Iz življenja slovaškega učitelja. črt*. Spinl A1 iquie. Posl. Podrkviki. (Konee.) Otroci 80 odgorarjali. Pa pogleda nadzornika. Temti je igral porogljiv smeh okrog ust, lice mu je bilo bledo kakor vosek. »Dovolj je, gospod učitelj," izpregovori potihoma z zategljivim, pisarniškim glasom in oni smešni, bagatelizujofii smeh mu je še neprestano igral okrog ust. rVisinemaramislite, da je to ufienje. Toda to ni nič . .. To še ni nikakšns posledica I To je ?se naučeno na izust!" nPro8im, to so ?aje razuma; vsak dan dopoldne in popoldne učim otroke in se razgoTirjani z njimi", govori učitelj, ki se čnti razžaljenega. nDa, otrokom je znano, koliko sem prebil, da sem vso trarino neprestano ponarIjal in k nji dodajal oovo, ker sem redel, da pride nekdo ta pouk nadzorovat in če otroci ne bodo znali spretno odgovarjati, pa mi poreče, da to ni nič." »Posim, dovolite — jaz že ?em. Sicer pa hočem izpraševati jaz."t ,Kaj imaš nasebi?" vpraša nekega fanta v madjarščini. ^SukDJo." bKj>j je sukD.ja?« ,ObIeka." .Kaj pa si ti?" ,Jaz sem učenec." In tako je šlo dalje. Otroci so odgovarjali še doTolj dobro. Med tem stopi nadzornik k aadnji klopi in začne ondi izpraševati one najbolj preproste otroke, kakor tudi one, ki so pozneje začeli obiskovati šolo, pa še to kaj neredno. Vsi so slabo znali. BViditel" zakliče zmagorito, notroci nifi ue znajo?" BDovolite, gospod nadzornik." nNe ugovarjajte mi, jaz pognam ta na5in iigovoror. Kaj vse ste še učili?" Učitelj mu pokaže rairedno knjigo in užni načrt — toda ne odgo?ori niti besedice, videč, da je rse prizaderanje zaman. Nadzornik jame izpraševati iz rsakega predmeta. Ko konča izpraševanje, stopi k Poničanu ter mu reče potihoma, ne gledajoč mu v lice: ,,Gospod učitelj! V rasi šoli je pouk madjarskega jezika nesadosten .. .u nGospod.u »Prosira — neiadosten! Zakaj to, kar otroci znajo, je uprav toliko kakor nif. Ali pa ne veste, da se mor8jo otroei t četrtem razredu zoati že razgovarjati v madjarščini, r šestem pa morajo biti že popolaoma zmožni tega jezika, kakor r pisavi tako tudi v razgovoru." nDa, zuan mi je zakon," odvrne učitelj, ntoda prosim, naj bi čuvarji zakona ne jeraali na odgovornost samo učitelja, marreč tudi različne OTire, ki onemogočujejo izrršitev tega zakona. Tam gotovo ni snano, s kakšnimi ovirami se mi je treba boriti, ko jamejo otroci v pozni jeseai zabajati v šolo, spomladi pa jib starši jaroejo zgodaj rabiti za delo pri domačiji. A potem še ta upor naroda." ,Ne govorite mi kaj takega, gospod ufiitelj! Narod je dober. Ljudje se ne brigajo zato, kar se poučuje v šoli in kako. Le samo vi ratburjate ljudi, vi 8 svojim hujskanjem zopeč državno idejo in driavni jezik." nTega si ne pustim reči!" zakliče učitelj. Otroci so medtem osuplo gledali učitelja in nadzoraika. Besniea, da niso razumeli ni- česar, toda čutili so, da je to slabo in da nekaj ni v redu. »Sicer pa," nadaljuje šolski nadzornik. nkdo vam neki odjemlje besedo. Nihče Labko se opravičujete, kakor hočete. Država se samo briga za blagor srojib državljanov, ko jim da priložnost se izobraziti v državnem jeziku; da, 3 tem jim nudi ueizmerne ugodnosti. Narodnostim se zaraditega ne jemljejo kake pravice, torej se ljudje zamorejo učiti.. ." „ A kdaj, ko pa skoro res za učenje namenjeni Čas uporabimo v to svrho, da ustrežemo xabteram države?" BKdaj — kdaj — hm! — Kaj pa to meni mar? Mene se to ne tiče prav nič, marveč samo to, kar se tiče raadjarskega jezika. Katere knjige rabite ? . . ." BTe in te," mu pokaž« učitelj, ,Tse so potrjene od ministrstva." BAli imaš ti knjige?" vpraša nadzornik nekega dečka. nDa, imam jih." BPokaži mi jih." Fant vzame torbico iz klopi ter jemlje vt nje knjige drugo za drugo. Nadzornik upre svoj pogled na malo nevesano knjižico. Vzame jo t roko ter vidi, d» toje pesmarica od Škulteti)a. Pa jame listati po knjigi ter čita pesem: ,Verny Slovak", oni stih, ki se začenja z beaedami: BJaz sem majben, toda Slovak." BKaj je to? Torej rabite tudi takšne kojige?-1 doda porogljivo. BAli je tudi ta kujiga potrjena od ministrstva?" nProsira," se jame opravičevati učitelj, nv tej knjigi se nahajajo nedolžni verzi, torej še ni bila nikdar ovržena iu že je temu več nego šestdeset let, kar je bila prvikrat tiskana in ^ d tega časa brez ovir predpostavljenih vedkrat izdana, končno pa tudi ni učna knjiga, marveč so si jo otioci sami kupili za domače čitanje." BTako ?" in pri tem se je nasmehnil, Ba od koga?" BNu od mene?11 odvrne učitelj nekako bojazljivo, kakor bi se bal, da bo grajan zaraditega . . . nSaj je to najbol.jša knjiga za čitanje slovaškim otrokom," doda. BTako? — Eazumem." ,A ti, kakšne kujige imaš?" vpraša drugega učenca. Ta mu {.oda molče vse. Šolski nadzornik jih pregleda po vrsti. Nad 6itanko je kar ostrmel, ko je oudi zagledal bel papir. Odpre jo ter vidi zemljevid Evrope in Amerike, na katerem so bilo oazuačeae črte, koder se potuje iz Evrope t Ameriko. nA kaj pa je to?" BNe vem," odvrae ta oekako malomarno. nKdo ima še takšen zemljevid?" vpraša nadzoruik otroke. Kakšnih pet otrok ga je še imelo. nGospod uftitelj, mar ne veste, da je strogo prepovedano ukvarjati se z agenturo hselnikov ?" s tem vprašanjem se obrne nadaornik k učitelju. nKaj takega si ne dam ožitati", lakriči učitelj razžaljea — Ba .. ." nDokazi so tukaj ... a pri tem bodite tiho . .." BTo še niso nobeni dokazi," odvrne učitelj. nLjudem se pošilja to iz Bremena iu Hamburga po pošti, ti pa dado to otrokom, da se 8 tem igrajo kot z nekakimi nepotrebnimi slikarai ia znakovi. Sieer jih še nisem pregledal, zakaj med učenjem čitanja morajo šolski otroci imeti samo dotično knjigo ali pa pisauko in tablico. Da bi vohunil pu torbicab — odpastite — to mi ni prišlo še nikdar v glavo, da bi naj jemal ozir Da takšne malenkosti. In jaz," nadaljuje z vzvišenim glasum, Bjaz naj bi podpiral useluiško gibauje? Jaz, ki Darod Ijubim ter vidim z žalostjo, kakšna. škoda se mu godi uprav s tem, da so moogi ostali oudi za morjem na veke, drugi 80 zopet nravno globoko padli, ali pa so ojib žene, ki 8& ostale same, postale nenravstvene?" Nadzornik samo mahne z ruko, kakor bi botel reči: pustimo to, naj to verjame, kdoi hoče. Na to pa vpraša: „ Ali učite otroke peti madjarske pesmi?" BDa." nAH znajo zappti cesarsko pesem ?" ,Da." »Prosim, izFolite začpti." Učitelj vzdihne, pogleda otroke v zuamenje, naj vstanejo, na to pa zafine: nhten ald mag a mag-ftrt *) Eaj si mislil, kaj čutil, kaj pretrpel pod tem petjem — to ve le sam Vsemogočni oceuiti, to sramoto, to njcgovo uboštvo in ta smeh, ki je giVdal iz oči nadzornikovih, ko je čutil, da ee nahaja pouižaD in mučen slično muhi v pajkovi mreži. Da, on je moral peti in prositi Boga za blagor onih, ki ga tako mučijo, ki mu strežhjo po življenju, a ne sarao njemu, marveč tudi njcgovi ženi in drobuim in nedolžuira *) Bog blsgoslovi Hadjara. otrokom. Ou je frepeval, ia srce mu je pri tem kmavelo, on se je pokoril, on se dal zasramovati, samo da je svojo ubogo rodoviuo zamogel zavaro?ati pred najskrajnejšo bedo . .. Eo je nadzoroik odšel od njega, ni bil amožen dalje poučevati; razpustil je otroke vsaksebi in odšel v svoje stanovanje, kjer ga je že pričakovala sopn ga vsa v skrbeh, zakaj obisk nadzornika v slovaških vaseh ni zbujal nikdar kake prijetnosti, pač pa je bil zmerom nekaj zlobnega, ker nadzornik le malokdaj pride z dobrim namenom, marveč vsikdar zaradi gotovega smotra in z nekim načrtom, da bi mogfl najti kakšno napako ter se radoval n«d zadrego svojega podložnika in kazal s?ojo moč nad njim. — A kar j« še najpoglavitncjše, da bi zmerom p-ogel se izkazati, kako skrbno čuva nad drago domovino — ker sicer 86 mu lahko ut^gne pripetiti, da ga odvržejo kot n^kakšnc staro železo, ali da ne bo mogel korakati dalje. Ko ji je bil povedal, kaj se je pripetilo, sta umolknila oba. — Outila sta, kaj itna priti, ker sta videla to že na drugih in vrhutega sta bila o tem poučena jako dobro, ker sta to dostikrat že izkusila sama in (itala v časopisih o krivicah, ki so se dopriDašale na slovaškera narodu, ki so tako jasno dokazovale to grozno resuico: da za Slovake ni varstvent-ga zakona, da slebrni, ki se prizna k srojemu slovaškemu narodu, je izročen brez kazsi vsakovrstnemu preganjanju, da so zoper njega dobra vsa aredstva, da je to nekak izvržek, a katerira je mogoče postopati brez vsakršne odgovornosti kakor se korau poljubi, da, le na ta način si zamore oni, ki to dela, zagotoviti najlaže povišanje v svoji uradni službi. Za teden pozaeje je šolski nadzoruik, nadomeščajoč svojega šefa, opisal pred zbrano skupSčino z najčrnejšimi barvami nevarnost panslavizma, ki se razprostira iz Rovesnega in katerega priCetnik je oui zagrizeni učitelj — panslavist. nEar a strahom sem se prepričal1- — je dejal naed drugim — Bda je madjarski jezik t Soli učitelja Poničana navzlic naročilu zakona ODdi izključen, da ae uči le navidezno, kakor na posmeh! Otrokom se namesto ljubezni in sladke madjarske govorice vceplja le 8ovraštvo, (la zbuja upor zoper madjarsko naroduost, zakaj prosim, tu je črno na belem — namreč pesem BVern^ Slovak" iztrgana iz »Peamarice" Škultetija. Ali mar tega ni do.volj ?" je dodal. k\q takšne puntarske knjige, ki razsevajo in rcepljajo sovraštvo zoper viteški madjarski uarod ni zoper sveto enotno državno idejo, sera našel v šoli učitelja Ponifana v Rovesui. Da, še več — blagovolite le pogledati, kakšne zemljevide že rabijo v Roveanera," pri čemer je pokazal na male zemljevide, ki so jib poslali razni tujezemski ageatje posameznikom v Bovesno. Navzoči poalušalci so kar ostrmeli, ko so videli dotične dokaze. Eo je videl uspeb svojega govorniškega talenta, je dodal: BJaz, slavna mestna skupščina, si drznem trditi, da je Poničan celo tajni agent, ki prigovarja k izselitvi v Ameriko. Eo torej razgrinjam svoje izkušnje pred slarno mestno skupsčino, zlasti pred gospoda glavnega župana" — tu se obrne k glavnemu županu, ki je sedel na sredi med drugimi za zeleno mizo — Bter predlagam, naj se proti onemu učitelju uvede najstrožja disciplinarna preiskava in da ne bo mogel, kakor doslej vcepljati še nadalje strupa v nežoa, nedolžna otroška arca — torej naj se odstavi od učiteljevanja in naj sej obvesti o tem tudi cerkvena oblast." Eo je končal, je nastalo splošno klicanje ^Eljen!" izvzemši dveb, treb oseb, ki si uiao drznile izpregovoriti kake besede na obrambo Poničaua. Po govoru šolskega nadzornika je vstal en član odbora ter dejal: RS strahom sem zaful naznanilo gospoda šolakega nadzornika in odkritosrdno rečem, da. bi si ne bil raogcl predstaviti, da se v takšni domovini, kakor je naša, zamorejo goditi takšne veleizdajske reči, tem manj pa še v naši dragi prestolnici. Da se je mogel panslavizera v našf prestolici tako razširiti, teinu je krivo to, da amo mi doslej le raižali ia da nismo nadzorovali dovolj rovarskega dela panslavistov. Zaraditega sem s tem večjim pomirjenjera začul poročilo gospoda šolskega nadzornika, ker vidim v ujem pogumnega zagovornika madjarskih koristi ia njih kulture zaradi česar mu izražam javno zahvalo ter aprejmem njegor prtdlog.1- Na te besede se oglasi še bolj gromovitt klie nEljen I" in slehrni izraed navzočih vatane ter gre čestitat šolskemu nadzorniku kot ohranitelju pravega domoljubja pred veleizdajskim paaslavizmom. Vendar glavni notar, Viktor Elenovski, ki je sedel maloae teaoo poleg njega, se je smehljaje nagnil k njemu in podavaje m« desnico, mu rekel potihoma: BNu, to se ti je kapeten, poarečilo; Bedaj postaneš eelo glavni šolski nadiornik." Ta pa je kar plaval od veselja. Bil je ves srečen zaradi srojega uspeha. Priklanjal sn je smehljaje na vse strani iii pri tera dejal skromno: BProaim, to ni raoja zasluga, marveč moja sveta dolžaost." Drugi dan je v prestolnici izhajajoft 6asopia imel na prvem meatu urodni članek z naslovom: nRazkrit panslavist", v katerem je bil grajan Poničan kot upornik na rso mo(, češ, da uživa madjaraki krub, a vendarjetako nehvaležen, da se bojuje zoper vse, karje"madjarsko. Toda to ae ne sme trpeti dalje. Takšnega upornika je treba izpuliti brez usmiljenja in ga odpraviti, da se zlo ne bi še buje razširilo med dobrim, tihim narodom alovaškim. Edo tu ni zadovoljen in noče biti Madjar, on naj gre k Moakovičanom, samo tukaj se ue sme trpeti, da ae ne bi izpodkopalo edinstvo države niti supremacija madjarskega naroda. Mi 8i vse pritisnemo na svoje srce, kdor je vrl narodnjak, kdor je madjarskega mišljenja, nasprotno pa slehrnega poteptarao in ugonobimo, kdor se pregreši zoper to — zakaj tu — in to si naj panslavistični uporniki dobro zapomnijo, se mora glasiti blagozvoneč madjarski jezik, in sicer od Earpat pa tje do Jadranskega morja — zakaj mi ae odjeujamo poprej, dokler si ne uetmiino po duhu in jeziku enotne, močne niadiaf.ske držav«! Viliko zaslugo pa si je pridobil naš fip'cšno spošUjvan in Ijubljeui, mladi šolski uaditfnik. ki v bil tako drzen, da je dregoil z rokj y osjp guezdo in ga uničil. Zelimo mu v nifgovem kulturnem trudu mnogo sreče in dobie uigrade, ki si jo je bil y resnici zaslužil." Iz tep;a Časopisa so posnpli poročilo o tein vtsi maiiiarski, y Pešti izhajajoči duevniki, ksipaila ua razne načine prpmrcvarjeno, kakor jim jn uajlicljp ugajalo. Eden izmed prvih di:<'vnikov, t-igar uredDik je dosegel visoko H"l in uas-ov samo zaraditpga, kerjeznal kaj klisično lagati in ščimti eden narod zoppr drugpga, j.' opisal ves ta dogodek z velikim aparatom pnd naslovom: nNeyarno razprostirauje pau-lavizma v prestoliiici X." OraeDJal je vso preteklost Štura, Hodža, Hurbana, Kollarja in njih nevarne veleizdajske nauke. Potem je prišel ua vrsto ruaki rubelj, ki se torklja med Slovaki in čfbi, ki si prizadevajo odtrgati od Slovpkov Bzasedeno" krajino od Madjarska in jo pridružiti k češkemu kraljestru — in ko j? že naštel vse nevarnosti, ki so se y njpgovi razvneti in s štrebarskimi zvijačdmi napolnjeni glavi rodile, je yzel v žehto nevarnega upornika Poničana. ki ga je opisal kot razunoDPga, toda kaj nevarnega človeka ter ga čruil na vae mogoče načine, da so kai^ gore zaraditpga ozelpnele in ko je potem to prečital, se je kar aara začudil, kako je mogoče, da se spravi v pno kolono toliko tendencioznosti, prefrigane laži in kako zaraore ta mrtvi pspir prenesti na aebi toliko umazouosti iu laži. Ogiasi slovaških časopi8oy niso prav nič pomagali. Pouifaa je bil razvpit kot nevaren panslavist in agitator po vsi krajini in tega je bilo dovolj, da je bila njpgova usoda zapefiateoa, zakaj kdaj ae je še čulo, da bi se bila cerkvena vlada postavila po robu domovinskim koristim in kdaj je ona mogla trpeti samo misel iia to, da aif pod njeno avtonomno pravico nudi varstvo podpibovalcem narodnoati? In da pokaže avoj pristno domovinski čut, mu na templju prava svoje avtonomije ni le zgolj poostrila njegove obsodbe, ni ga zgolj odstavila iz službe, marveč mu je že naprtila velike aodnijske stroške. Književnost in umetnost. Nova potrcbna knjiga. V založbi slovenakpga trgovskega društva ^Merkur" v LjubIjani je pravkar izšla nam 8loyeueem potrebna knjiga: Josip Gasteiner — Ivan Volc: Enjigovodstvo za dvorazr. trgovske š o 1 e. — Enjiga obsega popolno knjigovodstvo, služila bo takošolskemu pouku kakor zaaebnemu študiju izborno. Vsebina knjige je jako bogata in obsega 8ledeča poglavja: A. Uvod: Pojem in namen knjigovodstva. Zakonska dolofila glede trgovskih knjig. Razlaga najobičajnejših knjigovodstvenih izrazov. B. Enostavno knjigovodstvo: Teorija enoatavnega knjigovodatva, popia imovine. Blagajniška knjiga. Dnevnik. Glavna kD.jiga. Pomožne knjige. Zaključek knjig (letni zaključek.) C. Knjigovodstvo y trgovinah n a d r o b n o. D. Dyostavno knjigovodstvo: Teorija dvostavnega knjigovodstva. Najvažnejai računi. Blagajniška knjiga. Prvopisna knjiga. Glavna knjiga. Mpsečni zatljuček. Letni zaključek. OtvoritevglavoekDJigp. Dnevnik. Enjiga tekočih računov. TekoČi računi I. Dadaljevalni način. II. povratni nafiio. III. stopnjasti način. Zaključek čekovnih račuaov pri poštni hrauiluici. E. Enomesečni kupčijski načrt za trgovino s kolonijalnim blagom na debelo in drobno. Vknjižba po načelih enostavupga kojigovodatva. Vknjižba po načelih dvostavnnga ktijigoyodstya. F. Vknjiževanje deviz in efekto v: Vzorpc skontra o devizah. Vzorec skontra o eft-ktih. R^gister o knpčijskih slučajih, podvrženih promptnemu darku od efektov. G. Javna trgovska družba. H Opravniško in konaig nacij8 k o p o d j e t j e: Opravniški nakup. Oprayniška prodaja. I. Odpravniško podjetje: Priročna knjiga o voznini. Priročna knjiga o frarakaturi in povzetju. Odpra^Da knjiga. E. Amerikansko knjigovodstvo: Doevnik — glavna knjiga. L. Eupčijaki načrti za vknjiževanje po naSelih enostavnega in dvostavnega knj igo vodstva: I. Dyompaečni kupčijski načrt za trgovino na debelo, spojeno z nadrobno trgovino. II. Dvomeapčni kupčijski nadrt (Zskliuček pri tvrdki posaraeznega trgoyca. Predaja podjetja in zaključek pri jayni trgovski družbi). III. Trime8e6ni kupčijski načrt za blagoyno, bančno, opravniško iu odpravniško podjetje (jayna trgovska družba) na Dunaju. Cena v platno vezani knjigi, ki ima 300 strani, je 4 E 50, po pošti 30 b yeč. — S!ovenci, sezite po tej knjigi, ki smo jo tako dolgo poprešali! Nablranje brajeplsnih Imen. Zbirka krajepisnih imea so y poslednjem čaau (od aygusta do decembra) Matici Slovenski poslali: Albina Runovc, učiteljica, Fr. Vrečko, nadučitelj, Ign. Eaffau, u6. yodja, ysi s Štajerakega, učitelj Ant. Coriarv s Eoroškpga. Po prof. dr. Žmavcu so zbirke izročili dijaki I. gimuazije ijubljanske: Antoo Anžič, Ivan Filipič. Fr. Hiti, Fr. Jurman, Gabr. Petrič, Maka Stanonik, Jos. Stare, Fr. Sušnik, Ign. Žgajnar, po prof. Westeru pa dijaki II. gimnazije Ijubljanske: Iy. Bole, Fr. Drašler, Fr. Gabrovšek, Fr. Goljar, Al. Grum, Anton Eodpr, Iy. Mati>ič, Fr. Maršič, P. Modic, Fr. Wohinz. Dora. Žvokelj in po prof. Grafenauerju: Andr. Lah (a kranjske gimnaiije). Bodi vsem od Mstice Slovenske izrečena izkrena zahvala za tiud, ki so ga žrtvovali za ujene znanstyene namene. 0 tej priliki se obrača odsek za nabiranje krajepisnih imea do vseb onih gospodoy, ki 80 obljubili zbirke, z vljudno prošnjo, naj jih izrožijo, čim prej bo mogoče. Popotnlk. Štev. 12. Vaebina: 1. Oayrt na članek: Hryatsko društvo za unaprpdjenje uzgoja — 2. Avguštiu Požegar: Telpsni siločut in njpgova higijpna. — 3. Janko P o 1 a k: 0 poglavju, poavečenemu ponavlianju. — Miro Šijanec: Tolstoj. — 5 Razgled. Listpk. Pfdagoški paberki. Eronika. — Uredništro ia upravništvo pišeta: S pričujočo številko zayršujemo XXIX. letnik našega lista. 0 tej priložnosti izrekarao najtoplejšo zahvalo: v prvi vrsti vaera našim vrlira sotrudnik^m, ki so požrtvoyalno zalagali ^Popotnikcfe" predale s plodovi marljivega svojega du^evnpga delovanja ter pomagali li^t povzdigoiti na sijajno stopnjo današnjpga njego^ga razvoja, y drugi vrati pa blagira našii» prijateljem — gmotnim podpornikom, ki podjetju osigurajo realno življenjsko podlagc- Ni nara treba poudarjati, da so delovali prvi kakor drugi eminentao za prosveto in tako v prid milega nam naroda: Z našo zahvalo pa družirao obenem tudi prošnjo, da uam ostanejo zvesti duševni in gmotni podporuiki tudi vbodoče ter da se potrudijo pridobiti nam še mnogo novib sotrudnikov in prijateljernaročnikov. Le tako nam bo mogoče izvršef/ati na vse strani povoljno našo zadačo ter pospeševati napredek nažega šolstva in 9 tem prosveto milega nam naroda. V to pomozi Bog in naša dobra trdna voljal — In v tero zDampnju želimo vsem našim prijateljpm, vrliro flotrudnikom in blagim podpornikora vesele boiične praznike in srečno novo letol Parmoro opero ^KseniJa" upnzore sredi januarja prih. leta v gledališdu na Dunajžčiei na Dunaju.