183 številka Ljubljana, v petek 12. avgusta 1904. XXXVII. leto. »v. S-sR?» Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h, — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanila enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, de (30 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se i*vole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XXXV. D;?e 3. februvarja 1903 je prišel v Riomanje orožniški odposlanec 8 kakimi 25 orožniki, ki so zopet zasedli vsa pota, ki vodijo v Riomanje; 10 orožnikov je odšlo pred hišo srenjskega župana Ivana Berdona, kateremu je orožniški odposlanec vročil dekret c. kr. koperskega okrajnega glavarja, naloživši mu, d a preoe) izroči ključ kaplanij-ske hiše, sicer se bode proti njemu s silo postopalo. Župan je protestiral proti temu posebno še, ker je kaplari i j s k a hiša izključno lastnina občine Riomanje- Log. Ker se ni mogel sili upirati, je s protestom izročil ključe. Par dni za tem t. j. 5. februvarja je videlo Riomanje zopet nov prizor. Zjutraj so zopet orožniki obkolili vas, kakor je prišlo v Ricmanjih ž* one dni v navado. Okolo 9. ure je dospela iz sosednjega Boršta cela procesija: c. kr. okrajni glavar Schaf f enhauer, njegov komisar, oba v polni paradi, za njimi so šli 3 duhovniki, sosedni kaplan iz Boršta, novi od škofa Nagla za Ricmanje imenovani kaplan Josip Krančič in v sredi med njimi dolinski župnik Jožef Zupan. Za temi neizogibni kcvač-ključavničar iz Kopra, sluga c. kr. okrajnega glavarstva, obč. sluga iz Doline in dolinski mežnar. Vso to družbo je spremljalo kakih 12 orožnikov z nasajenimi bajoneti. Škoda, da ni tega sprevoda ovekovečii kak fotograf. Šli so pred kaplanijsko hišo, k a-tero je okrajni glavar odprl. Komisija se je mudila v farovžu kakih 5 minut. Nato je dolinski mežnar zaprl farovž, vtaknil ključ v Žep in vsa družba se je zopet vrnila proti Borštu. čemu je bila zopet vsa ta parada, je nerazumljivo, morda so t farovžu inštalirali Krančiča za ric-manjskega kaplana? A koncem konca je hotel gotovo tržaški škof dr. Nagi s vsem aparatom oborožene sile, ki ga je uprizoril v Ricmanjih napram mirnemu prebivalstvu, pokazati Slovencem in Hrvatom svojo moč in oblast, češ, vidite, vlada da meni na razpolago orožnike in vojake, torej glejte da bodete »dobri in pokorni«. Saj se je kmalu po svojem prihodu v Trst nasproti neki odlični osebi v Trsku, seveda ne Slovanu, izrazil, da bo že tem Slovencem in Hrvatom zobe pokazal! Toda dr. Nagi je delal račune brez krčmarja! Vzlio temu, da so mu neke osebe pred njegovim prihodom v Trst zatrjevale — med njimi tudi baje neki vojaški duhovnik, ki je hotel postati »monsig-nor« — da naj se Slovencev in Hrvatev ne boji, češ, to so krotke ovčice, s katerimi se lahko poljubno postopa, je moral lani, ko je dovršil svojo prvo kanonično vizitacijo po srednji Istri, vzklikniti: Nisem mislil, da soti Hrvatje in Slovenci tak trd oreh! Ni čudno torej, akosoRic-manjci do skrajnosti ogorčeni nad takim postopanjem višje cerkvene in politične oblastnije, kakor smo ko opisali, pričeli par dni potem, ko je tria i škof dr. Nagi ukazal zapreti in zapečatiti cerkev in zvonika v Ricmanjih, prijavljati pri c. kr ckr. glavarstvu v Kopru svoj prestop na pravoslavje. Toda zdaj je c. kr. okr. g 1 a^ varstvo kar naenkrat smatralo Ricmanjce ta pripadnike grško-katoliSkega, obreda češ, da njihov prestop na pravoslavje ne velja, ker niso še odtegnili tozadevne prijave na grŠko-katoliški obred. Evo, kakšne odloke so mnogi Riomanjoi prejeli od c. kr. okr. glavarstva v Kopru. No. 1389. C. kr. okr. glavarstvo. Koper dne 9. febr. 1903 Gospod. A. K. v Ricmanjih. C. kr. okrajno glavarstvo ne more sprejeti Vaše protokolične iz jave od 27. januvarja 1.1. zadevajoče Vas izstop iz katoliške cerkve pri istočasnem pristopu v grško vztočno cerkev v zmislu odstavka 6 zakona od 25. maja 1868 drž. zakona št. 49, ker ste z ulogo od 2. avgusta 1900 prijavili Vaš izstop iz rimske- katoliške cerkve in pristop v grškokatoliško cerkev in ker niste do sedaj odtegnili to ulogo. Omenjena Vaša izjava od 27. januvarja i 1. nima torej nobene pravne moči. To velja tudi za enako izjavo oddano cd Vaše unukinje. Proti tej razsodbi Vam je prosto uložiti ukok na c. kr. namestništvo v Trstu pokom tega c. kr. okrajnega glavarstva v teku 14 dni po dnevu uročtve. C. kr. namestništveni svetnik SchafTenhauer s/r. Vojna na Daljnem Vztoku. Pomorska bitka pred Port Arturjem. Rr uterjev urad brzoj a vi j a iz Čifua z dne 11. t. m. ob 7. uri 30 minut zjutraj: Tušem ob polšesti uri zjutraj došla ruska uničevalka torpedovk poroča, da je ubežalo iz Port Arturja rusko brodovje, ob- stoječe iz 6 oklopnic, 4 križar k in polovice torpedovk. Imenovana torpedovka je zapustila Port Artur 10. t. m. zvečer in je imela na krovu 5 oseb, ki poročajo, da je japonska eskadra zasledovala rusko brodovje in da seje nadejati velike pomorske bitke na širokem morju. Isti urad je dobil iz Tokija tole poročilo: Rusko brodovje je v sredo zapustilo Port Artur. Vnela se je ljuta bitke, o katere izidu pa še ni ničesar znanega. Oklopnici »Retvizan« in »Pobjedo« so v četrtek zjutraj videli izven Port Arturja. Poveljnik kitajskega brodovja, Sa, je v sredo došel z Miaotavskih otokov v ćifu. On poroča, da je bilo v ponedeljek ponoči slišati močno kanonado izpred Port Arturja. Streljanje je trajalo celo noč in admiral je slišal tudi v sredo popoldne silno gro-menje topov. Parnik »Kašing« je prinesel v čifu vest, da je 30 milj zapadno od Č fua usidrana velika japonska skraŽna ladja. Iz C.fua se nadalje še poroča: Ruska torpedovka, ki je v Bredo semkaj dospela, se imenuje »Rezviji«; dolga je 61 m, obsega 240 ton s 3800 konjskimi silami in vozi 27 vozlov na uro. Kapitan te ladje zatrjuje, d a so velike ruske ladje samo s tem namenom zapustile Port Artur, da bi se združile z vladi v ostoško eskadro. Japonci na-skakujejo vsak dan trdnjavo z veliko vztrajnostjo. Z Volčje gere bombardirajo mesto neprestano z granatami Lazaretna ladja »Mongolija«, na kateri se nahajajo tudi ženske in otroci, je tudi z ostalim brodovjem odpiula iz pristanišča. Iz Tokija pa se poroča: Ogenj japonskih baterij, postavljenih na port-arturškem obrežju, je 10. t. m. prisilil rusko brodovje, da je odpiulo na široko morje. Ko se je ladjevje pojavilo zunaj luke, ga je admiral Togo takoj napadel. Bitka je bila silno ljuta in je trajala do noči. Kasneje so japonske torpo-dovke še opetovano napadle rusko eskadro. Nato se je japonsko brodovje umaknilo, samo ena straŽna ladja je ostala na mestu, da bi opazovala gibanje ruskih ladij. Dotična ladja je sporočila, da je ob mraku videla »Retvizana« in »Pobjedo« pluti proti pristanišču. Admiral Togo še ni poslal nobenega poročila o izidu bitke in o japonskih izgubah. Uradno poročilo iz Tokija pa se glasi: Razne iz Talienvana došle vesti zatrjujejo, da je rusko portarturško brodovje v sredo dopoldne zapustilo pristanišče. Vnela se je velika pomorska bitka, ki je trajala do večera. Naša torpedna flo-tilja je, kakor se kaže, tudi še ponoči napadla rusko brodovje. Ob zori se je zdelo, kakor da bi se bila »Retvizan« in še neka druga oklopnica tipa »P o b j ed e« um a k ni 1 a v pr i-s t a n i š č e. Poročilo, da je rusko brodovje vdrlo iz portarturškega pristanišča, potrjuje tudi japonsko poslaništvo v Berolinu, ki naglasa, da se je bila ljuta pomorska bitka, katere izid pa še ni znan. Vese samo toliko, da se je del ruske eskadre vrnil v luko. Iz stilizacije vseh teh poročil bi se dalo posneti, da se pomorska bitka pred Port Arturjem za Ruse ni končala neugodno. Sumljivo je namreč, da ve japonsko poročilo pač povedati, da je bila bitka na večer končana, ne omenja pa niti z besedico s kakim uspehom, kar je tembolj čudno, ko je admiral Togo preje nemudoma poročal o vsaki svoji operaciji in jo naslikal kot uspešno, ako tudi ni bilo o kakem uspehu niti duha, ne sluha. Takisto pa je tudi Od Reke do Senja. Črtice iz hrvaSkih kopališč. (Dalje.) II. Izlet v Novi. Doslej je prirejala družba »Un-garo crostaoc včasih kak izlet s parobrodom v bližino hrvaških kopališč. Ker pa se menda daljši izleti niso zadostno izplačevali — »Ungaro-crc&t£« je bila navajena pri osebah 1. in 2. razreda delati z 20—30 odstotki dobička in ker so se včasih zaradi slabega vremena — hude burje —, pred dvema letoma izletniki v dalmatinski romantični Obra-vao cb reki Zernuanji, zelo zakasnili, pr^mrznili in tudi morsko bolezen izkusili, zato se ni hotela letos »Ungaro croata« več spuščati v taka podjetja. Drug vzrok pa je bilo konkurenčno hrvaško podjetje v Senju, ki si je dalo zgraditi dve ladji: »Hrvatsko« in »Auta Starčeviča« pri neki tvrdki v italijanski Ohioggi. Vidi se, da so nam Italijani v gradnji parni-kov za nekaj meric spredaj, ako naj-ljufiji sovražniki Italijanov, primorski Hrvatje, dajejo prednost inozemski tvrdki pred domačimi avstrijskimi in magjarskimi (ReČani smatrajo sebe za Magjare in imajo res magjarske srednje šole, na Reki mornarsko akademijo, kjer je v 3 razredih 28 dijakov, med njimi trije pristni Magjari) katere podpirajo dotične vlade z mastnimi zneski. Hrvatje so računali na rodoljubnost svojega naroda in res je bil promet vedno zelo živahen, tako da je hrvatsko parobrodno društvo prevzelo precej osebnega in prtljažnega prometa. To zopet »Un-garo-oroati«, kjer se širi na prvem mestu magjarščina, ni bilo povšeči in da je magjarska pomorska oblast postopala prestraatno, je razvidno od t od i, da morajo hrvatske ladje pri-Btajati izven dige v Baroševem pristanišču, kjer je dosti navarno za tako majhne ladje promet, ker morajo potniki posebno ob neugodnem vremenu se podvreči nevarnosti vožnje v čolnih do ladij. Ako je torej na Reki nepriročno pristanišče, ter je Reka Hrvatom neprijazna, zmialila si je »Ungaro-croaka«, da zniža za 3. razred cene. Znižala jih je od 30 na 20 vinarjev. Samo požrtvovalnost naroda, ki na hrvatskih parnikih rajši plačuje višjo pristojbino, nego manjšo na tujih pijavk ladjah, zato se je letos priredilo že več izletov z Reke in Senja v Bakar, in zadnjič, v nedeljo 24. julija, v »Novi vinodolski«. Cena vožnji je bila sa vse prostore brez razlike po 1 krono za osebo, polovica za otroke in vojake. Že iz Reke se je pripeljalo precej ljudstva. Najbolj pa so bodli v oči štirje podčastniki 97. polka Jelačićevega, ki so pri vožnji v Novi in nazaj v Reko vselej, kadar se je ladja ustavila, kakor najeti, peli »Lepo našo domovino«. Ker je ta pesem, ako je svečano peta, zvezana z ne* kimi običajnimi ceremonijami, gostom pa, ki so bili večinoma letoviščarji iz raznih kopališč, ni ta zbor štirih uniformiranih vojakov posebno imponira), tako da je vse občinstvo na ladji molče poslušalo to petje. Pa tudi Cirkveničanje, Selčanje in Nov-ljani se pri našem prihodu niso za nas prav nič zmenili. Molče se je nekaj gostov izkroalo, nekaj vkrcalo in dalje do Novega, kamor je bila »Hrvatska« pripeljala k ljudski veselici goste iz Senja, dočim smo dospeli mi z Reke in niže ležečih pristanišč. Ko smo bili zapustili kraljeviško pristanišče ter se povezli okoli rta, na katerem je 'svetilnik, se nam je otvorila vsa istrska obala od vzvišenih naselbin Kastava in Metulj, dalje Voloska, Opatija in nad njima Veprinac, Lovrana pod ,Učko goro1, Kraj, Sv. Peter, Moščenice, Sv. Martin in Beršec. Tamkaj je stopila pred istrsko obalo severna glavina ,Jabla-novac', pred tega pa otok Čresa, skrit za rtom severnim otoka Krka draga »Omišeljska*, kjer sem bil pri nekem predlanskem izletu. V Omišlju, ki leži na neki skrmini nad morjem, je še ohranjen velik del franko pan-skega gradskega stolpa, razgled od severne cerkve je obsežen in obsega isto območje, samo da se vidijo gore julnoistrske, kranjske in hrvaške do Velike Kapele. Skozi kanal, ki teče med kopnim in skalovitim otokom (soogliom) Sv. Marka vstopili smo v kanal vlaški ali gorski, ki se v gorenjem delu imenuje Canale di maltempo (hudourni kanal). Na kopnem so se vrstile vasice z blesketajočimi se belimi hišicami, na desni strani smo kmalu minili akulj in šli mimo ribarskega pristanišča, kakerega tvori obala krška in neki polotočič, na katerem leži selo Vos —. Obala krška je nerodovitna, ker kaže proti burji svoja gola rebra, na hrvaškem kopnem pa je precej ze- lenja in dosti seliŠč, n. pr. Sv. Helena in slednjič Cerkvenioa, katero so hoteli Magjari izpremeniti v magjarsko Opatijo. Na severni strani Cerkvenioe je zgrajen velikanski hotel, ki pa nič kaj ne uspeva, ker je že šel iz več rok, jedenkrat celo iz rok nekega nadvojvoda, ki je enkrat akcijsko družbo rešil, pa se je potem kmalu tega bremena znebil. Magjari so bili tudi tisti, ki so prisilili vlado, da je premestila okrajno sodišče ii Novega v Cerkvenioo. Ob obali je cel kup prav imenitnih, ne prevelikih, ali vendar čednih novih hiš. Ta kraj si je dobro opomogel s hrvatsko protekcijo. Cerkvenioa ima dve kopališči. Na južnem kraju je molo, kjer se ustavljajo ladje. Cerkvenioa ima okoli hotela bujen park. Morje je daleč veukaj plitvo, ali nima peščenih, nego takoj kamenita tla. Nasproti Cerkvenici se odpira daleč v krškem otoku dobrinjako pristanišče, nad katerim se v južni smeri vzdiguje visoko na prehodu črez goro kraj Dobrin), odkoder vodi naravnost cesta v Krk na južno stran Krka v mesto Krk, ki leži na poševni obali, v bližini krasnega zatona koiljan-skega a frančiškanskim samostanom (Dalje pnh.) razvidno iz teh vesti, da so bila neresnična vsa uradna porodila iz Tokija, da bi bili Japonci potopili meseca junija oklopnico »Peresvjet« in »Pobjedo«. Kako bi bilo sicer mogoče, da bi Rusi vdrli iz luke s 6 oklop-nicami; ali ete imenovani ladji morda ostali od mrtvih?! Z mandžurskega bojišča. Korespondent »Daily Maila« poroča iz Tovana, da dobivajo Rusi vsak dan veliko število vojakov v Mandžurijo in da silno utrjujejo svoje pozicije med Mukdenom in Kurokijevo armado. V torek se je slišalo v smeri japonskega desnega krila močno gro-menje topov in razne eksplozije pri Anpingu značijo, da Rusi razstrelja-vajo skale in grade nove obrambne rove in jarke. Dva dni že dežuje na bojišču neprestano. Iz Siumintinga se čuje, kakor javlja >Daily Maii«, da se nahaja v Mukdenu ogromna ruska posadka in da se je armada v tem okrožju veliko hitreje dopolnjevala, kakor kje drugodi, odkar se je pričela vojna. Severno od Mukdena ni nikjer Japoncev. Močna japonska armada je utaborjena 25 mil) južno od Mukdena, ostala pa se nahaja 5 milj vzhodno od Liaojanga. It zanesljivega vira se javlja, da so se Rusi umaknili v Hintsu Kuropatkin in Aleksejev. Iz Petrograda se poroča, da je Kuropatkin zato pozval namestnika Aleksejeva v Liaojang, ker se hoče sam aktivno udeležiti bitke in s svojo osebno hrabrostjo navdušiti vojake k čimvečjemu pogumu. Za slučaj, da bi on v bitki padel, bi naj namestnik Aleksejev^prevzel vrhovno poveljstvo. Z czirom na to je Kuropatkim pozval namestnika v Liaojang, da bo takoj na mvs.o. Ruski napad. V Kurofcijevem taboru se Širi vest, da so Rusi navalili na japonsko desno krilo. Sliši se iz te smeri silno gromecje topov. Sklepa se, da prodira proti japonskemu desnemu krilu zelo močna ruska armada. Rusi v Koreji. Po poročilih iz Amerike name* rava general LineviČ z 20.000 možmi vdreti v Korejo. 5 do 6000 mož pa bodo Rusi izkrcali pod zaščito vladi-vostoških križark v Gensanu in se bodo polastili tega pristanišča. Kakor se iz Seula javlja, sta v torek že dospeli dve ruski kompaniji do Gensana, a ste se umaknili, ko ste opazili, da se tamkaj nahaja številnejša japonska posadka. Japonci mislijo, da bodo Rusi v kratkem z veliko močjo napadli Gensan. Vojne izgube na ruski in japonski strani Izgube, ki ste jih imeli obe vo. jujoči se stranki d o meseca julij ai znašajo na ruski strani: armada: mrtvih 36 častnikov, 980 mož, ranjenih: 103 častniki, 2080 mož, ujetih: 20 Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. X. (Dalje.) Samostan v Bistri je v 16. stoletju obsegal celo vrsto poslopij, ki so bila zgrajena v različnih časih in so brez redu bila postavljena okrog cerkve. Samostan je bil močno utrjen in obdan z visokim zidom. Pred samostanom je bila voda, v kateri je bila sezidana mala vila. Na znamenje kralja Davida so cigani od raznih strani planili na samostan. Drug je drugemu pomagal in kakor bi trenil so bili naenkrat na zidu, skočili na dvorišče ter se zapodili deloma proti glavnemu poslopju, v kate-rem so prebivali menihi, deloma proti drugim poslopjem ter jih obkolili. Samostan je bil v njihovih rokah, se predno se je kdo izmed doma ostalih menihov in hlapcev zavedel, da jim sploh preti kaka nevarnost. Kralj David je stopil sele potem na samostanska tla, ko so mu odprli vrata, in prišel je kakor kak zmagova- častnikov, 696 mož; mornarica: mrtvih: 44 častnikov, 920 mož, ranjenih: 13 častnikov 220 mož, ujeti 4 možje; na japonski strani: armada: mrtvih: 159 častnikov,, 3750 mož, ranjenih: 320 častnikov, 6810 mož, ujetih: 7 častnikov, 28 mož; mornariaa: mrtvih: 57 častnikov, 1144 mož, ranjenih: 16 častnikov, 840 mož, ujeti: 2 častnika, 15 mož. Ti podatki temelje na uradnih poročilih, ki sta jih do 4 julija ruski in japonski generalni štab naznanila. V celem je na obeh straneh padlo: 296 častnikov in 6794 mož; ranjenih je pa bilo: 452 častnikov in 9950 mož. V celem torej znašajo izgube na obeh straneh 18264 mol — in sioerodpade od tegašte-vila 13 096 mož na Japonce in le 5168 mož na Ruse. Izgube ladij na ruski strani: Potopile so se tele ladje: oklopnica »Petropavlovsk«, križarka »Varjag«, topničarka »Korejec«, mi-nonosna ladja »Jenisej« in torpedovke »Vnušiteljni«, »Stereguči«, »Strašni«, »Gremjašči« in »Bezpodžadni«; poškodovane so bile ladje: oklopnice »Retvizan«, »Cesarevič«, »Pobjeda«,»Sebastopol«, križarka »Pa-lada« in torpedovka »Slastni«. Na japonski strani: Potopile so se: oklopnici »Hacuse« in »Šikišima«, križarke »Jošimo«, »Mi jako«, »Kajman« in »Takačiko«, torpedovka št. 48, transportni parniki »Katsungmaru«, »Kinčumaru«, »Hi-tahimaru« , »Sadomaru«, »Idzumi maru« in 21 parnikov-branderjev; poškodovane so bile: oklop niča »Fuji«, križarke »Idzumi«, »Ka-suga« in »Asama« ter torpedovke »Akatsuki«, »lirami« in aSirakumi«- Rusi so torej izgubili 1 o k lop nico, 1 križarko, 1 topničarko« lminonosno ladjo in 5 torpedovk, Japonci pa 2 oklopnici, 4 križarke, ltorpedovk o, 5 transportnih ladij in 21parnžkov. Ruske izgube na morju znašajo torej v celem 9 ladij, japonske pa 33 ladij. Ti podatki so pač točni glede ruskih izgub, ne pa tako glede japonskih, ker so Japonci, ako je bilo le mogoče, prikrili izgube svojih ladij. Ni pa dvoma, da se je japonskih torpedovk potopilo več kakor ena! Pa kakor rečeno, ta izkaz je sestavljen po uradnih japonskih poročilih! 100 letnica avstrijskega cesarstva. Praga, 11. avgusta. Izvršilni odbor češko-radikalne stranke je izdal manifest, v katerem pravi, da je pred 100 leti se tzvršivša proklamacija Avstrije za cesarstvo za češke dežele nezakonita. Nemški patrijotje. Praga, 11. avgusta. Vkljub temu, da je posl. Schonerer zagrozil mestu Hebu, da odloži častno meščanstvo, ako pride cesar v II .b, je mestni zastop vendar povabil cesarja, a ker cesar ne pride k njim, lec ponosno in dostojanstveno ter mirno odredil, kaj naj store ciganske čete. Cigani so, izpolnivši njegovo povelje, zasedli vse utrdbe in preiskali vsa stranska poslopja ter povezali vjete hlapce, ki so bili tako presenečeni in preplašeni, da na obrambo niti mislili niso. Dralj David pa je s svojim oddelkom vdrl v glavno poslopje, v prebivališče samostancev. Težko je sopel in se je krčevito oprijemal svoje palice z zlato sekirico. V očeh mu je Žarel divji ogenj ; strast in želja, da se maščuje, ga je tako prevzela, da se je še komaj vzdržal na nogah, a železna neukrotljiva njegova volja je premagala celo telesne slabosti. — Patra Celestina mi dobite, patra Celestina ujemite. Sinovi moji, preiščite vsak kotiček. In živega mi ga pripeljite, da mu z razbeljenim nožem izre-žem srce. Sinovi Aronovi, maščujte se! Tako in enako je kralj David bodril svoje ljudi in ti so tiho, kakor bi se bali, da jih kdo sliši, sledili njegovemu povelju. V kuhinji so našli več Žensk in jih podrli ter povezali. Potem so preiskali vsako sobo, vsako celico, prosili bo, ako sme vsaj mestni zastop k njemu v Marijine vare. In to se je dovolilo. Župan doaedaj najbolj prusofilskega mesta se bo z dvema občinskima svetnikoma prišel prklonit cesarju na veliko jezo Vse nemcev in Scbonererja, ki bi sedaj moral odložiti častno meščanstvo. Dasi je ves občinski zastop v Hebu vsenemške stranke, vendar so mestni očetje uvideli, da mestu več koristi, ako se klanja svojemu vladarju, nego puskemu. Slovanske vzporednice v Šleziji. O p a v a , 11. avgusta. Poljski narodni svet za Šlezijo je izdal sledeči razglas: »Sedanja vladna odredba glede slovanskih paralelk v Šleziji zadostuje potrebam poljske ljudske šole le deloma, toda priznati se mora, da zamore ta odredba odpo-moči vsaj najnujnejšim potrebam Naša stvar je, da mirno počakamo nadaljnega razvoja v prepričanju, da vlada tako pravične in potrebne zadeve ne more opustiti iz edinega vzroka, ker gotove stranke rohne zoper ustanovitev«. Praga, 11. avgusta. Podpredsednik državnega zbora poslanec K a i s e r , je priobčil v »Bohemiji« članek proti utrakviziranju učiteljišč v Sleziji in na Češkem ter izjavlja, da morajo Nemciodločno nastopiti proti vladi. Od boja ne smejo odstopiti, dokler se jim ne zagotovi narodno stališče in dokler se »krivica« ne odpravi. Posebno piha na dušo konzervativnim veleposestnikom, ki se doBedaj še niso dali ogreti za to gonjo. Pisec opozarja konzervativce, da Avstrija ne more obstati, ako ni — nem ška ! Realci na vseučilišču. Dunaj, 11. avgusta. Vsled naredbe naučnega ministrstva, ki pripušča absolvente realk k vseučilišč-nim študijam, je marsikdo mislil, da pridobe na ta način realci eno leto pred gimnazijci, ker trajajo študije na realki le 7 let. Zaradi tega je ministrstvo v naredbi, ki jo je ravnokar razposlalo deželnim šolskim svetom, razložilo, da se smejo abituri-jentje z realk šele leto dni po prestanem zrelostnem izpitu pripustiti k dopolnilnemu izpitu iz latinščine in grščine. Ogrsko hrvatski državni zbor. Budapešta, 11. avgusta. Najprej se je sprejel finančni zakon za leto 1904 v tretjem branju; istotako so se sprejele druge predloge, ki so bile prejšnji dan v razpravi. — Potem so ministri odgovarjali na razne interpelacije. Poljedelski minister T a i 1 i a n je odgovarjal na interpelacijo posl. Posgaja zaradi prepovedanega izvoza živinske krme. Ia terpelant je zahteval dvojno: ugodnosti pri transportu in prepoved izvažanja živinske krme sploh. Minister je povedal, da izide že danes v uradnem listu taka prepoved, ki pa se seveda ne sme raztezati na Av- vsako luknjo, a nikjer ni bilo sledu po nobenemu menihu. Pridrveli so v prvo nadstropje in tam našli dva bolna meniha. Vrgli so jih iz postelj in vprašali, kje da je pater Celestin, ali meniha jim nista vedela vzlic vsem grožnjam ničesar povedati. — Zvežite ju in zakurita jima pod nogama, potem se jima Že razvozla jezik, je ukazal kralj David in je šel dalje. Naenkrat so se odprla vrata na koncu hodnika in prikazal se je prijor Ahacij z zlatim križcem na prsih. Postaral se je bil v nekaterih mesecih tako, da ga je bilo komaj spoznati. Oči njegove so bile motne in koraki njegovi negotovi. Bil je že vinjen. Uzrši cigansko tolpo s kraljem Davidom na čelu, je dvignil roko in gugaje se sem in tja vpil: — Na kolena! Kaj ne veste, da sem jaz prijor! Na kolena! A cigani so ga hipoma zgrabili in z grmečim glasom je vprašal kralj David : — Kje je pater Celestin. Če ne strijo, ker bi kaj takega ne bilo mogoče vsled skupne oarine pa tudi se lahko zgodi, da bo še Ogrska potrebovala uvoz krme iz Avstrije. — Ministrski predsednik grof T i s z a je odgovarjal na celo vrsto interps-lacij, med njimi tudi na interpelaoijo posl. R a k o b i j a , ki se je pritože val, zakaj se v kr. operi v Budapešti poje toliko Wagnerjevih in premalo madjarskih oper. T i s z a je rekel, da tudi on smatra gojitev madjarske glasbe za zelo važno nalogo kraljeve opere, vendar je smešno, ako se hoče Wagnerjeve opere, katerih kulturna važnost je priznana po celem svetu, izključiti na Ogrskem. Posl. E o t v o s je govoril o istem pred metu ter zahteval, naj bi se vsi češki in nemški muzikantje izgnali iz dežele. — Potem je predlagal ministrski predsednik, naj bi se zbornioa a odrom na dosedanje obsežno delo in nastopivšo utrujenost odgodila do 10. oktobra, kar se je z veseljem od vseh strani dovolilo. Spor med Turčijo in Ameriko. Pariz, 11. avgusta. Splošno se sodi, da bodo velesile, ki so podpisale svoječaBno pariško pogodbo, vplivale na sultana, da ugodi zahtevam Zedinjenih drŽav, da se zadeva ne pritira tako daleč, da bi morali Amerika poseči s silo vmes. Carigrad, 11. avgusta. Ameriško sredomor.ko brodovje je dospelo danes v Smirno. Carigrad, 11. avgusta. Odgovor turške vlade na zahteve Ze-dinjenih držav je obljubljen za jutri. Vstaja v nemški Afriki. B e r o 1 i n , 11. avgusta. Polkovnik L e u t \v e i n in major Glase-n a p p sta tako nesrečno operirala proti vstašem, da so Nemci izgubili do sredi junija 32 častnikov in 396 vojakov; nadalje je bilo pomorjenih 158 naselnikov, a izmed 162 farem so jih vstaši popolnoma razdjali 144 ter provzročili škode nad 10 milijonov kron. Šele ko so poklicali bur-skega generala T r o t b o na pomoč, začeli so Nemci napredovati. Trotha operira tiho, a baje tako srečno, da ima vstaše že obkoljene na neki planoti na severu, odkoder jih bo le malo moglo uiti. Trotha ima na razpolago 211 Častnikov, 51 zdravnikov, 64 voj. u adnikov, 4965 podčastnikov in vojakov, 32 topov in 5177 konj. Štajerskemu in primorskemu učiteljstvu. Odbor »D r u š t v a za zgradbo učiteljskega konvikta« je poslal deželnima učiteljskima društvoma v Celju in v Gorici ta-le odborov sklep: Na zadnji glavni skupščini naše »Zaveze« v Postojni, dne 22. maja t. 1. je bil sprejet sledeči predlog: »Učiteljski konvikt' se obrni do vseh deželnih učiteljskih društev, da se razširi njegov delokrog tudi na ostale slovenske dežele.« O tem sklepu se je razgovarjal odbor »Društva za zgradbo učitelj- poveš resnice, te vržem na dvorišče in te dam živega sežgati. — Razbojniki, capini, je vpil prijor Ahacij. Ali mislite, da smete z menoj tako govoriti ker sem krivopri-sežnik? Se sem prijor in kaznoval vas bom ! Vi Belcebubovi poslaniki, hudičeva zalega, vi smrad peklenski. — Zdaj se je zagnal kralj David s tako besnostjo v prijorja, da so odleteli cigani na vse strani. Zgrabil je prijorja za vrat, ga stresel, kiikor lev svoj plen in ga treščil ob zid s toliko silo, da se je prijor kakor mrtev zgrudil na tla. Kralj David je v prvem trenotku odstopil nekaj korakov, potem pa zopet planil k prijorju, ga s svojimi koščenimi rokami zgrabil in dvignil in ga hipoma vrgel Čez hodnik na dvorišče potem pa ukazal: Naprej ! Cigani so preiskali samostan in vsa postranska poslopja, a patra Celestina ni bilo dobiti. Preiskali so cerkev, vlomili v rakev, odprli celo krste umrlih menihov, a brez uspeha. Našli so vhod v podzemske ječe in osvobodili mnogo jetnikov in jetnic ali o patru Celestinu tndi ta ni bilo sledu. Vzlic vsi hitrosti, s katero so de- škega konvikta v Ljubljani« v svoji seji dne 28. junija t. 1. in sklenil sledafte: Že ob ustanovitvi našega društva ae je mialilo na to, da bodi »Učiteljski konvikt« v Ljubljani zavod za vse slovensko učiteljstvo in zato so se bila tudi pravila osnovala tako, da ne govore o kaki posamezni deželi. Dotična dva poziva sta bila razglašena v obeh naših listih* v »Učiteljskem Tovarišu« in v »Popotniku«. Ker je pa štajersko učiteljstvo takrat mislilo na lastni tak konvikt v Mariboru in bilo menda tudi že storilo tak eklep in b&)e že nabiralo denar v ta namen, in ker se je dalje čulo od strani, da se ogreva za tak lastni zavod tudi primorsko učitelj stvo, se je potem omejilo delovanje našega društva samo na Kranjsko. Ker je pa sedanje Štajersko in primorsko učiteljstvo opustilo misel na svoj lastni konvikt in ob zadnji skupščini »Zaveze« se izreklo, pristopiti in sodelovati pri našem kot skup nem društvu, izreka podpisani odbor, da z veseljem pozdravlja ta korak naših štajerskih in primorskih tova rišev in ga bo ob prihodnjem kon viktovem občnem zboru najtopleje priporočal. četudi je učiteljstvo na Kranj skem dosedaj samo zbralo nad 20.000 kron zgradbenega kapitala, se bo pa štajersko in primorsko učiteljstvo sedaj s podvojeno silo potrudilo, da zamujeno popravi, in v ta namen se mu nudi baš letošnja desetletnica našega društva, ki jo hočemo proslaviti najlepše s tem, da zbert-mo čim več zgradbenega kapitala. Zato bi bilo želeti: a) da pristopijo vsa ondotna učiteljska društva k našemu društvu kot pokrovitelji; b) da prirejalo, kjer le mogoče, konviktu v korist koncerte ali domače veselice, saj sodeluje učiteljstvo demalega po vseh društvih, posojilnicah itd ; o) da učiteljska društva in posamezniki sodelujejo pri kolekti poštnih znamk za učiteljski konvikt; č) tudi imamo na razpolago še nekaj sto »krajcarskih in pet krajcar skih knjižic«, ki bi &s razposlale posameznim okrajnim učiteljskim dru štvom, da jih razdele med delavnejše svoje člane, ki naj ob raznih prilikah razproda j* jo dotične znamke dotlej, da se uredi dobrodelna loterija, za katero se sedaj v konviktovem odboru marljivo dela in pripravlja; d) sploh pa naj vsa učiteljska društva kakor tudi posamezniki odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« z besedo in dejanjem v vsem njegovem prizadevanju podpirajo. Na ta način bomo skupno napravili velik korak naprej do plemenitega smotra, ki si ga je zastavilo društvo ob svojem postanku. Upamo, da bo po tem pojasnilu slavni odbor ondotnega deželnega učiteljskega društva drage volje pri svojih okrajnih učiteljskih društvih storil nemudoma vse, da se ta želja uresniči in čimpreje prične z nabiranjem zgradbenega kapitala po gori označenem načinu. Zaradi »krajcarskih knjiže« prosimo navodil, kam, komu in približno koliko naj bi jih poslali. V trdni nadi, da smo dovolj in blagohotno osvetlili vso zadevo, pri* čakujemo v kratkem odgovora, ker čas hiti in treba na de!o. Ker stojita k'persko in volosko učiteljsko društvo izven primorske' deželne učiteljske zveze, prosimo lali cigani, je seveda čas hitro minil. Straže, ki so stale na cesti proti Vrhniki in proti Borovnici in branile ljudem, da niso mogli mimo Bistre, ho pošiljale pozive, naj se cigani požurijo. Zavrnjeni ljudje so bili namreč že raz nesli, kaj se jim je primerilo in zdaj so se cele čete s sodnikom Završauom na čelu napravile na pot v Bitro. Toda kralj David se za to ni zmenil. — Naredite hitro ogenj in prinesite jetnike sem je zapovedal kralj David. Večina ciganov se je lotila bila že ro panja. Znašali so iz cerkve in iz sa mostana cele kupe raznovrstnih dragocenosti. V prijorjevi sobi so našli skrinjo, polno denarja, in jo oduesli v gozd. Tudi z naropauimi dragocenostmi so se otovorili cigani in odhajali ing za dragim v temni les, kjer so se razšli na različne strani. Slama, ki so jo na povelje kralja Davida nanesli na dvorišče, je bila hitro užgana. Visoko je zaplapolal ogenj in strahoma so gledali vjeti samostanski posli, kaj da bo. Kralj David je stopil pred jetnike, ki so zatrepetali bojazni pred strašnim starcem. vljudno, da ju odbor o tem dopisu obvesti in morda povabi k skupnemu iazgovoru. S kolegijalnim pozdravom za odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« J. Furlan, J. Rezek, t. č. predsednik. t. č. tajnik. J. Dimnik, t. č. blagajuik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. avgusta. — Davčni administracija zahteva s svojim razglasom z dne 1. avgusta 3225 de 1904 napovedi v evrho odmere hišno najemninskega davka. V razglasu stoji: V to potrebne tiskovine dobivajo se v zadružni tiskarni, (preje R. Militz) seveda proti plačilu. Okrajna glavarstva pa pošiljajo hišnim gospodarjem napovedi brezplačno. Ali mora ravno v Ljubljani vsakdo davčni upravi še papir kupovati. Z^kaj dela administracija razloček od c. kr. okr. glavarstev. Ali morda zadružni tiskarni v podporo? če hoče davčna administracija napoved kakor jo tiska zadružna tiskarna, raj jo dostavi posestnikom, saj se vse napovedi (za osebno dohodnin rentmno itd.) dobivajo brezplačno, zakaj pa ta ne. Finančna direkcija kje si? Prizadeti davkoplačevalci. — Koroški Slovenci nameravajo s pomočjo posojilnic in raznih rodoljubov ustanoviti svojo kmetijsko družbo. — Vojaška vest. Poveljnik štajerskega orožništva, polkovnik A3olf Smole, je šel v pokoj ter dobil pri tej priliki red železne krone tretje vrste; na njegovo mesto pride dosedanji orožniški poveljnik i« Bukovine, polkovnik Jurij pl. Catargi. — Sokolstvo s« zbere v nedeljo v Br«rž?cnh ne toliko, da prisostvuje otvcritvi »Narodnega doma«, kakor da položi teir.el) »S o k o 1 u« v Brežicah- Vse je že pripravljeno, da začne ta nova sokolska postojanka delati. Velike in nedogledne valnosti bo novi »Sokol« za ves bre iiski ofcraj. Zato pa je potrebno, da smo »Sokoli« v nedeljo polnoštevilno zbrani v južnoštajerskem mestu, kjer le še čuden anabronizem vzdržuje — nemštvo. »Ljubljanski S^kol« odpotuje v nedeljo o p o i d n e z brzo-vlakoro. Na Zidanem mostu se snide s »Celjskim Sokolom« ter z drugimi narodnimi društvi iz Celja. »Zagreb ški S kol« pride korporativno v Brežice. — Dcinea zvečer ima »Ljubljanski Sokol« redovne vaje v telovadnici ter sestanek, da se dogo vorimo o podrobnostih. — Sokolskemu skladu so darovali gg.: Ferdinand S o u -v a n, ki je že 41 let član ljubljanskega »Sokole«, znesek 50 K; Ilija Pr e d o v i č, cbč. svetnik 19 K 52 h; Anton Reich, načelnik plačilnih uradov 6 K; stavbna tvrdka G Ton-n i e s v Ljubljani 120 K; tvrdka A & E. Skaberne 11 K 23 b; Ivan JebačinlOK; H Hieng, trgovec z delikatesami 9 K 38 h; F. Mencinger, trgovec s specerijami 8 K; Josip M urni k, trgovec s apecenjami 10 K; Jakob Zalaz- — Kje je pater Celestin, je vprašal kralj David. Ce mi ne poveste resnice, vas dam na mestu žive sežgati. Jetniki so zaječali groze in vsi naenkrat so zaklicali: — Pater Celestin je šel v Brezovico. — Lažete, je zagrrael kralj David, ^loji ljudje so natančno pazili in jaz vem, da patra Celestina ni bilo med menihi, ki so šli v Brezovico. — Šel je, žel! Z menihi je Šel! so vpili jetniki. A ni bil v meniški halji. Oblekel je stražarjevo obleko in je jezdil med hlapci. Kralju Davidu je skoro zastala kri in nekaj trenotkov se ni mogel ganiti, niti ziniti besedice. Iz daljave seje slišalo Streljanj'e, a kralj David se ni zmenil za to. Prihiteli so cigani, ki so bili na straži. — Vsa Vrhnika je pokonci, so Tput Naše straže so že pobili. Bežite, Režite! Cigani so pobrali kar so bili 8e nanesli naropanih reči in tekli v §0Z<1, samo kralj David se ni ganil z mesta. Nekateri cigani so skočili k njemn in ga hoteli s seboj potegniti, kralj David se jih je otresel. — Bežite, Vrhuičani so tu, so kričali cigani pri vratih. n i k , pekovski mojster 5 K; E d -mund Kavčič, trgovec s špeee-rijami 10 K; tvrdka C e i n i k & M i lavec 28 K 48 b; Dragotin Hribar 5 K; tvrdka J. N a g 1 a s 6 K; tamburaški in pevski klub »Šiška« 50 K 26 h. Živeli! — Koncert pevskega društva „Zvon" na Drenikovem vrhu. Kakor se je že poročalo, napravi pevsko društvo „Zvon" iz Šmart-nega pri Litiji prihodnjo nedeljo izlet na Drenikov vrh in tam koncert, Čigar Čisti dohodek je namenjen učiteljskemu konviktu. Z ozirom na veliki ugled, ki ga uživa mešani zbor „Zvon" zbog svojih ne-brojnih izborno uspelih pevskih prireditev in z ozirom na dobrodelni namen je pač želeti, da bi se slavno ljubljansko občinstvo kar najštevilnejše udeležilo tega koncerta. Pevski zbor „Glasbene Matice" se udeleži koncerta korporativno. Poleg izbranega petja bode skrbljeno za zabavo : uvedla se bode šaljiva poŠta, metal se bode „koriandoli", zažigal se bode umetalen ogenj itd. Začetek koncerta bo ob petih popoldne. Vstopnina za osebo 60 vinarjev. — Pevsko društvo „Sita-vec" udeleži se otvoritve »N a rodnega doma« v Brežicah dne 14. t m. korporativno z zastavo, ter sodeluje pri koncertu. Odhod iz Ljubljane v nedeljo dopoldne z brzovlafcom ob 1 412 uro. — Ob iej priliki ogleda si nekaj čianov na praznik lepo stoliOO Hrvatske — dični Zagreb. — %a potujoče knjižnice ferijalnega akademicnega društva „Prosvete" so zadnji teden darovali: gdč. Marija Uršič, poštarica v Medvodah 48, g. Franjo Hauptman, c. kr. profesor v Gradcu 122 'ii g Viktor Giuha, abiturijent 10 knjig. Dosedaj je darovanih v celoti 493 Doij ah manj uporabnih knjig. Živeli darovalci in njih nasledniki! — Z ozirom na to, da se otvori 28. t. m. prva potujo4a knjižnica, da pa je do danes darovan samo šele en izvod Jurč'ča, prosimo iskreno, da bi kak rodoljub svojim pošiljaiv»m pndejal tudi Jurčiča! — Poučni izleti „Pro-s*ete"j ki so se izvršili pretečem tedenj so krasno uepeli. Ponedeljek ie ratkazal izletnikom g- Ds^e?eo vse podrobnosti tukajšnje c. kr. predilnice. Sredo j»h je popeljal g. Ko man. uradnik c. kr. tob%Čne tovarne, v vse njene oddelke, četrtek pa so si izletniki ogledali v navzočnosti g. Tanšiča Koslerjevo pivovarno. Vs**n udeležencev je bilo 85, povprečno po 26. Zgoraj naznačenim tvrdkam in gospodom voditeljem iskrena zahvala! — Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko priredi 20. t. m. (v soboto) ob 8 uri zvečer v restavraciji »Novi svet« na Marije Terezije cesti, kiikor običajna zopet prijateljski sestanek. Dne 4 septembra (nedelja) t. 1. namerava r*vnoi«to društvo napraviti izlet v Podbrezie pri Kranju (železu, postaja Podnart-Krop») To se gosp. članom-kolegom tem potom naznanja, ker se posebnih vabii ne razpošilja. Ob enem se prosi kar najmnogošteviI-nejše udeležbe gg. kolegov z rodb .nami pn teh eminentno važnih i -legijalnih prireditvah. — Tamburaški koncert na Bledu priredi slovensko oraln * društvo v Kraniu dne 14. t. m. (nedeljo) v restavraciji g. župana Jak'. Peternela na Bledu Ziačeiek koncert* ob 7. uri zvečer. Vstopnina znaša za Počasi se je obrnil kralj David proti njim, ki so že bežali, potem je dvignil svojo roko. Nekaj je hotel reci, a v istem trenotku je na zidu, ki je ločil samostan od vode počil strel. Vse je zavrisnilo, kralju Davidu pa je omahnila roka nazaj in potem je padel vznak. V tem trenotku se je zunaj zaslišal velikanski šum. Počilo je še nekaj strelov in na dvorišče se je zapodilo vse polno oboroženih ljudi, ki so bili prišli samostana na pomoč. Pa tudi z obmejnega zidu je planil star mož, samostanski hlapec gluhi Tobija in vihteč svojo puško pridrl na dvorišče ter kričal: — Jaz sem ga ustrelil — kralja Davida. Jaz sem ga ustrelil, ciganskega poglavarja. Sodnik Završan je odredil kar je bilo treba, da se samostan zopet zavaruje; mnogo mož je šlo zasledovat cigane. Iz gozda se je večkrat slišalo streljanje ali zasačili niso nikogar, prav kakor bi se bili cigani zarili v zemljo. Na dvorišču pa sta mirno ležala drug poleg drugega dva mrliča, samostanski prijor Ahacij in ciganski kralj David. _ (Dalje prih) osebo 60 vin. V slučaju neugodnega vremena se koncert preloži. — Akademiki-planinci in sploh vsi prijatelji tonstike se še enkrat opozarjajo, da priredi »Ceško-slovenski a k ■d plan. krožek S. P. D « v nedeljo dne 14. t. m. veliko ljudsko veselico v prijaanem Bovcu Planinoi, v Bovcu na veselo svidenje. — Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu priredi na vrtu gostilne g. Brunerja v nedeljo, dne 14 avgusta t. 1., ob 5 uri popoldne koncert. Med odmorom svira meščanske garde godba. Vstop nina za člane prosta, nečlani plačajo za osebo 30 vin, obitelj 60 vin. Ob neugodnem vremenu vrši se ta koncert začetkom septembra. Odbor. — V Krškem so včeraj dne 11. avgusta potegnili i* Save potop Ijenca. ki je star 20 do 24 let. To je baje Jos. Sikošek is Podsrede, političnega okraja Brstiče, bivši tovarniški delavec v Trbovljah; utonil je pri kopanju v Savi pri Trbovljah dne 7. avgusta. — Strela Je ubila dne 10. t m. na Veliki Planini pri Kamniku posestnika Ignaoija Svržino iz Stotnika. Njegovega sina je strela samo prasnila, tako da je prišel kmalu zopet k zavesti Strela je ubila tudi tri krave reČenega posestnika. Svritna je zapustil vdovo in šestero otrok. — Požari. V Podbruški v kamniškem oaraju je gorelo pri po sestoici Katarini Urankar. Škode je 5400 K. — V Medkušu so seveda zopet otroci zažgali pri Matevžu Tor karju. Oškodovana st« dva posest nika: eden za 728 K. drugi za 440 K. — Vlak je povozil med Brežicami in Savs&im Merofom posestnika Josipa Cvetka iz Gabrjev. Odtrgalo mu je obe nogi, eno roko ter mu zmečkalo glavo. To se je zgodilo ob 9. zjutraj, a ob 7. zvečer so še ljudje, ki eo se vozili proti Zagrebu, baje videli ležati grozno razmesarjeno truplo ob železniški progi. — Iz Sevnice se nam poroča: Županstvo in krajni šolski svet sev-niški priredita sporazumno dne 18. t. m. v proslavo cesarjevega rojst nega dne s lav n ost, pri kateri sodeluje godba celjske Čitalnice pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Koruna. — Afera tržaških bomb. Red arstveni or^r^ni so aretovaii Mar cella Depauia. Friderika Giuliuzzi in Hektorja Cuain *. Prva dva sta baje v zvezi z afero bomb, zadnji pa je menda pomagal slikati poslopje na-mestništva z barvami italijanske tri-kolore. Pri Depaulu je bila pred are* tacijo hišna preiskava na stanovanju in v njegovi kavarni v ulici Sette Fontane. Giuliuzzija so aretirali v bolnišnici, kjer se je nahajal kakor bolnik v X. oddelku. Ker pa pri-marij dr. Massopust ni dovolil, da bi Giuliuzcija odveli v zapor*, pos'avili so ob postelj poslednjega redarja z nalogom, da ne dopusti bolniku občevati z nikomur. Slednjič je bil aretiran sluga razpuščenega društva »L* vita dei giovani«, Josip Stanoich. I ■ žerier stavbnega urada EUrbich je zopet izpuščen na svobodo. Slednjič poročajo, da je te dni sodna komisija preiskovala dno morja v prvem basinu svobodne luke. Na ukaz preiskovalnega sodnika so bili aretirani še: Feliks Vidusso, Oton Tamanini m Osmund Zwirn. — Včeraj opo-ludne je šei preiskovalni sodnik dr. Barzal z večim številom policijskih agentov in z enim potapljačem v svobodno luko. Tam je dr Barzal odredil preiskovanje — morskega dna ob bregu med pomoloma st. 3 n št. 4. Potapljač se je spustil v morje, kjer je ostal več nego celo uro. Ko so ga pa potegnili iz vode, je potapljač prinesel seboj zaboj ček,katerega je bil našel na morskem dnu. Na zabojčku je bila — kakor na enem, ki so ga našli v prostorih društva »Ginna-stica« — narisana mrtvaška glava z napisom: »Pericolo di morte« (smrtna nevarnost) Pripoveduje se, da so bile v zaboju dve Orsinijevi bombi — kakor prejšnji — in da je bil v zaboju še drug, železen zabojček, v katerem se je nahajala potrebna raz strelivna snov. Na istem mestu. kj**r so našli bombe, je bil vsidran še prei 14 dnevi ital j*nski pa? ni k »Minii,« Z.i njim se je pa vsidral istotam italijanski p*rnik »Francesci Garcia« ki je pa v torek ponoči udplui. — Konj na vozu« Danes do poldne ob 1l^lt. )e Pe*'al Kanzingerjev hlapec Jožef Bsnifer po Prešernovih ulicah z dvema konjema težko na ložen voz. Pred prodajaln ico zlatarja gosp. Drag. Košaka je enemu konju padel zaboj na hrbet, vsied česar Bta se oba splašila iu dirjala po ulici dalje. Tudi konj g. A dreja MarČana se je splašil, ko |e videl, da ta dva dirjata ter ju prehitel, a sta ga po zneje došla in je eden Ranzingerjevih konj skočil na Marčanov voz in se poškodoval na progi. Tudi nekaj blaga je bilo poškodovanega. Krivda zadene hlapca le v toliko, ker ni bil voza zavrl. — Umrl je v deželni bolnišnici železniški delavec Jožef Vidic, o katerem smo včera| poročali, da mu je bil vlak zmečkal obe nogi. Živel je samo še eno uro. — Tatvina. Ukradeno je bilo včeraj bolniku Ivanu Kordišu v de želni bolnišnici 10 K denarja, kate re#a je imel pod sglavjem Tatvino je bil izvršil eden njegovih sobolnikov, vendar se pa ni moglo dobiti pravega krivca. — Izgubila je Katarina B višnjevo in- Pao srajco, vredno 6 K. < — Gospod, ki Je pobral desetak na Turjaškem trgu, se poziva, da ga prinese takoj na policijo. — Dru Nt vena godba priredi jutri zvečer na vrtu notela »Lloyd« društven koncert za člane. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin Začetek ob 8. uri zvečer. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. julija do 6 avgut-ta 1904. število novorojencev 12 (=16 6°/oo)' mrtvorojene! 3, umrlih 28 (=38 7 °/00), med njimi so umrli za otroč>co 1, sa jetiko 5, vsied neegoda 1, za različnimi boleznimi 21. Med njimi je bilo tujcev 9 (=321°/0), iz zavodov 13 (=46 4 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za čkarlat»co 3, za vratico 1 oseba. * Najnovejše novice. — W a 1 d e c k Rousseau dobi na rodni pogreb, kakor je sklenil mini strski svet. Pogreb bo prihodnji torek. — Ruski poslanik v New Yorku, grof Ca b si ni, je dobil več grozilnih pisem od ruskih anarhistov, ki žive v Ameriki. Policija ja> odredila dalekosežna varnostna sredstva. — Dvojna meraza avstrijske Nemce v Nemčiji. Ako ho dijo Schoaerer, Wolf in Iro itd. huj skat zoper Avstrijo na nemška tla, jim tega nihče ne brani. Nedavno pa je avstrijeki posl. Pernerstor-fer napovedal v Frankchrodu predavanje o socijalni demokraciji v Avstriji, a policijsko predsedstvo mu je takoj zagrozilo, da ga izŽene kot nadležnega tujca. — Mednarodni kongres za versko zgodovino se vrši v Bazi j u od 30. avgusta do 2. septembra. — Ekscentričen princ. Pruski princ Friderik Leopold, ki namerava kmalu odriniti na bo jišče v Mandžurijo, se je spri s svojim dvornim maršalom, ki je princa na cesarjev ukaz učil varčevati. Princ je namreč s svojo apanažo skoraj pri kraju, ker v svoji nagli jezi od-stavlja uslužbence, katerim mora potem do smrti dajati oelo njihovo plačo. — Požar na vlaku. Na po staji Kemmeibach zahodnje železnice je nastal požar v poštnem vozu. Zgorelo je več sto poštn>h zavojev. — Kolera v Petrogradu se je pojavila le v glavah za Japonce vnetih nemških časnikarjev, v istini pa se ni pripetil noben slučaj kolere. * Falitna električna tovarna« Električna tovarna na Sem-mermgu, ki je preskrbovala z razsvetljavo Murzzuschlaga, Spital,Stein-haus in Semmering, se je proglasila za fclitno. * Menmren slepar. Neki trgovski pomočnik Aleks. Gdhring iz Rusije je izvršil pod krivim imenom po mestih v Avstriji razne sleparije. Ko se je drugič oženil, je prišel v Trst, kjer je neki vdovi izvabil mnogo denarja, obetsvsi ji zakon, a je po begnil v Gradec, kjer je tudi izvršil več sleparij. V Gradcu so ga prijeli ter obsodili v 7ietno ječo. Po prestani kazni je šel na Dunaj, kjer se je pod imenom Voigt oženil z neko mlado Dunajčanko, ki ji je izvabil 12 000 K. Potem je zapustil tudi svojo tretjo ženo ter pobegnil med svet, da ga redarstvo zaman zasleduje. * Zasmehovanje Vatikana. Stari rimski satirik Pa*quino, ki s svojimi žgočimi sarkazmi tudi kardinalom in papežu ni prizanašal, se je zopet pojavil povodom konflikta med Vatikanom in Frsnojo. Dne 1 avgusta so zjutraj našli na vseh cerkvenih vratih v Rimu lepake s pa peževim grbom. Verniki so postajali ter spošijivo čitali naredbo kardinala »Fiasoon'ja«, papeževega vojnega ministra, kjer je bilo čitati: »Vsied prekinitve dipkm*tičnlh zvez med Francijo in Vatikanom se skličejo k orožju vsi sposobni možie, ki so bili rojeni med letoma 1821. in 1848 nobena vrata vojaštva ni izvzeta. Vojni minister si pridrži pravioo, da skliče tudi može, ki pripadajo me ščanski gardi. Generalu Charrettiju se je naročilo znova urediti voj junaških papeževih Cuavov.« * Koliko stanejo počitniee. N eki francoski list je izračuni!, da se v Evropi izda vsled počitnic na leto 76000000 frankov. To bi bilo nad 2 milijona frankov dnevno in 100000 fr. v eni uri. Toliko baje izdajo evropski turisti v počitnicah. Zima se preživi ob francoskem na breiju ali v Italiji, poletie pa na morju ali v gorah Celo leto prežive bogatini izven mest. Kmetje prežive en teden ali dva tedna v mestih, meščani pa gredo na deželo; drugi potujejo v inozemstvo. Zadnje vrste ljudje izdajo seveda največ za počitnice. 3 milijone turistov je vsako leto v Švici, kjer puste 150 mili o-nov frankov. Ne veliko manj obiskovalcev imajo franooska Rivijera, Italija in Špan i j*; izdajo pa mnogo več, namreč do 300 milijonov frankov. V Pariz pride vsako leto nad 900 000 oseb iz tu|ine in z domaČe debele, 600.000 obiskovalcev ima London, 500000 Berolin, 350000 Dunaj itd. Stroški teh izletnikov znašajo 225 milijonov fr. V evropskih kopališčih je na leto najmanj 12 milijonov oseb, a stroški znašajo 80 milijonov frankov. ' ARo je res? Nemški listi pripovedujejo, da ima car na dvoru nekega špiritiata iz Lijona, ki ima carja v popolni oblasti. Vsak dan mora »čarovnik« priklicati caru spretne bojevnike iz preteklih časov od Julija Cezarja naprej, da mu dajejo dober svet. Špiritist je pridobil c*.rja tako z* se, da mu je ta hotel izposlovati pri francoski vladi naslov doktorja. Ker pa to ni Šlo tako lahko, napravil ga je car za ruskega pol-kovnega zdravnika, da pohaja po dvoru v uniformi, ki je z zlatom obšita. Telefonska in brzojavna poročila. Petrograd 12. avgusta. Carica Aleksandra je davi povila sina. Radost v Petrogradu je nepopisna. Rusko-japonska vojna. Petrograd 12. avgusta. Poročevalec „Russkih Vjedomosti" poroča z bojišča, da ju položaj generala Kuropatkina danes tak, kakor je bil položaj Napoleona I predveliko bitko pr L i p s k e m, iz česar pa še nikakor ne izhaja, da mora Kuropatkin podleči Dopisnik ceni, da imajo danes Rusi in Japonci 470 000 mož in 1200 topov na bojišču. Pariz 12. avgusta. Francosko časopisje je polno hvale za admirala Vithefta, ki je večji del ruskega brodovja srečno izpeljal iz Port Arturja. Japonsko poslaništvo priznava, da se je Vitheftu posrečilo pobegniti in da se je japonsko brodovje po ljuti bitki moralo pred ruskim brodovjem umakniti, neče pa ničesar povedati o japonskih izgubah Vsi listi se strinjajo v tem, da ima izhod ruskega brodovja iz Port Arturja za Ruse tak pomen, kakor zmaga v veliki bitki Nobena stvar ne pojasnjuje tega pomena bolje, kakor odredba japonske vlade, da je ustaviti vsa vožnjejaponskih trgovskih ladij. London 12. avgusta. Japano-filski listi so prav klavrni radi izhoda ruskega brodovja iz Port-Arturja in priznavajo, da se zdaj kmalu odloči, so li Japonci ali Rusi gospodarji na morju. London 12 avgusta Port Artur oblegajoča japonska armada šteje stotisoč mož. Japonci bombardirajo trdnjavo nepretrgoma poneči ifj podnevi Gasilci so vedno na delu, da pogase ognje, ki jih provzročajo japoeski šrapneli. London 12. avgusta. Japonci so se novic izkazali kot roparski narod. Prekršili so na roparski način mednarodno pravo Šest j a ponskih ladij je prišlo ponoči v nevtralni pristan vCifu in tam napadlo rusko torpe-dovko »Rešitelj niju Streljali so nanjo in jo potem zavzeli ter odpeljali. Ker se je to zgodilo v nevtralnem pristanu, je to dejanje rop „Rešiteljniju se je branil, dokler je mcgel. Ko je videl, da se ne ubrani, je vse moštvo skočilo v vodo. 03T Skoro odvi ■m« kapljice, krogljlco In grenćlco delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa žeivdčma tinktura lekarnarja M*iccolija v IJuhlJ**** mm Dunajski cesti krepi orgtnlzem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po 5 povzetju. 1264—11 Meteorologično poročilo, , i.laa a»đ in^rirm 5.»6-4. Srednji cnćnl u-J« 7M0 mi 02 £3 bo > Cas opazovanja Stanj« barometra v mm. §2 *2 Vetrovi 11 9. ZV. 734 5 201 al. svzhod jasno 12. 7. z j. 735 1 170 brezvetr. megla 2. pop. 736 3 231 ar. jug del. obiač. IV,*/. •VA Srednja včerajšnja temperatura: 20 7°, normale: 19 2°. — Padavina v mm 00. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 11. avgusta 1904. Naloibenl papirJf. 4°/o majeva renta .... 4-2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . It/t „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ . 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4l/a°/o posojilo mesta Spljet •VtVt ». ti z^der b08.-herc. zel. pos. 1902 4°/D CeSka dež. banka k. o. 4Vi0/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4V/o pest. kom. k. o. z W°/o vt...... 4Va°/o zast.pi8ma Innerst. hr. „ o'jrske cen. dež. hr...... z. pis. ogr. hip. ban. , obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. .... •V/a obl. čeBke ind. banke 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/c prior. dol. žel. . . . 8% „ iuž. žel. kup. Vi Vi 4,/,°/oav8t.po8.zažel.p.o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... „ „ 1860*/» . « • 1864 ... . tizske...... zem. kred. I. emisije ogr. hip. banke . . srbske a frs. 100 — turske..... 3asilika arečko . , . Kreditne Inomoske t Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ n ii ... Budolfove „ ... SalcburSko ,, . . • Dunajske kom. „ ... l>elnice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... PraSke žel. indr. dr. . . Rima-Muranyi ..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valnte. C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns . . . Marke . . . . Laški bankovci . Bublji . . . . Dolarji ... . Den&r Bl&gO 99-30 99-50 100 20 100-40 99-H0 99'50 11930 11950 97 15 9730 119'- 11920 99*50 101- 100-26 10125 100-- ion- - 100-45 10145 S960 100 — 99-60 9990 10115 10215 106 65 10765 ICO 50 101.— 101- 102—* 100*— 1CO80 100*- 101 — 10075 10175 98-50 9910 100 10 3(3 — 305 — ict- 1C2.~ 183 75 257 — 162-304 — 292 — 269 -91-126 75 21 — 460-78-— 77*— 56-5325 £910 67-75 — 508 — 84 75 633- 1612 — 640-753 — 249 — 624- — 433- 2275 -496 25 308 -482 — VIT— 11-33 1904 23-45'; 2^96! 11712 95 -253 4-84 18=>-75 261 — 164-— 315 — 302 — 274 — 95-50 12775 22 — 47150 82*50 82 — 70 — 6525 3010 71 -79-50 518- 8575 834-16 8 — 641 — 754 — 250*— 630 -434 — 2285 — 497 25 313- -486 -180-— 11-37 1*07 23.55 2403 11732 95-20 2-54 498 Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. avgusta 1904. Termin. Pšenica za oktober . . za 50 kg K 10*46 „ 10 65 Rž Koruza .t Oves april 1905 . oktober 1904 september . „ maj . „ oktober 50 50 50 50 50 818 733 740 718 Efektiv. 15 vin. ceneje. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočnemu dopadlo našo ljubo mater in t taro mater, goppo Terezijo Vidmar danes ob pol 2. uri popoldne po kratki bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoCe, v 84. letu njene starosti k sebi poklicati. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 13. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Zvonarske ulice št. 9 na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše posmrtnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, 11. avgusta 1904. 2277 Žalujoči ostali. Zahvala. Za dokaze sočutja ob bolezni in ob smrti predragega mojega sina Jtljonza in za spremstvo pokojnega k večnemu počitku, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejao zahvalo. £avoslav Orhovec 2278 postni kontrolor. Iščem 2266 2 kmtap pioiia 17—20 let starega, solidnega in popolnoma veščega stroke. Plača dobra in poseben zaslužek. Stalna kondicija. Nastup takoj pri Ivano S%rtrr, brivcu, K ti d o 11'o % «». Spretna kuharica 30—40 let stara, za srednjo gostilno, trgovino in posestvo na deželi, ki bi mogla samostojno kuhati za goste in družino kakor tudi vrt obdelovati, se sprejme v trajno, dobro službo. Zahteva se poštenost in treznost. Plača po dogovoru. 2219-3 Več pove upravništvo „Slov. Nar.w Stanovanje s Štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja. Več se izve istotam. 22fV7—a Brezskrbno ^rodovinsko srečo jauičf - prevažna knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki. |gf Z več kot tisoč sahvalni-cami poBUja diskretno za J 90 h V avstr. znamkah gospa A. Kaupa, Berlin, SW-«40, Lind»u»tr. 60. 4€ « « ■I i a* Umetni led iz tekoSe vode dobavlja v vsaki množini najceneje pivovarna Jischer 2225 -6 v Beljaku. TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTH 9> Št. 27.262. 2280-1 S pricetkom tekočega šolskega leta je podeliti občinskemu svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvetlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 K, do katere imajo pravice deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa ter v ta namen obiskovati dunajsko strekovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, je vložiti tukaj do konca t. m. Mestni magistrat ljubljanski dne 8. avgusta 1904. Zilravilifi Toplice na Dolenjskem, dol. žel. postaja Straža-TopKice. Toplice 38° C. Kopalna in pitna zdravljenja s posebnim učinkom pri protinu, trganju, ischias, nevralgiji, kožnih m ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opravliene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. D .ore in cene restavracije. Sezona od 1. utaj** oktobra. ProRPc-kte in pojasnila daje 1185 - 8 '>opaIi§.-v^ npi*avltelj|8tvo. Št. 27.245. Dobava bukovih drv. ki jih bo tekom meseca septembra letos oddati v mestna skladišča. Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 18. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. aMEeerb srxagi©trat 7 S^jvtbljaai dne 8. avgusta 1904. Graška trgovinska akademija. I Hlanovljena !*«:!. 20r0-5 majo javni zavod s činom štirirazredne višje srednje dole Absolventi imajo v polnem obsegu pravioo do enoletnega prostovoljstva. Izpričevala imajo državno veljavo. Zidalo se bo novo, dobro urejeno Šolsko poslopje. Sprejemljejo se absolventi spodnjih srednjih šol in meščanskih Sol (ti pod gotovimi pogoji), vzprejemi iz drugih enakoveljavnih zavodov pa zaviaijo od dovolitve vis. c. kr. ministrstva. Ravnoto velja tudi za prestop iz kakega razreda višje srednje Sole v drugi razred trgovske akademije. (Prošnje na ministrstvo naj se vlagajo pri ravnateljstvu) Pričetek Sol 19. septembra. Pripravljalni razred, ustanovljen za manj kvalificirane in za take učence, ki niso dovolj zmožni nemScine. Z zavodom je spojen enoletni kurz za abiturijente (Pričetek 5. oktobra), za absolveme vi&jih srednjih Sol ali njim enakovrstnih zavodov, ki se hote posvetiti trgovskim ali obrtniškim podjetništvom ali pa si kot visokoSolci (juristi) svoje znanosti času primerno razširiti. Dajo se tudi prosti, na nikakrSno posebno predznanje navezani celoletni ali polletni kurzi za gospode in posebej za dame. (Pričetek 19 sept. in 15. febr. Prospekte razpošilja in daje nadaljna pojasnila tudi glede nameščenja učencev ravn»telJ*W« plttnroit v «-ru«leu, KalnerlVIclaruHMe 95. Spxe33cme3o se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Na Prulah je naprodaj z več stanovanji. Predplačila samo 3000 gld. Več pove npravniStvo „Slov. Naroda' CM hiša Ponudbe naj se pošiljajo pod „zavarovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Naroda". 921-38 Samo 3C100*- IHn-Ner-M skozi Trst. — Prosta brana, pijača in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. Glavni agent 2£76— l FRAN NOWY Ljubljana, Dunajska ca. 32, Hotel Graiser. Cunard £ine. Deklice vzame za prihodnje šolsko leto u u stanovanje in hrano izobražena rodbina. Kje — se iz? »Slov. Naroda". v upravnifitvu 2211-2 Trgovski pomočnik zanesljiv, priden in zvest, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme s 15. septembrom t. 1. v manufakturno trgovino. 2244—3 Ponudbe Daj se pošiljajo do dne 1. septembra direktno na tvrdko Jos. Morauc, Rudolfovo. Grenčica „Florian" in liker 6-183 „Florian" najboljša kapljica za želodec. Nepremočljivi dežni plasci iz ori g. angleškega d vojn. blaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 1970-4 in vsakovrstni gumlfevl K»l«t^8 za gospode, dame in otroke Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno poŠto. Paget c£ Co., Dunaj I, Riemergasse 13. Ces. Kr. avstrijske državne žeiszn 22?, 5—2 C. kr. ravnateljstvo drJ. železnice v Beljaku. veijaven od dne l. junija 19C4. feta ODHOD IZ LJUBL.TANE iuž. kol. P OGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. uri H m MM« ot, ;Aak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^dte, Inomost, Munakovo, Ljubno, čez Soiztha v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reiflin^ v Steyr, v Lrnc, na Dunaj via Amstetten. -5 uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do IS septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, fvJHHNDi feste, Ljnbno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiflmg v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare Prago, Lipeko tet Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Setztha!, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osebni vlak v Podnar. Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 janija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne oseho, vlaK v Trbiž, Boijak, Pontabelj, Celovec, Franzensteste, Monakovo, Ljubno, čez Selztha] v Solnograd Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oonevo, Pariz čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevioe, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vir: Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz 1. in II. razr.j, Lipsko. na Dona čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, £>cl;ak, Franzensteste. Inomost Monakovo m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 j um 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ N0VEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta ia Kočavja, ob 2. uri 32 poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer iste tako Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešam \ aki: Q4 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 6 m popoldne, ob 7. uri luc zvečer. — Ob 10. un 16 ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi 59 m dopoiudne, ob 6. uri 10 m zvč. 01 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Ćas prihoda in odhoda ie oziiačj' po srednjeevropejskem časa ki je za M min. pred krajevmir časom v Ljubljani. Preselitev mizarske in pohištvene obrti. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem svojo irtfl itn in de poliva Iz 'reSernovlli ■i 2*258-3 ^ na Sv. Petni cesto štev. 19, v lastno hišo. Priporočam se nadaljni naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno in pošteno postrežbo. z velespoStovanjem |j Ftlip Fajdiga. # Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico đo dividende. ■vzisOeaaciaa.a zavarovalna "banka tt Prag*!, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324 623 17 JL Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi mIovmiimIio- iiurotlno uprav«. 3—92 V« pojasnil* daje: Generalni ZMtop V Ljubljani, čegrar pisarne ao v lastnej banenej hiši Zavaruje poslopja in premičnine;pn i požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneio Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdati, podpore v narodne in občnokoriatii^ namene. Izdajatelj in odgovorni «redn>k: Dr. Ivaa Ta v t i«astniua m u«fc .Nirodu« u»karneV rse odva|aU mm.ms kapljico, krogljlco In grenele© delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa Želt»d'S. Srednji er&6nJ vi.-Ji 7M0 ms. Avgust ; Čas opazovanja Štanjel g P baro- g> metra i j* v mm.! g | Vetrovi Blooo 11 9. zv. 7346 201 si. svzhod jasno 12. 7. zj. 735 1 170 brezvetr. megla 2. pop. 7363 231 ar. jug del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 207°, normale: 19 2°. — Padavina v mm 00. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani, D radni kurzi dnn. borze 11. avgusta 1904. Vffalošbenl paplrjf. 4°/0 majeva renta .... 4*2°/o srebrna renta . . , 4°/0 avstr kronska renta . 4°/d „ zlata ,, 4°/0 ogrska kronska „ 4% » zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41 a°/o posojilo mesta Spljet 4V//0 ii i. Zader 4¥t*/i b08.-herc. Sel. pos. 1902 4°,'o češka dež. banka k. o. . 4% „ „ „ 2.0. . 41/,°,'o Z8t. pisma gal. d. hip. b. 4V,°/o pest. kom. k. o. z 10°n pr. 41 :a°/0 zast.pi8ma Innerst. hr. ftVj0/« „ o-rske cen. dež. hr...... 4V.°/0 z. pis. ogr. hip. ban. IVA obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4Vf*/o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/e prior. dol. žel. . • . 3° o „ iuž. žel. kup. ViV, 4l/a°/o «vBt pos. za žel. p. o. . Srečhe. Srečke od 1. 1864 , . . . „ 1860*/» , . . „ 1864 . tizBke...... zem. kred. I. emisije ogr. hip. banke . . srbske a trs. 100-„ turške. ... Sasilika 3rečko . . . Kreditne „ » . - Inomoške ,, . . . Krakovske „ ... Ljubljanske M . * . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ ii .i ... Rudolfove „ ... Salcburško „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice . . . , Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske ,, Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke žel. indr. dr. . . . Rima-Murany1 ..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . TaJnie C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke.......> Laški bankovci ...... Buttji........ Dolarji........ Denar Bl&gc 99-30 99-60 100 20 10040 99*30 99-60 119 30 11950 9715 9730 119- 11920 99*60 101 — ! 10028 10125 100*— I0fr - 10C-45 10146 £9 60 100 — 99-60 9990 101-1B 102-15 106 65 107 65 100 50 101.- 101 — 109 — ' 100- F080 100- 101 — 10075 101-75 9S-5T< 9910 10010 3(3 — 3G5-— 1C1 - 1C2.— 18375 267 -162- 304 — 292 — 269 -91-126 75 21 — 460-78'— 77-56-5325 £910 67-75 — 508 — 84 75 633 -1612 — 640--753 — 249 — 18V75 261 — 164 — 315 — 302-— 274 — 95 60 127 75 22 — 47150 82-50 82-70 — 6525 30-30 71-79-50 518 — 8575 634 — 16-8 — 841-754 — 250— 624-- 630 — , 433- 434-2275 - 2285 - 4»6 25 497 25 308 -482 — 177-- 11*33 1904 2345 2*95 11712 95-253 4-84 313 -486 -180'- 1137 1*07 23.55 2403 11732 9520 254 498 Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. avgusta 1904. Termin. . za 50 kg K 10-46 Pšenica za oktober „ april 1905 . Rž „ oktober 1904 Koruza „ september . „ maj . . . „ oktober . Oves 50 50 50 60 50 7» v 10 65 818 733 7 40 718 Efektiv. 15 vin. ceneje. i Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočnemu dopadlo našo ljubo mater in t taro mater, goppo Terezijo Vidmar danes ob pol 2. uri popoldne po kratki bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 84. letu njene starosti k sebi poklicati. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 13. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žaloBti Zvonarske ulice št. 9 na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše posmrtnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, 11. avgusta 1904. 2277 Žalujoči ostali. Zahvala. Za dokaze sočutja ob bolezni in ob smrti predragega mojega sina Alfonza in za spremstvo pokojnega k večnemu počitku, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiakrenej&o zahvalo. Cavoslav Orhovec 2278 poštni kontrolor. Iščoin 2266-2 17—20 let starega, solidnega in popolnoma veščega stroke. Plača dobra in poseben zaslužek. Stalna kondicija. Nastop takoj pri Ivanu Svetee, brivcu, Hudolfovo. Spretna kuharica 30—40 let stara, za srednjo gostilno, trgovino in posestvo na deželi, ki bi mogla samostojno kuhati za goste in družino kakor tudi vrt obdelovati, se sprejme v trajno, dobro službo. Zahteva se poštenost in treznost. Plača po dogovoru. 2219-3 VeŽ pove upravništvo „SIov. Nar.w Stanovanje s Štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja. Več se izve istotam. 2267—3 Brezskrbno E^rodovinsko srečo jamči1 prevažna knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki, -p« Z več kot tisoč zahvalni-1 U cami pošilja diskretno za j 1 l90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa, B«rlin, SW. »JO, nindanstr. 60. 4C ' «3 Umetni led iz tekoče vode dobavlja v vsaki množini naj« ceneje pivovarna Jischer 2225-6 v Beljaku. i* » Št. 27.262. 2230—1 Zdraviliške Toplice na Dolenjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice. Toplice 38° C. Kopalna in pitna zdravljenja s posebnim učinkom pri protinu, trganju, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. D .^re in cene restavracije. Sezuna o ti 1. maja cSo *. oktobra. Prospekte in pojasnila daje 1185 8 '.o|»ali&..-># appaviielfstvo« St. 27.245. Dotama bukoTih drv. 22r5—2 Mestni magistrat kupi V ki jih bo tekom meseca septembra letos oddati v mestna skladišča. Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 18. t« m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. dne 8. avgusta 1904. Graška trgovinska akademija. — iMtanovlJrna — javni zavod s činom Štiri razred ne višje srednje šole 20'0-5 Absolventi imajo v polnem obsegu pravioo do enoletnega prostovoljstva. Izpričevala imajo državno veljavo. Zidalo se bo novo, dobro urejeno šolsko poslopje. Sprejemljejo se absolventi spodnjih srednjih Sol in meščanskih Soi (ti pod gotovimi pogoji), vzprejemi iz drugih enakoveljavnih zavodov pa zaviaijo od dovolitve vis. c. kr. ministrstva. Ravnoto velja tudi za prestop iz kakega razreda vifije srednje Sole v drugi razred trgovske akademije. (Prošnje na miuistrstvo naj se vlagajo pri ravnateljstvu) Pričetek Sol 19. septembra. Pripravljalni razred, ustanovljen za manj kvalificirane in za take učence, ki niso dovolj zmožni nemScine. Z zavodom je spojen enoletni kurz za abiturijente (Pričetek 5. oktobra), za absolvente viSjih srednjih Sol ali njim enakovrstmh zavodov, ki se hote posvetiti trgovskim ali obrtniškim podjetništvom ali pa si kot visokošolci (juristi) svoje znanoBti času primerno razširiti. Dajo se tudi prosti, na nikakrSno poeebno predznanje navezani celoletni ah polletni kurzi za gospode in posebej za dame. (Pričetek 19 sept. in 15. febr. Prospekte razpošilja in daje nadaljna pojasnila tudi glede nameSčenja učencev ravnatelj Mita pluarna v Ciradru, JKalaerfeldainaMe *.». Spxe3i3CLe3o se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Na Prulah hiša je m z več stanovanji. Predplačila samo 3000 gld. Več pove upravnižtvo „Slov. Naroda*. Ponudbe naj se pošiljajo pod zavarovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Naroda". 921-38 Samo 3( 100*- -Nbi-M Deklice vzame za prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano izobražena rodbina. Kje — se izve v upravuiStvu „Slov. Narodau. 2211-2 skozi Trst. — Prosta hrana, pijača in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. Glavni agent 2276—1 FRAN ISIOWY Ljubljana, Dunajska ca. 32, Hotel Graiser. Cuitard Zine. S pričetkom tekočega šolskega leta je podeliti občinskemu svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvetlo cesarico Elizabeto določeno pod« poro v znesku 400 K, do katere imajo pravice deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno Šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa ter v ta namen obiskovati dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, je vložiti tukaj do konca t. m. Mestni magistrat ljubljanski dne 8. avgusta 1904. Grenčica Florian" in liker 6-183 „Florian" najboljša kapljica za želodec. Trgovski pomoćnik zanesljiv, priden in zvest, vešč slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, se sprejme s 15. septembrom t. 1. v manufakturno trgovino. 2244—3 Ponudbe naj se pošiljajo do dne 1. septembra direktno na tvrdko Jos. M o ran c, Rudolfov o Nepremočljivi dežni plasci iz orig. angleškega dvojn, blaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 1970-4 in vsakovrstni gumitevl plašni za gospode, dame in otroke Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno pošto. Paget c£ Co., Dunaj I, Riemergasse 13. Ces. Kr. avstrijske državne žeiezn C. kr. ravnateljstvo drž. Železnice v Beljaku. Zavod, in vašara.*g& nda. veijaven od dne L junija 19C4. leta ODHOD 12 LJUBLJANE inž. kol. PHOGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. nri 2< m ponoći m ,xak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen*f ste, Inomost, Munakovo. Ljubno, čez Seiztha i Au8see, Solnograd, Ces K ^in-Reiflin^ v Steyr, v L-nt, na Dunaj via Amsteiteu. -5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzei teste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Line, li ; dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare Prago, Lin*»ko ta Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbi*. Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Setzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnar Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osohnj vlaK v Trbiž, Boijak, Pontabelj, Celovec, Franzensleste, Monakovo, Ljubno, cez Sel;'t s.i v Solnogravi Lond-Oastein. Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Čarih, ženevo, Pan2 Cez Klein-Reifling v StejT, Lice, Budjevjce, Ptzcn, Marijine vare, Heb, Francove Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz 1. in H. razr. >, Lipsko o;* D čez Amsteuen. — Ob 10. uri ponoči caobui vlak v Trbiž, Se^ak, Fraiizensle*: Monakovo tLjubljana-Monakovo direktni vez L tu H. razreda). PROGA V NOVO M. iN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, StraSo. Topiv-, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. un 10 m popoldne osobni vlak i Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih — Ob 7. uri 8 n. čer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol PROGA 12 TRBL? A Ob 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakova (Monako* ^ubijana direktni voz I. in H. razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, ..assec 1 v^elovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — ob II. uri dopoldne osobni viak z Dunaja Čez Amsteueu, Lipsko, Kar:ove vare, Heb, Manjine ?arc Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I m II. razr.), Plzen, Budejevicc Line, Steyr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zali ob jezeru, Lend-Gastein, Ljobao, Celovec, Šmohor. Pontabel. — Ob 4- uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljub na Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob H ir 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. ur: 44 m zvečer osobni viak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensteste, Karlovih var i Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Bedaka. Celovca, Pontabla, čez Selzthal z ta mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 4o m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 j um 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆKV Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do IS septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani ■. 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. uri 10 ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 10. un :>9 m dop »Kidi_e, ob 6. uri 10 m zvč. 01 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ie ofcr_ia* po srednjeevropejsicem časa ki je za - min. pred frrajcvnur časom v Ljubljani Preselitev mizarske in pohištvene obrti. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem svojo ianko ii in do pilim t 2258-3 Je. -Aoiatto« Ila ulio na Sv. Petra eesto štev. 19, v lastno liišo. Priporočam se nadaljni naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno in pošteno postrežbo. Z velespoštovanjem Filip Fajdiga. _s s* Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna. zavarovalna banka tt- ZFTa.gri. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 78,324 623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z %04»0atozl slovmmUo-narodno upravo. 3—92 Vm pojaanila dajo. Generalni za Stop V Ljubljani! deprar pisarne ho v Ustnej banenej nisi Zavaruje poslopja in premičnine j prut požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneie Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatir podpore v narodne in občnokoristji^ namene. Izdajatelj iu □dgovorni crednik: Dr. J van Tavtfa*. i^stuiua m ank .Nirodu