga človeka. Ki bi mogel oporeči, da slovanstvo v njegovi osebi ni bilo kar najodheneje zastopano.
V predsedniku dr. Beneša smo oso-bito mi Jugosloveni imeli dragocenega prijatelja, ki nam ie stal ob strani pri vsaki težavi mednarodnega značaja. Kot idejni tvorec Male antante je nasi državi omogočil dobrih dese+Met mirnega razvoj na zunaj. -
Prezident Beneš ne odhaja s svojega mesta z občutkom zagrenjenosti, marveč smatra, da je v danem trenutku njegova žrtev potrebna in da tudi s svojim odstopom služi svojemu narodu, ko njegovim nazorom bistveno nasprotni princip prevzema vlado v velikem delu Evrope, zlasti pa ob me-iah nove Češkoslovaške,
Dr. Beneš je bil na svojem visokem •mestu kot desi^nirani naslednik velikega Prezidenta — osvoboditelja. Po tem izboru si tudi češkoslovaški narod ni mogel izbrati boljše osebnosti za poglavarja svoji državi. Sedanji njegov odstop je mogočen izraz razpoloženja naroda v teh bridkih časih. Beneš daje na razpolago svoje mesto prostovoljno, smatrajoč, da nujnost razvoja in obča narodna korist zahtevata od njega to veliko žrtev. V svojem sinoč-njem govoru je to dejstvo oriznal brez ovinkov kot mož visokega duha in stroge logične doslednosti. Tudi s tem je dokazal, kako opravičena je bila beseda, ki je prošle dni padla na njegov naslov v' angleški zbornici: Gentleman! Menda je znak časa in težke moralne krize, kadar gentleman čuti, da mora odstapitL
OrimhlGL četrtek 6. oktobra 19J8
Cena t Df«
ponedeljka.
____mroočrvt Din 25^—»
Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125,3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Stroasmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65._
Rokopisi se ne vračajo
Prezident dr. Beneš le odstopil
Včeraj je še zaprisegel novo vlado generala Syrovega, potem pa ji pismeno sporočil svoj odstop - Pravi, da hoče olajšati zunanjo in notranjo preureditev države
Praga, 5. oktobra, br. Ob 16. je predsednik vlade general Syrovy sporočil po radiu: Z bolestjo zavednega češkoslovaškega državljana, z globoko ranjenim srcem legi onarja in bojevnika izvršujem v tem trenutku najtežjo nalogo svojega življenja, ko vam, sodržavljani, sporočam, da je prezident republike dr. Edvard Beneš odložil svoje mesto in s tem dal nov svetel primer samozatajevanja in požrtvovalnosti. Težina odločitve prezidenta republike je takšna, da morajo besede podati samo bežno sliko naše glnjenosti in našega čustvovanja. Prezident republike dr. Beneš mi je poslal naslednje pismo:
»Gospod predsednik vlade! Tri leta mojega predsedovanja republiki so dosegla z dogodki zadnjih dni svoj višek, z dogodki,
ki so za nas neizmerno žalostni in za naš narod silno dalekosežni. Ti dogodki so nam štrli dušo in srce, razjrvali živce in razum, toda niso štrli naše vere, ne naše zvestobe do idealov našega naroda in naše države, do idealov, katerih nosilec je vedno bil češkoslovaški narod in katerim ostane zvest. Ti zgodovinski dogodki so skoraj do temeljev izpremenili pogoje za nadaljnje življenje in razvoj naše države.
Imel sem na vsem tem tako velik delež, da ne morem preko tega ter se zavedam, kaj moram pod novimi okoliščinami storili kot prezident republike. Izvoljen v docela drugačnih okoliščinah in pogojih ne morem iti danes preko tega. Razmere so se tako izpremenile, da bi utegnila biti moja oseba kot oseba politika ovira za razvoj, kateremu se mora danes prilagoditi naša država, zlasti z mednarodnega stališča in glede na to, da je treba sedaj naglo doseči mir okrog nas ter dobro razmerje in sodelovanje s sosedi.
Pravkar se nam je posrečilo sestaviti vlado, ki je pod novimi razmerami vlada miru in reda, vlada stremljenja po gospodarski in socialni rekonstrukciji, vlada, katere naloga je predvsem usmerjena na notranje delo, na novo organizacijo in splošno obnovo. Prepričan sem, da bo imela vlada pri tem delu popoln uspeh. Sam za svojo osebo pa smatram za potrebno, da iz nove situacije izvajam konsekvence in se umaknem s svojega visokega položaja. To je potrebno, da bi tudi v tem težkem času storil svojo dolžnost ter da bi tako olajšal zdrav notranji in zunanje-politični razvoj faktorjev in vas prosim kot predsednika vlade, da ukrenete vse potrebno po določbah ustave.
Zahvaljujem se vam in vašim tovarišem za sodelovanje in želim vam in vsem ostalim resničen uspeh pri nadaljnjem vašem delu. V globini svoje duše sem trdno prepričan, da bodo skoraj nastopili boljši časi, časi mirnega in plodnega dela ter uspehov in blagostanja nove češkoslovaške države in vsega češkoslovaškega naroda, — Dr. Edvard Beneš.«
Slovo od naroda
Praga, 5. okt. br. Ob 19. je imel prezident republike dr. Beneš po radiu govor, v katerem se je poslovil od češkoslovaškega naroda, se mu zahvalil za njegovo ravno v teh dneh izkazano brezprimerno zvestobo in požrtvovalnost ter ga pozval k nadaljnjemu vztrajnemu delu za izgraditev nove države. Prezident Beneš je med drugim dejal:
»Spričo velike nesreče, ki je zadela naš narod in našo državo, sem se odločil, da odložim visoko čast prezidenta republike. Brez rekriminacij na levo ali desno prepuščam zgodovini, da bo sodila moje delo. Ne odrekam se s tem osnovnim načelom demokracije, ki imajo še vedno polno stvarno in nravstveno veljavo, pač pa se umikam, ker so se v bistvu izpremenili vsi pogoji, pod katerimi sem v preteklih letih vodil zunanjo politiko naše države in pod katerimi sem zadnjo dobo stal na čelu države. Politični sistem v Evropi se je iz-premenil in to tako nenadoma, da so bile naše meje že ogrožene, preden smo časovno utegnili zaključiti potrebne sporazume s svojimi sosedi. Prevelike sile so stale na-
sproti našemu prizadevanju in nam stav-Ijale nezmerne in nepravične zahteve. Tudi narodnostna struktura naše države je omogočala nam neugodni razvoj, ki ga je prinašalo novo pojmovanje narodnostnega načela.
Odhajam, ker nočem stati na potu novi preureditvi države, ne odhajam pa, kakor bi zapuščal ladjo v največji nevarnosti, marveč stopam v vrste naroda, kjer bom po svojih močeh sodeloval pri izgradnji nove domovina
Ne izgubimo glave niti v tej veliki nesreči, pokažimo, da smo vredni slovesa, ki smo si ga pridobili s svojim pogumom in discipliniranostjo in ki ga občuduje ves svet. Zahvaljujem se naši vrli vojski, ki se ne umika poražena, temveč zaradi usodnega nakopičenja usodnih okoliščin S pogumom in samozatajevanjem je izvrševala svojo dolžnost in bo tudi v bodočnosti ohranila svoj veliki pomen. Mojo žrtev zahteva nujnost položaja in v tej nujnosti se kot zvest sin svojega naroda moram ukloniti.
Bodite zdravi, bodite složni, bodite možati!«
Druga vlada Syrovega
Imenovana je bila v torek zvečer In je včeraj prevzela posle — Svoj program je objavila po radiu
Praga, 5. oktobra, br. Sinoči kasno zvečer je bila imenovana nova vlada v naslednji sestavi:
predsednik vlade in vojni minister general Jan Syrovy,
zunanje zadeve: dosedanji poslanik dr. František Chvalkovsky;
notranje zadeve: Jan Cerny, finance: dr. Josip Kalfus, pravosodje: Vladimir Fajnor, železnice: general Vladimir Gajdoš, trgovina: dr. Emerik Karvas, profesor univerze,
javna dela: general Karel Hnsarek, kmetijstvo: dr. Ladislav Feierabend, dosedanji direktor žitne monopolske uprave, socialna politika: dr. Peter Zenkl, ministra brez portfelja: dr. Stanislav Bukovsky, dr. Hngo Vavrečka, dr. Ivan
Parkanj.	.
Pravosodnemu ministru Fajnoru je začasno poverjetno tudi vodstvo ministrstva za izenačenje zakonov, prometnemu ministru Gajdošu pošta in brzojav, dr. Zen-klu ljudsko zdravje in teiesna vzgoja, dr. Bukovskemu pa začasno vodstvo ministrstva za šolstvo in telesno vzgojo.
Poleg obeh slovaških ministrov, ki sta že v vladi bo naknadno imenovan še en slovaški — bister
Praga, 5. okt. br. Pred svojim odstopom je prezident dr Beneš sprejel opoldne na Hradčanih v poslovilni avdienci člane prve vlade generala Syrovega. Na nagovor ministrskega predsednika generala Syrovega je prezident dr. Beneš odgovoril:
»Dogoki zadnjih dni so nujno zahtevali spremembe v vladi. Kar se dogaja oKrog nas, zahteva tudi gotove spremembe v naši notranji in zunanji politiki. To nas je prisililo, da spremenimo sestavo dosedanje vlade v katero ste vstopili v tako težkih i trenutkih in ki je morala sprejeti tako da-
lekosežne ukrepe. Prisrčno se vam zahvaljujem, da ste v teh najtežjih časih prevzeli to veliko odgovornost«. Zahvalil se jim je nato za njihovo delo, posebej pa še svojemu dolgoletnemu sotrudniku, zunanjemu ministru dr. Krofti.
Kmalu nato je prezident republike sprejel člane sinoči imenovane nove vlade. Ko so položili zaobljubo v njegove roke, jim je m. dr. rekel:
»Vi tvorite prevsem vlado notranjega reda, spričo sedanjih dogodkov vlado obnove, vlado napornega gospodarskega stremljenja. Vi ste viada, ki naj posveti vse svoje moči edinemu cilju, da da narodu in državi močno moralno oporo ter vsem vzbudi voljo, da z napornim delom popravimo nastalo škodo«.
Vladna deklaracija
Praga, 5. okt br. Danes ob 17.45 je prečital ministrski predsednik armijski general Jan Syrovy po radiu deklaracijo snoči imenovane nove češkoslovaške vlade. Deklaracija pravi med drugim:
Državljani! Disciplina, ki sta jo pokazali v preteklih dneh junaškega samozatajevanja, je dokaz, da se brez razlike zavedate, da je sedaj naša naloga preurediti državo. Nova vlada se obrača zaradi tega na vas, državljani, in na vas, vojaki, v tem težkem trenutku s polnim zaupanjem, da jo boste v njenem prizadevanju pri organizaciji nacionalnega življenja in države na njenem novem ozemlju udano in zvesto podpirali. Vlada vas poziva k temu skupnemu delu vse brez razlike stranke in stanu. Danes ne sme biti nobene razlike v prizadevanju, da zgradimo novo, zdravo in delovno češkoslovaško.
Načela, po katerih se bo ravnala vlada v svoji novi zunanji politiki, se dajo na kratko izraziti takole: prijateljski odno-
šaji z vsemi, zlasti s sosedi. Meje naše države se spreminjajo, živeli bomo na manjšem ozemlju, ki pa nas bo vse preživljalo, če bomo znali dobro organizirati svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje in če bomo ohranili red in mir. Organizirali bomo javno upravo tako, da se bo lahko opirala na vse ustvarjajoče sile naroda, tudi na Slovake in Podkarpatske Ruse. V tem duhu bomo izvršili najširšo decentralizacijo, ki bo slonela na sodelovanju centralne državne uprave z avtonomnimi pokrajinskimi organi. Nalogo centralne državne uprave vidimo v iniciativnem vodstvu in harmonizaciji decentraliziranih komponent.
Ce hočemo bodoče naloge pravilno izvršiti, se moramo organizirati kot armada, v kateri mora vsaka komponenta točno vršiti svojo funkcijo in dati jamstvo popolne zanesljivosti. Naša država je sposobna, da svoje sinove in hčere zaposli in preživi. Glede tega naj si nihče ne dela skrbi. Morda bomo živeli nekoliko skromnejše. Toda naša republika ima vse pogoje za gospodarsko življenje, če se vi vsi tega zavedate, da sloni bogastvo naroda in države na ustvarjajočem delu.
Vodilno načelo naše gospodarske politike bo deviza: Delo in kruh za vse. Vlada se bo z vsemi sredstvi brigala za to, da ustvari gospodarskemu življenju trdno podlago z urejeno in stabilno valuto. Doseči se mora ravnotežje med kmetijstvom in industrijo. Primerno in racionalno bomo ustvarili nove, neobhodno potrebne panoge industrije, ki jo bomo organizirali moderno in razumno. Komunikacijske mreže bomo izgradili. To delo obnove hoče vlada izvesti v duhu prave in brezkompromisne socialne pravičnosti. V tem vidi zaščito države pred vsemi potresi, kajti le tam, kjer vsi delajo, je možno zdravo družinsko življenje in tam morejo doraščati zdrave in krepke generacije.
Odkritosrčno izjavljam, da bomo storili vse, da izpolnimo upravičene zahteve Slovakov in Podkarpatskih Rusov. Mi vsi v vladi se zavedamo, da sloni novo življenje republike edino in samo na tesni povezanosti na življenje in smrt med Cehi, Slovaki in Podkarpatskimi Rusi. Začenjamo novo življenje. Polagamo temelje bodoče Češkoslovaške, domovine Cehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov, ki naj bodo povezani po medsebojnem zaupanju in po popolni enakopravnosti.«
Prva seja vlade
Praga, 5. okt. br. Nova vlada je imela danes svojo prvo sejo, na kateri je bil notranji minister Cerny izvoljen za namestnika ministrskega predsednika in je bila sestavljena deklaracija vlade. Na seji je bilo dalje sklenjeno, da se ustanovi vrhovno sodišče za Podkarpatsko Rusijo v Už-horodu. Glede javnih nameščencev je bilo za Podkarpatsko Rusijo sprejeto isto načelo kakor pred dvema dnevoma za Slovaško. Stalni odbor narodnega predstavništva bo imel svojo sejo v ponedeljek popoldne.
Prvi obisk novega zunanjega ministra
Praga, 5. oktobra. AA. (Havas) Novi češkoslovaški zunanji minister Hvalkovsky je obiskal danes italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, s katerim je razpravljal o celotnem vprašanju odnošajev med Italijo in Češkoslovaško. Hvalkovsky bo odpotoval jutri z letalom iz Rima v Prago.
Popolna sprememba
zunanje politike
Praga, 5. okt. br. češkoslovaški tisk že vse zadnje dni razpravlja o novi češkoslovaški zunanji politiki. Razen komunističnih listov so vsi mnenja, da ni mogoče vztrajati pri dosedanji zunanji politiki. »Venkov«, glasilo republikanske agrarne
stranke, ki je najmočnejše, zahteva v današnjem uvodniku sporazum z vsemi sosedi. Dosedanja zunanje-politična orientacija češkoslovaške je postala po mona-kovskem sporazumu brezpredmetna in nemogoča.
Pariz, 5. oktobra, br. Po semkaj dospelih poročilih iz Prage, ki j*a so si še precej nasprotujoča. se napoveduje popolna sprememba praške zunanje politike.
Prezident Beneš
Dr. Edvard Beneš je bil rojen 1884 in torej 54 let star. V prvi vrsti češke narodne politike se nahaja od L 1915., ko je v emigraciji postal najožji sotrudnik dr. Masaryka, ter tajnik Češkoslovaškega Narodnega sveta. Kot tak je postal zunanji minister češkoslovaške vlade, ki je bila še za časa vojne priznana od Velike antante kot legitimna zastopnica češkoslovaškega naroda in njegove bodoče države. Po vojni se je vrnil v domovino in je ves čas — polnih 17 let — do izvolitve za prezidenta republike bil zunanji minister CSR. Ko je 1. 1935. prezident dr. Masaryk odstopil, je priporočil dr. Beneša kot svojega naslednika. Dne 18. decembra 1935 sta ga skupščina in senat CSR z ogromno večino 340 glasov proti 24 izvolila za prezidenta republike. Njegova predsedniška leta so bila doba novega procvita češkoslovaške države. Ogromni so bili prezi-dentovi napori za utrditev obrambne sile CSR.
General §yrovy začasni šeS države
z odstopom prezidenta dr. Beneša se postavlja vprašanje, kdo bo v bodoče vodil ČSR. Predsednika republike volita skupščina in senat na skupni seji za dobo 7 let. Dokler je predsedniško mesto izpraznjeno, vrši posle državnega poglavarja ministrski svet, ki pa lahko prenese izvrševanje te dolžnosti na svojega predsednika. Ker se ČSR nahaja tudi pred obsežni mi državno-pravnimi problemi, ni izključeno, da bo ostalo prezidentsko mesto dalje časa izpraznjeno. V smislu ustave je sedaj stvarno predsednik republike general Jan Syrovy. predsednik češkoslovaške vlade. Da bo ta provizorij trajanl morda dalj časa, izhaja iz dejstva, da je v češkoslovaški vladi bil postavljen za namestnika predsednika vlade notranji minister černy.
Vtis v Parizu
Pariz, 5. okt. br. Prvi je objavil vest o demisiji prezidenta dr. Beneša v svoji večerni izdaji »Temps«. Ker so se v zadnjem času že ponovno širile vesti o odstopu, a so se vedno izkazale za neresnične, sprva ni nihče verjel, da bi se bilo to res zgodilo. Kmalu za tem pa je vest potrdila službena agencija »Havas«. Večerni listi so objavili vest na uvodnem mestu, toda zaenkrat brez komentarjev. V političnih krogih in v vsej francoski javnosti je izzvala vest o odstopu dr. Beneša veliko obžalovanje, ker so ga baš v teh dneh cenili kot državnika, ki je na brezprimeren način dokumentiral svojo resnično privrženost ideji miru in ki je bil vedno znan kot resničen demokrat
Prvi angleški komentarji
London, 5. oktobra. AA (Reuter) Odhod Edvarda Beneša s predsedstva češkoslovaške republike bo nedvomno pripomogel k ublažitvi položaja in omogočil sodelovanje z Nemčijo ter prispeval k sporazumu s Slovaki. Izvedelo se je, da bo predsednik nove vlade general Syrovy opravljal funkcijo predsednika republike do izvolitve novega prezidenta. ki ga volita poslanska zbornica in senat na skupni seji. Drevi bo dT Beneš podal izjavo po radiu.
Debata v angleškem parlamentu
London, 5. okt AA. (Reuter). Pred začetkom današnje debate v spodnji zbor-niči je predsednik vlade Chamberlain odgovoril na več vprašanj o nemško-češko-slovaškem razmerju. Za Chamberlainom jte povzel besedo finančni minister sir Jorm Simon- Predložil je predlog o zaupnici
vladi in dejah	, _..
>čas je, da se od visoke Zbornice zahteva, da se izreče, ali odobrava sklepe, sprejete brez poprejšnje odobritve ta, ker je bil parlament na počitnicah. Iz pravkaršne krize smo dobili nauk, da je široka množica v vseh državah enako>*■ vela v strahu pred vojno*- Nato.je^ Simon izrazil simpatije za pogum m hladnokrvnost, W jo?
ko je imel izbirati med odstopom svojega
ozemlja, kakor sta mu svetovali Vefckat Britanija in Francija, ali pa da tvega uni-čenje svoje domovine. Popolnoma odkrito in odločno bi želel izjaviti, da ni ne francoska vlada ne naša prizadejala nobena žalitve češkoslovaški, ki je imela zbirati med dvema možnostima. Toda resnica je, da se je češkoslovaška država v svoji prvotni obliki ustvarila ▼ nasprotja z načeB narodne samoodločbe.	_
Na vprašanje g. Edena, aH utegne monakovski sestanek roditi Cetverni pakt, je sir John Simon odgovoril: »Glavni eflj vlade je bil, da vidi, ali je možno živeti v miru, aH naj pa še v bodoče ostane nepro-mostljiv Jez med demokratskimi državam* m državami z avtoritativno vladavino«.
Japonski uspehi pri Hankovu
Tokio 5. oktobra. AA. (Havas) Po najnovejših poročilih, ki jih je prejela agencija Domej s kitajskega bojišča. 90 japonske čete danes zjutraj vkorakale v mesto Džoki, ki je oddaljeno 40 km od Tejana proti zahodu ob železniški progi Kiukiang-Nančang, «1 110 km jugozahodno od Han-kova. Japonskim oddelkom, ki prodirajo v treh različnih smereh, «e je poatefilo ob-
koliti Janksm, ldjuč do postojank, ki leže južno od reke Jangce 70 km od železniške proge Hankov-Kanton.
Čimgking, 5. oktobra. AA. (Reuter). Prvikrat, odkar se je začela japonsko-kitaj-ska vojna, so japonska letala bombardirala novo prestolnico Kitajske. Po kitajskih poročilih je pri tej priliki našlo smrt 6 Kitajcev, medtem ko o dejanski škodi še ni podatkov. Ena bomba je padla v nevredno bližino belgijskega poslaništva. Kasneje so Japonci bombardirali tudi mesto Jan-šang, ki je oddaljeno 115 milj severno vzhodno od Cangkaoga.
Nemške zahteve
glede nove razmejitve
Za podlago se mora vzeti narodnostno stanje L 1918.
Berlin, 5. okt. AA. Nemški poročevalski urad objavlja: Poleg zasedbe štirih pasov v sudetsko-nemških pokrajinah določa monakovski sporazum, kakor znano tudi zasedbo ostalih sudetskih pokrajin, kjer imajo Nemci pretežno večino. Te kraje bodo Nemci zasedli do 10. oktobra in v njih ne bo plebiscita. Pri določitvi teh pokrajin s pretežno nemškim narodnim značajem se bo treba držati načela, da sedanja rešitev sudetsko-nemškega vprašanja pomeni popravljanje krivic, ki so jih pretrpeli leta 1918. sudetski Nemci. Treba je paziti na to, da bo to vprašanje rešeno na način, ki ne bo oviral bodočih odnošajev med Nemci in Cehi in da bi bilo na ta način ustreženo obojestranskim željam, da od zdaj naprej žive med seboj v dobrem sosedstvu. Jasno je, da tega _ cilja ne bi bilo mogoče doseči, če se ne bi ozirali na to, da so od leta 1919. dalje v sudetskih pokrajinah vodili takšno politiko, da so se tam naseljevali Čehi, Nemci pa raznarodovali.
Nasprotstva v mednarodni komisiji
Berlin, 5. okt. br. Na današnji seji mednarodnega odbora, v katerem so zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Češkoslovaške, so razpravljali o določitvi ozemlja, na katerem naj se izvede plebiscit. Pri tem je prišlo do velikih nesoglasij in v tem pogledu še ni prišlo do nikakega sklepa. Na zahtevo Nemčije pa je bilo v načelu sklenjeno, da mora Češkoslovaška poleg onih štirih con. ki so določene že v monakovskem sporazumu, izprazniti do 10. t. m. še vse ono ozemlje, v katerem je nad 50 odstotkov prebivalstva nemške narodnosti. Pri podrobni razpravi o tem ozemlju pa se niso mogli sporazumeti glede določitve teh pokrajin. Spor je nastal tudi glede določbe monakovskega dogovora, da mora Češkoslovaška izročiti Nemčiji nedotaknjene vse naprave na ozemlju, ki je bilo priznano Nemčiji. Nesporazum je nastal zlasti glede interpretacije tega izraza, ker so se Ncmci postavili na stališče, da spadajo sem tudi vse vojaške naprave, topovi itd. Ko so se obrnili na angleškega ministrskega predsednika za avtentično pojasnilo. je prispel iz Londona odgovor, da prepušča Chamberlain interpretacijo mednarodnemu odboru. Današnja seja je zaradi tega končala brez konkretnih sklepov in se bodo razprave še jutri nadaljevale.
Istočasno so zasedali posamezni pododbori. ki so izdali razna priporočila glede ureditve železniškega, poštnega in telefonskega prometa med Češkoslovaško in Nemčijo.
Berlin, 5. okt. AA. V krogih, ki so navadno dobro poučeni, mislijo, da se bo kljub raznim težkočam, ob katere je včeraj in danes dopoldne trčila mednarodna komisija za razmejitev krajev, ki naj jih nemške čete zasedejo od 7. do 10. oktobra, Se nocoj dosegel sporazum. Te težkoče so izvirale iz načela, čigar sprejetje so Nem-
ci zahtevali, da se namreč »popravijo krivice, storjene sudetskim Nemcem v narodnostnem pogledu leta 1918 s čehizira-njem«.
čsl. ministri v Berlinu
Praga, 5. oktobra. AA. (Havas) Novi češkoslovaški minister za javna dela general Husarek se zdaj mudi v Berlinu kot član komisije za razmejitev češko-nemških pokrajin- Minister brez listnice Vavrečka bo odpotoval danes z letalom v Berlin, kjer bo sodeloval v komisiji za razmejitev kot gospodarski strokovnjak.
Tretji odsek
v celoti izročen
Dresden, 5. okt AA. Vojaško poveljstvo poroča, da so čete generala Reichenaua danes dopoldne nadaljevale s svojim prodiranjem v pokrajino okoli Karlovih Va-rov, da bd zasedle še preostali del tretjega pasu, kar se je še pred večerom zgodilo.
Praga, 5. oikt. AA. (CTK). Danes zjutraj ob osmih so češkoslovaške čete do kraja spraznile tretji pas ozemlja, ki ga je Češkoslovaška odstopila Nemčiji, in ki leži na severnozapadnem koncu češke.
Praga, 5. okt. AA. (CTK). Poveljnik nemških okupacijskih čet se striktno drži dogovorjenih modalitet o okupaciji češkoslovaškega ozemlja, odstopljenega Nemčiji. Misija čsl. oficirjev, ki Imajo nalogo vzdrževati zvezo z nemškimi vojaškimi organi, ne zadeva ob težkoče. V izjemnih primerih, kjer nastop okupacijskih čet ne bi bil v skladu z direktivami, sprejetimi na obeh straneh pri višjih oblastvih, so pa nemški vojaški organi povsod upoštevali pripombe s češkoslovaške strani.
Pred sporazumom med ČSR in Madžarsko
Budimpešta, 5. okt. o. Kakor se je izvedelo, je odgovor češkoslovaške vlade na madžarske zahteve ugoden, vendar pa podrobnosti še niso znane. V madžarskih krogih sploh niso dvomili, da bi mogel biti odgovor neugoden. Glede na ta ugodni odgovor pričakujejo, da bosta že jutri simbolično zasedena dva obmejna kraja ob dosedanji češkoslovaško - madžarski meji. Po vesteh, ki so prispele danes s češkoslovaške meje so povsod v krajih, kjer je madžarsko prebivalstvo v večini izobesili madžarske zastave.
Budimpešta. 5. okt. o. Mesto Komarno, ki so ga Čeh osi o vaške čete davi zapustile, je bilo danes okrašeno z madžarskimi zastavami. Madžarsko prebivalstvo je priredilo manifestacije, češkoslovaška policija, ki je še ostala v mestu, pa ni intervenirala.
ibsežna pooblastila
francoski vladi
V prihodnjih šestih tednih sme izdajati uredbe z zakonsko močjo — Ljudska fronta pri glasovanju ni več
nastopila enotno
Pariz, 5. oktobra. AA. (Havas) Parlament je nadaljeval svojo sejo ob 0.30. Poročevalec je izjavil, da je finančni odbor sprejel vladni predlog o pooblastilih z edino spremembo, da se datum 31. decembra zamenja s 15. novembrom 1938. Vladni predlog obstoja iz enega samega člena in se glasi:
»Pooblašča se vlada, da do 15. novembra izda dekrete, ki jih bo odobril ministrski svet z namenom, da se naglo poboljša gospodarski in finančni položaj države. Ti dekreti bodo imeli zakonsko moč in bodo predloženi parlamentu v potrditev pred 1. januarjem 1938.«
Socialistični poslanec Philip Rhone je kritiziral predlog. Vprašal je, če bo moral parlament do takrat spet na odmor. Zahteval je edinost ljudske fronte. Finančni minister Marchandeau je poudaril, da so že aprila začeli z akcijo za ozdravljenje gospodarskih razmer v državi, in dosegli zelo dobre rezultate. Vlada da ne bo krenila s svoje poti v finančni politiki, ki se je pokazala za dobro.
Čeprav se je naprej vedelo, da bo vlada dobila večino, je vendarle vladalo za glasovanje veliko zanimanje, zlasti v pogledu, kdo vse se bo razen socialistov, ki so to že napovedali, še glasovanja vzdržal. Glasovalo je 409 poslancev, od tega za predlog 331, proti pa 78. Proti je glasovalo 73 komunistov, 2 neodvisna iz »narodne akcije«, 1 nezavisni levičarski poslanec in 2 radikalna socialista. Glasovanja se je vzdržalo 155 socialistov, 14 poslancev republikanske zveze, 5 radikalnih socialistov, 8 neodvisnih levičarjev, 3 poslanci socialistične in republikanske zveze, 3 iz zveze republikanske levice in neodvisnih radikalov, 5 neodvisnih iz »narodne akcije«, 3 neodvisni republikanci in predsednik parlamenta Herriot. Odsotni so bili štirje poslanci.
Stališče socialistov
Pariz, 5. okt. a. Ponoči ob eni je imela socialistična poslanska skupina novo sejo, ki je trajala okrog 20 minut. Po poročilih iz parlamentarnih krogov se izve, da je Blum izjavil, da je Herriot zahteval od njega, naj socialistična skupina ponovno prerešeta svoj sklep, da bo glasovala proti pooblastilom vladi. Herriot je obljubil, da bo vplival na Daladiera, naj skliče parlament za 16. november in naj zajamči neokrnjenost socialne zakonodaje. Po tej objavi je skupina sklenila, da bo glasovala za vladne predloge, če da Daladier s skupščinske govornice potrebna zagotovila. Ker pa Daladier ni dal v celoti zadovoljivih zagotovil, so socialisti sklenili, da ne bodo glasovali ne za ne proti, temveč se bodo glasovanja vzdržali.
V senatu
Pariz, 5. okt. AA. (Havas). Seja senata se je začela ob 9.10. Finančni minister Marchandeau je predložil vladno zahtevo po pooblastiinem zakonu, ki je bil ponoči sprejet v parlamentu. Vladni predlog je bil izročen finančnemu odboru in je bila seja prekinjena do 11.15, da je dobil finančni odbor čas za proučitev predloga. Ker pa do 11. dela še ni končal, je bila seja senata odgodena na 15. uro.
Na seji finančnega odbora senata je Daladier kljub mnogoštevilnim vprašanjem, ki so jih stavljali člani odbora, ostal' zelo diskreten v pogledu načrta, ki ga namerava izvesti. Potrdil je samo, da •se vlada ne bo dotaknila zakona o 40-ur-nem delovnem tednu.
Na popoldanski seji je senat z 286 glasovi proti štirim glasovom izglasoval vladi zahtevana pooblastila. Ob 16.30 je podpredsednik vlade Chautemps prebral dekret o zaključitvi parlamentarnega zasedanja.
Razpad ljudske fronte
Pariš, 6. okt. br. V današnjih opoldanskih listih so izšli prvi komentarji o nočnem glasovanju v poslanski zbornici. Listi vobče ugotavljajo, da pomeni rezultat današnjega glasovanja o pooblastiinem zakonu poleg rezultata sinočnjega glasovanja o zunanji politični zaupnici vlade dokončno propast vlade ljudske fronte. V pretekli noči se je via facti ustvarila nova večina. Komunisti so v 12 urah dvakrat glasovali proti Daladieru. Socialisti so njegovo zunanjo politiko sicer odobrili, a na zahtevo o pooblastilih, so odgovorili z molkom. Na drugi strani pa so vse ostale osrednje in desničarske frakcije z radikalnimi socialisti vred kompaktno podprle Daladiera.
Odmev francoske debate v Berlinu
Berlin, 5. oktobra. A A. (DNB) »Berliner Tageblatt« piše o včerajšnji razpravi v francoskem parlamentu in podčrtava zadovoljstvo zaradi sklepa francoske vlade, da imenuje poslanika v Rimu. To bi bil novi dokaz stvarne politike Daladierja. Ker je Daladier govoril kot predsednik vlade ljudske fronte, je treba zlasti poudariti njegovo ugotovitev, da Francija revidira svoje antifašistično pojmovanje.
Justifikacija v Berlinu
Berlin, 5. okt. A A. Davi je bila izvršena smrtna kazen nad 271etnim Viljemom Se-merfeldom iz Berlina, ki je izdajal vojaške tajnosti v korist neke tuje države.
Beležke
»Zbogom, Francija !*
Znani češki dnevnik »Lidove Novmy«, ki je veljal doslej za polslužbeni cxrgan prezidenta dr. Beneša, je objavil v svoji včerajšnji številki na prvi strani članek pod naslovom: »Zbogom, Francija!« List piše, da bo usoda češkoslovaške združena odslej z usodo Nemčije. Srednje Evrope v političnem smislu te besede ni več. Nato med drugim pravi;
»Dolgo smo igrali vlogo orožnika, toda bih smo zapuščeni. Svet vlada moč in ne pravica, zato bo odslej naše mesto na strani moči. Za nas ni sedaj drugega izhoda, kakor da smo v čdm boljših odnosa jih z Nemčijo. Tudi v naših trgovskih stikih se bomo morali strego ogibati vsake protinemške smeri. Priznati moramo, da sta Hitler in Mussolini močnejša od Francije, ki je sedaj ogrožana kar na treh straneh: od Nemčije, Italije in Španije.«
Ena iz »Domoljuba"
»Domoljub« opisuje pokvarjeno slovensko gospodo, ki se je po njegovih informacijah čisto odtujila ljudstvu. V dokaz, da »mestni sinovi nimajo niti pojma o kmetijstvu« navaja »Domoljub« neko nalogo, ki jo je spisal dijak tretje gimnazije o kravi. Naloga se je glasila takole: »Krava je govedo ženskega spola. Govedo moškega spola se imenuje bik, če vozi, pa vol. Krava meri od repa do glave 2 do 3 metre. Spredaj ji poganja iz glave približno dvoje rogov in prav toliko oči. Ima pa tudi gobec, s katerim trga travo. Odzadaj ima rep, s katerim pobija muhe. Med zadnji- . mi nogami ji visi mleko in če mleko stisne- ' mo, se izloča bela voda, ki jo vlivamo kot dodatek h kavi. Strnjenemu mleku pravimo maslo. Krave redijo na kmetih, v mestu jih ne redimo, ker smrdijo in delajo gnoj.«
K tej čudoviti nalogi dostavlja stric »Domoljub« z vso resnostjo: »če bi dobil kmečki otrok nalogo opisati letalo, bi jo bolje pogodil. Na tak način o kmetu poučena gospoda hoče, če pride na kmete, o vsem več vedeti, kakor kmet«.
Priznamo, da naši mladi dijački v prvi, drugi in tretji šoli marsikatero uganejo. Ampak za tako nazoren opis krave, mora imeti človek že veliko maturo in povrh še pravno fakulteto. Nalogo je spisal namreč v Mariboru dobro znani šaljivec, ki se skriva pod imenom Tonček Frnikula ali tako nekako ter od časa do časa zabava javnost s svojimi izvirnimi doprinosi v »Totem listu« in drugih humorističnih publikacijah. Stric »Domoljub« pa je nalogo Tončka Frnikule prokleto resno vzel in se čudimo samo še, da ni zahteval od prosvetne uprave, naj uvede preiskavo, če ni učitelj ali profesor nesrečnega avtorja slovitega opisa krave še kak jugoslovenski nacionalist. Nekoč je zapisal »Slovenec«, da je najlepši pogled v nedeljo popoldne po naših vaseh na očance, ki sede pod vaško lipo pred cerkvijo, drže v roki »Domoljub« in dremljejo. Sedaj pa izgleda, da se dremavost ne prijemlje samo čitateljev »Domoljuba«, nego že tudi njegovih sotrudnikov.
Zanimiva sodna razprava v Zagrebu
V petek 7. oktobra: " bo pred zagrebškim okrožnim sodiščem razprava proti hrvatskemu novinarju Joe Matošiču, ki je pred dobrim letom silno napadal dr. Mačka in njegove ožje prijatelje v svojem tedniku »Danica«. Joe Matošič se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je streljal z revolverjem pred poslopjem zagrebškega sodišča, potem ko so ga napadle tri osebe. Pri streljanju je težje ranil Štefana lisca, ki se je slučajno mudil v bližini. Z Matošičem bo sedel na zatožni klopi tudi eden izmed napadalcev nanj, krojač Matija Kovač, ki je oddal pet strelov na avtomobil, s katerim se je takrat vozil Matošič.
Zagrebška javnost se za razpravo proti Matošiču zelo zanima, posebno še, ker se je v zadnjem času pridružil Vladku Radi-ču in skupaj z njim agitira po hrvatskih vaseh proti dr. Mačku in ostalim sedanjim voditeljem HSS.
Zračna obramba Dunaja
Dunajski listi objavljajo izjavo, ki jo je podal general Hirschauer o obrambi bivše avstrijske prestolnice proti letalskim napadom. Po njegovi izjavi razpolaga danes zračna obramba Dunaja s celo mrežo žarometov ter velikih, srednjih in lahkih bateriji protiletalskih topov. Na vseh vzvišenih mestih so postavljene tudi težke protiletalske strojnice. Za časa poslednje krize je bila zračna obramba Dunaja v najstrožji pripravljenosti, žrtev te pripravljenosti je postalo neko nemško opazovalno letalo, ki je zašlo v prepovedano območje ter bilo v nekaj minutah sestreljeno na zemljo.
Vanče Mihajlov je povsod nezaželen gost
Nekdanji voditelz tako zvanih makedonskih revolucionarjev Vanče Mihajlov. ki ima na vesti toliko prelite jugoslovanske krvi, blodi kakor Ahasver po svetu. Po-vsodi. kamor prispe, žele, da jih čim prej zopet zapusti. Zadnje čase se je mudil v Turčiji, kjer pa so nru kmalu nasvetovali, naj odide. Pred nekaj tedni se je res vkrcal v Smirni na neki poljski parnik ter se odpeljal v družbi svoje žene v Gdinjo. Tu pa mu je policija prepovedala izkrcati se. češ da je njegov prihod nezaželjen. Vrnil sc je zopet proti Smirni, kjer so mu izjavili tur-šiki policijski uradniki, da mu je prepovedano nadaljnje bivanje na turškem ozemlju. Sedaj se nahaja Vanča Mihajlov še vedno na parniku ter misli baje odpotovati v Južno Ameriko.
Italijanski prestolonaslednik povabljen v Pariz
Rim, 5. oktobra. AA. Preko italijanskega odpravnika poslov v Parizu je župan mesta Pariza povabil princa in princeso Piemontsiko, da sc udeležita 12. oktobra le-toj svečanosti, ki jih prirejajo v Parizu o priliki odkritja sfKjmenikia belgijskemu kralju Albertu. Teh svečanosti se bo udeležil tudi belgijski kralj Leopold III. poleg njega pa tudi predsednik francoske republike Lebrun. Pariški župan je izjavil da hoče s to posebno pozornostjo do Italije . pokazati hvaležnost mesta Pariza šefu ita-| lijanske vlade zaradi odločilne vloge, ki jo
Pogajanja med Italijo,
Francijo in Anglijo
Pričakuje se skorajšen ugoden zaključek — Francija in Anglija bosta priznali aneksi jo Abesinije — Pred sporazumom o Španiji — Problem kolonij in surovin
Rim, 5. okt. A A. (Havas). Angleški veleposlanik lord Perth je imel danes dopoldne zopet daljši razgovor s Cianom. Današnji jutranji razgovor je bil nadaljevanje zelo važnih pogajanj, ki so se začela sinoči. V diplomatskih krogih smatrajo, da bodo pogajanja v kratkem uspešno končana z znatnim zboljšanjem angleško-italijanskih odnošajev. Nedavni dogodki v Evropi, kakor tudi zadnja vloga Mussoli-nija pred monakovskimi pogajanji, so občutno spremenili sedanje politične razmere. Zaradi tega pričakujejo, da bo med Veliko Britanijo in Italijo doseženo soglasje glede še nerešenih vprašanj. V zvezi s tem pričakujejo, da bo Anglija priznala anek-sijo Abesinije.
London, 5. okt. br. Poslednji razgovori Ciana in Pertha v Rimu so izzvali v Londonu precejšen optimizem. V poučenih krogih napovedujejo, da bo sporazum glede dokočne ureditve sredozemskih vprašanj v kratkem dosežen. Angleški krogi menijo, da bo prijateljska atmosfera, v kateri je bil dosežen monakovski sporazum, in ki doslej še ni minila, v mnogočem olajšala pogajanja. Francoska vlada se sicer teh pogajanj po svojih diplomatskih zastopnikih še ne udeležuje, vendar jo angleško zunanje ministrstvo stalno obvešča o njihovem poteku.
Zunanji minister lord Halifax je danes sprejel prvake delavske opozicije pod vodstvom majorja Attleeja in jih podrobno informiral o razvoju angleško-italijanskih pogajanj.
Francoski veleposlanik za Rim
Milan, 5. oktobra, b. Vest o francoskem sklepu glede priznanja italijanskega imperija objavljajo italijanski listi na prvi strani z značilnimi komentarji, v katerih hvalijo Daladierovo osebno politiko, ki ji pa prerokujejo uspeh le, če se bo dosledno znal izogniti slehernemu strankarskemu pritisku in bo tvegal sprejeti nekatere potrebne sklepe na lastno odgovornost. Listi nadalje napovedujejo, da bo najbrž za novega francoskega poslanika v Rimu imenovan dosedanji francoski poslanik v Berlinu Franpois Poncet, kakor na to namigujeta tudi pariški »Temps« in agencija Havas. V tem primeru bo za novega francoskega poslanika v Berlinu imenovan dosedanji varšavski poslanik Leon Noel, v Varšavi pa mu bo sledil bivši dunajski poslanik Gabriele Puaux.
Osnove za sporazum o Španiji
London, 5. oktobra, br. »Evening Standard« ugotavlja, da so se angleško-itali-janska pogajanja pričela prav za prav že v Monakovem o priliki privatnih razgovorov Chamberlaina. Daladiera in Mus-solinija. Po mnenju lista se bodo vse tri sredozemske sile najprej sporazumele o španskem vprašanju. Sporazum naj bi se dosegel v naslednjih mejah: 1. Obe španski stranki se lahko borita še nadalje do
Veliki fašistični svet
Rim, 5. okt. b. Na dnevni red jutrišnjega zasedanja Velikega fašističnega sveta so postavljena vprašanja: rasni problem, pregled političnega položaja in ustanovitev korporacijske zbornice. O posameznih točkah dnevnega reda se doznavajo naslednje podrobnosti: Pri razpravi o rasnem problemu bo vrhovni fašistični organ določil stališče fašizma nasproti židovskemu vprašanju v Italiji. Listi opozarjajo v tej zvezi na pojasnila, ki jih je o tem vprašanju že objavila oficiozna »Informazione diplo-matica«.
Po pregledu splošnega, zunanjega in notranjega političnega položaja, ki ga bo podal Mussolini, bo Vel;ki fašistični svet razpravljal in odobril predlog o ustanovitvi korporacijske zbornice, ki bo svečano otvorjena 23. marca prihodnjega leta. Nova zbornica bo sinteza dveh tipičnih fašističnih organizmov, »fašjev« (snopov) in korporacij, ter bo združila v sebi obe doslej avtonomni zbornici. Narodni svet fašistične stranke ter Narodni svet korporacij.
Pojutrišnjem ob 10. uri zjutraj pa se sestane v kvirinalski palači ministrski svet, ki bo tudi sprejel nekaj važnih sklepov.
Jubilej maršala Badoglia
Rim, 5. okt. AA. Mussolini je poslal maršalu Badogliu tole brzojavko:
Jutri bo minulo 50 let, odkar ste začeli svojo vojaško kariero. Kot minister oboroženih sil in kot vojak vam želim poslati svoje prisrčne pozdrave in svoje najtoplejše želje. V teku 50 let ste dali dovolj dokaza o svojem duhu, svoji volji in svojem vojaškem geniju v vseh vojnah, ki jih je Italija vodila in dobila. Prepričan sem, da boste tudi v primeru bodoče potrebe zmagovalec.
Odgovor maršala Badoglia sa glasi: Globoko se vam zahvaljujem za tako prisrčen pozdrav. Preteklo je mnogo let, a moja volja in moja energija še nista usahnili. V svoji vdanosti sem vedno pripravljen odgovoriti vašim ukazom za še večjo slavo domovine ter kralja in cesarja.
Nemški gospodarski minister na potu v Ankaro
Carigrad, 5. oikt. br. Danea je prispel v Carigrad nemški gospodarski minister dr. Funk. Na postaji so ga sprejeli zastopniki turške vlade in nemški poslanik v Ankari ter turški poslanik v Berlinu. Nocoj je dr. Funk odpotoval dalje v Ankaro. Prvi auglfškl
poplave v Angliji
London, 5. okt. AA. Vremenske nepri-like, ki so zajele zlasti grofijo York zadnje dni, so povzročile številne poplave. Mnogokatere vasi so docela odrezane, ker j so pokvarjene ceste. Utonilo je zelo veliko • živine.
končne odločitve, a brez toje pomoči. 2.
Tuji prostovoljci se umaknejo iz obeh taborov v najkrajšem roku. 3. Velesile se obvežejo, da v bodoče ne bodo dopustile nikakega podpiranja obeh strank ne s četami, ne z orožjem, niti z drugimi vojnimi potrebščinami.
Italijanski program za pogajanja
Rim, 5. okt. o. »Tevere« našteva najvažnejša mednarodna vprašanja, ki se morajo v kratkem rešiti, če naj monakovski sporazum res dovede do mednarodnega po-mirjenja. Ta vprašanja so: 1. revizija odnosov s Sovjetsko Rusijo, 2. špansko vprašanje, 3. reforma Društva narodov, 4. kolonije, 5. razdelitev surovin. List pravi, da bodo morale zapadne sile doprinesti nadaljnje žrtve za ugodno rešitev vseh teh vprašanj.
Italijanski listi o Franciji
Milan, 5. oktobra, o. Čeprav je iz komentarjev italijanskih listov razvidno, da sprejemajo v italijanskih krogih preusmeritev francoske zunanje politike z zadoščenjem na znanje, vendar ne prikrivajo svojih pomislekov in skepse v dokončno ureditev italijansko-francoskih vprašanj, kajti vsi listi so mnenja, da bo moral Daladier pokazati še veliko dobre volje, preden bo italijanski narod prepričal o svoji iskrenosti. V nekoliko milejši obliki se ponavljajo isti očitki kakor so jih včeraj objavili vsi listi po oficioznem »Giornale d' Italia« in ki so jih deloma opremili tudi s svojimi komentarji. Tako je na primer tržaški »Piccolo« v svojem redakcijskem komentarju »Prijateljica Galija« napisal zelo ostre besede na naslov francoskih novinarjev, ki jim očita, da so ostentativno prezrli Mussolinijeve zasluge za ohranitev miru. Po teh očitkih pristavlja list ironično:
»Francoski žurnalizem je spet storil... uslugo italijansko-francoskemu prijateljstvu. Očvidno je njegov ideal večno na-sprotstvo; v tem primeru moramo pač ponoviti. da bi brez francoskega sovraštva ne prišlo do osi Rim-Berlin. da pa se Italija na osi dobro počuti, Francija je pač ena onih držav, katerih prijateljstva si ni želeti. Razkosana Češkoslovaška bi vedela o terp marsikaj povedati.«
Pred odpovedjo zveze med Francijo in Rusijo
Praga, 5. okt. b. Tukajšnji listi objavljajo v izvlečku članek oficioznega organa sovjetskega komisarijata za zunanje zadeve, ki izhaja kot »Journal de Moscou« v francoskem jeziku. List trdi, da je fran-cosko-sovjetski pakt po monakovskih sklepih dejansko brez slehernega pomena, k<->••" ni ix) francoskem postopanju v zadnjem času nobenega razloga več, da bi se umetno še držal v veljavi pakt, ki mu dejansko Pariz ne pripisuje nobene vrednosti več.
Van Zeelandovo potovanje v Ameriko
Bruselj, 5. okt. AA. Bivši predsednik belgijske vlade Van Zeeland bo v kratkem odpotoval v Zedinjene države, kjer bo imel celo vrsto predavanj o gospodarskem sodelovanju med vsemi državami na svetu.
Poostritev napetosti v Palestini
Jeruzalem, 5. okt. AA. Položaj v severni Palestini je zelo resen. Vse brzojavne zveze so prekinjene. Angleške oblasti čistijo posamezne pokrajine, v katerih se drže arabski uporniki.
Vrhovni komisar za Palestino Haroki Mac Mayken je odpotoval danes nenadno v London.
Na cesti Nablus—Tulkarem so včeraj našli ubitega nekega Arabca. V Harfi so Arabci streljali na židovsko policijsko pa-trolo, pri tem je bil en Žid ubit, eden pa ranjen.
Nov incident na mandžurski meji
Harbin, 5. okt. AA. Vlada Mandžukuat
je poslala v četrtek protest sovjetski vladi zaradi novega incidenta, ki se je pripetil 27. septembra na meji. Oddelek sovjetskih vojakov je prekoračil mejo pri Ichinkanu ob gornjem toku reke Amur. Vojaki so odvedli s seboj 13 mandžurskih državljanov, ki so se mudili na splavih na reki Amur.
Gostovanje zagrebške drame v Splitu
Zagreb, 5. okt o. Ansambel zagrebSfcel
drame je odpotoval na gostovanje v Spiit, kjer bo priredil v soboto štiri predstave. Igrali bodo »Pokojnika«, »Ljudi na ledeni plošči« ter »Slugo dveh gospodarjev«.
Glej tudi poročila na S* str. Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno
z močnim dežjem v zahodni in severni polovici države. Jasno je samo še na juga in v jugovzhodnem predelu. Krajevne nevihte s silnim dežjem v zgornjem primor-ju. Temperatura je narasla. Najnižja je bila v Plevlju 6, najvišja v Beli Crkvi 28 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: V vsef državi, posebno v severni polovici precejšen mraz. Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod z dežjem. Podnevi v severnih krajih bržkone nekoliko jasno.
Zagrebška: Padec temperature, pretežna! oblačnost, zmerne padavine.
Dunajska: Pooblačenje z zaipada, pozneje padavine, ostrejši vetrovi in padeo temperatura
> je bilo na praških ulicah
Vtisi našega sotrudniha iz zadnjih dni septembra
Na§ mladi sotrodntk, ki se Je te dni
Vrnil preko Rumimije iz Prage, kjer je preživel v študijske namene ves sept-tember, nam takole opisuje svoje vtise:
Politični položaj, ki je bil pred tednom, sodi danes že v zgodovino. Zanimalo pa bo mogoče, kaj se je zadnje dni septembra godilo v Pragi. Takoj po razglasitvi mobilizacije so ukinili vso razsvetljavo v mestu, razen nekaj medlih svetilk na glavnih ulicah. Zgodilo se je pa nekajkrat, da so v trenutkih posebne napetosti ugasnili še te, da je Praga popolnoma utonila v temi. Tudi tramvaji in avtomobili so smeli imeti le slabotne lučke modre barve. Skozi okno stanovanja ni smel priti niti pramen svetlobe, šipe na oknih so morale biti natanko zadelane s črnim papirjem ali zagrnjene z gostim, temnim blagom-Tudi podnevi je nudilo mesto kaj nena-
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČAJTE^ RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LKAJEID) VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH mODRA-SLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Brodcani nad Prago, rezidenca prezidenta CSR
kakor živeti kleče! Pri vsem tem pa ni bilo irikake zbeganosti ali nereda; vse je funkcioniralo točno. Može, ki so bili mobilizirani, so takoj in z veseljem nadomestili upokojenci.
Češki patron sv. Vaclav, čigar znameniti spomenik stoji na krasnem Vaclav-skem trgu, je imel tiste dni številne obiskovalce, predvsem seveda iz vrst ženskega spola. Kameniti podstavek spomenika so vprav zasuli s cvetjem, posebno na praznik sv. Vaclava, 28. septembra.
Po restavracijah, kjer so bili radioapa-rati, je ob času poročil zastala sploh vsa-
ka postrežba. Ljudje eo odložili vilice ln nože, natakarji so se gnetli pred zvočnikom, na mah je nastala smrtna tišina, ki je trajala vse do konca poročil.
Sredi te potencirane delavnosti Je pa prišla porazna vest o monakovskem rezultatu. Spočetka so se ljudje zdeli kakor omamljeni od udarca, preveč nemogoče je bilo, da bi bilo verjetno. Nato pa se jih je polastilo ogorčenje. Preveč bridko je bilo spoznanje Čehoslovakov, da so jih za-padni zavezniki pustili na cedilu; splošnega razočaranja in pobitosti sploh ni mogoče opisati v teh nekaj besedah.
in Stane, de adaj spravljajo in zakopavajo goveda, ki so utonila. Celotno škodo cenijo na več milijonov dinarjev. S Ce trnja je prihitel ban Ivaniševič v spremstvu več drugih predstavnikov; da so si ogledali obseg nesreče in zagotovili strahovito prizadetemu prebivalstvu potrebno pomoč.
Katastrofalna povodenj je najbolj prizadela vasi Bani, Paljebrdo in Vodovod ja s
vsemi polji. Kmetu Antonu Cobu so hudourniki odnesli pod vasjo Pločicami kar štiri vrtove. Ljudje so na glas jokali, zroč, kako jim voda odnaša zemljo, plodove in živino. Orožnika Javkoviča, M je sredi nevihte vršil službo in pazil, da ne bi bilo človeške žrtve, je oplazila strela. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu morali roko odrezati.
Številke o tramvaju do Sv. Krna
Ljubljančani d želijo Se podaljška na Posavje
Ljubljana, 5. oktobra Včeraj smo na kratko poročali o otvoritvi nove tramvajske proge od Smartin-ske ceste do Sv. Križa. Z novo progo, ki obratuje pod št 5, bo ustreženo največ obiskovalcem pokopališča, pa tudi prebivalcem okoliških naselij in pa meščanom, ki se v poletnih mesecih hodijo kopat na Posavje. Mestna občina ima načrt, da pozneje podaljša progo do Posavja, in spričo dejstva, da se je tramvajsko omrežje v zadnjih letih s presenetljivo naglico razširilo na periferijo, smemo najbrž upati, da se bo že doraščajoča generacija lahko vozila s tramvajem mimo Sv. Križa do Save.
Križu. V oktobru 1930 je mestni svet razpravljal o tem in priporočal zgraditev svetokriške proge. Dobro leto kasneje je mestni svet odobril načrte in hkratu prevzel jamstvo za posojilo, potrebno za gradnjo. Septembra 1932 je komisija odobrila zgradbo enotirne proge. A ker ni bilo denarja na razpolago, z delom ni bilo mogoče pričeti.
V avgustu lanskega leta Je upravni svet M2D sklenil, da z gradnjo svetokriške proge začne. Iz prometnih ozirov se je pozneje odločil za izvedbo dvotirne proge Sredi junija letos je družba pričela s pripravljalnimi terenskimi deli in v dobrih treh mesecih je delo dozorelo, da ja
Trboveljski slavčki na poti v Bolgarijo
Po Beogradu nastopijo še v Sofiji in Perniku
jretdno sliko. Za primer letalskega napada
.eo imeli vsi stražniki po cestah in vojaki maske, pa tudi mnogo civilnih ljudi jih je nosilo. Uradniki so z njimi odhajali v pisarne, dijaki v šole, tudi v kavarne so prihajali z njimi. Pred trgovinami, kjer so iih prodajali, so se še vedno gnetle množice ljudi Kljub vsem težkim oblakom, ki eo se zbirali nad bratsko Češkoslovaško, T^a ni bilo nikjer opaziti nikakega deprimi-rajočega razpoloženja. Prav narobe: Vse -je nrešinjala sila odporne živahnosti, vsak je začutil da potrebuje domovina prav vseh njegovih moči. Nič nepotrebnega zapravljanja časa z javnimi manifestacijami v trenutku, ko je država potrebovala točnega, vestnega dela vsakega na svojem mestu. Zdelo se je, da je prešlo cehom v kri in mozeg geslo: rajši umreti stoje,
Predavateljska turneja prof. dr. Mthajla Rostoharja
Ljubljana, 5. oktobra.
Statistike dokazujejo, da ima ČSR najmanj analfabeto\\ Tak uspeh doseže le močno razpredeno šolstvo. Profesor brn-ste univerze dr. Mihajlo Rostohar, rojak z Dolenjskega, je med vidnimi šolskimi delavci v ČSR. S a Masarvkovi univerzi — sam je tudi Masarvkov učenec — predava eksperimentalno psihologijo, obenem je ravnatelj psihološkega instituta, ki je eden najpopolnejših na kontinentu. Zdaj nam bo prikazal na predavateljski turneji nekaj izsledkom' češkoslovaškega šolstva in nam predstavil razvoj in sedanje stanje šolstva in vzgoje v ČSR,
Beograd, 5. oktobra
Snoči so se v Beograd pripeljali Trboveljski slavčki, da pod vodstvom svojega dirigenta Avgusta Suligoja nastopijo dre-vi na koncertu v dvorani Kolarčeve ljudske univerze, ki se bo vršil v okviru kongresa unije za zaščito dece. Na kolodvoru so jih poleg množice beograjskega občinstva še posebej pozdravili predstavniki beograjskih Slovencev. Poleg nocojšnjega koncerta, za katerega vlada v prestolnici nadvse živo zanimanje, bodo slavčki jutri nastopili še na matineji za mladino.
Jutri zvečer odpotujejo mali pevci iz črnega revirja v Bolgarijo, kamor so povabljeni na troje večjih gostovanj. V soboto bodo v dvorani sofijskega vojnega kluba priredili velik koncert za mladino, | v nedeljo pa v veliki dvorani »Bolgarije«
za odraslo občinstvo. V ponedeljek bodo gostovali v Perniku, velikem središču bolgarske rudarske industrije, od koder so se nedavno mudili rudarski inženjerji pri nas. Turneja se vrši na pobudo bolgarskega učiteljstva — sloveči bolgarski učiteljski pevski zbor je nedavno gostoval tudi v Ljubljani — in bolgarske unije za zaščito dece, katere predsednica je soproga bivšega ministrskega predsednika ga. Ljapčeva.
Vodja turneje je predsednik učiteljskega pevskega zbora Drago Supančič iz Ljubljane. V sredo se mali pevci vrnejo domov, v ponedeljek 17. t. m. pa bodo nato nastopili v Ljubljani, kjer bodo izvajali isti program. Na turneji in v Ljubljani bodo slavčki prikazali razvoj naše mladinske pesmi v 20 letih nacionalne svobode.
v Kresnicah padajo potniki z vlaka
V enem samem dnevu spet dva poškodovanca
Ljubljana, 5. oktobra
V bolnišnici so danes zabeležili svojevrstno žalosten rekord: preden je poteklo 24 ur, so drugega za drugim pripeljali na kirurški oddelek dva ranjenca, ki sta pri Kresnicah padla z vlaka in dobila hude poškodbe.
Kakor nam poročajo, so na kresniški postaji tako pogoste nesreče z vlakom predvsem zavoljo dejstva, ker prebivalci iz krajev na levem bregu Save, ki imajo pogostokrat dolgo pot do železnice, šele v zadnjih minutah prihajajo do Verneka, kjer vozi brod čez Savo, in se potem obešajo na vagone odhajajočega vlaka, šele pred 10 dnevi smo poročali o tragični
smrti 201etnega železniškega delavca Jožeta Drobeža iz Verneka, ki je prepozno prišel z brodom čez Savo ln skočil na stopnice vagona, ko je bil jutrnji vlak že v pravem diru, fant je omahnil pod kolesa in po kratkem trpljenju izdihnil.
Danes so bili mestni reševalci okrog 2. popolnoči nujno klicani v Kresnice, da so prepeljali na kirurški oddelek 501etnega posestnika Janeza Grila od Sv. Miklavža onkraj Save. Pri padcu z vlaka je dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Popoldne pa so pripeljali v bolnišnico 231etnega poljskega delavca Franceta Razorška iz Hrastnika pri Moravčah. Pri padcu z vlaka v Kresnicah se je nevarno poškodoval po glavi.
Blagoslovitev in otvoritev nove proge ob
Ob otvoritveni svečanosti je zastopnik Maloželezniške družbe, mestni svetnik univ. prof. inž. Hrovat navajal, da je bila prva proga električne cestne železnice v Ljubljani zgrajena septembra leta 1901. Ze kmalu tedaj so se pojavile tudi želje po drugih progah, a minulo je dobro četrtstoletje, preden je mestna občina pričela resno razmišljati o razširjenju tramvaja in sklenila zgraditi progo na Vič m Šiško. Zgrajena je bila ta proga septembra 1930, a že med gradnjo se je izkazalo, da jo je treba podaljšati do St. Vida. Ze tarat se je pojavila splošna želja, da se zgradi tramvaj tudi do pokopališča pri Sv.
zavoja pri Sv. Križu v torek zvečer
danes že lahko stekel promet Proga ja dolga 3.800 m, veljala pa je 21/* milijona din. Pod nadzorstvom ravnatelja inž. Zen-ka in inž. Kresnika je delalo 80 delavcev in 17 kvalificiranih profesionistov, monterjev, zidarjev, pleskarjev in ključavničarjev. Delali so okrog 60.000 ur. a za progo so potrebovali 4.200 m žlebičastih in 3.400 m železniških tračnic ter 2.200 pragov. Za utrditev proge je bilo treba 600 m" kamna in 2.800 m3 gramoza, razen tega so porabili 4.200 m bakrene žice in 10 kretnic. Vso progo so do najmanjših podrobnosti zgradile domače moči.
Katastrofa z ukradenim avtom
šofer v zaporu, povoženka se bori s smrtjo

Dolina Konavlje nad Dubrovnikom
opustošena
škodo so ocenili na več milijonov dinarjev
Dubrovnik, 5. oktobra
Posledice strašne elementarne katastrofe na južnem Jadranu, o kateri je »Jutro« poročalo, so šele zdaj očitne in je škoda vsaj približno ugotovoljena. Sredi noči med 1. in 2. oktobrom se je nad Konav-ljem pretrgal oblak in je lilo do 6. zjutraj. Silni hudourniki so drveli s hribov, napolnili strugo potoka, ki teče po Konavljan-skem polju. Razbesnela voda se je kmalu razlila po plodni ravnici in podirala, kar se ji je zoperstavljalo. Noben most ni ostal na svojem mestu. Kakih 10 mostov je bilo zgrajenih iz kamenja in betona, zdaj so vsi porušeni.
Prava katastrofa pa je nastala v kra-
jih, kjer se stekata Konavušica in Ljuta. Kar je po polju ustvarila človeška roka, vse je porušilo hudourje. Kdor je kdaj potoval čez Konavlje, ve, s kakšnimi napori so si ondotni marljivi kmetje ustvarili njive. Z lastnimi rokami so znosili zemljo, da so uredili nasade. Zdaj je voda vse odplavila, ostalo je golo kamenje. V Ko-navlju ni več vinogradov in oljčnih nasadov. Tudi državna cesta, ki teče tam že od davnih dni, je razrušena in bo treba nujnih popravkov, da bo spet omogočen normalni avtobusni promet Dubrovnika z Boko Kotorsko in s Črno goro. Človeških žrtev ni bilo, ker je prebivalstvo pravočasno pobegnilo na bližnje bregove. Pač pa so hudourniki pobrali precej drobnice
Beograd, 5. oktobra V nedeljo je bil ukraden v ulici Dimitrija Tucoviča lep avto. Tat si je pač predstavljal, kako bo divjal po deželi in užival beli svet. Ni pa se nadejal, da bo žalostna zadeva dobila kmalu mučen konec.
Avtomobil je bil last gdč. Milice Luki-čeve ki pa ga je redkokdaj uporabljala. Zato je mladi šofer Dušan Radovič napravil načrt, kako bo na lahek način prišel do avta. V nedeljo popoldne se je splazil v garažo. V rezervoarju je bilo nekoliko bencina in že je zaprašeni avto zbrzel na ulico in brž še na izlet v Pančevo. Lastnica niti opazila ni, da je avto izginil ^ hlevca. Morda bi sploh za tatvino zvedela šele čez kakega pol leta, če se ne bi zgodila nesreča zaradi katere je morala intervenirati
^°gofer Dušan Radovič je v torek obiskal svojega prijatelja mehanika Izidorja Le-vija hi mu predstavil svoj avto: »Poglej, kakšen voz imam! Samo zadnje kolo je treba popraviti.« - Izidor Levi je kajpak brž storil svoje, nato si je še sam zaželel nekoliko zašofirati po Beogradu. Zdirjal je z brzino 70 km proti beograjskemu kolodvoru in mimo njega m ze ie zsrodila katastrofa. Zadnje kolo se je odbilo in pohabljeni avto je kakor razbesnela pošast planil na pločnik ter tre-
ščil v Vero Mirilovo, uradnico OUZD.
Nesrečno ženo je pritisnil hladilnik ob bližnjo izložbo in sirota se je zgrudila na tla s počeno lobanjo .n smrtno nevarnimi poškodbami po vsem životu. Druga žrtev je bil strojevodja Dimitrije Stefanovic. Poškodovane ima noge. Izidor Levi se niti prav ni zavedal, kaj se je zgodilo, že je prihitel stražnik in zahteval šofersko legitimacijo, ki jo je pa Izidor zaman iskal po žepih. Prihitel je tudi reševalni avto, ki je oba ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Izidor Levi pa je moral na policijo, kamor so kmalu prignali še Dušana Ra-doviča. Afera, ki močno smrdi po Ameriki, je zdaj v celoti pojasnjena. Na žalost je stanje gospe Vere Mirilove skoraj brezupno.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno ^ preskusenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josef ovo« grencico^ ln se tudi po daljši uporabi odlično izkaze. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim uemkonu Ogl. res. S. br. 15. <85-55
Profesor dr. Rostohar je gojit že doslej tople stike z našimi vzgojnimi in pros\>et-nimi činitelji, prav posebej še z Ijudsko-šolskim učiteljstvom. Predaval je v vec krajih Slovenije, med drugim tudi V Ljubljani na velikem taboru 9 sreskih učiteljskih društev JUU. Da se je vršil 2. vseslo-vanski pedološki kongres v Ljubljani, je ena izmed zaslug dr. Rostoharja, ki je ta kongres organiziral in ga tudi osebno vodil.
Oktobrska predavateljska turneja bo namenjena širšim krogom. Turnejo organizira Jč liga skupno s Pedagoškim društvom, Profesorskim društvom, U druženjem me-ščansko-šolskega učiteljstva in Jugosloven-skim učiteljskim udruženjem. Otvoritveno predavanje bo v Novem mestu. Nato bo predavatelj obiskal še Kranj, Maribor, Mursko Soboto. Ptuj in ostale večje kraje v naši banovini. Za Ljubljano sta rezervirana: 11. in 12. oktober. 11. t. m. bo ob 20. uri predavanje v dvorani Delavske 'zbornice na Miklošičevi cesti. Predavatelj bo obravnaval temo: »Idejne osnove sodobne vzgoje v Češkoslovaški«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Naslednji dan bo ob isti uri predavanje v Frančiškanski dvorani. Predvajala se bosta dva filma in sicer o češki šoli v narodni državi in o vzgoji mladoletnih pohabljencev v ČSR. Filme sta v Brnu izdelala Reformna šola in Pedagoški muzej. Sodeloval je tudi Zlin, kjer ima Bata svoje tovarne in je tudi v pedagoškem pogledu kulminacija sodobnega modernega solstva.
Ob tridesetletnici novomeške mature
Od 24 glav, ki so 1908 delale zrelostni izpit, jih še 22 je in pije. Na proslavo znamenite obletnice jih je prišlo 15. Zbrali smo se 1 X. v Soteski pri Moravčah v prikupni gostilni g. Zaica-Bašča. Opravičeno je izostal M. Ivanetič, ker biva kot_ avstrijski vojaški be*mo onkraj velike luže. Priti nista hotela —- Kočevarja: k. iz Celovca kot scTrtschniggovec in L. t Dunaja kot hitlerjevec. Javiti se ni mogel, ker je zaradi potovanja prepozno dobil vabilo Z profesor veterinarske visoke sole v Zagrebu. Č-ša je zadržal pol metra visok uradni akt, ki vzdihuje po nagli osvoboditvi v Bosni ponosni. C-k ni mogel skozi vratca v vagon iz vzroka, ki se ne pove pri nas na glas- sicer pa se prijatelj nastani skoraj v beli Ljubljani, kjer službuje večina takratnih mladostnikov zrelostmkov. Zd-k ni povedal ne bev ne mev: spreten detektiv nam že razgali nagibe za njegovo neprisotnost. Prireditelji so pozvali še neke »terla-karje«, ki sicer niso točno z nami maturi-rali Od teh se je s službo izgovoril bivši Američan, zaključivši svojo poslanico: »Vivant commiHtones! Sitis mihi molles! Molek.«
Od nekdanjih učiteljev se je ustno opravičil dr. J. Šl., pismeno pa prav posrečeno dir M-lj. Dva sta nas počastila s svojo udeležbo. Pozdravni guč je spustil pisec zvestega psička »Fida« in raznih basni, T.
E.. ki se je spomnil pokojnikov: jurista V. Kobeta in F. Vidmarja, edinega duhovnika iz naše srede. »Redko kateri razred je tako skup držal ko naš«, je pribil otvarja-lec. Spremenili se po njegovem nismo mnogo in smo se takoj spoznali, dasi se posamezni niso videli 30 zim, 3 mesece, 14 dni in 12 ur. Le tov. B-e je nagovoril direktorja R.: »Ti si pa Epich!« Svojo zmoto je sijajno popravni, ko nam je na posebno harmoniko zagodel toliko poskoči nih. Nič manjše niso glasbene zasluge proznega mojstra B-čaria, ki je na okarino za-sviral pečenim piškam in ocvrtim ribam: »A ni rakov, okarina?« nato pa še ritensko isti stavek ponovil. Njegovo pihalo, kadar ga nagovori po laško: »O carina (o predraga)«, je zmožno čudežev. Cel odsek fronte je kot častnik držal na ruski meji, žvrgoleč ono srcka.no: Rdeči sarafan.
Pod njegovo taktirko so zamizniki od-drobolili celo zbirko narodnih ali po-na-rodnelih popevčic. A nekaj izrednega je bilo to, da je na besedilo svojega sošolca zložil nape v za to slovesnost. Tak rekord je dosegel živosrebrni Julij meseca oktobra, ko je ženka zopet dobra. Vam lahko navedem tri kitice iz omenjene prigodm-ce? Take so:
Mi se krepko branimo, ki skupaj smo zoreli.
Z voljo se ohranimo, mi bomo še zapeti.
Vivat Accademia! si danes ponovimo. Tum vivat et vindemia. da z vincem se vedrimo.
Ko Venus odpove nekoč in nas spozna za starce, ostane še čarobna moč: objemamo kozarce.
Med pevci se je po moji sodb' izkar^l naš benjamin M-amor. ker «	™
Amor. Imenitno se še drži dir. R-r., ki nam je v nagovoru znal ubrati prave srčne strune: zakaj se tako radi srečajo nekdan,i studijski vrstniki. (Iz te govorance bi bil mogel nekaj pravilnega posnerti ironični tem-n ogled ec Maupassant. ki jena 1 krut način orisal sestanek dveh sošolcev, prvi jc živel v Parizu med večnim obnavljanjem svojega duha, drugi sc je pomalo-meščanil in duhovno ugasnil v podeželju Vendar naturalistični romancier bi bil khko uganil, da pri takih znancih iz mladosti še zmeraj tli plamencek prisrčnosti ali celo prijateljstva. »Sicer to čustvo ni morda vzvišeno ali nesebično«., tolmači švicarski pisatelj L. Savary, »drug iz mladih dni nam samo pomaga priklicati v spomin sliko nas. kakršni smo bili tedaj«...).
Zelektriziral je skupščino z ognjevitim nastopom R. P-*, spomniva se, jelike m*
me, s kakršno nas je učil prof. Martm M-n materinščine. V razred je prinesel slednje novo delo. Tako nam nekdaj pokaže neka stihotvo'jenja- »Tc so Ksaveripsilantijeve pesmi. Sam jih je zložil, sam založil, sam jih bo bral!« Slavijenec, nebotičnik med nami, se dvigne na noge lagane in očrta duha nekdanje novomeške gimnazije, kjer je naletel na boljše sloveniste nego v beli prestolnici sami, na pr. oba brata Vando-ta.
Naš avtornedon je zatrobil rn nas na svojem avtobusu-mastodontu mastito mikasti! proti milemu mestu, čigar emblem se žari poleg »Slona«. Ob 10-ih smo se iztovorill ter zavili, čeprav malo skrčeni, v dve stavbi. kjer Bog roko ven moli. Na vse zgodaj smo krenili vsak v svoj Bolhov gradeč, v »vesti si tehtnega pregovora: Rana ura — zlata ura.
V nadi, da »e mogoče le Se prikaže kdo iz Zagreba, smo se nekateri sešli še v nedeljo popoldne na Viču pri dekliču in sklenili poslej gojiti redne sestanke, maturne shode pa prirediti vsakih pet let... To sem napisal v naše ovekovečenje, če se morda K-čeve fotografije ne bi obnesle.
Afraniva Crc**us.
Oe Je človek gluh
»Koliko sem dolžan, gospod?*
»Trideset dinarjev«.
»Koliko? Šestdeset?<
TOMBOLA V KRANJU
bo l6# X. ob 2. uri pop.
Domače ves
» Mladi oficirji, ki so m<>raii v vojno in smrt. Leta 1914. je dovršil vojno akademijo v Beogradu 46. razred, poslednji oficirski razred srbske vojske. Bili so to sami idealni mladeniči, ki so navdušeni hiteli branit domovino, a žal je marsikateri našel prezgodnji grob. Ko obhajamo letos 201etnico, odkar se je končalo svetovno klanje, so sklenili tovariši iz 46. razreda, da sestavijo posebno spomenico, v kateri bedo opisane tragedije padlih. Dne 23. oktobra bo prirejena žalna svečanost v Vaznesenski cerkvi v Beogradu in potem še komemoracija v Oficirskem domu. Od 228 gojencev jih je danes le 75 v aktivni vojaški službi; manjše število jih je po prevratu pr-.šlo v druge poklice.
Ne bora več drv nosila! Ta peč jih vredna ni! — Gospoda bom prosila, da LUTZ peč kupi si!
* Novi grobovi. V Šoštanju je umrl po daljšem bolehanju g. Franc Goričar, tovarniški ravnatelj v pokoju in posestnik. Pokojnik je bil iz znanega mozirskega rodu. že v mladih letih je prišel v Wosch-naggovo tovarno v Šoštanju in postal najožji sodelavec pokojnih šefov Hansa in Franca Woschnagga. Zrasel je s podjetjem, katerega veliki razvoj v zadnjih treh desetletjih je bil v znatni meri tudi njegova zasluga. Dosegel je kot pravcati selfmademan položaj ravnatelja. Z delavstvom je bil vedno prijazen in si je znal tudi v časih najhujših nacionalnih borb v šaleški dolini ohraniti simpatije prebivalstva. Gospa mu je umrla pred leti, zapustil je edinko gdč. Lore, s katero ob ne-ladomestljivi izgubi sočustvujejo vsi znanci. Ravnatelja Goričarja bodo jutri ob 16.15 spremili k večnemu počitku. — V župniji Kotarih pri Samoboru je umrl gospod Vekoslav Rudolf, župnik v pokoju. K večnemu počitku so ga položili včeraj.
—	V Einspielerjevi ulici 15 v Ljubljani je umrl upokojeni tipograf g. Avgust Obre-kar. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 14.
—	Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
cenejše Din 12©.— do 170.-"
shetland Din 2>£J©e— do cromby Din 5do 33©,—
MANUFAKTURA
*	Mia čorakova na P« t i v Ameriko.
Slavna hrvatska balerina Mia čorakova, ki se je uveljavila v Parizu v gledališču kakor tudi na platnu, pripada zdaj tako imenovanemu »ruskemu baletu iz Monte Carla«. Balet je angažiran od monaškega len f .za. da vsako leto gostuje dva meseca v knežjem gledališču v Monte Carlu. Vodja skupine Colonell Basil je angažiral za ameriško turnejo danes nesporno najboljšega plesalca Sergeja Lifarja in kot priimabalerino Mi o čorakovo. Skupina bo gostovala, v metropolitanki vNevv Torku in še v drugih velikih gledališčih v Ameriki. 19. septembra je odpotovala iz Londona.
IZBORNO SMEDEREVSKO GROZDJE, NOVA POŠILJATEV DOSPELA! — Hitite, da ne zamuoite. GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA, Tjrševa c. 29.
*	Kronski železniški rentniki zaman čakajo na izplačilo novih rent! Prejeli smo: Že dne 10. apr la letos je bilo v »Službenih novinah« štev. 11 razglašeno, da se prevedejo še vsi oni kronski železniški invalid1'. ki so bili 1. avgusta 1927. leta pomotoma pri prevedbi izpuščeni. Mesec za mesecem čakamo, da se nam diference in rente po novem nakažejo, a vse zaman. Kdo je kriv in odgovoren, da se prevedba ne izvrši, kakor je z zakonom določeno ? Mi smo popolnoma izčrpani in s strahom pričakujemo zime, pomoč je nujno potrebna. Svoje zdravje smo pustili v težki železniški službi in zdaj se tako ravna z nami! Ponovno apeliramo in prosimo vse odločujoče gospode: Usmilite se nas, obupa jočih! -— Prizadeti.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Obup nesrečno zaljubljene učiteljice. V bližini Niša, pri samostanu sv. Pante-leja se je vrgla pod težak tovorni avto nesrečno zaljubljena učiteljica Olga Pa-vičevičeiva, stara 28 let. Služila je v vasi Veliki Grabovici v leskovačkem srezu. Letošnjo pomlad se je zaljubila v nekega mladeniča, zaradi katerega je zdaj na jesen zapustila službo in prišla v Niš, ker se je nadejala, da jo bo fant poročil. Toda fant se je je hotel z raznimi izgovori otre sti. Razočarana je šla Olga pod tovorni avto, ki jo je vlekel več metrov s seboj in jo strahovito poškodoval. Prepeljali so jo v niško bolnišnico, vendar je malo upanja, da bo ostala živa.
♦ Večerni trgovski tečaj za izobrazbo in strokovno izpopolnitev pisarniških moči na znanem trgovskem učilišču »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Ravnateljstvo obvešča interesente, da je vpisovanje dnevno dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Vsi dosedaj vpisani slušatelji (-ice) se zberejo danes, v četrtek, ob 20. v šolsk;h prostorih zaradi razglasitve urnika. Redni pouk se prične v ponedeljek 10. oktobra. Do tega dne traja tudi redno vpisovanje. Poučujejo se vsi strokovni predmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca, pisarniška dela, stenografija, stro-jepis, nemščina itd. Dovoljuje se tudi obisk posameznih predmetov. Na željo se vrše še posebni tečaji za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, strojepis itd. šolnina je najnižja. Pojasnila in nove prospekte daje ravnateljstvo ustno ali pismeno.
«4»
• Met t Trst z avtobusom za 78 din 15.
in 16. oktobra, z motocikli 30 din, avtomobili 60 din, z avtobusom v Trst in Gorico 115 din, za člane brez doplačila; novi člani 20 din več. — Tourex-Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12.
a Hudo se je opekel 191etni varilec Maka škerlovnik iz Ruš. Pri avtogenskem vare-nju mu je padel iz roke gorilnik in v naslednjem trenutku je plamen objel varilca. V trenutku je bila obleka v ognju, ki so ga škerlovnikovi tovariši pogasili. Vsega opečenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Ljubljane
u— Zalivanje granitnega tlaka po ljubljanskih cestah in ulicah bo veljalo nad poldrugi milijon dinarjev in je v »Službenem listu« že razpis za licitacijo. Zalite bodo Masarykova, Vilharjeva, šmartinska, Resljeva, Miklošičeva, Gosposvetska, Blei-vveisova in Vidovdanska cesta ter Metelkova, Komenskega in Kolodvorska ulica. Granitne kocke bodo zalite z asfaltno zmesjo na račun tlakovalnega fonda mestne občine ljubljanske.
u— Tudi vas vabimo na brezplačno po-skušnjo Kaabe. Fr. Kham, Kongresni trg 8.
u— V poča^tit v spomina pokojne gospe Marije Maistrove, vdove generala, darujeta ga. Vida in g. dr. Fran Novak, minister v p., znesek 200 din Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu, Ljubljana, univerza.
Darees, vsak četrte!« m petek sveže

Luben, Lovrata, trilja, zobatec. cipalj, skuše, tunj 1. t. d. — Kuhinja pod prvovrstnim strokovnim vodstvom! Ravnokar prispel sladki dalmatinski mošt in teran. — ABONENTI se sprejemajo na prvovrstno hrano za nizko ceno. Vas najvljudneje vabi	___
Uprava ZVEZDE
*	Smrtni skok z vlaka. V Sinočkem predoru blizu Vrhovin na splitski progi je postal žrtev nesreče inženjer Baglama, zamenik šefa sekcije za vzdrževanje proge iz Ogulina. Z jutranjim vlakom je inž. Baglama odpotoval proti Sinočkemu predoru, da pregleda ondotna dela. Vlak vozi sikozi predor komaj 20 km na uro. Inženjer Baglama je seveda to dobro vedel in se je zanašal, da mu bo uspelo srečno odskočiti. Zla usoda pa je hotela, da je inž. Baglama padel pod kolesa in obležal na mestu mrtev.
*	v Medjimurju umirajo otroci. Iz ča-kovca poročajo: Zadnji čas zelo umirajo otroci v nekaterih vaseh preloškega sre-za. Vse kaže, da razsaja davica in da je premalo zdravniške pomoči. Otroci zbolijo v vratu in po dveh dneh umirajo. Večje število otrok je umrlo zlasti v Go-ričanu. Med otroki razsaja tudi malarija in se prav zaelnje čase vrši v Čakovcu zdravniški pregkd. Treba je zasuti več jam in močvar, iz katerih se zadnja leta širi malarija.
*	Pri britju si je prirezal vrat. V vasi Vratnu v varaždinski okolici se je primerila nenavadna smrtna nesreča. 40-letni kmetski gospodar Stjepan Tinko se je v nedeljo zjutraj bril, da bi šel k maši. Britev pa je tako nerodno sukal, da je zadel na žilo in jo odprl. Kmalu je izkrvavel in umrl, ker nikogar ni bilo pri hiši, ki mu bi bil znal kri ustaviti. Za njim ječe šest nedoraslih otrok.
Razburljivi trenotki v opasnem boju za življenje in ljubezen med morskimi roparji in divjimi zvermi.
* Cene zelja s0 silno padle. »Hrvatski dnevnik« poroča iz Varaždina, da je izvoz znamenitega varaždinskega zelja v polnem razvoju. Dnevno natovorijo 4 do 5 vagonov, večji del za Dalmacijo. Letošnja letina je bila izredno ugodna in kmetje imajo ogromne množine z ija. Posledica je katastrofalen padec cen, da dobiš 100 kg zelja za 17 din. To je usodno za kmetovalce. če pa priračunamo, da stane prevoz do Sušaka za 100 kg 19 din in do ši-benika 26 din, vidimo, da bo zelje v Dalmaciji še vedno predrago.

ZOBOZDRAVNIK V ŠKOF JI LOKI
se je
in o r d i n i r a od 7. oktobra dalje
na Mestnem trgu št. 6. I. nadstropje Kavarna Plantarič — vhod iz stranske ulice
*	primite tatu! V Splitu je bil sredi belega dne izvršen roparski napad na pis-monošo Antona Reiča. Mlajši človek je ugrabil pismonesd 12.000 dinarjev, nato pa zbežal po ulicah in vpil: »Držite lopova!« Tako je res zmešal ljudi in pob:gnil. Vendar so ga policijski agenti kmalu prijeli, ker sta ga spoznali dve služkinji. Mladi mož se aretaciji ni upiral, priznal je tudi rop in izpovedal, da je Ilija Poča-nič, star 36 let, brezpos ln pomorščak, doma iz Boke Kotorske. Denar je na begu zavrgel.
♦	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske šole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov, šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni 7avo-da dnevno od 9. do pol 1. in od 4. do pol 8. ure zvečer. Izvenljubljanskim reflektan-tom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpisnico, potom katere se more učenec pol-noveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago.
u— Konji za dunajske mesnice. Včeraj je bil odkar sta pojenjali slinavka in parkljevka, drugi živinski sejem v Ljubljani. Dogon živine je bil malo večji in promet malo živahnejši kakor zadnjič, vendar še od daleč nista dosegla višine, na kateri so bili ljubljanski sejmi pred nastopom kužne bolezni. Največ je bilo kupčije s starimi, dosluženimi konji, ki so jih prišli nakupovat agentje avstrijskih živinskih trgovcev. Največ nakupljenih konj bodo odgnali čez mejo, da jih prevzamejo konjski mesarji z Dunaja in iz Gradca.
MODNI SALON ZA GOSPODE IN DAME
L0MBAR ALOJZ
naznanja, da se je PRESELIL v nov lokal na Celovški cesti št. 43, nasproti gostilne
»Keršič«. Priporoča se za nadaljno cenjeno naklonjenost.
LOMBAR ALOJZIJ,
Ljubljana VH, Celovška c. 43.
u— Ponesrečena kariera kolesarskega tatu. Zgodba o kolesu, ki je bilo pred nekaj dnevi ukradeno železniškemu uradniku Borisu Dolencu izpred njegovega stanovanja v Kotnikovi ulici, nam nazorno priča, ka^o ob kraji koles ljudje prvikrat stopajo na spolzko pot kriminala. Dolenc je tedaj tatvino prijavil kriminalnemu oddelku. kolo je bilo vredno kakih 1500 din. Izprva ni bilo nobenega upanja, da bo okradeneu povrnjena lastnina, zakaj policija prejeme dan za dnem množico podobnih prijav, a redki So primeri, ko se ji posreči izslediti tatu. Specialisti te stroke namreč po navadi kolesa razdirajo in iz delov sestavljajo nova ali pa posamezne kose prodajajo dalje. Nekaj dni pozneje pa je kriminalnemu oddelku prispela anonimna ovadba, da ima hlapec, ki služi v bližini Kotnikove ulice, kolo sumljivega izvora. Policija je pri možu, ki doslej po vsej priliki ni še zagrešil podobne reči — v kartotek' kazenskih listov še ni bilo zapisano njegovo ime — naprav la hišno preiskavo in je našla kolo v razdrtem stanju. Mož je dejanje skesano priznal. Ko je videl kolo tako na lepem sloneti pred hišo, si ga je zaželel in ga vzel s seboj. A ko ga je že ukradel se ni upal z njim voziti po mestu — bal se je. da bicikla ne bi slučajno prepozna'1 stražniki ali pa lastnik. Tako ga je začel po malem razdirati in nekatere dele je na tihem zanesel v Savo, da bi zakril sled za seboj. Dejstvo, da se mu je prvi izlet na to nepošteno področje ponesrečil, ga bo bržkone obvarovalo, da bi že ponavljal podobne poizkuse. Sicer pa je bil že v resni nevarnosti, da ga policija nekega dne sreča v drušč"'ni kolesarskih specialistov, ki imajo v mestu in po deželi na široko razpredeno organizacijo.
Danes ob 20, uri češki velefilm »Hajduk Janošik" in „Plesem za Te", Kino Moste
u— Trafiko sta hotela opleniti. V torek ponoči je stražnik na Sv. Jakoba trgu začul sumljiv ropot, ki je prihajal od trafike Terezije Tilerjeve pri mostu. Ko je stopil bliže, je opazil, da skušata dva neznanca s krampom vdreti vrata, da se dokopljeta do plena. Ko sta ga vlomilca uzrla, sta odvrgla svoja plašča in pobegnila, prvi proti čevljarskemu mostu in Hribarjevemu nabrežju, drugi pa po Gallusovem nabrežju in Mestnemu trgu. Stražnik je hitel za njima in kmalu je ujel enega izmed njiju, ki je, kakor se je pozneje na policiji izkazalo, madžarski državljan Ja-nos Domboš. O pobeglem tovarišu je izpovedal, da je Ivan Petrov, kovač brez posla iz Apatina. Domboš in Petrov sta nekje ukradla kramp, s katerim sta pri vratih trafike že odtrgala dve ključavnici, a stražnikova čuječnost jima je prekrižala račun.
u— Tudi vi si boste na jesen in rimo
nabavili eno ali dve oblačili. Kupujte si blago sedaj, ko imate največjo izbiro in pa — ko se vršijo pri tvrdki Manica k. d. Mestni trg 17, dnevi volnenega blaga. Tako poceni kakor ob tej priliki ne boste dobili tako kmalu lepega kvalitetnega blaga.
Neštete na cesti. Včeraj so v bolnico pripeljali SOletno likarico Marijo Ke-
picevo s šmarske ceste, zaposleno v Rei-chovi tvornici. Pred Taborom jo je podrl neki avtomobilist in ji prizadejal hude notranje poškodbe.
u— Plesni mojster Jenko »e je vrnil Iz inozemstva in daje informacije vsem društvom, družbam in posameznikom glede pouka in vodstva plesne šole danes, Jutrt in v soboto od 12. do IS. in 18. do 19. ure v Kazini, Zvezda L nadstropje.
Iz Celja
e— Ne pozabite nabaviti si srečk za novo kolo drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju!
e— Tombola Sokolskega društva Celja-matice, ki je bila v nedeljo popoldne na Glaziji, je bila zelo dobro obiskana. Glavne dobitke so zadeli: I. dobitek (radijski aparat) brezposelni delavec Avgust Pah iz Tržca pri Sv. Vidu pri Ptuju, šivalni stroj učiteljica Marica Kvacova iz Vojnika. žensko kolo delavec Stanislav Stvarnik iz Laškega. moško kolo upokojenec Ivan Hvala iz Celja, žensko kolo služkinja Marija Pe-čovnikova iz Celja, moško kolo prodajalka Karla Mular iz Celja, moško kolo mlinarica Ana Zdovčeva iz Tremerja. moško kolo učenka Marija Velenškova iz Lokrovca, koža za čevlje delavka Cecilija Bračičeva Ljubečna, servis šivilja Zotka Šrotova iz Celja, zapestno uro učenka Milka Gorju-pova iz Celja, žepno uro z verižico delavec Leopold Podlesnik iz Celja, blago za moško obleko uradnica Zora Spindlerjeva iz Celja, voz drv krojačica Zofija Frimo-va iz Celja.
PAZITE! VSAKA PilUlA NOSI IME AFIUKIN-
KAŠTEL D.D. ZAGREB	Reg or. 15426/38
a— Diplomiran je bil te dni v Nemčiji
za tekstilnega inženjerja g. Bruno Fanin-ger iz Maribora, čestitamo!
a— Ljudska univerza priredi v proslavo 201etnice naše države ciklus predavanj, ki obravnavajo nastanek naše države in njen razvoj v zadnjih dvajsetih letih. Uvodno predavanje ima jutri prof. Silvo Kranjc iz Ljubljane: »Politični položaj Evrope leta 1914«.
a— Prihodnja premiera v gledališču bo v soboto. Uprizori se v Kovičevi režiji Nu-šičev »Pokojn k«. Glavno vlogo Blagoje Spasojeviča igra Gorinšek. Nastopi skoraj ves dramski ansambl.
a— Dober plen. Iz Linca so sporočili mariborski pol:ciji, da so zajeli znanega vlomilca Franca Babiča, ki je pred leti vlomil v trgovino Josipa Knifica v Rušah in odnesel večjo količino manufakture. Babiča so zdaj izroč li mariborski policiji. Po zaslišanju ga bodo oddali v sodni zapor.
a— Zopot slinavka. Na Scherbaumovem veleposestvu v Rogozi sta se pojavili slinavka in parkljevka, razen tega tudi pri dveh posestnikih v Bohovi.
P0N0ČNI DOŽIVLJAJ
Film najnapetejših senzacij. — V glavnih vlogah znani
CHARLES BOYER in lepa JEAN ARTHUR
KINO UNION, tel. 22-21	Predstave ob 16., 19. in 21. uri
e— Umrl je v sredo v kapucinskem samostanu v Celju 22-letni klerik Pavlin Žagar iz Škofje Loke. V celjski bolnišnici jc umrl v ponedeljek 41-letni dninar Tihan Kolbasa iz Gornjega grada.
Kino Union. »GOZDNI AKORDI«.
(Hansi Knoteck).
c— Bratec in sestrica sta se ponesrečila. Ko so se igrali v soboto neki otroci na Pa-ki pri Vitanju, je neki otrok podstavil petletnemu sinčku dninaricc Josipu Tepeju s Pake nogo. Fantek je padel in si izpahnil desno roko v ramenu. Drugi dan pa je padla njegova dveletna sestrica Marija Tepe-jeva doma s stola in si zlomila desno roko v zapestju. Ponesrečena otroka se zdravita v celjski bolnišnici.
RES DOBRO - S KATERIM BOSTE ZADOVOLJNI JE
dv n
¥ S&m
SLOVENSKI IZDELEK !
e— Nesreča v tovarni. V \Vestnovi tovarni v Gaberju se je v torek ponesrečil 18-letni delavec Ivan Roje z Anskega vrha pri Celju. Pri delu ga je zgrabil stroj za stiskanje pločevinaste posode in mu zmečkal vse prste na desni roki razen palca. Rojca so oddali v bolnišnico.
e— Čudno postopanje. Opazili smo, da daje sreski kmetijski odbor odnosno sreski kmetijski referent v Celju »Slovencu« in »Slovenskemu domu« poročila o kmetijskih zadevah, ki se ne tičejo samo klerikalno usmerjenih kmetovalcev, ostale liste pa pri tem docela ignorira. Ker sreski kmetijski odbor ni nikaka politična podružnica, marveč mora skrbeti za celotno kmetijstvo in za vse kmetovalce ne glede na politično pripadnost, naj poskrbi, da bodo njegova poročila in informacije prejeli vsi listi, ne pa samo »Slovenec«. Samo s tako nepristransko metodo bo omogočeno, da bodo o raznih kmetijskih zadevah informirani vsi kmetovalci, ki odločno odklanjajo politično animoznost v kmetijstvu in njega pospeševanju.
a— Iz mestnega vojaškega urada. Polk I za vezo v Požarevcu je razpisal natečaj za sprejem radijskih mehanikov. Pogoji, so razvidni v mestnem vojaškem uradu.
a— šahovski klub UJNŽB razpisuje klubski prvenstveni turnir, ki bo ob torkih in četrtkih ob 20. v klubskih prostorih v Pokojninskem zavodu. Prvih šest mest bo nagrajenih. Kavcija je 10 din.
a— Ker je krade* elektriko. Mali kazenski senat je včeraj dopoldne pod predsedstvom s.o.s. dr. Turata obsodil 271etnega posestnika in ključavničarskega pomočnika Ivana Tegerja iz Slovenske Bistrice na 2 meseca zapora pogojno za 2 leti, ker je od decembra 1936 »kradel« električni tok na škodo električnega podjetja v Slovenski Bistrici, ki dobiva od falske elektrarne tok, da ga oddaja slovenjebistri-škim hišnim posestnikom po določeni ceni. Opažali so delj časa, da kaže glavni števec veliko več potrošnje električnega toka, kakor vsi števci skupaj. Naposled se je skrivnost razjasnila. Ivan Teger je bil montiral v svoji hiši posebno žico na glavni električni tok v z;d pod števcem. Žico je napenjal na podstrešje in skozi dimnik v sobo, kjer je kuril električno peč. Napeljal pa je žico tudi v delavnico in namestil stikalo pod obešalnikom. Na ta način je oškodoval sJovenjebistriško podjetje v teku leta in pol za 12.000 dir.. Pri razpravi se je zagovarjal, da ni vedel, da je takšno ravnanje kaznivo. Pobotal se je s slovenjebistriškim podjetjem s tem, da bo poravnal škodo v mesečnih obrokih po 500 dinarjev.
a— lOletno dekletce v kriminalu. Voznik Rajko Kogelnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju je opazil, da mu je izginila iz stanovanja, listnica, v kateri je bilo 500 din. Orožnikom se je kmalu posrečilo, da so ubrali pravilno sled. Ugotovili so, da je ukradla listnico lOletna učenka, pri kateri so našli še 110 dinarjev. Nekaj denarja je šlo za čokolado, o 350 dinarjih pripoveduje, da jih je nekje izgubila. Orožniki so mater ovadili državnemu tožilstvu.
a— Vse kradejo. Iz žare Ivana Karnič-nika v činžatu na Pohorju so rokomavhi odnesli dva gonilna jermena. Menda so isti tatovi, ki so te dni ukradli iz Glaser-jeve žage 56 m gonilnih jermenov. Na Po-brežju pri Maribora je izginilo posestniku Mihaelu Šadlu iz pisaine mize 3600 din. Vinčarki Mariji Vindiševi iz Spodnjih Hoč pa je izginila svinja, ki so jo kmalu našli pri neki posestnici.
a— Beračenje v mestu. Na zadnji seji mestnega ubožnega sveta so razpravljal! tudi o beračenju v mestu. Pri tem se je ugotovilo, da pristojne oblasti tudi z naj-
Vsi, ki ste doživeli velike norosti življenja, mladostne ljubezni m hrepenenja, si oglejte, kako sta jih doživela PAULA WESSELY in RUDOLF FORSTER
v velefilmu
VELIKE FOHOSTI
PREMIERA KINO MATICA 21-24 ob 16-, 19. in 21. uri!
Režija Carl Froelich Glasba: Benatzky
2 ŽURNALA!
Iz Maribora
a— Posestne spremembe. Mestna občina je kupila od posestnice Ide Schmidlo-ve hišo v Stolni ulici 4 za 290.000 din. Društvo »Vzajemnost« železničarskih uslužbencev je kupilo od posestnika Friderika Jauka hišo v Tattenbachovi ulici 24 za 635.000 din. Inž. Henrik Mohorčič je kupil od dr. Frana Glančnika veliko parcelo v koroškem predmestju za 42.900 din. Davčni inšpektor Mirko železnik pa je kupil od mestne občine mariborske 714 kv. m veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 15.708 dinarjev.
a— v Mariboru je že delj časa veliko zanimanje za znani proces Kobi proti mariborski podružnici Zadružne gospodarske banke. Te dni se je spet razpravljala pred tukajšnjim sreskim sodiščem tožba g. Ko-bija proti Zadružni gospodarski banki v Mariboru. Stol sedmorice v Zagrebu je vrnil zadevo prvi instanci, zdaj je prišla prvoinstančna sodba, ki je spet neugodna za Zadružno gospodarsko banko. Gre pri tem le za prejudicionalni proces v zvezi s svoječasno prodajo Kobijevega posestva v Bistrici po Zadružni gospodarski banki. Zaradi tega je g. Kobi vložil tožbo zaradi nedopustne prodaje. Po razčiščenju te zadeve se napovedujejo še drugi procesi v zvezi z velikimi odškodninskimi zahtevki g. Kobija nasproti Zadružni gospodarski banki.
a— V osmrtnici po blagopokojni Fani Hudina v številki z dne 4. oktobra se je pri imenu pripetila pomota. Pravilno je Hudimi, ne Hodiva.
strožjimi ukrepi ne bodo dosegle namena, ako pri tem javnost ne bo sodelovala. Po mestu beračijo nevredne osebe (pijanci in delomrzneži) kakor tudi taki, ki že itak dobivajo vso oskrbo od mestne občine. Zlasti je kvarno beračenje otrok pod raznimi pretvezami, s prodajanjem cvetlic itd. Mestna občina v velikem obsegu podpira onemogle, brezposelne in sirote, saj znaša njen proračun socialnega skrbstva nad štiri milijone dinarjev. Podpiranje beračev tjavendan ni na mestu, ker so med njimi večinoma taki. ki prihajajo z dežele in si na ta način podaljšujejo bivanje v mestu, dokler si avtomatično ne pridobijo tukajšnje pristojnosti, nakar padejo povsem v breme mestni občini in s tem mariborskim davkoplačevalcem. Ce se bodo dajala beračem darila, se beračenje kljub prizadevanju oblasti ne bo zatrlo. Vsak berač naj se napoti na social-no-politični oddelek mestnega poglavarstva, ki vodi evidenco podpirancev, da se resnično potrebnim in upravičenim opomore, ostali pa odpravijo v njihove domovinske občine.
Preselitev
Brivec Samuel Goldfinger je preselil svojo brivnico iz prvega nadstropja v pritličje in napisal na hišna vrata:
»Pri meni se ne brije več zgoraj ampak spodaj.«
Radodarnost
»Pomisli, nocoj se mi je sanjalo, da. si mi podaril tisočak!«
»Kar obdrži gak
»JDTRflk 8L 232
Go§podar§tyo
Izredna skupščina Zveze trgovskih združenj
Celje, 5. oktobra Danes je bila v Narodnem domu v Celju izredna skupščina Zveze trgovskih združeni za dravsko banovino, H so se je udeležili delegati vseh trgovskih združenj. Ob 9.30 se je pričela predkonferenca delegatov, na kateri so bile izvršene še zadnje priprave za skupščino in so se delegati dogovorili glede kandidatov za predsedništvo. Posamezne predloge združenj so združili v skupno resolucijo.
Ob 10.30 se je pričela zelo dobro obiskana izrecna skupščina Zveze. Predsednik g. Stane Vidmar je pozdravil vse delegate, zlasti pa predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina in zastopnike tiska i Jato je podal predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo naslednje:
Predsednikovo poročilo
Namen današnje skupščine jc predvsem ta, da izvedemo reorganizacijo zveze v smislu novih pravil, ki so bila sprejeta na zadnji skupščini v Logatcu. Od te skupščine je potekel šele kratek čas in vendar smo doživeli že zelo burne in vznemirljive dogodke, ki niso megli pospeševati razvoja trgovine. Veliki dogodia zadnjih tednov pa so nam tudi pokazali, da se smejo mali narodi v usodni uri zanašati le na sebe in na svojo lastno silo. Zato je odločilnega pomena za bodočnost naroda, da ima zbrane vse svoje sile in da je njegovo gospodarstvo dobro urejeno. To je tudi glavni cilj vseh prizadevanj našega trgovstva. Borba za uresničenje žalitev trgovstva ni le ozka stanovska borba, temveč vsenarodna zadeva. Ne sme nas demoralizirati dejstvo, da so naše zahteve ostale nerešene vsa ta leta. Uspeh nam prinese le organizirano delo, zato moramo v prvi vrsti skrbeti za utrditev naših organizacij. Sedaj smo dosegli, da s>o brez izjeme vsa združenja organizirana v zvezi, ki je s tem legitimirana, da govori v imenu vsega jugoslovenskega trgovstva.
" Velik uspeh letošnjega leta je bil trgovski kongres v'Ljubljani. Tudi na mero-dainih mestih so z največjim priznanjem ocenili njegovo delo. Organizacija trgovstva nastopa enotno in solidarno in ne oozna majorizacije. Jugoslov. trgovstvo ni nikdar pozabilo pri svojih zahtevah, da te zahteve podredi občim interesom. Kongres je tudi odprl pot za realno zbližan-e z Bolgari. Naša zahteva po carinski uniji z Bolgarijo je na dobri poti. V ponedeljek bo Centralno predstavništvo v Beogradu že izvolilo tri delegate za sle p-no bolgarsko-jugeslovensko trgovsko reprezentanco, ki bo imela pri pogajanjih za. carinsko unijo vso odločujočo besedo.
Tudi v ostali državi napreduje stanovska organizacija trgovstva. V Beogradu je že zagotovljena ustanovitev samostojne tiskarne trgovstva in v doglednem času ustanovitev reprezentativnega trgovskega dnevnika. Pripravlja sc tudi uredi i,ev last-ie pisarne centralnega predstavništva. Z eorganizacijo konzorcija in dobrim goro >jarstvom je tudi nam uspelo utrditi . . ančno podlago našega »Trgovskega lista«, ki ga bomo v prihodnjem letu še vsebinsko izboljšali in izpopolnili.
Z odobritvijo novih pravil in reorganizacijo zveze je sedaj naša naloga, da po novih pravilih izvolimo upravo, na kar bomo organizirali tudi tajništvo. O nastavitvi novega tajništve bo še danes sklepal ožji odbor. Čeprav zveza zadnje mesece ni imela tajnika, je urad vse točno reševal, kar je v prvi vrsti zasluga našega prijatelja neumornega in požrtvovalnega dr. Plessa, ki je navzlic svoji veliki zaposlenosti v zbornici našel možnosti, da nam je pomagal s svojim velikim znanjem.
Zato mu moramo s tega mesta izreči iskreno zahvalo s prošnjo, da nam pomaga tudi v bodoče. Prav tako je bil zvezi vedno rade volje v pomoč generalni tajnik zbornice minister g- Mohorič, kateremu se v imenu zveze prav tako prisrčno zahvaljujemo za vso oporo in podporo pri našem delu.
Glede zahtev trgovstva, ki se ponavljajo od skupščine do skupščine je omeniti, da so ostale še vedno neizpolnjene, kljub obljubam in zagotovilom na merodajnih mestih. Uredbo o krošnjarstvu nam je na ljubljanskem kongresu obljubil bivši minister dr. Vrbanič v par tednih; minili so meseci in minister se je poslovil od urada, ne da b; bila stvar rešena. Tudi razgovori beograjskih tovarišev pod vodstvom predsednika Savica še niso prinesli rezultatov, čeprav se povsod priznava upravičenost naših zahtev. Prihaja spoznanje, da se bo treba odločiti za energično akcijo. če se nočemo izročiti na milost in nemilost usodi, prihodnji ponedeljek bo v Beogradu zasedalo'Centralno predstavništvo, ki bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih. Z utrditvijo stanovske organizacije trgovcev dobivajo naše zahteve vsak dan večji poudarek in upamo, da se bodo vendar začele polagoma uresničevati. Trgovstvo se bo nadalje odločno borilo proti tujemu kapitalu, za gospodarsko osamosvojitev, za davčno reorganizacijo, za zboljšanje prometa, za poenostavljenje uprave in likvidacije slepega birokratizma in pretiranega centralizma. Čim večja bo zavednost, discipliniranost in požrtvoval- | nost trgovcev, toliko večji bodo uspehi. Naša organizacija predstavlja v Jugoslaviji 120.000 državljanov. Danes je trgovstvo edino in organizirano ter se zanaša na moč organizacij in upira na pravico in poštenost.
Izredna skupščina je nato formalno sprejela nova zvezina pravila, ki so bila sprejeta na redni skupščini in ki jih je banska uprava odobrila.
Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin se je zahvaUl za pezdrav, nato pa je podal zanimivo poročilo, ki so ga zbo-rovalci prekinjali z živahnim odobravanjem. Ko je govoril o Češkoslovaški, so priredili zborovalci navdušene ovacije bratski slovanski državi. Govornik je prikazal posledice sprememb v strukturi Češkoslovaške na naše gospodarstvo. Poročal je tudi o mednarodnem trgovskem kongresu v Berlinu, o zbližanju med centralnim predstavništvom našega trgovstva v Beogradu z bolgarskim trgovstvom ter pozval trgovstvo k solidarnemu in složnemu sodelovanju s Centralnim predstavništvom zvez trgovskih združenj v Beogradu.
Volitve predsedništva
Pri volitvah predsedništva je bil sprejet predlog predkonference. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Stane Vidmar, za I. podpredsednika g. Ferdo Pintar iz Maribora, za II. podpredsednika g. Anton Verbir iz Ljubljane in za blagajnika g. Fabiani iz Ljubljane. Sklenjeno je bilo, da bodo vabili k vsem sejam predsedništva tudi predsednika lesne sekcije,^ ker ta po pravilih ne more biti član ožjega odbora.
V glavni odbor je bilo izvoljenih 29 delegatov. ki so po večini predsedniki združenj. V oži i odbor s o b.li izvoljeni gg.: Čeh (Murska Sobota), Košir (Prekopa), Snoj (Ptuj), Fazarinc (Celje), Berjak (Kranj), Savnik (Radovljica), Turk (Novo mesto) in Lenarčič (Logatec). Skupščina je potekla v najlepši harmoniji in enoaus-nosti predstavnikov našega trgovstva.
Mednarodna politična napetost Je povzročila povečanje našega ©Moka bankovcev
•Skrajna poostritev mednarodne politične napetosti 'e prejšnji teden v številnih evropskih državah povzročila reakcijo na denarnem trgu. V mnogih državah se je vlagateljev polastila vznemirjenost, narasle so pa tudi druge nujne potrebe in tako ee je povsod v poslednjem tednu sept'. n-bra obtok bankovcev občutno dvignil, že prvi dan po sklenitvi monakovskega sporazuma pa se je položaj na mah spremenil. Na vseh -vetovnih borzah so se pričeli zopet naglo dvigati tečaji vrednostnih papirjev, medtem ko se je denar pričel vračati preko denarnih zavodov v nov-čanične banke. Kakor se zdi, bo v večini rlržav obtok bankovcev v nekaj tednih zopet popusu: m prejšnjo normalno višino.
Tudi v naši državi smo opasali slične pojave, četudi v manjšem obsegu. Vlagatelji so ponekod pričeli brez nujne potrebe dvigati svoje vloge, toda tc dviganje je l pričelo popuščati še preden je prišlo do ( končnega razčiščenja mednarodnega položaja, zlasti ko so se vlagatelji prepričali, da jim je denar na razpolago. Ponovno smo že na tem mestu poročali, da je Narodna banka dajala denarnim zavodom na razpolago potrebno gotovino r a podlagi dovoljenih, a neizkoriščenih kreditov, in je tudi nujno reševala nove prošnje, zlasti za lombardni kredit. Z izkoriščanjem teh kreditov so denarni zavodi povečali svojo likvidnost za primer večjega navala vlagateljev, do katerega pa ni prišlo, ker je med tem nastopilo pomirjenje. Zadnje dni zaznamujejo vsi denarni zavodi naglo pritekanje denarja in zopetni dotok vlog ter bodo spričo popolnega pomirjenja, ki je med tem nastopilo, lahko v kratkem času vrnili Narodni banki znatne zneske gotovine, ki so jim ostali in presegajo potrebo likvidnosti, pa tudi zneske, ki so jih delno porabili za izplačila in se sedaj vračajo.
Naravno je, da je izkoriščanje kreditov pri Naroani banki povzročilo v poslednjem tednu septembra tudi pri nas prav občutno povečanje denarnega obtoka. To povečanje pa ie le trenotno in bo novi izkaz Narodne Ivanke za prvo četrtino oktobra brez dvoma prinesel zopet znatno nazadovanje obtoka bankovcev. Najnovejši izkaz Narodne banke od 30. septembra je bil ravno zaključen z dnem, ko je češkoslovaška sprejela monakovske sklepe m je bila odstranjena vsaka vojna nevarnost.
že tretji četrtini septembra se je naš obtok bankovcev spričo naraščajoče mednarodne napetosti povečal za 125.3 na (B452.3 milijona din. X poslednjem tednu
septembra pa je nadalje narasel za 951.6 na 7404 milijona din. V 14 dneh se je torej naš obtok bankovcev dvignil za več nego 1 milijardo din.
Zanimivo je, kako so se v tem poslednjem tednu septembra povečale posamezne postavke v izkazu Narodne banke. Menična in lombardna posojila so narasla za 253.8 milijona din in so ob koncu septembra dosegla višino 1947.6 milijona din (lani 1589.5). Pa tudi postavka raznih aktiv je narasla za 304.2 na 2469 milijonov din; temu povečanju stoji nasproti na strani pasiv povečanje obveznosti z rokom za 300 na 350 milijonov din.
Povečanje obtoka bankovcev pa ni nastalo samo zaradi izkoriščanja kreditov v višini četrt milijarde din, temveč še v večji meri zaradi tega, ker so denarni zavodi v znatni meri dvigali pri Narodni banki svoja razpoložljiva sredstva na žirovnih računih. Postavka privatnih žirovnih naložb pri Narodni banki se je namreč zmanjšala v tem tednu za 288.3 milijona din, od prejšnjih 1112.4 na 824.1 milijona din (lani 1338.1). Obveznosti Narodne banke na pokaz po raznih računih so nazadovale za 314.3 milijona din od prejšnjih 1094 na 780.1 mil;jona din (lani 998.7). žirovna dobroimetja države pa se v tem tednu niso bistveno spremenila in so se zmanjšala le za 6.1 na 32.2 milijona din. Celotne obveznosti na pokaz so nazadovale za 608.8 mili'-na din na 1636.4 milijto-na din (lani 2356.7). To pomeni, da so znašali dvigi denarnih zavodov in državnih denarnih ustanov (Poštna hranilnica m Državna hipotekama banka) na breoa« ao-broimetij pri Narodni banki 608.8 mdijo-na din; poleg tega so denarni zavodi dvignili novih poso jil za 252.8 milijona din, teko da dobimo vsoto 861.6 milijona din
vseh dvigov.	t
Zlate rezerve Narodne banke so se ram
v poslednjem tednu septembra povečale, in sicer kar za 36.3 na 1885.6 milijona din (lani 1589.5). Narasle so predvsem
proste zlate rezerve, deponirane v inozemstvu iz česar se da sklepati, da je Narodna banka pretvorila del svojih deviznih rezerv v zlato z nakupom zlata v inozemstvu. Pa tudi devize izven podlage so v tem tednu narasle za 55.2 na 478.2 milijona din (lani 712.3). To povečanje predstavlja očitno prenos deviz z računa raznih aktiv na račun deviz izven podlage.
Skupna vsota obtoka bankovcev in ob-| veznosti na pokaz je v tem tednu narasla za 342.7 na 9040.3 milijona din; temu na-
sproti stoji vrednost zlatega zaklada skupaj s premijo, ki se je povečala za 46.7 na 2398.1 milijona din in predstavlja torej zlati zaklad nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v viš-ni 26.80% (prejšnji teden 27.32%).
Gospodarske vesti
= Jugo»loVen«ko-nemška trgovinsKa pogajanja. že v začetku junija t. L, ko je bil podmisan nov trgovinski sporazum med našo državo in Nemčijo kot dopolnilni sporazum k obstoječi trgovinski pogodbi glede na priključitev Avstrije, je bilo določeno, da bo sestanek nemško-jugoslo-vensktga stalnega gospodarskega odbora ob koncu septembra t. 1. in da bosta obe delegaciji ob tej priliki razpravljali o novih kontingentih, ki bodo veljali za vso Nemčijo, skupaj z Avstrijo. Ker bo s 1. januarjem prenehala veljavnost prejšnja trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo, bo treba tudi nekatere določbe dosedanje pogodbe z Avstrijo vnesti v trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Zaradi sklicanja tega odbora so, kakor znano, nastale težkoče, ker sta bili v zadnjem času obe delegaciji zaposleni pri pogajanjih z drugimi državami. Potem pa je priš i še spor zaradi sudetskih Nemcev in je bilo treba že sklicano zasedanje v Kolnu odpovedati. Sedaj poročajo iz Beograda, je naša država naknadno stavila Nemčiji predlog, naj bi se pogajanja vršila v Beogradu, in sicer zaradi tega, ker so člani naše delegacije deloma zaposleni pri pogajanjih z Zedinjenimi državami in pri zbiranju gradiva za pogajanja z Italijo. Nemčija je ta predlog osvojila in so nemški delegati že v ponedeljek prišli v Beograd, zasedanje mešanega odbora pa se je pričelo že v torek. Trajalo bo verjetno 10. dni. Nemško delegacijo vodita gg. Spitta in Reinhartd; na čelu naše delegacije pa je pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja, Id so mu kot člani dodeljeni Miljutin Petrovič, dr. Belim, dr. Edo Markovič, J. Radulovič, dr. Lazare-vič in inž. Manojlovič.
— Trgovinska pogajanja z Ameriko. Ob koncu prejšnjega meseca so se pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Zedinjenimi državami. Doslej sta na prvem sestanku obe stranki postavili svoje predloge, nakar so bila pogajanja prekinjena, ker je ameriška delegacija naše predloge poslala v Washington in čaka sedaj odgovora. Kakor je znano, je v prometu z Zedinjenimi drža-vami še vedno v veljavi le trgovinska pogodba bivše kraljevine Srbije od 14. oktobra 1881.
= K ukinjenju carinske meje med Nemčijo in Avstrijo. Ze včeraj smo poročali, da do navzlic ukinjenju vseh carin v medsebojnem prometu med Nemčijo in Avstrijo ostala nadalje carinska meja. V medsebojnem blagovnem prometu se bodo namreč še nadalje vršile carinske formalnosti, ker še ni izenačena carinska zakonodaja in je treba preprečiti, da ne bi uvozniki blaga iz inozemstva izkoriščali razlike med nemško in avstrijsko carinsko tarifo in da ne bi uvažali blago, namenjeno za Nemčijo, preko avstrijskih carinarnic, če je avstrijska carina nižja, in obratno. Nadaljnji obstoj carinske meje pa je tudi potreben, ker v Avstriji še niso izenačene trošarine kakor tudi veterinarske in higienske določbe, ki se nanašajo na uvoz in izvoz. Avstrijska industrija je v zadnjih mesecih ponovno izražala bojazen, da bo po ukinjenju vmesnih carin izpostavljena hudi nemški konkurenci Zato so industrijske organizacije Avstrije in Nemčije v zadnjih mesecih sklenile okrog 100 dogovorov za posamezne stroke, ki nudijo avstrijski industriji do na-daljnega (po večini le do konca leta) zaščito pred močno nemško konkurenco. Ti dogovori so sklenjeni na podlagi nemškega zakona o prisilnih kartelih in vsebujejo predvsem kontingente za prodajo nemških industrijskih izdelkov na področju Avstrije. Z ukinjenjem carin torej še ni uveden svoboden blagovni promet med Avstrijo in Nemčijo, ker proces izenačenja le počasi napreduje.
Borze
5. oktobra
Na ljubljanski borzi je bilo danes v privatnem kliringu povpraševanje za angleške funte po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali angleški funti po 238, grški boni pa po 32.1150 (v Beogradu po 31.50). Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani nudili po 14.05, v Beogradu so se trgovali po 13.9878, v Zagrebu pa po 11.00.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notiraia 471 — 478 (v Beogradu je bil promet po 477). Do zaključka pa Je prišlo v 6% begluških obveznicah po 92. DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2379.66 — 2394.26, Berlin 1749.02 — 1762.90, Bruselj 739.19 — 744.25, Curih 996.45 — 1003.52, London 209.46 — 211.52, New York 4341.01 — 4377.32, Pariz 116.76 — 118.20, Trst 229.19 _ 232.27.
Curih. Beograd, 10. Pariz 11.7750, London 21.07, New York 438.50, Bruselj 74.20, Milan 23.0750, Amsterdam 238.70, Berlin 176. Stockholm 108.62, Oslo 105.87, Ko-benhavn 94.0750, Praga 15.10. Varšava 83, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 471 — 478, 4% agrarne 60 den., 4»/0 severne agrarne 59.50 — 61, 6% begluške 91 — 92, 6% dalm. agrarne 92 den., 7«/e
stabiliz. 97.50 den 7% invest. 98.50 — 99, 7«/0 Seligman 99 den., 7% Blair 94 — 95, 8c/ Blair 97.12 — 100; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 225 — 230, Trboveljska 190 den.. Gutmar.n 60 den., Os-ječka ljevaonica 160 den., Isis 25 den., Du-brovačka 320 den., Oceania 600 dem, Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 476 — 477 (477), 4% agrarne 62.50 bi., 4% severne agrarne 59.50 _ 61.50, 6% begluške 81.75 — 92.25, 6o/0 dalm. agrarne 91.25 — 91.50, 7%, invest. 99.50 den. (100), 7% Seligman 100 den., 7% Blair 92 den., 8®/c Blair 99. dem, Narodna banka 7340 — 7400 (7355).
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 63, za maj 63.75, za julij 62.875; koruza: za dec. 44.75, za maj 47.75.
+ Winn!peg, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 58.125, za dec. 57-62b,
-f Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Danes borza zaradi praznika ni poslovala. bomba?
+ Liverpool, A. oktobra. Tendenca skalna. Zaključni tečaji: za nov. 4 69 (prejšnji dan 4.66), za april 4.76 (4.74).
+ New York, 4. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.13 (8-16), za april 8.07 (814).
Zmedeni pojmi
Iz Maribora nam pišejo: V mariborskem »Večerniku« je neki —r. napisal članek o razmerah na naši severni meji- Pravi, da je strankarstvo in visoko ideološko eksperimentiranje posebno našemu severnovzhodnemu ozemlju povzročilo mnogo nepotrebnega zla in očite škode. Namesto da po osvobojeaju vrnemo naše obmejno ljudstvo njegovi tisočletni slovenski narodnosti, so ga baje začeli pitati z gesli najbolj nepomirljivega stran-karstva, na drugi strani pa mu vtepati v glavo nedoumljivo »jugoslovenstvo«, čeprav naš človek jugoslovenstva ni mogel razumeti.
t- " ^ strnjenje vseh narodnih sil je in bo vsak dan bolj potrebno ne le na mejah, ampak v celi državi. Strankarske strasti in strankarske mržnje se bodo morale umakniti globokemu domoljubnemu čutu, če nas naj najde čas vedno pripravljene. Osnovna misel takega dela bo morala biti ohranitev in utrditev celote. Ta celota pa je ustvarjena le na temelju jugoslovenstva. Brez jugoslovenskega edinstva ne bi bilo Jugoslavije. Postavljati v nasprotje slovenstvo in jugoslovenstvo se pa pravi
vlačiti nekaj na dan, kar so ceio že mnogi, ki jim je bilo pred časom slovenoborstvo glavno, poslali v ropotarnico. Nikdar ni bila nasprotja med jugoslovenstvom ter Srbi ali Hrvati ali Slovenci. Naše meje bodo trdne, če bo močna jugoslovenska zavest, če se bo vsak naš človek na vsaki naši meji zavedal, da stoji za njim cela Jugoslavija. Baš zaradi tega je treba posebno tudi na mejah poudarjati, da nas čuvata in branita jugoslovenstvo ter državno in narodno edinstvo. Slovenci ob meji bodo tem bolj narodno zavedni, cim močnejša bo v njih zavest da so pripadniki velikega jugoslovenskega naroda. Strankarska nestrpnost naj izgine, izginejo naj pa tudi taki zmedeni preroki, ki pravijo, da mora biti enkrat za vselej konec »naravni razvoj zavirajočih ideologij«. Na kaki bazi naj se pa izvrši koncentracija narodnih sil bodisi v državi ali' pa v obmejnih predelih, če ne na osnovnem principu jugoslovenstva, na principu jugoslo-venske skupnosti?
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Odlikovanja
Beograd, 5. okt. AA. Z redom sv. Save 4. stopnje je odlikovan odvetnik dr. Friderik Luknian, z redom sv. Save 5. stopnje bančni uradnik Vladimir Januševič in trgovec Josip Stupica, vsi v Ljubljani.
Iz državne službe
Beograd, 5. okt. p. V železniški službi so upokojeni inšpektor Anton Cajnko, ofi-cial Ciril Jeretina in strojevodja Julij Štele, vsi pri železniški direkciji v Ljubljani. — V po&tni sluibi »o premeščeni manipu-lanti in manipulantinje Ana Kokalj & Mute v St. Ilj, Avguština Juh od D M. t Polju ▼ Dolnjo Lendavo. Brigita Jurač 9 pošte Maribor I na pošto Maribor III, Pavla Kurinčič rt Murske Sobote v Tržič, Miroslav Klemenčič iz Ormoža k pošti Ljubljana I in France Bizjak od St. Ilja v Muto.
Slovo predsednika interparlamentarne tmlje
Beograd, 5. det. p. Danes je odpotoval yl Beograda predsednik interpariameotar-ne pnye £poi P*/***1 de .Vnilaad
spremstvom. Pozdravilo ga je mnogo rodnih poslancev in senatorjev a predsednikoma čiričem in dr. Mažuraničem na čelu.
Višja šola za gostiteljSfco stroko v Beograda
Beograd, 5. okt. p. V Beogradu bo 1. novembra otvorjena nova višja šola za goeti-teljsko stroko. Hotelirji, direktorji in laai-niki pensionov, hotelov in restavracij se bodo na tej šoli lahko izpopolnili v svoji stroki.
Obnova prometa na Dnnavu
Beograd, 5. okt AA. Po krajšem presledku je promet na Dunavu n^ed Regens-burgom in Bezdanom ponovno vzpostavljen. Danes je odplulo iz Bezdana proti Regensburgu 10 tovornih ladij jugosloven-ske rečne plovbe z 41 slepi, ki so namenjeni v Madžarsko, Češkoslovaško in Nemčijo. Jugoslovenske ladje se bodo vrnilo Iz Regensburga z blagom, ki je namenjeno za nižje ležeča pristanišča Ob Dunavu. Prva jugoslovenska ladja bo odplula iz Re-gensburga 11. t. m. Po tem dnevu bo pn>-
-	- " nonnafra< ,
Kulturni pregled
Na razstavi slovenske knjige
Slovenski književniki zares niso mogli
v lepši in dostojnejši obliki proslaviti dvajsetletnice naše narodne države, kakor so jo proslavili z razstavo slovenske knjige v dvajsetletju 1918—1938. Prijetno presenečenje in splošno priznanje, ki je ob tem mogočnem pregledu naše knjižne proizvodnje zavzelo na otvoritvi navzočne predstavitelje naših službenih krogov in številne kulturne delavce, se ponavlja pri slehernem pozornem obiskovalcu. Čeprav bi značaj in namen razstave zahtevala kar najširši obisk (želeti bi bilo, da bi tudi ljudje s kmetov izkoristili ugodnost nedeljske vožnje in obiskali razstavo), so lahko prireditelji zadovoljni že z dosedanjim uspehom. Okvir te skrbno pripravljene revije slovenske knjižne kulture ni dopuščal, da bi bilo tu zbrano prav vse, kar bi podrobna bibl;ografija tega razdobja uvrstila med bibliografske edinice. A že ta izbor, ki pa je v nekaterih panogah, na pr. v poeziji, do malega popoln, je tako prepričevalen dokaz slovenskega kulturnega razmaha v Jugoslaviji, da preseneča kot celota cclo tiste, ki so sami dolgo in intimno sodelovali na tem ali onem področju naše kulturne proizvodnje.
Razstava daje nove pobude.
Ni dvoma, da bo imela razstava v Trgovskem domu ugodne posledice. Sprožila bo marsikakšen nov podnet, vzpodbudila založnike kakor pisatelje, še bolj razširila in poglobila zanimanje za domačo knjigo. Pozoren opazovalec občinstva na razstavi lahko vidi marsikaterega obiskovalca z beležnico in svinčnikom v roki: zapisuje si knjige, ki jih morda prej ni bil opazil ali ki je nanje pozabil; sedaj bo segel po njih morda kot kupec, vsekako pa kot čitatelj. Nekateri oddelki, na pr. b i b 1 i o -f i 1 s k i, ki ga je uredila dr. Silva Trdinova, vzbujajo živo zanimanje tistih, ki so zmožni občutiti naslado nad krasno knjigo, a jih dosedanje izdaje iz tega ali onega vzroka niso dosegle. To, kar je okusno razstavljeno v vitrini., mora vzlic majhnemu številu takih izdaj samo bo-dr ti dosedanje izdajatelje (Gladnik, Maleš i. dr.) in razširiti občino ljubiteljev krasnih knjig, ki se bo morala prej ali slej strniti tudi pri nas v organizacijo, kakor obstoji pri vseh drugih kulturno naprednih narodih. Rokopisni oddelek, ki mu je posvetila svojo skrb dr. Marja Boršnikova, vzbuja željo, da bi se pri nas smotrno zbirali rokopisi vseh pomembnejših pisateljev. Drž. vseučiliščna knjižnica je /.e prevzela skrb za zbiranje korespondence in v novem poslopju bo temu arhivu odmerjena cela dvorana. Dobro bi bilo. če bi se v takem arhivu ohranili tudi izvirni rokopisi naših pomembnejših del. Rokopis je s svojimi korekturami dostikrat zelo poučen in zanimiv pričevalec o postanku nekega umotvora in odnira raziskovalcu nemalo značilne poglede. Kdor je videl na lanski razstavi francoske knjige v Parizu rokopise najpomembnejših avtorjev 19. stoletja, je lahko samo obžaloval, da smo pri nas ohranili tako malo tec.a gradiva, ki se je zdelo po natisu pisateljem in založnikom samo brezpomembna makulatura.
Poezija in prevodi v druge jezike.
Potemtakem dajeta že prva dva oddelka nove pednete. Pozoren ogled posameznih oddelkov v veliki dvorani bo prav tako vzbujal marsikomu razne pobude in misli, ki utegnejo tu in tam obroditi tudi kaj sadu. Ce si ogledamo oddelek za poezijo, se kar začudimo, kolikšna je bila v teh dvajsetih letih slovenska lirična žetev. Pravili so, da poezija izumira, da nima čitateljev in podobno. Veliko število samostojnih pesniških zbirk in vzorne izdaje starejših pesnikov ne pričajo o nezanimanju in še manj o pešanju slovenske lirične proizvodnje. Ni dvoma, da je tu tudi mnogo negodnega, poskusov, ki so že ob izidu izbirali za tvorno onemoglostjo in zapustili samo potiskan papir, vendar je v kvalitetni lirični proizvodnji tem več dokazov, da je ta najsubtilnejša oblika besedne umetnosti ostala tudi v povojnih razmerah verno zrcalo vsega našega duhovnega vzgona.
Sosedni oddelek, ki vsebuje izbor prevodov slovenskih avtorjev v druge jezike, je nedvomno važen sestavni del celotne razstave. Pisec teh vrstic, ki mu j2 skušal posvetiti nekoliko svojega skopo odmerjenega prostega časa. se je zavedal že v začetku, da bo ta važna naloga izvršena samo nepopolno in da bo treba šele pripraviti podlago za tako razstavo. Kajti nihče pri nas nima v točni evidenci vsega, kar je bilo v zadnjih dvajsetih letin prevedeno iz slovenščine v druge jezike. Pred osvobojenjem so naše literarne revije vestno in z zadoščenjem zabeležile sleherno slovensko pesmico, ki se je kdaj pojavila v kakšnem tujem prevodu, sleherno cmembo našega slovstva v tuje-jezičnih enciklopedijah in podobno. Dandanes skušamo te pojave zapisovati v dnevniško kulturno kroniko, a tudi tu so podatki lahko nepopolni in marsikaj ostane neomenjeno. V zadnjih dvajsetih letih so bile prevedene ne le v slovanske jezike (predvsem v češčino), marveč tudi v francoščino, angleščino, italijanščino, nemščino in celo v razne manjše jezike, na pr. v madžarščino cele knjige in samo del teh prevodov je lahko prikazan na razstavi, saj nima nobena naša institucija na razpolago vsega gradiva. To področje je nedvomno zanemarjeno, čeprav so kulturni stiki s tujino tako rekoč od dne do dne važnejši, zlasti za nas, ki živimo na meji dveh močnih držav in ki nam je kulturno delo vprav biološka potreba, sredstvo naše vitalne obrambe. Potrebno bi bilo. da bi se vsi dokumenti o naši kulturi v inozemstvu (prevodi, študije, članki) ne le smotrno zbirali, marveč da bi delo za uveljavljenje našega kulturnega pomena v inozemstvu kar najbolj sistematično organizirali. Seveda je pri tem potrebno najožje sodelovanje s Srbi in Hrvati, kajti naši življenjski interesi so tudi v očeh tujih prijateljev nujno zvezani s tisto živo celoto, ki se imenuje Jugoslavija. Kot njen najbolj eksponirani del pa potrebujemo Slovenci čim več moralne zaslombe tudi v tujih kulturah. Želeti bi bilo, da bi se prihodnje leto organizirala posebna razstava z gradivom te vrste.
In drugi oddelki?
Preveč jih je, da bi jih mogel zajeti v okvir časniškega članka. Naj samo bežno
zapišem, da slehern izmed nadaljnjih oddelkov pričuje o naši neugnani kulturni rasti, o razširjenju našega duhovnega prostora, o tem, da vzlic vsej majhnosti in vsem materialnim težkočam stalno prodiramo širje in globlje v tista kulturna tla, ki so zvezana z jezikom Koliko lepih knjig kaže oddelek za literarno zgodovino in leksika, pa sosedni oddelek za umetnostno zgodovino! Kolikšna je slovenska produkcija muzikalij! Razne strokovne panoge, postavimo medicina, kažejo vzlic vsem nedostatkom velik napredek v smeri najnujnejše emancipacije od tujejezič-nih knjig. Vzorno je urejen oddelek za pravno literaturo, ki se je pri narodu pravnikov in filologov, kakor smo Slovenci, v zadnjih dvajsetih letih pognala visoko navzgor. Prevodi, revialna književnost (tu pogrešamo na pr. letnik »Naše dobe«), izvirno leposlovje v vsej svoji širini in mno-gostranosti, filozofske knjige in revije, zgodovinska in zemljepisna dela — vse to tvori lep mozaik našega knjižnega razmaha. In potlej — pa ne v zadnji vrsti, marveč med prvimi — tista popolna zbirka slovenskih knjig iz Julijske Benečije, ki jo je uredil dr. Cermelj: Kakšen ganljiv dokaz žilave volje naroda, da obvaruje tudi v novih razmerah svojo besedo in z njo svoje korenine v tleh, ki so mu jih izročili prejšnji rodovi! Pa literatura iz Amerike in publikacije o Koroški! In ne da bi hoteli omeniti v tem okviru prav vse oddelke, izrecimo priznanje še oddelku za mladinsko slovstvo, ki nam jasno kaže ne le lepe uspehe, marveč tudi to, kar bi bilo treba še storiti, da bi povzdignili slovensko mladinsko književnost še višje — tja k češkim, ruskim in bolgarskim vzorom.
Ni treba cvetočih besed, da označimo pomen ter razstave; želeti je samo, da bi učinkovala ne kot pobuda k samovšečnosti in pretiranemu zadovoljstvu, marveč kot nov impulz k ojačenju in poglobitvi vsega našega kulturnega prizadevanja. Saj je prav ta razstava odgovorila z jasno besedo dejstev vsem tistim/ ki z bojazljivim nezaupanjem trepečejo za slovenski delež v jugoslovenski skupnosti. Odgovorila jim je, da je ta delež obilno naložen in najboljše investiran v tisti celoti, ki edina jamči* za nadaljnji razvoj naše kulture in za svobodno izživljanje našega jezika.
—o.
Dr. Jože Debevec f
Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni profesor, mons dr. Jože Debevec, star 71 let. Njegovo ime je bilo dobro znano v vseh slovenskih kulturnih krogih. V literaturo se je zapisal predvsem kot pisec originalno zasnovane vzgojno — m®o-arske knjige »Vzori in boji«, ki v nji opisuje svoja gimnazijska leta v Ljubljani in nato tudi vseučiliščna leta na Dunaju. V spisu so ohranjene mnoge žive podobe iz ljubljanskega življenja v osemdesetih . letih. Čeprav ima delo vzgojni namen in |
katoliško Mejno tendenco, bo ortato
dokument o slovenskem dijaškem življenju v dobi, M je bila pomembnejša v kulturnem kakor pa v političnem pogledu. »Vzori in boji« so izhajali prvotno v »Domu in svetu«, po prevratu pa so izšli v knjigi. Drugo pomembno življenjsko delo pokojnega dr. Debevca je bil prevod Dantejeve slavne pesnitve »La divina coanme-dia«, ki ga j3 priobčil pod naslovom »Božanska komedija« v isti reviji. V prevajanje te težke pesniške mojstrovine je položil dr. Debevec mnogo resnega truda in obsežnega znanja. Pokojnik pa ni imel pesniške stvarjalne sposobnosti, zato prevod ne do se za tiste moči in višine, ki jo je pokazal O. Župančič v nekaterih vzornih primerih iz ^Pekla«. Vzlic temu je treba priznali, da je dr. Debevec opravil s svej-m prevodom Danteja veliko delo in izkrčil pot nadaljnjim prevajalcem. Koliko ga je še vedno mikal Dante, priča njegov prevod Dantejevega dela *La vita nuova«, ki ga je pričel objavljati v »Domu in svetu«. Dr. D bevca delo z Dantejem so poznali in upoštevali tudi nekateri italijanski danteolegi.
V mlajših letih se je pokojnik bavil z izvirnim leposlovjem in spisal med dragim daljši povesti »Materina daritev« in »Mladi mornar«. Pozneje se je udejstvoval zlasti kot kritik novih književnih pojavov, pri čemer je upošteval predvsem idejna, moralna in filološka merila, že pred vojno je bil urednik »Doma in sveta«. Po lanski krizi te revije, ki je nastala zaradi trenja med konzervativnimi in sodobnejšimi smermi v katoliškem ideološkem taboru, je bil že sedemdesetletni mons. dr. Debevec zopet poklican za urednika »Doma in sveta«. Poskus, da bi zbral okrog revije njene prejšnje sodelavce, se ni obnesel, z onimi, ki so ostali ali ki jih je bil pritegnil, pa ni mogel dati reviji več kakor je pokazalo teh nekaj zadnjih zvezkov. — Pokojnik je užival tudi med idejnimi nasprotniki glas koncilijant-nega in obzirnega kulturnega delavca. Bodi mu blag spomin!	— O.
Zapiski
Revija »Modra ptica« prinaša v najnovejšem (9.) zvezku poleg pesmi Erne Mu-serjeve pripovedno prozo Ferda Godine »Minila so štiri leta:. Mladi pisatelj vzbuja s svojimi novelami iz Prekmurja upravičeno nado, da nam ob Mišku Kranjcu dozoreva še drug prekmurski epik kvalitetnega t'pa. Nadaljuje se odlični esej F. X. Salde »O tako imenovani nesmrtnosti pesniškega dela«, ki ga prevaja Janez Žagar. Prav tako je prevedena iz češčine zanimiva proza ene najboljših sodobnih čeških pisateljic Marije Majerove »Podle-ski«. Spis je prevedel Oton Berkopec. B. Borko pa je med beležkami predstavil slovenskemu čitatelju njegovo avtorico. Milena Mohoričeva je ob stodeseti obletnici rojstva L. N. Tolstoja napisala nekatere globoke in lepe misli o njegovem epohal-nem romanu »Vojna in mir«. V številki je še članek T. Potoka rja o nedavno umrlem srbskem pripovedniku Dušanu Rad'ču in M. Mohoričeve referat o nekaterih značilnih angleških knjigah, ki osvetljujejo sedanji mednarodni položaj.
Trd ©r@h feo sarajevska Slavija
Sarajevčani, ki bodo v nedeljo igrali v Ljubljani, so tudi na tujih tleh nevaren nasprotnik
Ljubljančani se bodo skoro odvadili li-gaških borb, tako dolge so pavze med posameznimi tekmami, ki se odigravajo v Ljubljani. Mogotci so pač tudi tokrat po-gladili našo Ljucljano ter ji tako lepo porazdelili termine. Za zimo "so nas nekoliko bolj obdarili.
V nedeljo pa imamo gosta — prijateljsko sarajevsko Slavijo, ki je najtrši oreh tudi za vodilne ligaše. To pove mnogo! Sarajevčani niso samo doma izvrstni, temveč tudi na tujem terenu, o čemer
pričajo njihovi rezultati. Saj so še nedavno igrah na vročih tleh v Splitu s tarnoš-njim Hajdukom neodločno. Zato moramo ponovno opozoriti naše, da se zavedajo nevarnosti, ki jim preti tudi s te strani. Z malodušnostjo, z nejevoljo in brez žrtvovanja se ne bo dal doseči uspeh proti tako izvrstnemu nasprotniku kakor je Slavija iz Sarajeva.
Tekma se bo pričela ob 15. ter bo seveda ob vsakem vremenu.
V nedeljo dopoldne na igrišču Ilirije za Koliasko tovarno
Mars bo igral v nedeljo s Kovinarjem. Jeseničani se sigurno dobro in vestno pripravljajo na to srečanje s Poljanci. Sestaviti bodo pač morali svojo najboljšo garnituro, kajti v Ljubljani jih čaka trdo delo. Zaigrali bodo žilavo, saj so krepki vsi gorenjski nogometaši. Poljancem bo težko iztrgati obe točki, ker se zavedajo, da so že sedaj izgubili štiri. Da bi še bolj ne zdrknili po lestvici, bodo sigurno pokazali tehnično in taktično boljšo igro od gostov. Marsovci so se letos vrgli v borbo z dobro voljo in dobro igro ter so s skrbnim treningom hitro napredovali.
Občinstvo, ki je naklonjeno Poljancem, bo tekmi prisostvovalo v nedeljo dopoldne ob 10. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Pred tekma, ki bo ob 9. istotam, bo med juniorji Marsa in Jadrana.
V nekaj vrstah
Med nedeljskimi ligaškimi tekmami bodo vse razen splitske med Hajdukom in Gradjanskim — za katero js Gradjanski naročil tujega sodnika — sodili
domači Sodniki. Ljubljansko (tekmio s sarajevsko Slavijo bo vodil beograjski sodnik Vasa Stefano-vič. Za tekmece v Varaždinu (Slavija — Jugoslavija) je »celo« določen ljubljanski sodnik g. Macoratti (z nadomesti nikom g. čamernikom). Tudi Mariborčani so si za svoj prvorazredni »dierby« med železničarjem in Mariborom vzeli sodnika pri sodniškem odboru JNS, in sicer Zagrebčana Mlinariča.
Na zadnji seji JNS je bil do nadaljnjega suspendiran igralec Jedin^fva VuK-čevič, ki je bil na nedeljski tekmi z Ljubljano izključen zaradi grobega foula na ljubljanskem napadalcu Janežiču.
Beograjskemu lahkoatletskemu trenerju Kaltenfcachu so pred kratkim spet odpovedali službo. Enako se je temu med atleti zelo priljubljenemu športnemu delavcu primerilo že lani, pa so se pozneje gospodje pri podsavezu preimislili in Kal-tenbacha poklicali nazaj. Letos se je nje-
govo delo v Beogradu še posebno obneslo, saj je v glavnem njegova zasluga, oa je organizacija balkaniade v režiji tega mladega lahkoatlevskega podsaveza še dovolj uspela. Beograjski atleti so se javno zavzeli za svojega zaslužnega trenerja,
Jugoslavija in Jedinstvo v Beogradu naknadno pereta perilo o vprašanju, zakaj preteklo ned ljo nI prišlo do dvojnega sporeda na igrišču Jugoslavije in sta bili zato . dve teknu v Beogradu na raznih igriščih. Zdaj ima najbrže zadnjo besedo Jugoslavija, ki ugotavlja v suhoparnih številkah, da ie bilo na tekmi med njo in Haškom kosmatih dohodkov skoraj 65.000, na tekmi med Jedinstvom in Ljubljano pa borih 3.6-15.— din. če je Jugoslavija nudila Jedinstvu 10 odst. kosmatih dohodkov za dvojni spored, je ravnala z Jedinstvom, ne kakor veliki z malimi, temveč kakor domačin z mlajšim odnosno kakor radodarni z nehvaležnim.
V nemški žensk j atletiki imajo afero, in sicer precej neprijetno. Na evropskem ženskem prvenstvu na Dunaju je v skoku v višino nastopala neka Dora Ratjen, ki se je na splošno presenečenje v skoku v višino z izvrstnim rezultatom 1.70 m plasirala na prvo mesto. Te dni pa je izšlo službeno sporočilo, da je bilo na podlagi zdravniške preiskave (!) ugotovljeno, da Dora Ratjen v bodoče ne bo smela več sodelovati na ženskih prireditvah. Nemčija je razen tega prijavila vso zadevo mednarodni lahkoatleitski federaciji, da se razveljavita svetovni rekord in evropsko prvenstvo, s katerim se je 14 dni ponašala Dora Ratjen. Državni športni vodja je izdal stroge ukrepe, da se v bodoče in sploh nikoli več ne bo primerilo kaj takega, in še Nemcem povrhu. Svetovni rekorderki sta potemtakem ostali Američanki Ditriokson in Shiley. ki sta na olimpiadi v Les Angelesu skočili v višino 1.67 m, letošnje evropsko prvenstvo v tej disciplini pa je zdaj pripadlo Madžar-ki Csakovi.
še dve leti skoraj nas loči od prihodnje olimpiade in pri nas Se prav za prav niti ne zavedamo, da je ta rok razmeroma kratek, pa že čitamo o številnih kandidatih, ki se potegujejo za organiziranje naslednje olimpiade 1. 1944. Dozdaj je teh držav kar sedem, in sicer Madžarska, Gr-
Manosn dr. JoSeta Debevca
PoUon spomina blagega rojaka, ki vselej rad mi Je ▼ pozdrav pokimal, nad dvajset let je živo se zanimal za Debeljaka — skoraj imenjaka.
Se dlje jaz zanj gojil sem čustva tata, saj Danteja na naše je prerimal pa v vzomobojnem filmu mično sntmal življenje burno mladega dijaka.
Duhovni mož, Ti živel si duhovno,
Ti Notranjec, le notranje si živel, okušal cvetje si duha svetovno.
Čeprav za vzore skoro si osivel, je k Tebi vendar še prevred prispela pa iz rok pero Ti vzela žena bela.
Anton Debeljak
čija, Švica (Lausanne), Anglija in Kanada (Montreal) bi rade imele prihodnjo svetovno športno prireditev. Razen tega je še Rim obnovil svojo prejšnjo kandidat turo, pa tudi Japonci bi bili L 1944 pripravljeni za športne akcije v velikem obsegu. Kanada in Italija sta se obenem ponudili tudi za organiziranje zimskega dela olimpiade.
Dan*ka plavalka Ragnhild Hveger, ki med svojimi vrstnicafni gotovo nima para na svetu, je preteklo nedeljo že spet pobrala nov svetovni rekord, in sicer to pot na progi 300 y prosto, ki ga je od 1. 1930 branila Holandka den Ouden. Hve-gerjeva je plavata 3:25 6, stari rekord je bil 3:27. Izmed 15 v svetovni listi zabeleženih plavalnih ženskih rekordov jih brani zdaj čudovita dt klica v vodi nič manj kakor 12.
SK Ilirija, (Lahkoatletska sekcija). Seja odbora bo drevi ob 18. v klubskih prostorih. Gospode odbornike prosim zanesljivo.
SK Jadran. Seja u. o. bo drevi ob 20. v klubovem tajništvu.
SK. Reka. Drevi ob 20 seja upravnega odbora v gostilni Oblak (Bučar), Tržaška cesta.
Naše gledališče
DRAMA
četrtek, 6.: Izsiljena ženitev, Ljubezen-
zdravnik. Red Četrtek. Petek, 7.: Zaprto.
Sobota, 8.: Potopljeni svet. Krstna predstava. Premierski abonma. Nedelja, 9.: Veriga, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Drama nam bo predstavila s sobotno krstno predstavo igro »Potopljeni svet« prvo dramatično delo slovenskega pisatelja Stanka Cajnkarja, ki se je že uspešno uveljavil kot pisec proze in različnih ose-jev. Delo je po idejni zasnovi in okolju, v katerem se dejanje dogaja, izredno zanimivo ter slika družbene in deloma tudi socialne probleme, posega v področje sodobne morale, prikazuje konflikt iskalca resnice ter je umetniško podan izrez iz današnjega življenja. Igrali bodo: glavno moško vlogo Debevec, nadalje Gregorin, Danilova, šaričeva, Vida Juvanova in Sever. Režiser: C. Debevec.
OPERA
Četrtek, 6.: Na sinjem Jadranu. Opereta,
Premiera. Premierski abonma. Petek, 7.: Zaprto.
Sobota, 8.: Na sinjem Jadranu. Izven. Nedelja, 9.: Tosca. Izven. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove, članice Metropolitan opere. Zvišane cene.
Nova opereta na našem odru. Drevi ob 20. bo premiera Glozove operete »Na sinjem Jadranu«, katere dejanje se vrši v znanem morskem kopališču, v Biogradu na moru. Tekst so napisali znani češki avtorji najnovejših operetnih del Beneša in Jankovca, ki so imela povsod velik uspeh. Dejanje je izredno živahno in razgibano, melodije lepe, instrumentacija pestra, v sodobnem smislu. Posamezne vloge v opereti so naslednje: Jansky Pianecki, Vera Poli-čeva, štadler Golovin, Kokeš Peček, Bego-vič Sancin, Kozulič Zupan, Mara Barbiče-va, Pagoda Rus J., Lola Japljeva, Julka Rakarjeva. Režijo vodi g. Zupan, muzi-kalno vodstvo kapelnik žebre. Slovenski prevod je napravil Samec ml. Premiera je za premierski abonma.
Ga. Zinka Kunc-Milanov, najznameni« tejša sedanja jugoslovanka operna pevka, ki je v minili sezoni ponovno nastopala kot članica Metropolitan opere v Ameriki, bo gostovala v operi v nedeljo, 9. t. m. v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Tosca«. Pred mesecem je nastopila v naši operi kot Gioconda in zapustila nepozaben vtis pil vseh poslušalcih, ki so takrat nepolnih operno gledališče do zadnjega kotička.
TtKfi vloga Tosce fla mnetnfldl W8 prfl&o
in možnost, da pokaže svojo pevsko tn igralsko umetnost v najvišji meri. Tenorsko partijo bo pel g. Franci, baritoosfco g.
Primožič. Predstava v nedeljo bo izven abonmaja, cene zvišane operne.
Konec prihodnjega tedna bo V operi
premiera Donizettijeve opere »Ljubavni napitek«. V tem delu bo pel glavno tenorsko vlogo sloviti italijanski tenorist Chri-sti Solari. Na premiero, ki bo v petek 14, t, m, pod taktirko ravnatelja Poliča, ža danes opozarjamo.
MARIBORSKO GLEDAI2BCaB Četrtek, 6. ob 20. uri; »Kar hočete«.
Red C. Petek, 7.: Zaprto.
Sobota, 8. ob 20. irrl: »Pokojnik«. Premiera. Bloki.
Nedelja, 9. ob 20. url: Dtvjl lovec. BJokL
D
O
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj tn obilo zanimivega branja dot)rte v tedniku za radio, gledališče m film »NAS VAL«. Ljubljana, Knafljeva OL 6.
Četrtek, 6. oktobra
Ljubljana 12: Godba na pihala. —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 1.5: Pisan spoied Radijskega orkestra.—18.40: Literarni m dramski spored v prihodnje-n letu (prof. France Koblar). — 19: Nap>>-vedi, poročila. — 19.30: Nac. ura,—19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). —20; Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon«.
—	2040: Simfonični koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. —» 22.15: Zan oddih igra Radijski orkester.
Petek, 7. oktobra
Ljubljana. 11: šolska ura: V Carigracia
—	predavanje in recitacije (vodi J. Šui;-teršič). — 12: Iz naših logov in gaje v: (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi
—	13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Orglice in harmonika (gg. Petan in A. Stanko). — 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta (g. V« Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 19.50: Lahkih nog naokrog (plošče). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnarjeva, prof. JI. Lipov-šek in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd. 16.45: Narodna glasba. —- 17: Orkestralni koncert. — 19: Recitacije. — 19.20: Violinske skladbe in plošče. — 20: Orkestralni koncert in narodne pesmi. — 22.20: Plošče. — Zagreb. 17.15: Lahlca glasba. — 20: Skladbe za čelo. — 20.30: Zborovsko petje. — 22.20: Plesna muzika.. Praga. 19.30: Orkestralni in pevski koncert. — 20.10: Program po napovedi. — Varšava, 20: Zborovsko petje. — 21.15: Simfonični koncert. — Sofija, 18.40: Vojaška godba, petje in plošče. — 19.30: Operni prenos. — Dunaj. 10.30: Vesela muzika. — 12: Mali orkester. — 15.30: Orkester mandolin. — 16: Orkester in solisti. — 18.30: Humor. — 20.10: Iz nemških oper. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Munchen,. 19: Vojaška godba. — 20.10: Koncertni večer. — 22.30: Lahka glasba s plošč. — Pariz. 20.30: Orkestralni in violinski koncert. — 22.45: Lahka in plesna muzika s plošč.
Res je
»Moj prvi mož je bil dosti pametnejši od tebe«.
»Ne verjamem Drugače te ne bi bfl
vzel«.
Pogreb
Mali Jurček je prvič pri pogrebu. Ko je obred pri kraju, vidi, kako pristopajo vsi k nekemu gospodu, mu stiskajo roko in nekaj mrmrajo. Tako stori tudi Jurček. Stopi h gospodu, mu pomoli roko in mu reče:
»Hvala za lepi pogreb«.
Imenitna gostilna
Osebe: edini gost, natakarica. V sosedni sobi gostilničar pri blagajni. Natakarica prinese gostu račun; on ga pogleda, pa ne plača.
Gost: »Deset dinarjev preveč ste mi zaračunali«.
Natakarica (v zadregi): Res je, gospod. Oprostite, gostilničar je stavil sto dinarjev, da pomote ne boste opazili«.
Gost napiše nekaj na hrbet računa, g* zgane in reče: »Tako, nesite račun nazaj!« Natakarica odide.
Gostilničar in natakarica razvije ta papir, stakneta glavi skupaj in bereta:
»Stavim tisoč dinarjev, da me ne bo veft, ko se natakarica vrne«.
Naši rojaki na širnem oceamt
Ob vrnitvi v Ameriko se spominjajo domovine
Na parniku He de France, septembra Gospod urednik, po vas pošiljamo vsem v domovini pozdrave, ko se vračamo iz Evrope v Ameriko. Kakor veste, je letos spet bivala večja skupina nas ameriških rojakov v stari domovini. Dva meseca in pol smo prebili pri svojih najdražjih, obiskali smo znance in prijatelje, ogledali si
in žene in otroci nas kličejo nazaj čez
morje.
Naj se zahvalimo vam vsem, a katerimi smo prišli v stike. Bili ste nam vsem zelo naklonjeni S solzami smo odhajali iz domovine, nakar nas je spet sprejel na svoj krov orjaški parnik »Ile de France«. Ko vam pišem te vrstice, smo že drugI
napredek LJubljane in nekaterih drugih mest. Jaz sama sem preživela prelepe, nepozabne dneve pri svoji 701etni materi, katere že 29 let nisem videla. Lahko si mislite, kako veselo je bilo svidenje, a kako grenka ločitev.
Kakor nekateri drugi ameriški izletniki, sem si tudi jaz ogledala Jugoslavijo, še zlasti pa Gorenjsko, Dolenjsko in prelepo zeleno štajersko. Najprijetnejše spomine odnašam iz stare domovine nazaj v Ameriko. Kako radi bi mi vsi še ostali med vami, dragi rojaki, toda tudi naši soprogi
dan na širnem oceanu. Slovencev nas je okrog 25. No, naj Je parnik de tak orjak, vendar mu valovi pridejo prav do Sivega in ga bolj zibljejo kakor takrat, ko smo pripotovali iz Amerike v Evropo. Jesenski viharji pač ne prizanašajo. Vendar ae počutimo varni in smo zdravi. Ko boste prebrali te naše drobne vrstice, bomo, tako zatrdno upam. že davno spet pri naših dragih v Ameriki.
Pozdravljeni!'	_ _ _
Marr Smotfca, ghisholm, Mhuiesota
Tudi Blum se tunika
Glavni organ francoske socialistične stranke »Populaire« objavlja zelo značilno izjavo strankinega voditelja Bluma o monakovskem sporazumu in velikih perspektivah, ki se po tem sporazumu obetajo tudi Franciji. Blum piše namreč med drugim:
»Ni v Franciji nobenega moža in nobene t žene, ki bi zanikala Chamberlainu in Daladiera upravičeno hvaležnost. Vojna je odstranjena. Poplava se oddaljuje. Življenje je spet postalo naravno. Spet gremo lahko na delo in spet lahko mirno spimo. Lahko se spet veselimo lepote jesenskega sonca. Kako ne bi razumel tega občutka, ko ga tudi sam čutim! Češkoslovaška nevarnost je kot vzrok splošne vojne odstranjena. Seveda pa češkoslovaški problem še ni xx)vsem rešen ter pripada Veliki Britaniji in Franciji v bližnjih dneh dvojna naloga: na eni strani, da kolikor mogoče podpreta praško vlado v njenih naporih za ohranitev narodne strnjenosti in demokratičnega režima, na drugi strani pa da pre-
prečita udarce na francosko sovjetski pakt, ki ostaja slej ko prej realnost, in na angle-ško-sovjetsko zbližanje, ki mara obveljati vsaj kot možnost Evropa ni še prešla nevarnega pasu. Ali bosta sedaj obe zapadni velesili izpolnili svojo oborožitev, ali pa bosta smatrali monakovski sporazum za izhodišče in oporišče razširjenih pogajanj za splošno ureditev evropskih vprašanj na gospodarskem in političnem področju, kar bi pomenilo pravi, trdni, pravični, nedeljem in razoroženi mir? To drugo je napovedal Daladier ob svojem povratku. Francoski socializem se že 20 let trudi v tej smeri. Tudi sedaj je pripravljen, da podpre vse
zadevne napore.«	.
Znano je, da so bili francoski socialisti dosedaj najradikalnejši zagovornika kolek-| tivne varnosti potom Društva narodov m ■ protivniki »starega evropskega reda«._Blu-! mov članek pa kaže, da so tudi oni ze na ! umiku in da zapuščajo svoje dosedanje j ideale in nauke glede mednarodne politike.
Državni obračun za L 1937*38
Beograd, 4. okt. AA. Finančni minister je danes dal novinarjem izjavo, v kateri je med drugim rekel:
Splošni državni obračun za leto 1937,38 je predložen narodnemu predstavništvu v proučevanje skupaj s predlogom državnega proračuna za leto 1938/39. Glavna kontrola je pregledala sklepni račun že 28. septembra t. 1., to je skoraj 2 meseca pred predložitvijo novih proračunskih predlogov narodnemu predstavništvu. To se je doseglo po eni strani zaradi skrajšanja računskega leta za mesec dni, po drugi strani pa po zaslugi prizadevnosti finančne uprave. Tako je bila dana možnost, da se predlog novega državnega proračuna sestavi po podatkih sklepnega računa za L 1937/38. S tako hitro izdelavo sklepnega računa za 1937/38 se ustreže najstriktneje zakonskim določilom in je dana možnost narodnemu predstavništvu da se pri razpravi o novem proračunskem predlogu podrobno seznanimo z gospodarskimi in finančnimi razmerami v državi.
Rezultat računskega leta 1937/38 je ugoden. Proračunsko gospodarstvo kaže prebitek 904 milijonov dinarjev. Prebitek se je dosegel iz razlike med dohodki v znesku
11.987 milijonov in izdatki v znesku 11.083 milijonov dinarjev. Ako upoštevamo še izdatke izven proračuna, ki se krijejo iz tega prebitka, dobimo končni prebitek 36 milijonov. Prebitek iz leta 1936/37 je znašal 48 milijonov, tako da je znašal obratni kapital države ob pričetku tekočega proračunskega leta 84 milijonov dinarjev.
Na podlagi takšnega rezultata proračunskega gospodarstva v letu 1937/38 smo mogli prvič začeti tako imenovano čiščenje popolnoma dubioznih aktivnih postavk v računih izravnave, odnosno izdatkov za specialne obveznosti v zelo znatnem znesku 519 milijonov.
Čeprav je letošnji državni proračun za 1.200 milijonov višji od proračuna za leto 1937/38, se gospodarjenje po tem proračunu vrši tudi letos zelo skrbno. To nam kažejo že rezultati, ki smo jih dosegli v prvih šestih mesecih letošnjega proračunskega leta in ki so nam omogočili, da smo že zdaj mogli pokriti znatne izvenproračunske državne potrebe, zaradi katerih bi se sicer morali zadolžiti. Takšno oprezno proračunsko gospodarjenje bomo nadaljevali tudi v bodoče.
Pečalbarji so pribežali iz tujine
pregnal Jih je strah pred novo svetovno vojno
Skoplje, 5. oktobra
Tudi pečalbarji so zaradi evropske krize prihiteli domov. »Jutro« je poročalo o slovenskih in hrvatskih krošnjarjih, ki jih je zadnja evropska kriza prignala iz Nemčije, še zlasti pa iz češkoslovaške v domovino. Negotovost mednarodnega političnega položaja je pospešila tudi naglo vrnitev Južnosrbijancev, ki se preživljajo izven domačih krajev.
Južna Srbija z vsem svojim prirodnim bogastvom ne more vzdrževati in zaposliti vsega svojega prebivalstva. Zato že od . nvnine odhaja veliko število Južnosrbi--jancev leto za letom po svetu, kakor pravijo: v gurbet, v pečalbo. Po poklicih so z: dar ji, Žagarji, rudarji, peki, slaščičarji, čistilci obutve in preprosti dninarji, karkoli pač in kjerkoli pač, samo da izkoristijo svoje telesne sposobnosti in si s prirojeno skromnostjo prihranijo nekaj dinarjev. Po vsem svetu je v pečalbi okrog 150 "tisoč Južnosrbijancev. Sredi New Yorka lahko obiščete srbsko narodno kuhinjo, v Kairu ali v Aleksandriji lahko pijete mleko v njihovi mlekarni ali obedujete v nji-
hovi majhni restavraciji. Sredi Berlina, Pariza, Prage ali Dunaja najdete orientalsko ' slaščičarno in našega človeka v njej. Lokalov pečalbarjev ni težko najti, kajti, naj so prostori še tako skromni, gotovo so krščeni z imenom kakšne planine, reke ali mesta iz Južne Srbije. Pečalbarji ne pozabijo svojih domačih krajev in njihova neutešna želja je, da se vrnejo domov, čim prihranijo nekaj premoženja. Vedno jih vleče k družini, nikoli se ne po-tujčijo. Mladi možje se vračajo iskat neveste, starejši pa, da obiščejo ženo in otroke, ki morda že leta niso videli očeta in ki komaj čakajo, da dorasejo, nakar bodo tudi oni krenili v široki svet za belim kru-hom.
Običajni delavci se vračajo v domače kraje, čim se približa zima. Letos pa so pohiteli prej kakor običajno, da bi ob lastnih ognjiščih pričakali usodne odločitve o miru in vojni. Dan za dnem se vračajo iz Nemčije, bivše Avstrije, Francije, Anglije, Egipta in od drugod, z vseh petih kontinentov.
ev

društvo na deželi
Skupščina v BoL L©gateu Je pokazala lepe uspehe
Pred premajhnim številom članstva so j podali v nedeljo svoja poročila funkcionarji Sokola Dolenji Logatec, škoda, ker so bila poicčila pmv ta dan kar najbolj razveseljiva in so pokazala ogromno delo, ki ga je izvršilo v pretekli dobi to najprid-nejše podeželsko društvo.
Ker je bil br. starosta Viktor šenica nujno zadržan, je vodil skupščino br. Davorin Blažon. Prvič v zgodovini so bila podana obširna poročila in izvršene volitve v dobri poldrugi uri v najlepši slogi in v največji soglasnosti. Sliko dela naj podajo številke, ki so lahko za vzgled podeželskim društvom, saj v mnogih pogledih prekašajo celo nekatera ljubljanska društva, gotovo pa vsa podeželska na območju ljubljanske župe.
V pismenem poročilu se je br. starosta spomnil naprej Viteškega kralja, nato je nazdravil našemu mlademu kralju. Spomnil se je žalosti bratskega češkoslovaškega naroda in naših odnošajev do žaloigre, katero so morali pretrpeti bratje na severu. Pomen bratstva med slovanskimi narodi se bo pokazal v bodočnosti in mi v to tratstvo ne smemo izgubiti vere. Naše društvo je tudi v teh težkih Časih opravilo svojo dolžnost. Iz naših vrst so se končno brisali vsi oni, ki niso Sokoli po duhu. Ostalo nas je dovolj res samih Sokolov. Br. načelnik je poročal: vacliteljski zbor je štel 16 članov in članic, ki so skrbeli, da se je vršila televadba redno in neprekinjeno. Skupno je bilo vpisanih 228 telovadcev, telovadnih ur je bilo 357, skupno se je telovadilo 6.358 ur. Najslabši del so bili člani, njihove vrste pa bo v novi dobi osvežilo večje število naraščajnikov, ki bodo prestopili med člane. Društvo ima tudi vrsto starejših bratov, ki je nastopila doma in v žireh. Imeli smo smučarske tekme, na katerih je sodelovalo 58 pripadnikov. Tudi župi smo se vedno odzvali v častnem številu. Na obrambnem zboru nas je bilo 183 in 4 tekmovalne vrste za bojne tekme. Na župnem zletu smo bili skoraj vsi. Pri tekmah v nižjem oddelku so dosegle naše članice I. mesto, moški naraščaj III. mesto, v izmenskem teku 4 x 100 m srno dosegli tudi III. mesto. V Prago je šlo 19 naših pripadnikov. Višek naše delavnosti pa je bil dosežen s proslavo SOletnice društva dne 6. in 7. avgusta. Večerna akademija z ognjemetom bo ostala vsem v živem spominu. Na dopoldanskih tekmah je sodelovalo 27 naših pripadnikov in so prav ti odnesli sKoraj vsa prva mesta. Popoldne sta nastopila 502 telovadca od teh 208 iz domačega društva. V povorki je korakalo 878 ljudi. In kar je tudi važno — gmotni
prevzeti fuirtu3Je ta Jb prfflel na njegovo
mesto br. Ciril Lenarčič. Ker je šel skozi sokolsko šolo, telovadnico, upamo, da Je društvo tucli sedaj v dobrih rokah. Br. Šenica, ti pa boš z novega nadzorniškega mesta lahko pomagal voditi naše društvo še nadalje. Tajnik je ostal br. Stane Kune, za načelnika pa je bila izvoljena nova, sveža moč br. Boris Babnik. Prosveto bo od sedaj vodila sestra Davorinka Deželova, gospodarstvo br. Grom Lovro, prireditve pa neumorni br. Blažon.
Stari borci, ki so ostali v odboru in nove moči nam jamčijo, da se bo društvo še nadalje kar najlepše razvijalo. Mnogo bo treba še reorganizirati in prenoviti. Toda z zavestjo, da je naša sokolska pot, ki vodi v širno slovansko bratstvo, edino prava, bomo šli naprej — brez miru!
Iz Ptuja
j— Požar v Novi vasi. V torek med 11. in 12. uro je nastal v Novi vasi pri Ptuju požar, ki je vpepelil posestniku Marku Peklarju hišo, gospodarska poslopja, spravljene poljske pridelke in krmo. Skoda znaša nad 30.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Gasilske čete iz Markovcev in okolice so požar omejile.
j— Naročniki Vodnikovih knjig naj plačajo naročnino najkasneje do 12. t. m. v pisarni pletarne ali pa rnkasantu Zadružne elektrarne. Tam se tudi sprejemajo novi naročniki.
j— Tihotapljenje vina. Neki mariborski gstilničar je prišel na originalno idejo, s katero je hotel oškodovati samouprave in državo za trošarino na vino. Poslal je v Juršince hlapca, ki je tam naložil dva soda napolnjena z okusnim ljutomerčanom. Da pa bi vino prikril pred finančnimi organi, je okrog sodov naložil drva. Srečno je pripeljal do Ptuja. Toda fini nosovi finančnih organov so zavohali ljutomerčana. voznika so ustavili, preiskali voz in pod drvi našli 275 I vina.katero so seveda zaplenili.
j— Ljudska univerza bo imela v petek 7. t. m. ob 20. uri v dvorani Glazbene Matice prvo predavanje. Predaval bo L. M. Škerjanc o temi: »Uvod v glasbo«.
J— Ko je šel spat, si je zlomil roko. V torek zvečer je hotel iti Andrej Mere iz Ljubstave spat na senik. Ko se je spenjal po lestvi, se mu je ulomil klin. Mere si je pri padcu zlomil desnico in leži v bolnišnici.
j— Pri kožuhanju so se stepli. Na Štajerskem je lepa navada, da se ob jesenskih večerih zbira .mladina pri posameznih posestnikih ter jim pomaga ličkati koruzo. Med delom si prepevajo narodne pesmi ter se na razne načine zabavajo. Žalostno pa je, da niti take zabave niso končane brez pretepa. V Velikem Olciču so se fantje pri kožuhanju stepi' in je bil v pleča zaboden 27-letni Franc Korošec. Rana je nevarna in so ga takoj spravili v bolnišnico.
Osli
»V tem razredu je trideset oslov!« se
jezi učitelj.
»Ena in trideset!« se predrzno oglasi
Pepček.
»Ven!« zakriči učitelj in ga spodi iz razreda. »Trideset oslov vas je, pravim«. »Zdaj pa že!« reče med vrati Pepček.
Tajnik bolje ve
Proti koncu sedemnajstega, stoletja je bil general Vivonne podkralj Sicilije. Nekoč je pisal svojemu vladarju kralju Lu-doviku XIV. pismo, ki ga je sklenil takole :
.v ta namen bi Sicilija potrebovala
petdeset tisoč mož«.
Njegov tajnik pa, ki je vedel, kakšne so Vivonneove vojaške sposobnosti, je pripisal:
n\TV» Anom o-pnprnlo tr
Slovenska Matica v Ljubljani
naznanja, da Je danes umrl bivši njen dolgoletni odbornik in blagajnik, prečastiti
mon signor
dr. Jože Debevec
slovenski književnik
Z zgledno delavnostjo in s širokim znanjem zapušča med
nami trajen spomin. Pogreb bo v četrtek, dne 6. t m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice na Stari poti.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1938.
ODBOR
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
August Obrekar
TIPOGRAF V POKOJU
danes 4. t. m. ob 10. uri zvečer, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, dne 6. t. m. ob 2. un pop. iz hiše žalosti Einspielerjeva ul. 15 na pokopališče k
Sv. Križu.	; . _ _. ..
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Cirila in
Metoda.
Prosi se tihega sožalja.
Ljubljana, dne 5. oktobra 1938.
Mestni pogrebni zavod Občina Liubliana
ŽALUJOČI OSTALI
Umrl je prečastiti gospod
Vekoslav Rudolf
župnik v pokoju
Kotari in Črni vrh nad Idrijo, dne 5. oktobra 1938. Pogreb bo danes v župniji Kotari pri Samoboru.
Užaloščena
brat JANKO in sestra FRANJA por. Lampe
?eč«*c pJac«;	ttorcctffiic ^
nafuj svojcem zoror©ralt«tio.
uspeh je bil odličen! V novi dobi bo treba oddelke še bolj disciplinirati in uspehi ne bodo izostali! Sedaj imamo vse tri prapore, za katerimi bomo ponosno korakali.
Br. prosvetar je poudarjal pomen prosvetnega dela pri Sokolu posebno danes in za bodočnost. Pri nas je delo deljeno na mnoge odseke, ki so vsi dobro delovali. Za bodoče bi želeli več dobrih predavanj. Proslavili smo na najsvečanejši način vse slavnostne dneve, kraljev rojstni dan celo z baklado. Igrali smo dve igri in upamo, da bo v bodoče boljše. Kino, naša rak-ra-na, se počasi postavlja na svoje noge in je izplačal že mnogo dolgov. Vsa zasluga za to pa gre neutrudljivemu bratu predsedniku. Zdaj bomo stremeli za tem, da nadomestimo nemške filme z drugimi, predvsem češkimi. Plošče smo že menjali in je občinstvo prav zadovoljno. Tudi knjižnica postaja vedno bolj prometna in nudi res lepe knjige. Prav proti koncu poslovne dobe smo spravili na noge tudi lutke, ki so pokazale prav dober material. Upamo, da ne bodo spet zaspale! Godbeni odsek z dirigentom dr. Kraševcem prav pridno de-luje° in je društvu prihranil in pribavil prav lepe denarce. Vsa pohvala gre prireditvenemu odseku, ki je poskrbel, da so imele naše prireditve 56.264 din čistega. Ta denar je bil kaj dobrodošel gospodarskemu odseku, ki itak ni prejel nobenih podpor. Mladinski odsek s pevskim zborom se bo reorganiziral.
Strelski odsek je bil edini, ki ni mogel pokazati posebnih uspehov. Bratu kapeta-nu Midioviču smo morali obljubiti, da bomo letos prav temu odseku posvetili največjo pažnjo, saj je prav ta viteški šport najvažnejši za obrambo domovine! Brat gospodar je poročal, da je društvena imovina narastla na 523.540 din, če ne upoštevamo posojila Saveza. Novega sicer nismo zidali, pač pa popravljali staro. Gradbenemu načrtu Petrove petletmce pa smo že zadostili in ga prekoračili. Sprejet je bil proračun za prihodnje leto z dohodki in izdatki po 40.230 din. Razveseljivo je bilo poročilo br. blagajnika, saj je imel skoraj četrt milijona prometa!. Le tako naprej! B)'. statističar je poročal, da ima društvo 157 članstva, 39 naraščaja in 132 dece, skupaj torej 328 pripadnikov. To število bo v novi dobi treba še dvigniti. Nato so še revizorji pohvalili upravo in dali nekaj novih nasvetov.
Tudi volitve so bile opravljene v najlepši slogi in je bila sprejeta edina lista kandidacijskega odbora. Opazimo, da so biie spremembe le na vidnejših mestih: br. Se-nica, naš zaslužni starosta, ni mogel več
Globoko užaloščeno javljam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da me je moj srčno ljubljeni popa
Franc Goričar
RAVNATELJ V POK. IN POSESTNIK
danes ob 0.15 uri po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 7. oktobra 1038 ob 16.1 S uri iz hiše žalosti do rodbinske grobnice.
Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 8. oktobra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Mihaela.
-O STANJ, dne 5. oktobra 193S.
IORE GORIČAR, hčerka
Trg v Tješinu
V trenutku, ko je bila osi. država v največji stiski, je Poljska pritisnila na Prago ter tasiiila odstop Tješina. — Na sliki vdimo trg v tem mestu z mešanim slovanskim
prebivalstvom
ie slane
Smrt vrtnih rastlin zaradi pozebe
v mesecu oktobru sledi vedremu, sončnemu dnevu z večernim vetrom pogosto-ma takšna ohladitev, da utegne srebro v termometm pasti pod ničlo. To pomeni za mnoge občutljive vrtne rastline smrt zavoljo pez be. Dalije stoje zjutraj po prvi mrzli noči črne in uvele, listje izgubi barve« in cveti se sesedejo, z begonijami Je isto tako in paradižniki so dospeli na kraj svojega življenja- še prejšnji dan so nam cvetlice z živimi barvami razveseljevale oko, sedaj jih ni več ...
Uimljivo je, da že dolgo mislijo na to, kako bi rastline očuvali te nenadne jesenske smrti, če nam uspe, da zadržimo prvo slano, tedaj smemo pričakovati na-dalnjega cvetenja, kajti mraz v tej dobi še ni "trajen. Po nekoliko hladnih nočeh sledi običajno vrsta tciplejših dni ali celo tednom, ko nam postane lahko žal, da nismo zadržali mrzle smrti. Jasni dnevi
napovedujejo nevarnost slane, posebno če se zvečer pojavi preheden veter, ne da bi se nebo pooblačilo. Rastline in tla izžarevajo toploto, kar ima za posledico učinke mrazu, ki uničijo liste in cvete. Če pa dobro pomočimo tla med rastlinami in ovla-žimo tako zrak ob tleh, temperatura tu še daleč ne bo padla tako nizko, da bi mogla uničevati.
Dober pripomoček zoper izžarevanje je tudi ta, da pogrnemo rastline in grede z vrečevino .trsjem ali slamnicami. Te preproste pripomočke pa moramo pripraviti pravočasno. Okrog rastlin, ki jim preti poguba, smo že prej zgradili okvir iz desk, preko katerega pogrnemo odeje, in sicer tako visoko, da ne lomijo vršičev. Podnevi te odeje odstranimo, imeti pa jih moramo stalno pripravljene. Tako si občutljive rastline ohranimo žive lahko še dolgo časa.
Milijon lir v spalnem vozu
Italijanska policija je prejela iz Pariza. obvestilo, da bo neka starejša dama skušala iztihotapiti iz Italije večjo vsoto deinarja. Poostrila je svojo čuječnost ob meji in je v nekem spalnem vozu brzo-vlaka, ki vcizi iz Rima v Pariz, v resnici zaplenila za milijon lir italijanskih bankovcev in tujih valut. V oddelku je potovala neka rimska markiza, ki je pa odločno tajala, da bi bila lastnica denarja, ki so ga našli v njeni postelji.
Povedal je odkrito besedo
Odstopivši angleški minister za mornarico Ihiff Cooper, ki je v protest proti Chamberlainov! politiki stopil iz vlade in kritiziral službeno angleško politiko v londonskem parlamentu
Pri vlomu izgubil dva zoba
Ko se je pred kratkim advokat Pedro-ni vrnil iz svojega poletnega doma v Milan, je moral ugotoviti, da je bil med njegovo odsotnostjo vlomilec obiskal njegovo stanovanje in mu odnesel za 30.000 lir raznih stvari. Ko so policijski uradniki iskali sledov za vlomilcem, so našli na vlomljeni pisalni mizi dva zoba. Bilo j« domnevati, da si ju je tat z nerodno rabo orodja sam izbil in ju potem pozabil na pisalni mizi. Sedaj povprašuje policija okrog zobozdravnikov, da-li niso med tem časom zdravil kaikšnega sumljivega človeka a svežo luknjo med zobmi.
Rekordno leto novih žuželk
Po nekem poročilu entomološkega zavoda v New Yorku je letošnje leto pravo rekordno leto novih žuželk, oziroma žuželk, ki so jih šele sedaj določili V prvih šestih mesecih so zabeležili in katalcgizira-li 890 novih vrst, to je toliko, kolikor drugače v času celega leta. Večinama gre za doslej neznane vrste tropskih hrošče v in muh, nekoliko tucatov vrst pa so odkrili tudi v Evropi in Severni Ameriki.
V smrt namesto pred oltar
Pretresljiva družinska drama se je odigrala te dni v angleškem mestecu Car-riganu. Neki štiriindvajsetletni moški je imel povesti svojo nevesto pred oltar, a preden je odšel z doma, je njegova mati potegnila samokres in usmrtila sina, baje zategatelj, ker je preveč visel na svoji nevesti. Mati se je nato še sama poslovila od življenja. Ko je nevesta izvedela, kaj se je zgodilo, je tudi sama izvršila samomor. Vzela je strup.
Samomor bogataševe vdove
Vdova po slovitem dolarskem milijonarju Gouldu, ki je umiri pred tremi leti, je izvršila samomor. Našli so jo v njenem stanovanju zastrupljeno s plinom. Za časa svetovne vojne je bila znana lepotica.
Novi ženski klobuki
Tisoč prostovoljcev v ČSR
L»andonska vlada je sprejela ponudbo*, naj odpošljejo tisoč članov Britske legije iv plebiscitno ozemlje na Češkoslovaško. Teh tisoč mož bo opravljalo v prvi vrati rediteljsko službo, ostali pa bodo v coni, deločeni za ljudsko glasovanje, šest do osem tednov. Prostovoljce bo vodil predsednik Legije, sir Francis Fetherstoise-Goodley. Prostovoljci so se začeli v sredo zbirati v Londonu, kjer bodo dclbili in-strukcije in nato odpotovali čez Rokav-ski preliv.
Padec izp od neba, nato poroka
Ko se ^ miss Molly Morrisonova pred nekoliko tedni sprehajala ob obali Moray Firtha, gotovo ni mislila na to, da ja bo baš to popoldne padel bodoči mož iz neba. Poročnik Duncan Balden, letalski častnik britskega kralja, je imel smolo, da se mu je letalo v zraku vnelo. Med t<=m ko je opazovalec v plamenih izgubil življenje, je mogel Balden še pravočasno od-skočiti s padalom.
Toda padalo se je odprlo v zadnji sekundi in udarec, ki ga je doživel poročnik, ko je padel v vodo kakšnih 300 m od obale, je bil tako močan, da je izgubil zavest. Molly, ki je vse to zasledovala, se je odločno iznebila obleke in splavala do ponesrečenca. Res ji je uspelo, da je nezavestnega častnika spravila na kopno in ga dala prepeljati v bolnišnico v Cro mar-tyju. še isti večer je rešenca, ki je bil dobil precejšnje poškodbe, obiskala. Negovala ga je z vso skrbjo, kajti zaljubila se je bila vanj na prvi pogled. Pred nekoliko dnevi se je z mladim moškim, ki ji je bil padel iz neba .poročila.
Zaroka Mussolini j evega sina
Iz Rima poročajo, da se je zarečil letalski kapetan Bruno Mussolini. sin italijanskega ministrskega predsednika, z gdčno Gino Roberti. Oče neveste je bdi svojčas gledališki kritik lista »Giornale d' Italia«, zdaj pa je ravnatelj oddelka za sodobno umetnost v italijanskem ministrstvu za vzgojo mladine. Pokojni minister Vincente Tangorra, ki je bil finančni svetovalec vlade v prvem fašističnem ministrstvu, je bil nevestin ujec.
Predsednik komisije
za čsl. razmejitev
Vrofl meji korakajo
mmim^ ..z
I ' ^ite
p. i
Oddelek nemške vojske, ki je vkorakala v odstopljeno sudetsko ozemlje
Izumiteljeva tragika
Mož, ki je skonstruiral Dieselov motor, je bil tako slab denarni špekulant, da se je prostovoljno poslovil od
življenja
Nemški državni podtajnik Weissz&cker predseduje mednarodni komisiji za novo državno razmejitev med Nemčijo in Češkoslovaško
Dieselov motor je danes naprava, ki jo po imenu pozna vsak boljši obrtnik, o Dieselu samem pa bi vedel celo izobraženec malo povedati. Pred pet in dvajsetimi leti, dne 29. septembra 1913. je Diesel na skrivnosten način zaključil svoja življenje, ki je bilo silno razgibano, polno zmag, a tudi ponižanj in kriz.
Dieselov motor je bil, kakor vsak velik izum, iznajdba, ki je bila daleč pred svojim časom. Leta. ki so bila potrebna življenju, da je dohitelo idejo, so bila zategadelj leta kriz in hudih preizkušenj, leta razočaranj in v tistih letih so ljudje bolj dvomili v izum kakor priznavali njegovo bodočnost.
Premoženje, ki si ga je bil Rudolf Diesel pridobil s svojo iznajdbo, mu je prineslo več nesreče kot sreče. Denar je porabil Diesel za graditev krasne hiše v Monakovem. kar mu je ostalo, pa je naložil v zemljišča in hiše z namenom, da bo špekuliral in se na ta način okoristil. Ker pa je bil nevešč špekulacije, so se kmalu začeli denarni polomi, ki so doved-li moža na rob gospodarskega propada. Tragično pri tem je bilo, da je hranil Diesel skrivnosti svojega slabega gospodarskega položaja zase. Ne družini ne prijateljem ni povedal, v kakšnem stanju se nahajajo njegove finance. Namesto da bi se bil posvetoval s prijatelji, ki so mu hoteli dobro, ee je zaprl vase in se zagrizel v stvari, ki jim ni bil dorasel ter so ga naposled ugonobile.
Najmlajši Dieselov sin je nMavno napisal knjigo, v kateri razkriva življenjsko tragiko svojega očeta, šele ta knjiga je odkrila, da je šel Diesel, genialni izumitelj, v prostovoljno smrt med vožnjo na Angleško.
Dva -Drijatelia izumitelja. Carels in Luckmann sta se dne 29. septembra 1913. popoldne odpeljala z Dieselom iz Anverse proti Hanvichu. Vsi trije so se vkrcali na ladjo »Dresden«, ki je bila last Grat Eastern Iinie. Kmalu potem, ko je ladja zaipustila Blissingen, so se prijatelji poslovili Bilo je okoli 10. ure zvečer. Diesel je stisnil Carelsu in Luckmannu roko. Odšli so k počitku. Diesel je še naročil natakarju, naj ga zbudi naslednje jutro ob 6.
uri in 15 minut.
Dd-eaelova prijatelja sta vwtala zjutraj ob dogovorjenem času in sta se zelo ču-
New York proti psom
Gnusoba pasje stekline in druge nevšečnosti
V New Yorku nameravajo v času dvanajstih let pregnati vse pse. če se ta namera uresniči, bo zadela več sto tisoč lastnikov psov. Lahko si mislimo, da je nastalo zato med njimi veliko razburjenje. Našli so pri tem celo nepričakovanega zaveznika, in sicer v vrstah vseh newyor-ških prijateljev mačk, ki so se navzlic sovraštvu, ki vlada med obema vrstama živali, odločno zavzeli za pse. Društvo za zaščito živali, ki pripravlja skupaj z new-yorško mestno upravo prepoved psov, dobiva vsak dan cele kope protestnih pisem.
Nasprotniki psov — in teh je menda več — pa vneto zagovarjajo razloge, zavoljo katerih naj bi se psi napodili iz metropole. Navajajo n. pr., da so psi pogo-stoma bolni, da se te bolezni prenašajo na ljudi, da imajo psi »gnusne navade«, da požrejo preveč denarja za davke in da
gre na stroške splošnosti samo v New Yorku vsako leto 12 do 13 milijonov din za serum proti pasji steklini.
Iz vseh teh razlogov zahtevajo, naj bi se lastnikom psov prepovedalo kupovanje novih živali, ko jim bodo sedanje poginile. Nasprotniki takšnih načrtov navajajo spet, da še ni dokazano, da se pasje bolezni res prenašajo na človeka. Res je nasprotno to, da trpijo psi sami mnogo zavoljo človeških bolezni. Razburjenje proti nameri, da bi se Ne\v York v dvanajstih letih rešil vseh psov, je zavzelo celo takšno obliko, da je hotela množica razdraženih žensk navaliti na društvo za zaščito živali, ki zagovarja to namero. Samo veliki četi policistov se je zahvaliti, da ni New York namesto psov izgubil nekoliko
ljudi.
Moški kradejo najrajši ovratnice
Ženske izmikajo črtala za ustnice, čopke za puder in
škatlice s kremo
Zadnje konjske dirke na Longchampti pri Parizu so se vršile v dežju, kljub temu pa so se jih ude1"*818 predstavnice pariških modnih salonov v zanimivih novih klobukih
Londonski poslovni svet je zelo vznemirjen, ker se v zadjem času čedalje bolj množijo primeri tatvin v trgovinah. Pri tem pa nikakor ne gre za tatvine iz stiske, temveč so pogostoma opazovali imovite ljudi, ki imajo po vsej pr liki posebno veselje do tega, da izmaknejo kakšno, večinoma niti ne drago malenkost.
Neki lepotni salon je policiji n. pr. sporočil da so mu klientke v preteklem letu odnesle nič manj nego 600 črtal za ustnice. Nič manj ni bilo ukradenih čopkov za puder in škatlic s kremo. Velika trgovina moške obleke ceni svojo škodo zavoljo tatvin letno na kakšnih 30.000 din. Tu gre skoraj izključno za ovratnice.
Lastnik te trgovine je policiji povedal. 4a razne tatove dobro pozna, ker spadajo
med njegove najboljše »odjemalce« in se vračajo vedno znova. Gre v mnogih primerih za sinove bogatih staršev, ki bi jim res ne bilo treba krasti ovratnic ali drugih malenkosti. Druge trgovine so policiji povedale, da imajo na podoben način vsak teden 7000 do 9000 Din škode. Policija je uvedla obsežno preiskavo.
Vihar zrušil streho
V naselbini Viry-Chatillon pri Parizu je te dni razsajal močan vihar, ki je podrl streho neke lope, pod katero se je zateklo v navalu neurja več ljudi. Trije otroci so obležali ubiti pod razvalinami, več otrok in tna ženska pa je bilo hudo ra-n jenih.
dila, ko še ni bilo Diesela na spregled. Po«
vedali so jima. da Diese ni prišel iz ka-jute. Ker ni bilo izumitelja k zajtrku, so potrkali na vrata njegove kabine. OglasH se ni nihče. Strojnik je nato nasilno odprl vrata. Postelja je bila nedotaknjena^ nočna srajca je ležala sveža na ležišču. Kapitan ladje je nemudoma obvestil pristaniške oblasti v Hanvichu, kakšen pot« nik je izginil z njegove ladje.
Carels je pripovedoval, da s3 je Diese£ prejšnji večer poslovil od njega in Luck-manna pri najboljši volji. Bil je odlično* razpoložen in popolnoma zdrav ter je izjavil, da ima največjo vero v svoj izuro. Pri večerji ni kazal nobene pobitosti. del je z velikim tekom.
Kakšnih 10 dni po tem dogodku je sre-» čalo moštvo s holandske ladje 3>Coert.sen«: truplo, ki so ga premetavali valovi. Posadka ni vedela nič o Dieselovem izginotju. Kapitan je velel ustaviti ladjo. Mornarji so preiskali truplo in so našli v žepih predmete, ki so se pozneje izkazan kot last izumitelja Diesela. Truplo so vrnili morju, predmete pa so pokazali izumi-teljevemu sinu. ki je ugotovil, da je bil mrtvec nedvomno njegov nesrečni oče.
Pred francoskim
parlamentom
Francoski min. predsednik Daladier je X-francoski zbornici poročal, kako je prišlo do sporazuma če tvori ce v čsL vprašanja
A N E K D O T A
Slikar Canon je nekoč portretiral damo, ki je imela lep obraz in precej velike roke« Ko je bila podoba končana, je stopila por« tretiranka pred sliko in sodila:
»če prav vidim, ste se mojim rokam hoteli bolj prikupiti kakor mojemu obrazu«.
»Tako je«, je odvrnil Canon, »zavedal sem se pač, da roke plačujejo umetnikovo delo«.
VSAK DAN ENA
Krojač: »Kdaj pa smem gospodu prine* sti račun?«
»Če vam je mogoče, v petek.« Krojač: »Imenitno. Torej se bom oglasil v petek.«
»In potem zopet po vrsti vsak petek.. .<
»Aftenposten«);
MifA, S. X. W38
da Vam ftasnefe ne bo Itd zamrtfene prftfke.
J s Gori stke nase dneve j^an;ca £.ct
Oglejte si izložbe!
volnenega blag
PAUL RIPSON	4
Stratosferski pilot
Homan
Ona pa je bila dovolj pretkana, da je uganila njegovo misel, zato je prekinila stavek in se spet zapeljivo nasmehnila. Njene oči so postale vlažne in s skoraj teatralično strastjo je ponovila:
—	Ako odletite z menjo, kapetan, Vam bom zelo,
zelo hvaležna.
Njena mehka roka se je dotaknila njegove m s tem je premagala njegov zadnji odpor. Dejal je:
—	Poskusil bom vse, kar je v moji moči, da ugodim Vaši želji
—	Lepo, je odgovorila zadovoljno.
—	Prosim, stopite z menoj, ji je dejal in jo vedel preko južnega konca letališča k stransko lezeci lopi, kjer je bil spravljen enokrovnik, ki so ga uporabljali za športne in reklamne svrhe. Bil je last
neke zasebne družbe.	^
Fred je stopil k mehaniku, ki je bas bil v lopi ter mu razložil zadevo. Začelo se je telefoniranje sem ter tja, na dotično družbo, potem na banko Morgan & Co. in trajalo je dobre pol ure, preden je bilo vse v redu. Pogoje, ki jih je stavila družba, je Lea izpolnila.
Toda med tem je bil veter že začel rezko piskati okoli lope. Nebo se je polagoma stemnilo in padale so prve kaplje. Mehanik je bil napolnil tank letala
z gorivom in skupaj s Fredom sta ga izvlekla ven ne bi morda kdo na letališču zapazil, da eno letal kljub prepovedi vendar odhaja. Nekaj sekund pozneje je Fred odprl vrata kabine in dejal:
—	Nekoliko moramo pa vendar počakati, dokler se prvi sunki viharja ne poležejo. _	__
—	To mi pa še v glavo ne pade, se je glasil trmast
odgovor. Vas je morda strah?
Strah' Kot zaničevanje je donela ta beseda v njegovih ušesih. Ne, straha pa še nikoli ni bil poznal. Kolikokrat je bil na francoski fronti gledal smrti v oči, in nikoli mu niti na um ni padlo, da bi se bal. Ostro je pogledal Leo, a odgovoril ni. Mislil si je, če mene ni strah, potem tudi tebe ne sme biti, če te pa še bo, to ni moja stvar. Skočil je v kabino, zlezel na pilotski sedež in dal mehaniku, ki je stal poleg propelerja običajni znak, da je vse v redu.
Propeler je najprej zabrnel, nato zagrmel in ze se je začel majhni enokrovnik pomikati naprej. Ni niti petdeset metrov drčal po tleh in že se je začel strmo dvigati. Dve minuti pozneje je v težkem dežnem oblaku, ki je kot cunja visel dol na letališče, izginil začudenim gledalcem izpred oči, ki so bili na gromenje motorja prihiteli k oknom raznih lop in hotelov ter se čudili, kdo je norec, ki tako hiti
v svojo pogubo.	. „ ,
Letalo je bilo komaj sto metrov visoko in ze t red ni videl niti deset korakov daleč. Megla je bila ne-predorna in dež je lil curkoma na zaprta vrata letalske kabine. Fred je gledal ves čas na kompas in na višinomer. Vedel je natančno, v katero smer mora leteti in edina rešitev je bila v naglem dviganju, saj ni bilo dvoma, da deževni oblak ni segal
višje od dva tisoč metrov. Letalo je imelo močan motor, ki je krasno vlekel in tako se je letalo kljub vihri in dežju neprestano dvigalo. Silno ga je stresal veter, toda izkušenemu pilotu, kot je bil Fred, to ni dosti storilo, saj je navajen voziti po zraku prometna letala ob vsakem vremenu, po dnevu in po noči. V tem divjem boju z viharjem se mu je zdelo, da se bori za svojo bodočnost in prepričan je bil, da se mu ne more nič zgoditi, saj je imel kot talisman poleg sebe devo, ki mu je pomenila več kakor vse življenje. Pogledal jo je za trenutek preko rame in ona mu je pomigala z rokavico, pogovarjanje pa zaradi ropota motorja ni bilo mogoče. Tedaj se je spomnil, da je odletel brez dovoljenja in vprašal se je, kakšne posledice bo to imelo. Gotovo so se vsi na letališču spraševali, kdo je odletel, in ko so zvedeli, da Fred, si gotovo niso mogli tolmačiti, kakšni razlogi so ga dovedli do tega koraka. Pravzaprav je vendar napravil neumnost ...
Silen sunek viharja, ki nagne letalo na desno ga vzdrami iz njegovih misli. Hladno kakor vedno upostavi ravnotežje, toda boj zoper vihro postaja polagoma utrudljiv. Višinomer kaže, da so skoraj dvatisoč metrov visoko, toda veter m dez sta se hujša kakor pri tleh. Tema postaja vedno večja. Lea sedi pripasan na svojem sedežu m strah jo je. Tako si pa te vožnje le ni predstavljala. Slabo ji prihaja radi neprestanega guganja letala m ona, ki ni nikoli poznala morske bolezni, se naenkrat počuti hudo bolno.
Tri ure že traja boj z viharjem in Fred nima
pojma, kje se nahaja. Silno mu je žal, da se je spo-stil v to pustolovščino. Slednjič se pa le oblaki razredčijo in Fred opazi globoko pod seboj zemljo. Toda pri najboljši volji ne more spoznati, kje se nahaja. Ne preostane drugo, kot da se polagoma spušča navzdol in skuša spoznati pokrajino ter najti kakšno letališče, kjer bi mogel pristati. Ce* nekaj časa leti že dvesto metrov visoko in gleda na vse strani: povsod polje in ceste, tu pa tam hiše, toda pokrajina mu je bila popolnoma neznana. Niti ene reke ali železruce, po kateri bi se dalo spoznati, kje da je. Naenkrat veter letalo skoraj prevrne, a pri vzravnanju čuti Fred da krmilo nima več odpora: ena izmed žic, ki je vezala krmilo s stabilizacijskimi ploskvami, je morala odnehat^ Vedel je, da to pomeni, da nima več oblasti nad letalom in da mora čim hitreje pristati ter tako uiti gotovi smrti. Prisilen pristanek je za letalo vedno zelo nevaren in Fred je skušal kljub sunkom vetra priti čim mehkejše na zemljo. Ze je samo dvajset metrov nad zemljo in pred seboj vidi dovolj široko njivo. Ko čuti, da je rep že zadel na zemljo, si misli: Rešena sva. Toda kolesa trupa ob-tiče v mehki prsti... strahovit udarec, letalo se postavi navpik, motor se zarije v zemljo, pri tem se zlomi propeler, a rep se dvigne proti nebu.
Fred je zadel z glavo ob steno kabine in obležal brez zavesti.
Ko se je prebudil, se je nahajal v bolnišnicL Prvi
vtis, ki ga je imel, so bile neznosne bolečine ▼ glavi in v desni rami. Duh po lizolu mu je neprijetno silil v nos. Le polagoma je prišel k popolni zavesti.
BLAGO za
tapeciran
najnovejše vzorce samo pri
Sever, Marijin trg %
V Ptuju
lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kiei dobite tudi naslove od mai:h oglasov.
V Pluju
lahko naročite male oglase m inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra kjer dobite tudi naslove od malih oglasov.
Sluzbpdohi
Perfektna
kuharica
7.3. gospodo dobi stalno službo n.i Gorenjskem. V po-;v pridejo mirne ženske j.,"ioiih let. — Ponudbe s !••::'!$• spričeval in »iiko na ogl. odd Jutra pod šifro »Gospoda«.
23410-1
Mlajšega uradnika
2.1 vsa pisarniška dela. po možnosti z znanjem nemškega in srbohrvatskega jezika, sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljublja-r Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod značko »Marljiv uradnik«.
23460-1
Postrežnico
izvežbano, iščem. Gledališka 14, vrata 16.
23543-1
Dekle
pridno in pošteno, ki ima
veselje do otrok, sprejmem kot pomočnico gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve deklici«.
23544-1
Mesar, in prek.
pomočnika
ki bi bil vajen izvažanja mesa, sprejmem takoj. Blaž Jeglič, Tržič, Gorenjsko.
23521-1
Frizerko
prijazno, dobro ondulerko, sprejmem. Salon Wildmann Ljubljana, Napoleonov trg.
23524-1
Prodajalko
Zanesljivega
gospoda
sprejmem za prodajo privatnikom. Fiks in provizija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23556-1 Postrežnico
pošteno, snažno, neomože-no, sprejmem za vse. — Gledališka ul. 4-1.
23546-1
Vzgojiteljico
za lOletnega dečka, s per-fektnim znanjem nemškega in francoskega jezika, sprejmem. Ponudbe na Lazič-Beograd P. F. 249.
23541-1
in učenko
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23510-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Krevelj Ludvik čevljar, Rajhenburg 112.
23516-1
Službe išče
Samostojen
slaščičar
s svojimi spričevali, išče zaposlitve ali službo. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sposoben 278«.
23004-2
Zas3bna uradnica
vešča slov. stenografije, slovenščine in nerrušči ne. išče službe. Je vestna in spretna. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Skromna«.
23296 2
Blagajničarka
prodajalka ali pomožna moč v pisarni išče mesta za din 450 mesečno. Pomoč nujna! Naslov: Hanc-. Pererca, — Ljubljana, Rožna ul. 27-11.
23463-2
Kuharica
in dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo k starejšemu gospodu ali k mali družini, event. na orožni-ško postajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen nastop«.
23531-2
KUpim
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kopalnico, — vsemi pritiklinami in z vrtom ob Tyrševi cesti, oddam novembra, kožice 165 levo od kisarne Produkta.
21859-21
Staro medenino
baker, cink, svinc in odpadke metala, vsako množino kupuje po najvišjih cenah Unitas, Šiška, Celovška 90a.
23488-7
Kupimo
vsako količino starega bakra, medenine in medeninastih odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Mariborska livarna in tvornica kovin Maribor (Melje) Mo-therjeva ulica 15.
23511-7
Pisalno mizo
že rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
šifro »Miza«.
23520-7
Gg. lekarnarje
prosim, da mi poklonijo poskusno stekleničico preparata »Kale-fluid«. Nisem v stanju, da si ga nabavim črpam pa v njem moč za svoje težko in naporno delo kakor tudi živčne muke.. — Jožef čančič, Sarajevska 16 Beograd.
23517-7
V Šiški
v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate.
Med mestom in deželo
(»osrednje »Jutro v« mali nsrlasnik
jla/OViTl D°paccini iz cikaga. je / /vojin /enzacijonalnim pre.
i paraton. povrnul ženi aktiv.
no/t in mlado/t.
7a žene od 40 let naprej hnOPANA HORHON AKTIV KREMA' din.60--.vrne ženi ak. tivmo/t in mlado/t. OD 30-40 let <MORANA HOR.
non krema* ( iz mi/jih žlez)
dinar a 50-
OD 18-30 let <MOPANA VITA NN KREMA»(vi/okihgora)din*o:
" e novitete takoj od/tpanijo gube. mlahavo kožo nerede kožo filado/tno napeto Z baržuna/. Tin tenon.
flORANA LEPOTA PA/TLIN/.
KI PUDRI-vv/eh nijan/ah din.25.
Absolvent
vinarske, sadjarske in kle-tarske šole, z nižjo gimnazijo in daljšo prakso, išče primerne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23532-2
Slaščičar
samostojen s svojimi spričevali, išče zaposlitve ali službo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Sposoben«.
23004-2
Dragocenost
Vsakovrstno zlato * upu je po najvišjih
cenah CERNE — juvelii.
.lubljana. Wolfova ul
Oblačim
Zimska suknja
I črna, zelo dobro ohranjena, smoking, kompleten, skoraj nov, žaket z vestjo, crn, do-I bro ohranjen, za srednjo postavo, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1 J	23426-13
PthUM
Kislo zelje, repo,
I sarmo, prvovrstno vsako množino dobavlja Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 81, telefon 35-39 Cene brez-konkurenčne. 1	293-33
Pohištvo
,iovo ln že rabljeno. Rs »a želite prodati ali sa-ano dati » slirainbo • -.prejmemo v posebni od ielek v Komisijsko pro-iajo po zelo ugodnih aogojlh. Kupcev Je * cem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami Sporočite nam na dopisnici ilj ustno Prevoz pohl itva v naš komisijski iddeiek preskrbimo sami. Ivan Mathian Ljub. ljana. Tyrševa cesta 12.
79 12
Trisobno moderno stanovanje
z vsem komfortom se odda za november. Ogled od 3 do 5 ure pop. Sv. Petra cesta 24-11.
23169-21
Enosob. stanovanje
z vrtom, lepa solnčna lega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23405-21
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno, s Kopalnico, plinom in balkonom, oddam 1. novembra odrasli družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23458-21
Dvosob. stanovanje.
kabinet, solnčno, vrt. oddam s 1. nov., poleg nove šole v Zg. šiški. Vprašajte pri »Na-N«< na Tyrševi 12.
23555-21
4-sobno stanovanje
solnčno, kopalnica in priti-kline oddam za november. Napoleonov trg 7-1., levo.
23549-21
Sobo odda
Lepo solnčno sobo
s stiogo separiranim vhodom takoj oddam sol.dni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
23459-23
Solnčno sobo
z dvema posteljama, oddam blizu medicinskih institutov. Event. z vso oskrbo. Kob-larjeva 15.
22976-23
Sostanovalko
pošteno, vzame družina dveh oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23552-23
Veliko lepo sobo
oddam gospodičnam. Isto-tam oddam udoben kabinet ozir. sprejmem boljšo mlajšo sostanovalko k dijakinji. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23548-23
Opremljeno sobo
addam. . Suručeva 3a, Dr. Kodre.
23 ">37-23
Preklic!
Iziavljam, da nisem plačnik za svojo ženo v nobenem slučaju. Lapomik Matevž. Retje 48, Trbovlje I.
23513-31
Klavirji pianini
'fi
/7/
»10. IX.«
Bilo nemogoče. — Prosim dvigni pismo pod zgornjo šifro.	23512-24
»Olga«
dvigni pismo.
23525-24
V Šiški
v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj H 'ite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate.
Razno
Trisobno stanovanje
z erkerjem, kopalnico, predsobo in pralnico, v visokem pritličju, poceni oddam zaradi premeščenja dosedanjega najemnika. — Pojasnila pri lastniku Večna pot 1 23547-21
V Šiški
v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate.
Trisobno stanovanje
prikladno tudi za večjo pisarno, '-ddamo v III. nadstropju palače Ljubljanske kreditne banke. Vsi prostori so centralno kurjeni. Vselitev mogoča takoj ali 1. novembra. Informacije daje uprava hiš Ljubljanske kreditne banke.
23529-21
Trisobno stanovanje
v centru mesta II. nadstropje, oddamo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23519-21
3-sobno stanovanje
komfortno, oddam v centru mesta 1. XI. t. 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23523-21
Lepo sobo
opremljeno, v centru, oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23518-23
2 dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Pukelstein, Sv. Petra 46.
23530-23
Opremljeno sobo
lepo, za 1 ali 2 osebi, ev. z vso oskrbo, odda za 1. november družina brez otrok B!eiweisova c. 48-IV. desno (dvigalo).
23533-23
Potnika
vpeljanega v dravski banovini SPREJME veletrgovina žganja in sadnih sokov. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fiksum ali provizija«.
Brusni les
obeljen in neobeljen, ža-manje in krajnike kupujem stalno vsako množino. Ponudbe poslati na: Celulozna tovarna, pošta Videm pri Krškem.
23203-15
Dvosob. stanovanje
oddam 1. novembra. Mil-činskega 20. Ljubljana VII.
23536-21
Prodam
j Krasna kožuhovina
vseh vrst v veliki izbiri in po ugodni ceni do bite pri Josipu Dolenc, | krznar, Sv. Petra cesta 19. (tel. 22-62) Prekroje I vanje, moderniziranje.
hitro in poceni. 1	338-6
Otroški voziček
globok, moderen, skoraj nov, poceni prodam. Cig-lerjeva 29, Moste.
23065-6
:Posest
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in p« »ta-novamskih hiš tet vil, ima
naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	25*20
)ve dvosobni
stanovanji
komfortni, v novi hiši, oddam 1. novembra. Mirje, Verstovškova, nova hiša.
23542-21
Weekend hišico
na Gorenjskem, v bližini železnice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »\Veekend - gotovina«.
23539-20
Juridično biblioteko
pisarniško mizo, kanape, stole, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23540-6
INSERIRAJTE
V »JUTRU«
Kmečko posestvo
manjše, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd Jutra pod »Kmetija«. J y	23528-20
Graščinsko
posestvo
z gozdom, 10 stanovanjskih sob, v ceni 1,000.000, bližina Maribora, Celja, Savinjska dolina, kupimo. — Nujne ponudbe Realitetni pisarni ADAMIČ EMIL, Ljubljana, Gosposvetska 7 23534-20
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Stanovanja
Enosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami za 1 november, išče solidna mir na stranka. V neposredni bližini Vrtače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točnost«.
23550-21a
V Ptuju
lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih oglasov.
Sobe išče
Prazno
čedno sobico
s štedilnikom ali vsaj z ga-šperčkom, iščem za dobro pošteno žensko, — najraje okoli Frančiškanov proti Go sposvetski cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zvesta služkinja«.
23554-23a
WfSSB03M
Odletel je
papagajček
iz mestne hiše na Jegličevi cesti št. 10 proti vrtu glu-honemnice. Event. najditelja prosim, da mi ga vrne na gornji naslov proti nagradi. A. J.	23545-27
Enosob. stanovanje
s kabinetom, po možnosti v sredini mesta išče za 1. november tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik 77«.	23538-21a
Informacije
Psihografolog
Feliks Globočnik v Ljubljani, Hotel »Soča«. Sprejema dnevno od 8.—12. 14.—20. tudi ob nedeljah in praznikih. Obiske po hišah vrši po 20. uri zvečer po dogovoru. Pri dopisih treba navesti spol in datum rojstva. Eruiranje anonimnih piscev, špecijalna raz-iskavanja itd. Dela na strogo znanstveni podlagi.
23465-31
Poceni boste kupovali
vi* k«, polrebujels, oko lahfev.t.
naš brezplačni katalog
v •1abr«9«*sl< «
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Warbinek
so prvovrstne kvalitete, vredne cene krasnih Instrumentov. Konkurira jo vsem znanim Inozemskim tvrdkam. Izredne tonske lastnosti tn traj nostl, ki so plod dol-goetne izkušnje v Izdelavi klavirjev, preseneča.
Izposojevanje po naj ugodnejših pogojih.
Warbinek
tovarna klavirjev LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 4 pri Frančiškanski cerkvi.
Najbolje renomirani dunajski
DEKLIŠKI PENZIJONAT St. v. Kastaljr
v mestnem centrumu in v največji bližini dunajske univerze, Langegasse 65. Najmodernejši komfort, vrtne terase, fronta na park. Vsaka možnost izobrazbe. Nadaljevalna izobr. šola za jezike. Priprave za vseučiliščne in državne izpite trgovske stroke. Glasba, slikarstvo, umetna obrt in šivanje. Tečaji za gospodinjstvo in za kuho. Vzorčna kuhinja. Vsaka telesna okrepitev. Začetek šole: 15. september. Cena zmerna.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
Od Vas
Je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično C is ti ti al) barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6 •• SvedoHIninicj
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6. Telet. 20-59
INSERIRAJ V,,JUTRU"!
NOVOST v sredstvu za
čiščenje
Tekoče peneče se, osvežujoče.
En poskus vas bo navdušil.
Lasje presta-
takoj izpadati--
| n zrastejo na p le sastem mestu-odstrani p.rhljaj iu JACA IN HRANI LASNE KORENINE •
POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.OIN.SO
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13, Ljubljana
TELEFON 36-92.
Damske plašče za jesen In zimo ^r^te
blaga za plašče in kostume nudi tvrdka
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstno!
Enosob. stanovanje
event. dvosobno za takoj, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Čisto«.
23535-21»
V Ptuju
lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih ogla-
Sporočamo, da je umrla naša mama, gospa
FRANJA MAKUC
SOPROGA ŽELEZNIŠKEGA VPOKOJENCA Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 7 oktobra 1938 ob 2. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k
Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
NAPODNA
llSKARNA
L3UBL3ANA
KNAPUeVA S
IZVRŠUJE VSB VRSTE TISKVVIM PB-BP&GSTM Ul UAJFLB&fiM
čitajte in širite »J U T R O«

ZNIŽUJEmO
OBILSKM1
Gumnm

--•-'■j Iv ----1'
m
PLAŠČ
Cena stara nova
ZRAČNICA Cena stara nova
Za osebne vozove:
14-45	pojačene	729.—	699.—	119.-	99.—
5.50-17	pojačene	760.—	699.—	119.—	99.—
5.25—18	pojačene	729.—	649.—	I09.—	79 —
5.00—19	pojačene	669.—	599.—	109.—	79.-
5.25—20	pojačene	829.—	749.—	119.—	99.—
4.50—21	pojačene	699.-	599.—	109.—	79.—
1.60—40	pojačene	899.—	849.—	1*9.—	99.—
6.00—16	pojačene	829-—	749.—	119.—	99.—
6.50—16	pojačene	899.—	799 —	1*9.—	99.—
Za avtobuse In tovorna vozila:
7.50—18 Bus	I.569.—
7.50—20 Bus ekstra 2.299.— 30x5 Ekstra 1.299.— 32x6 Ekstra 1.949.—
.— 179.-	149.—
i.— I99.—	199.—
.— 159.—	129.—
1.— 179.-	129.—
Ker imamo pn nas se mnogo slabih cest, smo podvojili KORD platno. Zdaj izdelujemo v Borovu avtogume specialne trdnosti, Id najbolje odgovarjajo našim razmeram. Naše cene so izven konkurence. Za dobro kakovost jamčimo.
/
izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko JTirant.