Predsednik vlade ima tekmece GLASOVA PREJA: Gospodarstvo, kdo bo tebe ljubil? Lojze, Igor in mogoče Janez Se uresničuje napoved Futurološkega inštituta, da bosta letos slovensko vlado po Peterletu vodila najprej Igor Bavčar, nato pa dr. Janez Drnovšek? Novi denar šele junija Kranj, 10. januarja - Voditelj Glasovih prej Viktor Žakeij je v goste tokrat povabil ugledna strokovnjaka dr. Jožeta Mencingerja in dr. Andreja Ocvirka, bivšega in sedanjega podpredsednika slovenske vlade, in skušal razkriti razlike med njima. Našel jih je malo, nedvomno tudi zaradi spretnega izmikanja sogovornikov, ki kaj bistveno novega nista povedala, zato je na koncu ostalo spoznanje, da bomo hočeš nočeš morali imeti gospodarstvo radi, če želimo imeti gospodarsko državo in s tem živeti bolje. Predvsem pa ga bodo seveda morali imeti radi politiki, saj od politično obarvanih prepirov v parlamentu kruha ne bo, kar se nedvomno že kaže pri privatizacijski zakono- daji, ki je bila osrednja točka prvega dela razgovora. Mencinger svojih pogledov na lastninjenje ni spremenil, vse druge poteze pa bi vlekel le hitreje. Ocvirk se potihem ni strinjal z vladnim predlogom lastninjenja, tudi v zakonu o zadrugah bi morali izpustiti "politične" člene, sicer pa je zdaj najpomembnejši dogovori z EGS. Tudi v odgovorih na vprašanja kaj bistveno novega nismo izvedeli, sogovornika sta se politično intoniranim vprašanjem izmaknila, pri ekonomski več ali manj soglašala. Zaradi prednosti na začetku predvolilnega boja je bil zato še najbolj konkreten odgovor, da bomo novi denar dobili šele junija, saj je to zdaj odvisno od angleških tiskarjev. # M. V. Kranj, 13. januarja - Kvalitete sedanjega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta so znane, prav tako tudi očitki, ki letijo na račun njegovega vladanja. Premier je pripravljen s svojo ekipo delati po Lojze Peterle najboljših močeh do volitev, ki naj bi bile po sklepu bivšega Demosa čim prej (določen je bil april), na konferenci krščanskih demokratov pa je dejal, da se že začenja volilni boj, ki naj bo korekten, in ministrom iz Demokratske stranke, ki ne podpira več vlade, svetoval, naj iz vlade izstopijo. V pričakovanju izglasovane nezaupnice Peterletovi vladi se pojavljajo imena možnih kandidatov za novega predsednika vlade, ki naj bi ga na osnovi nove ustave izvolili hkrati z izglasovano nezaupnico stari vladi (konstruktivna nezaupnica). Demokrati so vrgli na sceno Igor Bavčar svojega predsednika in notranjega ministra Igorja Bavčarja, liberalni demokrati pa skušajo v sodelovanju z nekaterimi drugimi strankami, predvsem s socialisti, prepričati za mandatarstvo dr. Janeza Drnovška. Menda so v igri še nekatera imena: Herman Rigelnik, ki ga je imela v mislih Liberalno demokratska stranka, Janez Kocjančič, za ka- MERKUR ♦ JANUARJA 10 % POPUSTA Gorenjec 92 let, Gorenjski glas 45 let 13. prosinca 1900. leta je v Kranju izšla prva številka Gorenjca, političnega in gospodarskega lista, zgodovinskega predhodnika Gorenjskega glasa. Gorenjec bode političen in gospodarski list, so zapisali uredniki v prvi številki. Objavljal bode na kratko važnejše dogodke na političnem polju, v novičarju bode na tisoče novosti iz gorenjskega in slovenskega sveta, nazadnje pa bo cenjenim naročnikom nudil novosti za domačo knjižnico. Posebno pozornost bode Gorenjec obračal na gospodarske stvari. Naše kmetijstvo bi se dalo še mnogo popraviti, da se bode kmetic bolje zavedal svojega stanu in laže dihal. Naš list bode obsojal zabavljanje proti šoli in učiteljem. Dandanes je treba znati nekoliko več kot hruške peč. Cvetoča obrtnija in trgovina bo dobila v našem listu vnetega zagovornika. Gorenjec je izhajal vsako soboto do 17. marca 1916, ko je prvič prenehal. Ponovno seje pojavil 2. februarja 1934 kot tednik za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto. Tak je izhajal do vojne, zadnja številka nosi datum 5. april 1941. Po vojni je na Gorenjskem nekaj časa vladalo mrtvilo, jeseni leta 1947pa sta v Kranju začela izhajati Gorenjski glas - glasilo za kranjski okraj in na Jesenicah Kovinar - glasilo za jeseniški okraj. Leta 1954 sta se združila. Nov časnik je izhajal kot tednik, potem trikrat tedensko in nazadnje dvakrat na teden, nosil je različna imena od Glasa Gorenjske do Glasa in od leta 1985 je spet Gorenjski glas. Kaj hi zapisali oh 45-letnem jubileju našega časopisa, ki ima torej več kot devetdesetletno tradicijo: trudimo se, da hi izdajali visokoprofesionalen časopis, v katerem so na prvem mestu politične novice z Gorenjskega in Slovenije, velik zalogaj dogodkov iz gorenjskih krajev in življenja ljudi, pomembno mesto ima kultura, veliko prostora je namenjenega športu in izreden poudarek je dan gospodarstvu. Gospodarske teme so dvakrat poudarjene: na gospodarski in kmetijski strani ter straneh posli in finance. Za zahtevnejše bralce izdajamo kar dve prilogi Odprte Strani in Snovanja. Hkrati ne pozabljamo na razvedrilo, reportaže imanimivosti. Leopoldina Bogataj Janez Drnovšek terim stoji Stranka socialdemokratske prenove, predloge pa imajo tudi nekatere druge stranke. V tem trenutku sta najbolj zanimiva Bavčar in Drnovšek, ki imata kvalitete za predsednika vlade, za vsakega pa se najdejo tudi ugovori. V marsičem sta si podobna, v marsičem pa se tudi razlikujeta. Drnovšek je ekonomist, Bavčar pa ne, vendar bi z vključitvijo dr. Mencingerja v vlado to nadoknadil. Pri privatizaciji je torej razlika očitna, saj je Drnovšek zagovornik razdelitve delnic delavcem, Bavčar pa bi po konceptu Mencingerja zanesljivo predlagal odplačno privatizacijo. Pri zunanji politiki ima Drnovšek več izkušenj kot Bavčar, ki pa je znan kot človek kolektivnega dela in se je izkazal kot predsednik Odbora in notranji minister, Drnovšek pa je znan kot individualist. Oba sta dobra kalkulatorja in taktika, pragmatična politika. Bavčar se zna v odločilnih trenutkih hitro odločati, Drnovšek pa je v tem oziru še neznanka. Drnovšek ni politično opredeljen, kar mu povečuje manevrski prostor, po drugi strani pa je brez trdne baze v kritičnih trenutkih. Oba politika sta priljubljena med Slovenci, vsak po svoje. Za oba velja, da bi bila v primerjavi s Peterletom korak naprej, vendar bi bila za oba sprejem man-datarstva tveganje. Oba bi si zapravila dobre politične točke, če ne bi uspela in bi se morala neslavno posloviti. • J. Košnjek /Q> ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJC FORMU O ti LASOV A k StotinkA j Iz vsebine : ŠkndlJškT košarki se obetajo lepši časi Slovesno ob 50-letnici dražgoške bitke Pozitivno naj prevlada, izkušnje naj uče Dražgoše, 12. januarja - "Narodnoosvobodilni boj je bil boj slovenskega naroda za preživetje.... tu ne gre za nobeno ideologijo in na dražgoško bitko je slovenski narod lahko ponosen," so izzvenele slavnostne besede ob 50-letnici slovite bitke, ki je dala pečat naši zgodovini, v zadnjem času pa izzvala tudi nekatere polemike. Ob čudovitem sončnem vremenu je več tisoč pohodnikov z vseh strani prihajalo v Dražgoše. Prišli so borci, športniki, pa tudi vrsta slovenskih politikov, s predsedikom Milanom Kučanom na čelu. Govorniki, med njimi tudi slavnostni govornik dr. France Bučar, so se strinjali, naj pri ocenjevanju dražgoških dogodkov prevlada pozitivno in naj izkušnje zgodovine pripomorejo tudi k resnični spravi. Sprava pa je dejanje usmerjeno v prihodnost. Več o dražgoški prireditvi, katere pokrovitelj je bila Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Kranj, je zapisano na zadnji in športni strani. V. Stanovnik, foto: J. Cigler Slovenska vlada na nedeljski seji Marke že februarja? Ljubljana, 13. januarja - Ker v Skupščini Republike Slovenije, kot je znano, ni bilo soglasja k zakonu o javnem dolgu, je slovenska vlada na nedeljski seji obravnavala predlagane dopolnitve zakona, ki naj bi razrešil problem v bankah "zamrznjenih" deviznih vlog občanov. Po zadnjem predlogu, ki ga bo še ta teden obravnavala skupščina, naj bi varčevalci lahko že do 10. februarja dvignili 500 mark, enako vsoto pa še 1. marca in nato še najmanj toliko vsako polovico leta. Za preostalo naj bi država izdala občanom prenosljive republiške obveznice neposredno - torej ne preko bank. • Š. Ž. a t"* CM C/5 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Postalo mu je slabo Komu.' Ameriškemu predsedniku. Kje? Za dobro obloženo mizo lukiu Zakaj? Zato, ker m najboljšega zdravja, in r.ciio. ker je dober politik in kot se zeli sluh trgovce z avtomobili. In kdaj' Sredi minulega tedna, ko to se slabe novice kar kopičile; ena od njih je sporočila, da so na Hrvaškem sestrelili helikopter z opazovalci Evropske skupnosti. Nič čudnega ni. če V politiki m njeni medijski pojavnosti slabost seja najmočnejše države na svetu odtehta nasilno smrt petih mož. Gre sevala za slabost, ki i/na več razsežnosti; je. kar je in nkiati prispodoba. Dogodek za tokijsko mizo potrjuje domneve o slabem zdravju predsednika in zastavlja prvovrstno politično prašanje: ali bo sploh lahko kandidiral na jesenskih volitvah ' Hkrati je ta minljivo pomenljiva medijska epizoda prispodoba za SO slabost tedanje Amerike. Lani se je zdelo, da so ZDA nekak-< n dobri angel varuh, ki varuje svet pred silami zla in jih vse po vrsti premaguje', v Zalivu užene zlodeja Huseina, komunizem, ki je bil za Ameriko vseskozi nekakšen imperij zla. pa leži po vsem • vetu razsut, premagan in njenega usmiljenja potreben. Seveda zlo ne Bi bilo tO, kar je, Če bi bilo premagljivo; ostalo .>a ic učencev \ oddelku za delovno usposabljanje. • H. Je-lovčan Peterletova vlada še želi vladati Po programu do konca Ljubljana, 13. januarja - Kljub kar zanesljivimi znakom, da volitve konec aprila niso veliko verjetne, je slovenska vlada na seji pretekli teden sprejela zelo obsežno opredelitev najnujnejših aktivnosti v tem času. Na spisku so predvsem izredno številni zakoni, za komaj (vsaj tako upamo) priznano mlado slovensko državo pa prihaja tudi izredno zahtevno obdobje začetka sodelovanja s svetom. Kol je na novinarski konferenci povedal predsednik Lojze Peterle, je prepričan, da je mogoče, če bo le resnično obstajala prava politična volja, volitve pripravili do konca meseca aprila. Zadnji dogodki sicer kažejo, da so \ Dolskem nekateri "držali fige v žepu", saj že odkrilo nastopajo proti sporazumu, ki so ga podpisali, to pa. po besedah l ojzeta Peterleta, še ne pomeni, da se lahko delo v lade v teh zahtev nih časih ustavi. Predsednik ni prepričali, da vlada v parlamentu nima večine, saj skrajno nekorektno ravnanje nekaterih utegne odvrniti zaveznike, na katere so računali. Položaj po strankarskih poteh sproti preverjajo. Za čas do dogovorjenega roka volitev je vlada tokrat sprejela seznam najnujnejših aktivnosti, ki obsega 24 zakonov, ki so že v skupščinskem postopku sprejemanja in si bo vlada prizadevala za njihovo sprejetje Med njimi je gotovo najspornejši zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (in vrsta zakonov, ki to področje spremlja), zakon o zadrugah in zakon o gozdovih, 0 katerih, kot je znano, v skupščini zaenkrat velja hudo nesoglasje, ali bolje spor. Kar težko je izluščiti še druge najpomembnejše: o prometnem davku, o obrti. 0 varstvu okolja o socialnem varstvu, da pokojninskega in zdravstvenih, ki še tudi niso sprejeti, niti omenjeni, ne naštevamo Izvršni svet poleg lega do konca aprila namerava v postopek sprejemanja nanovo dati še 27 zakonov, ki poleg petih zakonov, ki bodo volitve sploh omogočili, posegajo na izredno šnoko področje. Reorganizirala naj bi se državna uprava, nanovo uredilo sodstvo, zunanjetrgovinsko poslovanje, trgovina! dočakali naj bi t udi večkrat zahtevani zakon o soupravljanju delavcev. Najnujnejša pa je seveda naloga, da se čimprej sprejme državni proračun, saj smo že stopili v novo leto. Med drugimi najpomembnejšimi aktiv nosimi bodo v prvi tretjini leta v ospredju priprave na pogovore z različnimi mednarodnimi političnimi, bančnimi in drugimi organizacijami, ki naj bi utrli pot Slovenije kol samostojne države v mednarodnem sodelovanju, možnosti mednarodne finančne pomoči, v tem času pa naj bi bila zasnovana ludi nova družinska politika in kulturna zakonodaja. • fi. Z. Značilnosti predlaganih zakonov Osnutek zakona o socialnem varstvu predlaga uvedbo celovitega sistema socialnega varstva, kar je bilo doslej urejevano z zakonom o socialnem skrbstvu, samoupravnim sporazumom o uresničevanju SOCialnovarStvenih pravic ter drugimi zakoni in predpisi. S tem zakonom bo država vzpostavila javno službo za to področje in ustvarila pogoje za vključevanje zasebnega sektorja, razen njega pa sistema dobrodelnosti, samopomoči in drugih oblik prostovoljnega dela. Predlog za izdajo zakona o družinskih dajatvah bo opredelil im dajatve, do katerih je upravičena družina ob in po rojstvu otrok. Te dajatve družim so denarno nadomestilo za ea\ porodniškega dopusta, materinski dodatek, pomoč za opremo novorojenčka m otroški dodatek skem zavarovanju ni usklajen v dolžini pokojninske dobe za moške in ženske. Kompromisni prelog predlaga izenačitev za ženske in moške, matere pa naj bi imele za vsakega otroka 5 odstotkov beneficije. Zaradi nesoglasja teče pokojninski sistem po starem, kar ni posebej velik problem. Najbolj pa so zaradi tega prizadeti upokojenci, saj novi zakon dovoljuje mesečno usklajevanje pokojnin s plačami zaposlenih. Zakon o zadrugah pa je sporen v členu, ki naj bi določil lastninski delež kmetov oziroma kooperantov v zadrugah. Cire v bistvu za lastninjenje. Nasprotniki vključitve lastninskih členov v zakon trdijo, da to ni potrebno, da naj tudi za zadruge velja enak način lastninjenja kot bo dogovorjen nasploh in je zato posebno lastninjenje zadrug nepotrebno. Nimamo namreč samo kmetijskih, ampak tudi druge zadruge, in vsi, ki so tako ali drugače sodelovali v zadružnih odnosih, morajo imeli enak položaj, kmetje pa v primeru kmetijskih zadrug ne bi smeli biti izjema. Druga stran pa trdi, da tako lastninjenje nikogar ne ogroža, ampak samo daje kmetom tisto, kar jim pri- pada, delavci v zadrugah pa zaradi tega ne bodo na cesti. Jutri in v četrtek. 15. in 16. januarja, pa so sklicane redni seje zborov republiške skupščine. Iz obsežnega dnevnega reda (po 16 točk vsak zbor) sklepamo, da najverjetneje zbori dela v eni rundi ne bodo končali. Obravnavali bodo med drugim predlog zakona o socialnem varstvu, predlog za izdalo zakona o družinskih dajatvah, predlog za izdajo zakona o zaposlovanju tujcev z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o prisilni poravnavi in stečaju z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Zirovski vrh z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o evidencah s področja javne varnosti, predlog za izdajo zakona o odliko vanju Častni znak svobode Republike Slovenije ter nekatere spremembe zakonov o vojaški dolžnosti, političnem združevanju in deviznem poslovanju Za sredo je sklicana tudi skupna seja vseh zborov. • J. Koš-njek Narodni demokrati tudi na Jesenicah Jesenice, 13. januarja - Kot smo izvedeli, je bil v začetku preteklega tedna na Jesenicah ustanovljen občinski odbor SDZ - NDS. ki ima 22 članov. Izvolili so upravni odbor, ki mu predseduje Veli mir Pust, tega že drugega, tokrat uspešnega poskusa ustanovitve, pa so se iz republiškega vodstva udeležili Andrej Ster, Borut Baj želj in Leon Petrcvčič. Kot nam je povedal predsednik Pust. se bodo temeljito lotili preverjanja poteka denacionalizacije in last ninjenja in o tem, zlasti nepravilnostih, za katere tudi na Jeseni cah niso imuni, pripravili okroglo mizo. • Š. Ž. Socialdemokratska unija Slovenije Rešitev so le volitve Ljubljana, 13. januarja - V petekje najmočnejša izvenparlamen tarna stranka v Sloveniji Socialdemokratska unija na novinarski konferenci razložili svoje poglede na trenutni postdemosovski politični položaju v Sloveniji. Po besedah Rastka Močnika so zadnja dogajanja le poceni triki, ki skušajo vreči javnosti pesek I oči. Resnica je, je poudaril, da ljudje od svojega dela že ne morejo več preživeti, omejujejo se državljanske pravice, civilno družbo pa je nujno "rešiti izpod nacije in cerkve". Glavna naloga SDU je rekonstruirati slovensko politično levico, za katero je nevzdržno, da jo predstavljajo Ic pripadniki nekdanjega režima, čeprav je dejstvo, da je velik del prebivalstva skupaj s SDP zaprt v nekakšen geto, nesprejemljivo. Gospodarsko razsulo utegne še v tej zimi ogreti ulice, medtem pa politiki sklepajo take in dtuga-čne kupčije. Iskanje podpore predsednika vlade Lojzeta Peterle ta pri SDU in celo SDP (za ustrezne ministrske stolčke seveda) M označil kot brezglavo dejanje. Prav socialdemokratski prenovitelji pa po mnenju SDU kvarijo normalno perspektivo slovenske levice. Kot stališča stranke do trenutnih dogajanj pa so predsta-vili naslednje zahteve: takojšnji odstop celotne sedanje vlade, čimprejšnje volitve, nujnost gospodarsko kompetentne vlade in reorganizacije državne uprave ter razglasitev akutne gospodarske krize in zato nepretrgano zasedanje parlamenta na skupnih zasedanjih. • S. Ž. GLAS l »tanovitelj in izdajatelj: časopisno podjetje GOR! \JSkl 0 KRANJ l redniika politika: neodvisni nestrankarski politični) informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem ' Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ValjaveCJ Odgovorna urednica: l copoldina Hogalaj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helenu Jelovčan. JoZe Kosnjek. t.ea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Votčjak. Cveto Zaplolnik. DjM ca Zavrl-jlehii \ndrci /.■!. «•<• Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. - 13.30, ob sredah do 16 30 / ("asopis izhaja ob torkih in petkih. Cena i/voda .10 SI 1 Naročnina trimesečni obračun - - naročniki imajo 20 "o popusta Za tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storil ve: po ceniku. (' asopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7 's)|)._ j NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Vladna kriza in volitve na slovenski politični sceni Bo Peterle zdržal do volitev Demosov predlog za razpis parlamentarnih volitev aprila se kaže kot vedno bolj neuresničljiv. V najboljšem primeru, če bi potekala predvolilna opravila brez zapletov, bi bile lahko volitve junija. Zaradi tega je postal se bolj zapleten obstoj sedanje vlade. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ŠTEFAN ŽARGI Volitve Kranj, 13. januarja - Slovenska politika se je zato spremenila v pravo trgovanje, saj se vrstijo najrazličnejša, pred časom težko verjetna srečanja strankarskih veljakov. Ker tudi vlada sama več ne ve, ali ima še podporo v parlamentu ali ne, je Peterletov kabinet vedno bolj podoben potapljajoči se ladji, na kateri 27-člansko posadko obseda panika, vedno več članov posadke pa ni več zadovoljnih s kapitanom, v tem primeru premierom Lojzetom Peterletom. V igri sta dve rešitvi slovenske politične in s tem parlamentarne in vladne krize. Prva zagovarja podporo sedanji vladi do volitev, ne glede, kdaj bodo: ali aprila ali kasneje. Druga pa meni, da je rešitev nova vlada z novim mandatarjem, ki bi bila strokovno sposobna izpeljati najnujnejše naloge in državo potegniti iz gospodarske krize, medtem pa bi se normalno pripravljali na volitve, ki naj bi bile jeseni, do roka, ki ga določa nova ustava. Vsaka od teh rešitev ima dobre in slabe strani. Podaljševanje zaupanja tej vladi bi samo poglobilo krizo, zato je treba čim prej izvesti nove volitve in postaviti zaupanja vredno vlado, ki bo vladala daljši čas. Zato tudi izvolitev nove vlade sedaj ne bi bila smiselna, saj bi kvečjemu vladala do novih volitev jeseni, to pa je čas, ki bi ga potrošila za zagon in organizacijo, otipljivejših rezultatov pa ni pričakovati, saj vlada ne bi skrbela samo za vladanje, ampak bi bili njeni člani nujno potegnjeni v volilni boj. Zmešnjava je torej popolna, vendar se utegne ta vozel v kratkem razvozliati. O usodi sedanje vlade bomo v Sloveniji razpravljali. Tudi sam predsednik Peterle pravi, da v takih razmerah ni mogoče delati, zato naj bodo volitve Čim prej. Peterle in tudi njegova stranka Slovenskih krščanskih demokratov menijo enako in dodajajo, da ta vlada lahko ostane do volitev. Temu mnenju se pridružuje Liberalna stranka, ki meni, da je treba do izvolitve nove vlade sedanji omogočiti normalno delo, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka in SDZ - Narodna demokratska stranka. Socialdemokratska stranka in Zeleni terjajo predčasne volitve, na katerih bi dobili tudi novo vlado. Dr. Pučnik namreč dvomi, da bi sedanja vlada dobila v parla- mentu nezaupnico. Zato do nove ne bi mogli priti in so rešitev samo čim prejšnje volitve. Najodločnejšo potezo je potegnila Demokratska stranka. Za novega mandatarja je predlagala Igorja Bavčarja, ob tem pa sprožila akcijo iskanja zaveznikov predvsem pri socialdemokratih, zelenih, liberalnih demokratih in socialistih. Skupščinska večina s tem še ne bi bila zagotovljena, zato so v njihovi računici tudi neodvisni poslanci. Ker je Bavčarjeva zmaga vprašljiva, se je pojavil nov kandidat za predsednika vlade - dr. Janez Drnovšek, ki naj bi ustrezal tako opoziciji kot nekaterim strankam sedanje pozicije. Drnovšek se pretekli teden še ni odločil, pa tudi možnosti kandidiranja ni zavrnil. Nekdanji član zveznega predsedstva še vedno razmišlja o kandidaturi za predsednika republike. V zanimivem položaju so se znašli prenovitelji. Njihovi glasovi bodo za izvolitev vsakega novega mandatarja potrebni, vendar je pri sodelovanju s socialdemokratskimi prenovitelji pri drugih strankah zadržanost zaradi njihovega komunističnega porekla. Pred volitvami na Gorenjskem V stiskah odločajo tudi strasti Ker se na tak ali drugačen način bližajo volitve, smo se v Gorenjskem glasu odločili, da na začetku predvolilnih aktivnosti povprašamo najprej občinske strankarske organizacije o tem, kako ocenjujejo zadnje dogodke, prehojeno pot, dosežke in spodrsljaje v teh slabih dveh letih demokracije in zlasti, kaj si obetajo. Začeli smo na začetku Gorenjske: na Jesenicah. Roman Savinšek, predsednik čen prenove Jesenice: »Razpad občinskega odbora Socialdemo kratske stranke Slovenije Jesenice: »Predvsem kaže poudariti, da strankarsko življenje pri nas še ni razvito. Zato ljudje še ne razumejo in si po svoje razlagajo delo in dosežke posameznih strank, zlasti gospodarske razmere pa močno vplivajo na ocene ljudi. V kriznih razmerah ljudje ocenjujejo položaj predvsem s čustvi in v takih razmerah je izredno lahko manipulirati z ljudmi. Tak položaj je zelo neugoden za pripravo volitev, saj se bo že s poceni demagogijo lahko zavedlo ljudi. Težko bo volilcem povedati, kaj je bilo storjenega v preteklosti za izboljšanje stanja, saj bo kaj lahko okriviti Demos za današnji položaj. Za bodoči položaj socialdemokratov bo odločilnega pomena za strankarsko povezovanje program in sorodnost pogledov pri tem. Naš položaj vidim predvsem v nadaljnjem sodelovanju s strankami nekdanjega Demosa na levi sredini. Tudi prihodnje volitve, po mojem mnenju, ne bodo realne. V teh časih bo poudarek na socialnem delu programov, ki utegnejo biti seznami velikih obljub, pomembno vlogo pa bodo odigrale tudi osebnosti posameznih strank. Sam sem prepričan, da je mogoče socialne stiske reševati le z gospodarsko sanacijo, saj je socialnih pomoči še preveč in za delo demotivira ljudi. Jesenice so v izjemno težkem položaju in mi, ki smo v bistvu v opoziciji, se trudimo, da sodelujemo konstruktivno. Ocenjujemo, da je občinska vlada napravila vse, kar je bilo mogoče glede na razmere. Rešitev vidim v dosledni izpeljavi spremembe gospodarskega sistema, lastninjenja in ustvarjanje pogojev za dotok tujega kapitala. Imamo velike še neizživete potenciale, ki mi vlivajo precejšen optimizem.« Oto Kelih, predsednik občinskega odbora Stranke demokrati- Demosa je velik dogodek le na republiki, kjer se bodo veliko realneje, kot na prvih volitvah, pokazala prava medstrankarska razmerja, medtem ko v občini ne pričakujem bistvenih sprememb. Stranke so na Jesenicah že v preteklosti nastopale dokaj samostojno in to pričakujem tudi v prihodnje. Precejšno spremembo bo prineslo oblikovanje novih občin in v SDP se na to že pripravljamo. Mislim, da je naša stranka v republiki dobro pripravljena na volitve, izrednega pomena pa bo, ali bomo našli ustrezne ljudi. Nekoliko me skrbi neusklajenost volitev v državi in na lokalni ravni. Delo republiške skupščine je čista antipropa-ganda za sodelujoče, v občini pa smo otroške bolezni kar hitro preboleli. Strankarsko prerekanje smo s konstruktivnim sodelovanjem presegli. Nisem prepričan, da bodo programi strank odigrali kaj pomembnejšo vlogo, prepričan pa sem, da bo pomemben odnos posameznih kandidatov do konkretnih problemov v domačem okolju. To hkrati tudi pomeni, da bodo najpomembnejšo vlogo odigrale prav osebnosti tistih, ki bodo kandidirali. Položaj pozicije v občini nam bo možnosti kvečjemu oteževal, saj smo morali izvajati sklepe republiške vlade, čeprav smo včasih gledali nekoliko drugače. Izjemnega pomena bo v prihodnosti odnos do socialnih vprašanj, ki so ob radikalnih posegih v železarno, zelo zaostreni. Razvojna možnost naše občine je prav gotovo turizem, kjer se srečujemo s precejšnjim kadrovskim deficitom in deficitom v znanju. Glavna naloga, ki nam ostaja, je odpiranje produktivnih novih delovnih mest.« Janez Šebat, predsednik občinskega odbora Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke: »Položaj v političnem življenju postaja nevzdržen. Samo delo republiške skupščine, ki se otepa tudi z namerno povzročeno nesklepčnostjo, je dovolj zgovorno, čeprav nihče noče objaviti, kdo noče sodelovati. Poslanci naše stranke sodelujejo več kot 90-odstotno in poslancem, ki z odsotnostjo povzročajo nesprejem zakona o zadrugah, ne zaupam več. O novi vladi se bomo pogovarjali šele takrat, ko nam bo kdo ponudil boljšo, z boljšim programom, opozicija pa samo kritizira in nič ne predlaga. Predvsem pa se bomo morali naučiti: "Vlada naj narodu služi in ne vlada!" Na Jesenicah kmetje predstavljamo komaj odstotek prebivalstva in imamo 8 odstotkov odbornikov v skupščini. Čeprav nismo povsem zadovoljni z vsemi dogajanji, pa moramo priznati, da je bilo za naše področje kar nekaj razumevanja. Nedorečene zakonodaja in Prenovitelji ne skrivajo interesa za sodelovanje v morebitni novi vladi, njihove ambicije pa ne ostajajo samo pri enem ali dveh ministrih, ampak merijo kot najmočnejša parlamentarna stranka mnogo višje. V tajnosti skrivajo tudi svojega kandidata za mandatarja. Pred časom se je omenjalo ime Janeza Kocjančiča, tako kot so liberalni demokrati igrali na bivšega direktorja Gorenja Hermana Rigelnika. Slišati je tudi napovedi, da imajo tudi nekatere druge stranke v zalogi kandidate za morebitnega novega predsednika vlade. Slišati je tudi oceno, da so se Demokrati z Bavčarjem prenaglili in bi morali vreči ime v javnost šele, ko bi bil znan dogovor o prihodnjih volitvah in ko bi imeli zagotovljeno skupščinsko večinsko podporo. Ker je ob Bavčarju in dr. Drnovšku kup neznank (vprašanje večinske podpore, pripravljenost Drnovška prevzeti kandidaturo, nepredvidljiv izid glasovanja o zaupnici Peterletovi vladi), se zna zgoditi, da bo ta vlada še vladala do prihodnjih volitev, ki naj bi bile junija, če bomo seveda sposobni političnega sporazuma. • J. Košnjek službe nam povzročajo kar precejšnjo škodo in postajamo nestrpni nad počasnim urejanjem. Novim časom se zelo počasi učimo, tudi na vasi in tu bi si želeli tudi občinsko pomoč. Zadnji čas je, da pozornost iz industrije preusmerimo tudi na avtohtono prebivalstvo, ki je skrbno negovalo to pokrajino in slabo je, da ne najdemo skupnega jezika s Triglavskim narodnim parkom. Slabo je, da zavira razvoj. Kmet je v teh obmejnih krajih tudi izjemno pomemben branik domovine, saj varuje svojo posest, svoj prag in svoj dom. V predvolilnem času bo veliko "farbanja" in laži, za mene pa je najpomembneje, da najdemo pot kako prav izkoristiti in vnovčiti velike naravne danosti, ki jih imamo. Nujen je razvoj obrti, storitvenih dejavnosti, najpomembnejše pa bi bilo, da dobimo možnosti, da razvijemo svojo pamet, svojo delavnost in svojo poslovnost. Zgledi v tujini, kjer smo pred kratkim bili, to potrjujejo.« • Š. Žargi Ko je na predzadnji dan starega leta Slovenijo obšla novica o ukinitvi vladajoče koalicije političnih strank Demos in sklepu o pripravi novih parlamentarnih volitev, je mnogo skeptikov na eni strani in poznavalcev zahtevnosti volilnih priprav na drugi prerokovalo, da se dogovori iz Dolskega ne bodo mogli tako enostavno uresničiti. Za navidezno enotnostjo strank na oblasti in tistih v opoziciji o potrebnosti čimprejšnjih volitev, namreč tičijo hudo različni interesi, zlasti pa različna spoznanja o tem. ali je za posamezno stranko, glede njenega ugleda, popularnosti in priljubljenosti - skratka razpoloženja ljudi - bodočih volilcev, res pravi čas za volitve. Jasno je namreč, da dobri trije meseci ne ponujajo kakšnih posebnih možnosti volilnih kampanj, saj v tako kratkem času tudi ne morejo bistveno vplivati na odnos ljudi. Če v tej luči pogledamo na rezultate prvega sestanka političnih strank - v prvi "rundi" so sodelovale le v parlamentu sodelujoče stranke - ne smemo biti presenečeni nad skromnim obsegom dogovorjenega. Z vso silo so na dan bruhnile z različnimi ocenami stanja in s tem interesi spodbujene razlike, ki ob vsej zapletenosti in zahtevnosti priprav na volitve, potrjujejo pesimiste v oceni, da aprilski volilni rok ni stvaren. Jasno je le, da se je s presenetljivimi in zato zelo odmevnimi izjavami - kot je bila izjava Demokratske stranke o odvzemu njene podpore sedanji vladi - in ponižujočih ter zmerjaških reakcijah - tokrat sta si jih privoščila predstavnika Liberalne in Narodno demokratske stranke - volilna kampanja z vso silovitostjo že začela. Volilna kampanja, ki bo. kot kaže že sam njen začetek, zlasti nam, ki smo še vedno nena-vajeni mnogih postopkov in metod značilnih in običajnih za tovrstne čase v razvitih demokracijah, postregla s številnimi, tudi za dober okus presenetljivimi, ali bolje razoearajočimi spoznanji. Na robu tega so že zadnji dogodki v slovenski prestolnici, ko so se ob (samo)najavi mandatarstva ministra Bavčarja pojavila še številna nova imena in vodilni politiki, nekateri oboroženi kar z v prenosne računalnike vnesenimi podatki o številu poslancev in odstotkih glasov, poskušajo sklepati najrazličnejše, tudi najnena-vadnejše koalicije. Prav uspeh pri sestavi nove vlade - pa naj gre za na novi strankarski koaliciji utemeljeno novo "politično" vlado, ali prehodno vlado strokovnjakov - utegne volitve občutneje odložiti. Kljub temu bodo seveda bistvene kalkulacije o tem, kaj bo volilce najbolj prepričalo: doslej (ne)opravljeno delo, argumenti, program, osebnosti, ali pa bodo preprosto, kot na zadnjih volitvah, glasovali "proti". V javno mnenje je bilo že doslej vnesenih veliko izkrivljanj dejanskega stanja, pritisk in (demagoška) spretnost nekaterih pa bosta to stanje samo poglobili. Še ene plati prihajajočih volitev ne bi smeli spregledati. Volil-ci živijo v občinah in rezultati dela lokalnih oblasti, ki so seveda strankarsko sestavljene, bodo vplivali tudi na volitve v državni parlament. Odločeno je že, da volitev v občinske parlamente pred spremembo organiziranosti lokalnih skupnosti (po zadnjih novicah naj bi to trajalo kar dve leti) ne bo. Ob tem dejstvu je veliko vprašanje, kako bomo volili 22 predstavnikov regionalnih interesov v Državni svet in kako bo določevana večina pri morebitni kombinaciji večinskega načela s proporcionalnim tudi pri volitvah v Državni zbor. Zelo zanimivo je tudi vprašanje, kako bodo ob enodomnem državnem parlamentu - Državni svet namreč ni čisto pravi drugi zbor - še kar dve leti delovale trodomno (po najboljši "maniri" časov, ki so nepreklicno za nami) sestavljene občinske skupščine in v kolikšni meri bodo nova razmerja med strankami na ravni države vplivale na ta razmerja v občinah. V predvolilnem času, ki utegne ob začasni vladi trajati skoraj celo leto. sta možni dve taktiki: kratkoročna - storiti vse, da se oblast za vsako ceno (in ne glede na ceno) obdrži, in dolgoročna - na področjih in v občinah, kjer delo ni bilo uspešno, takoj ukrepati in vsaj z izkazano voljo rešiti, kar se rešiti da. Sedanje občinske vlade so tudi na Gorenjskem dosegle kaj različne rezultate in po volitvah, čeprav le na republiški ravni, bo priložnost, da se slabo poračuna. Ce tega ne bo. se bojim, da postane nadaljnjo odvzemanje pooblastil občin in skrajna centralizacija, še povsem logičnen proces. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE Andrej Novak Dražgoše so trpele Škofja Loka - Škofjeloška liberalno-demokratska stranka je ob 50. obletnici dražgoške bitke kot stranka edina organizirala spominski pohod v Dražgoše. »Pred prvimi svobodnimi volitvami je ZSMS, v kateri ima korenine LDS, negovala tradicije NOB, kot smo tedaj rekli, z raznimi pohodi, prireditvami. Lani se je, tudi z novo postavo v občinskem odboru, to spremenilo. Tokrat organiziramo pohod v lastni režiji, brez "pokroviteljev". Gre za manifestacijo odnosa do boja proti f fašizmu, ne za opredeljevanje do zgodovi-* ne. Patronat nad praznovanjem v Dražgo-šah mora imeti občina, ne glede na to, ali : je ro občinski praznik ali ne. Dražgoške bitke si nihče ne more v popolnosti lastiti; ne borci ne občina ne krščanska demokracija. Dražgoše so trpele, vse bolečine je treba spoštovati. Zato smo se odločili, da pohod postane akcija vseh gorenjskih liberalnih demokratov,« je dejal predsednik škofjeloške stranke Andrej Novak. • H. J. SDZ - Narodna demokratska stranka Kritično in praznično Ljubljana, 13. januarja - Kot poroča STA, so se na petkovi seji sveta SDZ - NDS zavzeli za čimprejšnje volitve, vendar ne na račun volilne zakonodaje in časa trajanja predvolilne tekme. Ocenili so, da seje Demokratska stranka v Dolskem zavzela za aprilske volitve zato, ker je vedela, da to ne bo mogoče in je na tak način razcepila Demos. Demokrati si, po njegovem mnenju, prizadevajo zavlačevati z volitvami, razbiti tudi druge stranke, pridobiti še nekatere druge poslance in tako postati stranka elite, ki si brez programa skuša prisvojiti oblast. NDS podpira sedanjega predsednika vlade, dokler ne bo predlagan nov mandatar, ki bo sprejemljiv za ves slovenski narod. Narodni demokrati si bodo prizadevali za poštenost in načelnost v politiki, borili se bodo proti divjim privatizacijam, zahtevali bodo pluralizacijo sindikalnega življenja in se upirali vračanju socializma. Zelo so razočarani nad mediji in zlasti javnomnenjskimi raziskavami, ki so po njihovem mnenju zelo strankarsko obarvani. Po delovni seji so s predstavniki političnega življenja iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva tudi s kulturnim programom proslavili tretjo obletnico ustanovitve Slovenske demokratične zveze, katere nasledniki so. • Š. Ž. Stranka demokratiče prenove Samo za vlado novega razvoja Ljubljana, 13. januarja - Politična direkcija SDP je konec preteklega tedna izdala sporočilo za javnost, v katerem poudarja, da si bo prizadevala le za takšno vlado, ki bo v kratkem času sposobna doseči preobrat na razvojnem, gospodarskem ter socialnem področju. Borili se bodo za nadaljevanje priprav za čimprejšnje volitve, proti prestižnemu boju samozadostnih politikov in strankarskih vrhov in proti razcepu slovenskega političnega prostora na dva tradicionalna nasprotna politična bloka. Zavzemali se bodo za resnejše upoštevanje opozicije in povezovanje slovenske demokratične parlamentarne in izvenparlamentarne levice ter zavezništvo s novim političnim centrom. Igorja Bavčarja in druge kandidate za novega mandatarja slovenske vlade pa vabijo, da predstavijo svoje programe za premik z mrtve točke. # Š. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Koroška pri sosedu V razmišljanjih, načrtovanjih, prizadevanjih.... da hi hili v krajevni, komunalni samoupravi v prihodnje čimbolj racionalno podobni Evropi, pri čemer se s pogledom najprej in najraje zazremo onkraj meje na avstrijsko stran, smo včasih naravnost smešni. Kot tisti konj s plašnicami na očeh, ki naj bi zalo. ker ne more gledati ne levo ne desno, zato videl daleč naprej. In če se že obnašamo kol konji, ne bi bilo napak, če bi pomislih, da smo pri tej zazrtosti vendarle tudi sami svoji gospodarji. Ti pa, kadar imajo opravka s konji, gledajo tudi levo in desno. Povod za tale kratek razmišljajoči utrinek in dobrohoten namig mi je ob precej pregledni sliki gorenjske krajevno komunalne samouprave ta ne vem katerič že "namignila " ocena v vodstvu krajevne skupnosti, kjer pravijo, da svoje občinske može vidijo, če jih ob kakšnem dogodku povabijo v krajevno skupnost; in če se le-1 i vabilu seveda odzovejo. Pa hi jih menda tudi predsedniki krajevnih skupnosti v tej občini radi videli večkrat med letom. Tako kot na primer v radovljiški ali pa v kranjski, kjer je redno srečevanje s predsedniki krajevnih skupnosti, ali pa skupaj z delegati zbora KS občinske skupščine, kar redna delovna oblika in je postalo že navada. Kranjsko občinsko vodstvo ima med delovnimi oblikami celo takšno, da se v krajevni skupnosti sestane z vodstvom KS in se na ta način še podrobneje in temeljiteje seznani z željami, razmišljanji... Menda jim to tudi "koristi" pri oblikovanju občinske komunalne (in splošne) politike. Prepričan sem, da zaradi "takšnega obnašanja" v omenjenih dveh občinah nimajo prav nič slabe vesti, ker niso zazrli samo "tja v Evropo ". Včasih je tudi pogled na "sosednjo Koroško" koristen, če ne zaradi drugega, že za to, da veš, kje in kako sosed živi in kaj si zaradi tvojega obnašanja misli o tebi. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Stroka naj da nedvoumen odgovor Škofja Loka - Ko je župnijski pastoralni svet poslat na svet KS Škofja Loka - Mesto dopis, da se ponovno oživi staro pokopališče v Škofji Loki, je svet KS sklenil, naj o tem posreduje mnenje in podlage stroka in o tem obvestil tudi sekretariat za družbeni razvoj. Decembra pa je sekretariat posredoval gradivo, in sicer poročilo ter predloge za oživitev pokopališča v Stari Loki, Retečah in Škofji Loki, in predlagal koordinacijskemu odboru vseh štirih krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka, da ga obravnavajo. Na seji koordinacijskega odbora minuli teden so ugotovili, da je treba pridobiti še mnenja stroke, le-ta pa naj se jasno opredeli, ali pokopališče v Škofji Loki DA ali NE. Menili so tudi, da posamezna delovna telesa krajevnih skupnosti niso tista, ki bi lahko sama odločala o tem. Celo zbor krajanov bi bil najbrž v tem primeru premalo, saj se jih običajno udeležujejo tisti, ki so za stvar še posebej zainteresirani. Zato v zvezi z oživitvijo pokopališča celo menijo, da bi ob morebitnem političnem pritisku odločitev prepustili referendumu ali pa na podlagi širše obveščenosti odločitvi z anketo. Koordinacijski odbor štirih krajevnih skupnosti pa je bil tudi obveščen, da Zavod za družbeni razvoj skupaj s Komunalnim podjetjem Škofja Loka pripravlja ureditveni načrt za razširitev pokopališča na Lipici in sicer na podlagi izhodišča, da se pokopališče na Lipici ohrani kot centralno mestno pokopališče. A. Strokovni pOSVet - Radovljica - Društvo arhitektov Radovljica pripravlja strokovni posvet na temo Naselje, somestje, promet in povezave. Posvet bo v četrtek, 16. januarja, ob 17. uri v prostorih knižnice A. T. Linharta v Radovljici. • (až) Glasilo Dobrave - Godešič - V krajevni skupnosti Godešič v škofjeloški občini je izšlo glasilo Dobrave. V njem obveščajo krajane o delu sveta krajevne skupnosti. Ena največjih akcij v krajevni skupnosti je bila obnova fasade na več kot 700 let stari cerkvi sredi kraja. V 36 dneh so krajani opravili več kot 2400 delovnih ur in prispevali za obnovo tudi denar. S prostovoljnim delom pa so krajani naredili več kot 650 ur pri popravljanju in urejanju krajevnih poti. Obnovili pa so tudi rekreacijski center. Svet krajevne skupnosti pa se sicer najbolj ubada s pomanjkanjem denarja, saj morajo pokriti še stare račune. V glasilu so tudi prispevki Gasilskega društva, ki je praznovalo 80-letnico, Rdečega križa, športne dejavnosti društva Kondor in prispevek o ponovnem pokopavanju na reteškem pokopališču. Komisija za postavitev plošče vsem padlim v prvi in drugi svetovni vojni v glasilu obvešča krajane o svojem delu in načrtih za postavitev plošče. S ponovnim izidom glasila Dobrave nameravajo v krajevni skupnosti nadaljevati dolgoletno tradicijo obveščanja krajanov prek svojega glasila. I Z Novinarskega večera na Visokem Pri objavi zapisa z decembrskega Novinarskega večera na Visokem pod naslovom Začelo se je s "knofi" nam jo je tiskarski škrat pošteno zagodel. Bralcem, še posebej pa Francu Staretu, s katerim se je pogovarjala Danica Dolenc, se opravičujemo in zanimivost objavljamo danes. Začelo se je s "knofi" Ko je bil Franc Stare z Luž še majhen in mu je bilo vse tako zanimivo, naj so bili to gumbi, stari denar, razglednice, posebni kamenčki ali kaj drugega, je mama pogosto rekla: "Pobereš vse kot sraka!" Ampak potihem se ji je verjetno dobro zdelo, da ima njen Franci takšno zbirateljsko veselje. Česa vsega ni prinesel domov! Vse, kar mu je prišlo pod roke, od starih ključavnic in "flint" do odlikovanj, kristalov in fosilov. Kajti Franc Stare je bil kot mlad vnet jamar in vse življenje strasten lovec. Danes ima bogato zbirko vsega mogočega, naj omenimo le 40.000 razglednic, 16.000 značk, čez 4.000 knjig, lepo zbirko mineralov in fosilov, stare časopise, slike... Preveč bi bilo tu naštevati. Njegova strast pa se prenaša na mlajše rodove. Sin Franci, ki živi v Žabnici, se je še bolj kot on vrgel na fosile in minerale, od vnukov pa že ne ve, kateri je hujši in stari ata Franc Stare ne more skriti zadovoljstva, da jabolko resnično ne pade daleč od drevesa... • D. Dolenc Posvet s predsedniki KS v radovljiški občini Prednost nalogam lanskega programa Ob krepitvi krajevne samoupravne bodo letos srečanja z vodstvi KS še pogostejša, sproti pa naj bi usklajevali ob pripravljenosti ljudi v krajevnih skupnostih reševanje problemov in potreb. Radovljica, 14. januarja - "Lani na začetku leta nas je skrbelo, ali bomo sploh vzdržali in obdržali celotno infrastrukturo v občini. Vam, predsednikom oziroma krajevnim skupnostim v občini gre zahvala, da ste vložili toliko energije, da smo zdržali in naredili celo nekaj več. Res pa je, da nobena začeta naloga oziroma investicija še ni dokončana in bomo z njimi nadaljevali. Usmeritev naj bo, da imajo vse začete ali pa lani začrtane naloge v letošnjem programu prednost. Vse nove naloge pa bo treba najprej uskladiti in se zanje dogovoriti skupaj z ljudmi v krajevnih skupnostih. Tej spodbudni oceni pred- Čeme. Po njegovem je bilo mi- sednika izvršnega sveta občine Radovljica Jožeta Resmana, ki je bila hkrati tudi neke vrste bilančna zahvala lanskega leta, na rednem posvetu s predsedniki krajevnih skupnosti v občini, se je minuli teden v četrtek pridružil tudi predsednik občinske skupščine Vladimir nulo leto pravzaprav srečno, saj so se zgodile stvari, ki se ne bi najbrž več tako srečno ponovile. Delovna izhodišča, ki se letos kažejo v občini, so obetavna. Res je, da trimesečni "embargo", ki so ga na komunalnem področju doživele občine. Širok in zahteven program Poljane, januarja - Šele marca, ko naj bi bil sprejet občinski proračun, bo jasno, ali bo svetu KS Poljane s predsednikom Romanom Dolencem in 13 vaškim odborom v 23 naseljih v krajevni skupnosti uspelo uresničiti izredno obširen in zahteven komunalni program za letos. Zanj so se opredelili na skupnem sestanku decembra. Predsednik Roman Dolenc pa v zvezi z njim ocenjuje, da je sicer smelo začrtan, da pa je včasih bolje spodbudneje načrtovati. Če pa bodo možnosti za uresničitev vsaj podobne lanskim in bo med krajani in vaškimi odbori spet pričujoče kar nekakšno tekmovanje (za lansko prizadevanje velja vaškim in gradbenim odborom ter krajanom priznanje in zahvala), potem bo marsikaj iz programa tudi narejeno. Z denarjem za odročne kraje bi radi uredili ceste Gabrška gora - Prdole, popravili cesto proti Graparju v vasi Zakobi-Ijek in razširili nekaj odsekov na krajevni cesti na Volči. Iz elementarja jih čaka popravilo usada na cesti Volča - Lom s popravilom asfalta, sanacija ceste Krajci - Delnice, odprava usada na krajevni cesti v vasi Prda in na cesti Volča - Malen-ski vrh. Čeprav ima KS dobro vodovodno omrežje, jih čaka izgradnja še nekaj protipožarnih bazenov. Letos načrtujejo dva in sicer v Lomu in Zakobiljeku. Narediti pa nameravajo tudi študijo za preskrbo z vodo za vas Podobeno in dokončati vodovod v Delnicah. Precej del načrtujejo tudi na lokalnih cestah in sicer asfaltiranje ceste v Malenski vrh, sanacijo ožine na lokalni cesti Poljane - Drnovškov mlin in preplastitev asfalta na tej cesti zaradi velike obremenitve. Adaptacijo ceste Poljane - Javorje na odseku Volča - Brezovce in adaptacija križišča v Krajcih za odcep Delnice z razširitvijo nekaterih kritičnih odsekov. Precej dolg je tudi seznam krajevnih cest. V programu so odseki za Žabjo vas, izgradnja ceste Srednja vas - Brda, preplastitev asfalta na cesti Drnovškov mlin - Vinharje in Drnovškov mlin - Kremenk ter asfaltiranje odsekov Delnice - Aj-ter in Lužar ter Hotovlja - Se-nožet in še rekonstrukcija ceste v makadamu v vasi Podobeno. Kar zadeva varstvo okolja, so naselja in vasi dobro pokrite z zabojniki za odpadke. Radi pa bi jih namestili še v vasi Brda in v Srednji vasi. Načrtujejo tudi izgradnjo nove kapelice v vasi Brda in obnovo v vasi Vinharje in v Malenskem vrhu ter obnovo strehe v Volbenku. Temeljite prenove in ureditve pa se nameravajo lotiti tudi na kulturnem domu v Poljanah. "Vse bo seveda odvisno od tega, koliko denarja bo imela občina za komunalo," pravi Roman Dolenc. "Osrednji in glavni točki v programu seveda ostajata šola in kanalizacija. Kar pa zadeva številne ceste, ki jih imamo v programu, pa velja upoštevati, da je vzdrževanje makadamskih cest nenazadnje veliko dražje, kot pa so stroški asfaltiranja. • A. Žalar Lani so v krajevni skupnosti veliko delali na urejanju cest; med drugim (na sliki) tudi v vasi Hotovalja. Mladim gasilcem - Prav je, da tudi mlade gasilke in gasilci vedo, da je 1947. leta začelo izhajati strokovno glasilo gasilskih organizacij Gasilski vestnik; daje bil oktobra 1949 prvi kongres Gasilske zveze Slovenije, na katerem je bil za predsednika izvoljen Matevž Hace, za poveljnika pa Gorenje Miran Špicar; da je bila 1950. leta ustanovljena Gasilska šola v Žireh, ki pa se je potem decembra preselila v Medvode in da so v šoli 1952. leta letovali gasilski pionirji z Gorenjskega; da je bil 24. in 25. aprila tretji kongres Gasilske zveze Slovenije na Bledu; da je bila 1957. leta prva gasilska loterija; da je bilo 1963. leta sklenjeno, da se bodo v enotni Gasilski zvezi Slovenije povezovale vse zvrsti gasilskih organizacij - od prostovoljnih in poklicnih, terenskih in industrijskih; daje bil potem 26. junija sprejet odstop predsednika Gasilske zveze Slovenije Matevža Haceta in daje bil potem za predsednika izvoljen Metod Rotar iz Tržiča... # (ip) ni ravno dobrodošel za politiko trženja, ki so jo tudi v radovljiški občini vključevali v program, vendar naloge, ki so si jih začrtali, ostajajo v usmeritvi in programu. Ocenjujejo, da bo na cestnem področju v republiki in v krajevnih skupnostih boj enak, kot je bil lani, na stanovanjskem naj bi dobili kriterije za kraje, mesta in naselja, na negospodarskem naj bi izstopalo izobraževanje, na gospodarskem pa skrb občine za dobro gospodarjenje; saj bo od tega odvisno, kako bodo kos potrebam na področju infrastrukture. Sicer pa bodo še kako dobrodošle izkušnje iz lanskega leta, ki so jih imeli v nekaterih krajevnih skupnostih pri delih na telefoniji in na drugih komunalnih delih. Po pričakovani "komunalni odmrznitvi" ob izteku prvega letošnjega trimesečja nameravajo v občini posvetiti glavno skrb cenovni politiki. Denar, ki so ga krajevne skupnosti dobile pred novim letom za pluženje cest oziroma zimsko službo, ne bo zadoščal, vendar bodo morebitne probleme reševali skupaj. Z novim letom je plačevanje toko-vine in vzdrževanje elektrike v KS prevzel proračun na podlagi pogodbe z Flektro Žirovnica in Kranj. Kot rečeno začete investicije nikjer niso dokončane, imajo pa letos prednost. Poseben problem pa so vode, za katerega direktorica Komunalnega podjetja Bernarda Podlipnik celo napoveduje bojkot sredstev iz občine v republiški integralni proračun, ker z denarjem, ki naj bi se vračal, niso zgradili niti metra kanalizacije. Iskali bodo tudi lokacijo za odlagališče odpadkov, na cestnem področju pa nameravajo letos vključiti v program blejsko obvoznico. Pri družbenih dejavnostih pa so v ospredju gradnja gostinske šole, vsebinska opredelitev vojaških objektov, obnova spomenikov v občini in vzdrževanje športnih objektov ter naprav. Ob oceni, da imajo lani začete oziroma načrtovane naloge letos prednost pri uresničevanju, pa izstopa kot še posebej pomembna telefonija v Radovljici. Tu bo letos najbolj pomembna nova centrala, sicer bo celotni sistem v občini, kjer je bilo v zadnjem obdobju veliko narejenega, neučinkovit. Predsedniki KS so se na posvetu izrekli v prid takšni usmeritvi, pri čemer pa so z naštevanjem konkretnih nalog in ob opozorilih izpostavljali pomanjkanje denarja za tako imenovano skupno porabo, potrebe na urejanju cest, preskrbi z vodo, cestni signalizaciji in varstvu okolja. # A. Žalar Posebna skrb letos izobraževanju Zabreznica - Na letni konferenci so se v soboto v kulturnem domu v Zabreznici v krajevni skupnosti Žirovnica zbrali gasilci Gasilskega društva Smokuč. Ob navzočnosti gostov iz Žabnic in Ukev v Kanalski dolini in iz pobratenega društva Šalek pri Velenju (iz Šentjakoba na Koroškem so se opravičili) ter predstavnikov občine, KS in sosednjih društev, so v oceni dela zadovoljno ugotovili, da so lani uspešno opravili vse naloge iz programa. Ob pomoči sektorskega poveljnika je še posebno zaživelo delo v operativi. Udeležili so se tudi evropskega srečanja gasilcev v Bru-neku, ob osamosvojitvi Slovenije pa so posadili lipo. Med vojno so dežurali skupaj s člani GD Zabreznica in KS. Zaradi izrednih razmer v Sloveniji je lani odpadel le izlet za pionirje. Sicer pa so se lani udeležili sektorske vaje v Doslovčah, kjer je bilo prikazano tudi gašenje z letalom, skupaj z jeseniškimi gasilci pa so se vključili tudi v pomoč beguncem s Hrvaške. Sicer pa se je lani njihova članska B ekipa uvrstila na prvo slovensko državno gasilsko prvenstvo, ki bo junija letos. Ob 20-letnici oživitve gasilstva v Smokuču so na konferenci zadovoljni sprejeli informacijo podpredsednika izvršnega sveta občine Jesenice Vitomirja Pretnarja, daje v okviru ureditve starega vaškega jedra Smokuča opredeljen tudi prostor za gasilski dom. Sicer pa bodo letos glavno skrb posvetili izobraževanju in tudi obnavljanju opreme in orodja. V občini pa je urejeno tudi zavarovanje gasilcev in gasilskih domov. Tudi letos bodo gasilci iz Smokuča sodelovali na skupnih akcijah in prireditvah. Prva takšna bo že 19. januarja, ko se bodo na Dobraču srečali gasilci jeseniške občine, Beljaka in Trbiža in se pomerili v zimskih igrah v veleslalomu. Na koncu so zaradi podaljšanja mandata izvolili nekaj novih članov v nadzorni in upravni odbor društva, za novega po veljnika društva pa so izvolili Janeza Šebata. Podelili pa so tudi več priznanj. Plaketo gasilskega veterana za 40-letno delo sta dobila Anton Vovk in Pavel Zupan iz Smokuča. Za 30-letno delo so podelili tri priznanja, za 20-letno 18 in za 10-Ietno delo 11 pri znanj. Spričevala in diplome za izprašanega gasilca pa je dobilo 8 gasilcev, ki so obiskovali 80-urni tečaj. Letno konferenco pa je obogatil tudi kulturni program, v katerem je nastopil mešani cer kveni pevski zbor pod vodstvom Antona Dolarja. • A. Ž. Zelje gasilcev - Da bi bilo letos čimmanj požarov in zaradi njih čimmanj škode; da bi bilo med strankami več razumevanja: da nas ne bi nikdar več preletavali "železni netopirji": da bi bila vsa gasilska društva (prostovoljna in industrijska) čimbolj uspešna in da bi bilo letos požarno varstvo na Gorenjskem naloga in skrb vse prebivalcev. - Sicer pa bodo letos gorenjski gasilci obiskali gasilski muzej v Metliki. Poleg mu/eja pa si bodo v Metliki lahko ogledali tudi mestno hišo i/ leta 1X64. farno cerkev s\. Nikolaja iz leta 1759. nekdanjo šolo na Partizanskem trgu in rojstno hišo kiparja Alojza Gangla ter pistelja Engelberta Gangla. Ekskurzije bodo še posebno prijetne poleti, saj se bodo lahko popeljali še do Kolpe in v Vinico, kjer je rojstna hiša Otona Zupančiča, v njej pa je tudi muzej. 0 (ip) GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Na Bledu o novi socialni zakonodaji Pomoč družini osnova, otroški dodatek nadgradnja Zakonske novosti iz socialnega paketa tokrat za tiste, ki bodo te zakone izvajali. Bled, 10. januarja - Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo je konec minulega tedna na Bledu priredilo seminar za vodilne delavce centrov za socialno delo na temo zakonskih novitet s področja zaposlovanja, sociale, zdravstva, stanovanjskih razmerij. Seznanilo jih je tudi z morebitnimi posledicami, ki jih prinašajo novi zakoni. Blejski slušatelji bodo namreč ne samo izvajalci nove zakonodaje, temveč tudi prvi informatorji ljudem, zato je prav, ce obvladajo vse odgovore na vprašanja iz nove socialne politike, je posebej za Gorenjski glas povedal FRANC IMPERL namestnik ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo Republike Slovenije. Sprejetje pokojninske in stvo, družino in socialno var-zdravstvene zakonodaje je slo- stvo zastavili nekaj vprašanj o venskemu parlamentu ostalo pasteh, ki jih prinašata nova na dolgu še od zadnjih dni mi- zakona, zakon o socialnem var-nulega leta. osnutek socialnih stvu in zakon o druznsk.h da-zakonov prihaja na skupščin- jatvah. ske klopi ta teden. Socialno za- gQ p0 novj zakonodaji pomoči konodajo so predstavili sode- jrzave deležno manj ljudi kot po lavci ministrstva za zdravstvo, s(arj-» družino in socialno varstvo, o »Krog prejemnikov social-zdravstvenem zakonu je govo- mn p0moči bo po uvedbi nove rila dr. Marija Mencej, k bese- zakonodaje širši. Cenzus smo di so povabili tudi Mitjo Bric- namreć znižali, uvajamo tudi lja z ministrstva za varstvo oko- druge družinske dajatve. Nova Ija in urejanje prostora, ki je zait0nodaja temelji na aksio-razlagal že veljavni stanovanj- mu da je najprej vsakdo sam skt zakon ministrica za delo od'voren za lastno preživetje, Jožica Puhar pa je nanizala ne- mimmum preživetja pa naj zakaj drobcev iz programa akti- gotavija država. Vsaki družini, vne politike zaposlovanja. ki je pGd dogovorjeno črto pre- O zakonih, ki bodo letos in zivetjai se dodaja socialno var-prihodnja leta krojili socialno stvQ do cenzusa.« podobo slovenske družbe, smo „,ai:j(pnm že večkrat pisali. Zato smo na- Trdite, da se krog upravičencev mestniku ministra za zdrav- celo širi? »Poleg dosedanjih upravičencev do družbene pomoči dobivamo nove kategorije. Ljudi, ki premalo zaslužijo in ne dosegajo roba preživetja, štejemo med osnovne upravičence do pomoči. Kot nadgradnja pridejo, denimo, otroci kot prejemniki otroškega dodatka, iskalce prve zaposlitve...« Se bodo otroški dodatki, štipendije in drugi elementi nadgradnje šteli v osnovo za pridobitev socialne pomoči ali ne? »V osnutku zakona je zdaj kot kompromis s finančnim ministrstvom zapisano, da se te družinske dajatve vštevajo. To- I POMISEL da parlamentu bomo predlagali ustrezen amandma, ki bo to spremenil, in upamo, da ga bodo poslanci sprejeli.« Otroški dodatek namreč ne bo več le ena od socialnih pomoči? »Ne, to bo posebna kategorija družinske dajatve. To bo pomoč družini, ki ima zaradi tega, ker ima otroke, večje življenjske stroške. Otrok namreč v družinskem proračunu zajema sorazmerni delež, drugačnega, ko je v predšolski dobi, ko se šoia ali v odraščajočem obdobju.« • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Predstava tudi za drugačne Trenutki, ki blažijo duši bolečino Kranj, 9.januarja - Predstava kot že mnogo drugih. Vesela, razigrana, polna iskrivosti, prisrčnega humorja, kupa komičnih situacij, v katere se zapletajo igralci na odru. Med gledalci so na abonmajskem četrtkovem večeru sedeli tudi mladi iz škofjeloškega Centra za slepo in slabovidno mladino. Da bi lažje spremljali gledališke predstave, se v Prešernovem gledališču trudijo že dobri dve leti. Pred vsako predstavo jim namreč omogočijo, da pridejo na oder in pretipajo sceno, ki je sicer ne morejo ali pa zelo slabo vidijo. S pomočjo takšnega "otipljivega ogleda" si lažje predstavljajo oder in kasnejše dogajanje na njem. Po predstavi, ki jim je bila vsem po vrsti zelo všeč, smo z nekaterimi od 19 deklet in fantov, spregovorili o predstavi, o njihovem doživljanju odrskega dogajanja in o življenju, ki je z njimi nemalokrat zelo trdo in neusmiljeno. Bojan Žali, 23 let, Vrhnika: "Predstava je bila enkratna. Obiskoval sem že predstave v ljubljanski Drami, vendar so mi te v Prešernovem gledališču veliko bolj všeč. V veliko pomoč mi je, da lahko otipam sceno na odru. Pomagalo bi, če bi lahko na enak način otipal tudi kostume." Branko Petovar, 16 let, Ljutomer: "V centru sem prvo leto, v administrativni šoli pa v drugem letniku. Poskušal sem že na gimnaziji v Ljutomeru, pa ni šlo. Zato sem prišel sem. Rad bi naredil diferencialne izpite za gimnazijo, se šolal na njej, hkrati pa opravil izpite na administrativni, za vsak primer. Ne, pred tem nimam nobenega strahu. Se pač navadiš, če ne moreš, ne moreš. Nima smisla siliti. Današnja igra je bila zelo dobra. Niti to me ni motilo, da nisem sedel v prvi vrsti, čeprav zelo slabo vidim. V vsakdanjem življenju se mine zdi prav,da bi vedno imel privilegije zaradi svoje slepote. Zivijenje moraš pač sprejemati takšno, kot je." Sonja PuSnik, 19 let. Nova cerkev pri Celju: "Že peto leto hodim v to gledališče, nikoli pa se še nisem tako nasmejala kot nocoj. Zame osebno je zelo pomembno, kje sediš. Ce si bližje, imaš igralce pred seboj, slišiš drobne premike, danes npr. pahljanje obeh igralk s pahljačami. Pomembna je tudi vsaka senca, ki jo še uspeš videti. V Škofji Loki sem pet let, končala sem administrativno šolo. Rada bi opravila diferencialne izpite za srednjo pedagoško šolo, da bi potem lahko 't študirala defektologijo. Veliko dogovar- janja je bilo potrebno, da sem to dosegla, veliko odrivanja sem medtem doživela. Vsepovsod se otepajo ljudi, ki so drugačni. Posvetila bi se delu s slabovidnimi. Mislim, da lahko z določeno populacijo ljudi dela samo človek, ki ima podobne izkušnje kot oni." Življenje vseh mojih sogovornikov ni lahko, zato so trenutki, ko se lahko sprostijo in poveselijo toliko bolj dragoceni. Zato se vsi skupaj še posebno zahvaljujejo Prešernovemu gledališču, ki jim posveča posebno pozornost, in sponzorju, podjetju Hermes •z Ljubljane, ki jim je v letošnji gledališki sezoni kupilo 19 abonmajskih vstopnic za vse predstave. • Mojca Peternelj Ministrica Jožica Puhar: Imeli smo najnižjo starostno mejo v Evropi Glede nove zakonodaje je slišati očitke, da predlagatelj nima izračunov o njihovih učinkih. »Pri pokojninski zakonodaji je vse jasno. Nova zakonodaja ne ho terjala novih obremenitev, zadoščala bo sedanja prispevna stopnja.« Bodo po novem pravice iz pokojninskega zavarovanja bistveno okrnjene? »Pokojninska zakonodaja ne prinaša veliko novosti, razen zvišane starostne meje kot pogoja za upokojitev. Med evropskimi državami smo imeli namreč najnižjo starostno mejo. Razlog za premik starostne meje so tudi težave v pokojninskem sistemu, ki ga povzroča porušeno razmerje med pasivnim in aktivnim prebivalstvom, kije zdaj že 1 proti 1,9. Tudi v srednjevropskih državah, kjer se prebivalstvo stara, je tO razmerje podobno, podobne pa so tudi težave pokojninskega sistema.« Se vam ne zdi, da načelo kasnejšega odhajanja v pokoj uveljavljamo ravno v času, ko vlada največja brezposelnost doslej in imajo mladi manj motnosti za zaposlitev? »Res je uveljavljanje novih pravil v tem času nekoliko problematično. Moje osebno mnenje je, da bi kazalo nove pogoje odmakniti na nekaj let in ne samo za eno leto, kar je zdaj obveljalo v novi pokojninski zakonodaji. Na dolgi rok pa je nedvomno smiselno načelo, naj bi vsakdo preživljal samega sebe kar najdlje.« Kakšno možnost pripisujete v skupščini spornemu amandmaju k 51. členu zakona, ki naj bi izenačil pogoje za upokojitev moških in žensk? »Če odmislimo politične argumente, ki botrujejo razpravi o omenjenem amandmaju, in upoštevamo samo strokovne, potem je izenačevanje pogojev upokojitve za moške in ženske za slednje gotovo krivično. V mislih imam generacijo žensk, ki so imele pretekla desetletja zelo slabe delovne pogoje in neurejeno tako imenovano družinsko infrastrukturo. V evropski pokojninski zakonodaji sicer tudi ne poznajo diferenciranih lestvic, toda za ženske obstajajo druge bonitete. In te obstajajo že desetletja, pri nas pa jih generacija, ki se zdaj upokojuje, ni imela.« Begunski val se umirja Na Jesenicah še okoli 250 beguncev Jesenice, januarja - V jeseniški občini so za begunce lepo poskrbeli. Iz občinskega proračuna je bilo zanje namenjenih 800 tisoč tolarjev. Zdaj se val beguncev umirja in nekateri se že vračajo na svoje domove. Val beguncev iz Hrvaške, ki je preplavil tudi jeseniško občino, se počasi umirja. Točnih podatkov o številu beguncev ni, kajti številni, ki zapuščajo svoje zatočišče, se ne odjavljajo, tako da lahko le približno ocenjujejo, da jih je v krajih jeseniške občine še okoli 250. Begunci, ki so bili nastanjeni v hotelu Triglav v Mojstrani in v počitniških domovih v Kranjski Gori, so odšli v Istro. Nekateri so se v jeseniški občini zelo dobro počutili in tudi iz Istre pošiljali zahvalna pisma, bili pa so seveda tudi primeri, ko zahtevnejši begunci iz Hrvaške niso bili prav posebej zadovoljni in so se ne-nehoma pritoževali. Tisti, ki so na Jesenicah nenehoma in neutrudno skrbeli za begunce, so ob svojih obiskih pri njih marsikaj doživeli. Od tega, da so nekateri, predvsem z ogroženih območij Osijeka, prišli le v copatah in brez vsega in bili pri nas z vsem zadovoljni in zelo hvaležni, do tistih, ki so bivali v kranjskogorskih hotelih in se med drugim tudi neznansko jezili, če ni bilo takoj pri roki - kozmetičarke! Iz bogatejših hrvaških mest so bogatejši prebivalci in begunci sosednje države tudi kar odkrito pripovedovali, da si niso mislili, da je v Sloveniji takšna revščina... Sto ljudi - sto čudi! Za Center za socialno delo in Rdeči križ na Jesenicah so bili vsi begunci ljudje, ki so v stiski in jim je treba pomagati. Pomoč pa je bila naslednja: iz občinskega proračuna je šlo za nastanitev beguncev 800 tisoč tolarjev, namenili pa so jim tudi denarno pomoč, ki so jo občani namensko zbirali za begunce, dobivali so pakete Rdečega križa Slovenije in mednarodnih humanitarnih organizacij. Še dodatno so zbirali tudi hrano, ki so jo delili tudi socialno šibkejšim prebivalcem občine.• D. Sedej Najemniki Prvi sunek privatizacije stanovanj, ki ga je omogočil sredi oktobra sprejeti stanovanjski zakon, je mimo. Nekaj več kot slo tisoč bivših družbenih stanovanj ali približno polovica vseli v Sloveniji je po treh mesecih veljavnosti zakona v zasebnih rokah. Ker se iztekajo 60-dnevni roki plačila stanovanj po pogodbah, že pritekajo tudi prva sredstva odkupov na račune nekdanjih lastnikov in njihovi deleži v republiške stanovanjske sklade, ki naj bi pomenili materialno osnovo za nacionalni stanovanjski program. V prihodnjih dveh letih, kolikor časa zakon imetnikom stanovanjske pravice omogoča nakup stanovanj pod najugodnejšimi pogoji, se bodo nemara nekateri še odločili za odkup. Mnogi pa si stanovanja ne morejo privoščiti niti na razprodaji, zalo se bodo morali sprijazniti s statusom, kakršnega imajo od prej. Namesto imetniki stanovanjske pravice bodo poslej najemniki. Sest mesecev po uveljavitvi stanovanjskega zakona, torej 19. aprila (čas beži) bodo z lastnikom stanovanja sklenili najemno pogodbo za nedoločen čas. Ta pogodba jim bo omogočila varnost pri trajni uporabi stanovanja, razen seveda, če krivdni razlogi ne bodo botrovali odpovedi stanovanjskega razmerja. Pravzaprav bodo stanovalci s sklenitvijo najemne pogodbe v boljšem položaju, kol so bili svoje dni kol nosilci stanovanjske pravice. Nova stanovanjska razmerja lastnikom namreč res dajejo večje možnosti nadzora, toda tudi večje obveznosti glede gospodarjenja in upravljanja s stanovanji. Tudi preden bodo sklenjena trajna najemna razmerja, bodo lastniki stanovanj dolžni le-ta pregledati, evidentirati morebitne nepravilnosti in jih odpraviti. Stanovalci pa bodo dolžni upoštevati določen red pri uporabi stanovanja (ne bodo ga, denimo, smeli v celoti dajali v podnajem, ne bodo ga smeli nenamensko uporabljati na primer za obrt in podobno) in redno plačevati najemnino. Neplačništvo je lahko eden od krivdnih razlogov, zaradi katerega lastnik odpove najemno razmerje, vendar šele po presoji socialnega stanja. Če namreč stanovalec iz socialnih razlogov ne more plačevali, je upravičen do pomoči občine, ali pa mu mora ta zagotovili stanovanje nižjega standarda, ki ga bo s svojimi dohodki lahko plačeval. Čas podpisovanja najemnih pogodb se naglo bliža. Pobuda za sklenitev najemnega razmerja naj bi prišla od lastnikov, toda že izkušnje iz odkupa kažejo, da bo moral morda prvi korak v marsikaterem primeru storiti najemnik. Spet se obeta veliko polov okoli birokracije, kar pomnimo že v novembrskih dneh zaradi odkupa. • D. Z. Žlebir Javna deia tudi v sociali Kranj, 10. januarja - Oktobra je kranjski center za socialno delo kandidiral na razpisu za javna dela. Pobudniki so predložili program, ki so ga naslovili »Svetovanje v blokovskem naselju«. V mislih so imeli svetovanje skupinam ljudi v mestnih krajevnih skupnostih, za ta posel pa bi zaposlili 10 iskalcev zaposlitve, višje in visoko izobraženih, družboslovnega profila. Žal svetovanje v blokovskem naselju ni imelo zadostnega odmeva za tolikšen obseg zaposlitev v javnih delih na področju sociale, zato so zadnje dni decembra program spremenili. Namesto skupinskega dela v krajevnih skupnostih bo svetovanje individualno. Na centru za socialno delo bodo mode-ratorji čakali na telefonski klic ljudi. Dajali bodo informacije, napotili ljudi s težavami in stiskami na terenskega socialnega delavca. Pričakujejo več odziva, ker bo človek s težavami ostal anonimen, kot ga je bilo v javnem skupinskem svetovanju. Štiri svetovalke (kolikor jih je zdaj zaposlenih v okviru javnih del) bodo pri telefonu na razpolago štiri dni v tednu po dve popoldanski uri, razmišljajo pa tudi o možnosti telefonskega poziva za konec tedna. • D. Ž. Svetovanje po telefonu: 213-581 Center za socialno delo iz Kranja uvaja svetovanje po telefonu. Pokličete lahko vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 16. do 18. uro po telefonu 213-581. Oglasile se vam bodo Darja, Lidija, Barbara ali Mojca. Anonimnost vam je zagotovljena. Povečane tudi participacije v zdravstvu Zdravje bo dražje Ljubljana, 13. januarja - Slovenska vlada je na seji konec preteklega tedna sprejela tudi odlok o povišanju prispevkov uporabnikov zdravstvenih storitev in zdravil. Ker se je povprečni osebni dohodek v mesecih od junija do septembra povečal za 27 odstotkov, so za enak odstotek povečali tudi te prispevke. Zaradi zaokroževanj so podražitve sicer med 20 in 33 odstotki, vendar, kot to zagotavlja ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo v predlogu, to povečanje ne bo načelo življenjskega standarda ljudi. Prvi pregled pri zdravniku naj bi po novem stal 60 SLT, pri specialistu pa 200 SLT, enako tudi obisk zdravnika na domu. Povečujejo se tudi prispevki za vse zobotehnične storitve in material, za nujni prevoz z rešilnim avtomobilom naj bi plačali 100 SLT, za zdravila s tako imenovane pozitivne liste pa 80 SLT. Oskrbni dan v bolnišnici nas bo 8. dan po objavi tega odloka veljal 130 SLT oz. 100 SLT, če bomo v bolnišnici več kot 10 dni, začetek zdravljenja v teh ustanovah pa bomo plačali 200 SLT. Najvišjo ceno v ceniku tega odloka je doseglo drobljenje ledvičnih kamnov z ultra zvokom, ki bo po novem "dodalo bolečino" v višini 1.000 SLT. • š. 2. Dobrodelni koncert za Hrvaško Radovljica, 13. decembra - Mladi krščanski demokrati Radovljice in Linhartov oder iz Radovljice bodo 18. januarja ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu pripravili dobrodelni koncert za Kartitas, ki bo izkupiček namenil za prizadete na Hrvaškem. Na koncertu, kjer bo program povezovala Alenka Bole -Vrabec, bodo poleg Big banda i/ Ljubljane ter članov Linhartovega odra nastopili tudi Romana Krajnčan, pianistka Irena Kular in plesna skupina Nova iz Kranja. Vstopnina je 100 tolarjev.« D. S. DogOVOl O vojaških objektih \ kranjski občini Armadni dom za prebivalstvo kranj. 13. januarja - V petek. 10. januarja 1992. so se v Kranju sestali predstavniki kranjske občinske skupščine in slovenskega obrambnega ministrstva. Srečanje so namenili dogovoru /a nadaljnjo uporabo nekdanjih vojaških objektov v občini, kranjski Dom JI.A bodo odprli /a civilne namene, za kar ga bo treba še preurediti. Kranjčani SO ponovili zahtevo svoje skupščine, ki jo izgla-sovala, da se vojaški objekti prepustijo civilnim namenom. Pomočnik slovenskega obrambnega ministra Miran Bogataj jo pojasnil, da bi bilo to mogoče le. če bi kranjska občina priskrbela objekte za obrambne potrebe na drugi lokaciji. V sedanjih gospodarskih razmerah je to seveda popolnoma nemogočo, težko pa bilo najti tudi prosto zemljišče. Obrambno ministrstvo je izrazilo pripravljenost, da propusti občini za njene potrebe 2 hangarja v kranjski vojašnici. Kei jo take potrebe izrazilo veliko interesentov, bodo verjetni prostore oddali z licitacijo, je napovedal predsednik kranjskega i/vršnega sveta Vladimir Mohorič. Pri tem bodo imeli prednost uporabniki javnega pomena. V kranjski vojašnici, kjer bo polog štabov TO tudi učni center, bo še naprej skladišče opreme in sredstev civilne zaščite. Skladišče na Drulovki bo uporabljala teritorialna obramba, vendar si bo posebna skupščinska komisija skladišče ogledala in ocenila možne nevarnosti za mesto. Nekdanji stražnici na Jezerskem bosta uporabljali policija in teritorialna obramba, glede vojaških objektov na Brniku pa bodo dogovori potekali z vodstvom letališča. Vsaj eno stavbo nekdanje armade bodo kmalu namenili za civilne potrebe. To je Dom JLA. kije v zemljiški knjigi vpisan kot vojaška lastnina, vendar ga je zgradila kranjska občina s svojim denarjem, da je vojska izpraznila staro kranjsko pošto. Kranjska občina je .predala vso potrebno dokumentacijo za omenjena objekta obrambnemu ministrstvu, ki se bo v kratkem odločilo, ali bo armadni dom predalo občini brezplačno ali proti odškodnini. 2e sedaj pa je znano, da bo pred vselitvijo uporabnikov dom potreben temeljite predelave in popravil. • Stojan Saje Pomen poljanske vstaje Škofja Loka, 13. januarja - Ob 5(1. obletnici poljanske vstaje decembra 1941. ki je bila poleg primorske 1943. leta edina množična vstaja proti okupatorju na Slovenskem, je škofjeloška občinska skupščina na pohudo borčevske organizacije prevzela pokroviteljstvo nad petkovo okroglo mizo v hotelu Transturist na temo poljanske vstaje. S svojimi razpravami'so v prvem delu sodelovali strokovnjaki zgodovinarji dr. Tone Ferenc. Ivan Križnar, Tone Peter-nelj. Zdrav ko KLanjšček in Jože Dežman, v popoldanskem delu pa so se oglasili tudi ljubiteljski raziskovalci naše polpretekle zgodovine in udeleženci poljanske vstaje. Kot je dejal voditelj okrogle mize dr. Branko Berčič, zgodovinska spoznanja niso dokončna. Pozneje odkriti viri dajejo možnost za nova spoznanja, za odkrivanje resnice, za nova vrednotenja dogodkov v prvem lotu (na to obdobje se je okrogla miza omejila) odpora proti okupatorju, v katerem imata poljanska vstaja in dražgdška bitka posebno častno mesto. i. t lui II. i*s i H i... FiS Kronika o vojašnici Okrogla miza je imela namen opredeliti, katera dosedanja spoznanja ostajajo nesporna, katera vprašanja je potrebno in mogoče glede na novo odkrite vire nanovo vrednotiti in katera še ostanejo odprta. O pomenu okrogle mize se je lepo izrazil tudi najmlajši od sodelujočh zgodovinarjev, Jože Dežman iz Radovljice: »Zame je prvenstveno, da taka srečanja niso samo manifestativne prereditve ali komunistov ali protikomunistov. ampak da se počasi oblikuje intelektualni substrat, politično okolje, v katerem se različne čustvene energije, ki imajo vso pravico do obstoja, srečujejo s kolikor toliko ugotovljenimi dejstvi, oh katerih se potem kaže polemična veščina prerekanja, torej ne več priseganje na ideale, ampak boj za obstanek interpretacije. Znebiti se moramo strahov. Nacionalne mite rabimo, neumno jih je rušiti, treba pa jih je narediti take, da bodo za vsakogar razumljivi, čeprav jih ne mara.« Izvlečke razprav / okrogle mize o 50. obletnici poljanske vstaje bomo objavili v petkovi številki Gorenjskega glas.i na Odprtih straneh • H. J., foto: J. Cigler Občina zaprosi vojno ministrstvo na Dunaju Koje v mesto pritekla voda iz Cemšenika, so občinski odborniki začeli razmišljali, kako bi življenje v mestu popestrili. Ni dosti, da so v Kranju sodnija in are-sti, potrebna je tudi stalna vojska. Tako bi mesto drugače zaživelo, promet v trgovinah in gostilnah bi se povečal. Novembra, leta 1912 je občina na Cesarsko-Kraljevo ministrstvo poslala prošnjo, naj Kranju prizna stalno vojašnico. Občina bo na svoje stroške poskrbela prostore za novo kasarno. Takrat pa se je že začela vojna na Balkanu. Dne 8. oktobra leta 1912 so iz Podgorice zagrmeli prvi topovi. Črna Gora je prva napadla turško vojsko. Avstroogr-sko vojno ministrstvo je imelo bolj pomembne skrbi, kot pa je bila kranjska kasarna. Ne glede na vojne razmere na Balkanu pa so na Dunaju še vedno našli čas. da so poslali odgovor. C. K. vojno ministrstvo je 13. decembra 1912 občino Kranj obvestilo s posebnim pismom, da v teh razmerah ni možnosti za nastanitev stalne kasarno v Kranju. Ko bo to primerno, pa bodo željo kranjske občine upoštevali Tako je želja občinskih mož v Kranju propadla Začela se je 1. svetovna vojna. Namesto kasarne in vojske so v Kranju dobili le vojno bolnišnico in vojaško pokopališče na Rupi. Dogovor s štabom Dravske divizije Po dvaindvajsetih letih se je Kranju ponovno ponudila priložnost, da mesto dobi stalno vojašnico. Na seji kranjske občine dne 14. decembra 1934 je župan obvestil odbornike o razgovorih s predstavniki Dravsko divizijske oblasti. Zahteva vojsko je, da so v Kranju nastani stalna garnizija. ki bo imela najmanj dva bataljona pešadije planinskega polka ter artiljerijski divizion. Za zemljišče in potrebne zgradbe, ki naj jih zagotovi občina Kranj, bo vojska z najemnino poplačala v dvajsetih letih Modri občinski mOŽje so tak predlog vojske sprejeli v prepričanju, da občina nima kaj zgubiti, lahko le pridobi. Ta dogovor z Dravsko divizijo so na občini začeli z vso resnostjo takoj reševati. Občina je odkupila dvorec Prevo-lo in sicer 2 zidana Objekta ter 64 hektarjev gozda, njiv in travnikov. Občina je postala lastnik celotnega posestva in čakala na prihod vojske. Vendar predstavnikov Dravske divizijske oblasti ni bilo več videti. Kar pet let so na sejah občine razpravljali, so prerekali in iskali rešitev, Na žalni seji dno 10. oktobra 1934. so sklenili, da v spomin na ubitega kralja Aleksandra odkupijo grad Brdo in tam zgradijo osrednjo Gorenjsko bolnišnico. Pa jih je prehitel knez Pavle Karadžorževič in kupil grad Brdo za svojo rezidenco. Zato je oživela zamisel, da bi bolnišnico gradili na Prevoli. Pa je nasprotovala Banovina, češ da jelo preblizu Ljubljane. Nekateri odborniki pa so zagovarjali zamisel, da se posestvo razparcelira in razproda za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Pa so tudi to zamudili. Po petih letih vojska odkupi prevolo Evropa je bila tik pred vojno. To so doumeli celo v štabu Dravske divizije. Prišli so v Kranj s ponudbo iz leta 1934. Z občino so podpisali pogodbo dne 3. oktobra 1939 ter odkupili oba objekta (dvorec in gospodarsko poslopje) ter 17,4 hektarja zemljišča. Južni dol je ostal še naprej v lasti občine. Da seje vojski mudilo, je lahko sklepati, saj so takoj pričeli z zidarskimi deli. Dozidali so stra-žarnico, dva stanovanjska objekta za vojake in krojaško čevljarsko delavnico. Le s plačilom so odlašali. Julija 1940 so odborniki zahtevali od župana Česna, da gre v Beograd na Vojno ministrstvo in zahteva plačilo kupnine. Menda se je iz Beograda vrnil le 7 obljubami. Tako je občina zgubila grad Brdo in dvorec Prevolo za dolgo ali celo za vedno. Vojska je zapustila vojašnico in se s Triglavsko divizijo umaknila z Gorenjskega z'a SlOVO pa so brc/ potrebo porušili most čez Savo. Vojašnico pa je takoj zasedla nemška vojska. Spori med občino in poveljstvom JLA Takoj po končani vojn: so enote jugoslovanske vojske zasedle vojašnico na Prevoli. Po nekaj Ic tih je poveljstvo vojašnice že ugotovilo, da bo treba začeti z gradnjo novih objektov. Zato so se dne 15. avgusta 1955 prvič oglasili na občini. Zahtevali so. da jim MLO dodeli zemljišče južno od stare vojašnice kjer bi gradili nove objekte. Šlo je za gradnjo garaž in hangerjev. Začel se je spor med občino in JLA. Občina je nasprotovala širitvi vojašnice na tej lokaciji. Ponujala je vojski nove lokacije severno od mesta na obrobju Udin boršta. Spor se je tako zaostril, da je o rešitvi odločal zvezni minister za gradnje. Čeprav je bil rojak, je spor rešil v korist JI A in proti volji občine. Takratni podpredsednik MLO Kranj ( ene Beznik je moral kloniti pritisku JLA in gradbenemu ministrstvu v Beogradu. Oktobra 1955 je občina izdala gradbeno dovoljenje za garaže. Dovoljenje pa je vsebovalo sledeče omejitve: A) Južno od vojašnice se lahko zgradita samo 2 objekta. B) Od ceste Kranj - Kokrica morata biti objekta odmaknjena vsaj 50 metrov. C) Gradnja se šteje kot provizorij za dobo 20 let. nato se poruši. D) Nadaljnje gradnje za potrebe vojašnice se prostorsko omejijo samo na severni del Prevolo. Kasnejši dogodki so šli svojo pot. Vojašnica se je širila proti jugu. Namesto dveh je bilo kasneje zgrajenih kar dvanajst Karal! lako je Kranj za vedno zgubil dragoceno zemljišče za širitev mesta proti Kokrici. Zemljišče, ki ga jo občina leta 1934 odklopila je bilo V lasti JLA preneseno kai tako' Vojašnica je končno prazna V sredo. 26. julija 1991. so bila po vsej Sloveniji zborovanja ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Tudi v Kranju je zbranim na trgu revolucije spregovoril predsednik občine Vitomir G ros. Splošna radost pa je bila prekinjena že isto noč Drugi dan samostojnosti 27. junija so s tan ki JLA obkolili brniško letališče. Začeli so se spopadi na kopnem kombinirani z letalskimi napadi I a vdor oboroženih sil JLA v Slovenijo pa se je končal. Še preden se je prava vojno razplamc-nela Ze 4. julija je JA tanke z letališča odpeljala. Začela so se pogajanja s poveljstvi izoliranih vojašnic, ki so se sicer zavlekla, a so bila uspešna. V Kranju zbrane enote JLA iz vse Gorenjske so v noči iz 21. na 22. oktobra 1991 zapustile vojašnico na Prevoli. Epilog po osemdesetih letih • Pred 80 leti jc občina ponižno zaprosila, da bi vojno ministrstvo na Dunaju odobrilo stalno kasarno v Kranju. • Pred 58 leti je občina brez pomislekov odkupila dvorec Prevolo za potrebe jugoslovanske vojske. • Pred 52 leti je Dravska divizijska oblast prevzela Prevolo in začela graditi prve vojaške objekte. • Pred 37 leti je občina brez uspeha predlagala, naj se vojašnica na tem prostoru ne širi. • Pred nekaj meseci so zadnje enote JA zapustile vojašnico. Vedno je bilo tako. da so o usodi vojašnice v Kranju odločali generalštabi in vojna ministrstva. Prvič na Dunaju, pozneje pa v Beogradu. Kako pa bo sedaj, ko je vojašnica res prazna. Ali bodo o usodi vojašnice tudi to pot suvereno odločali novi vojaški »vrhovi« v Ljubljani? Razmere v Evropi, na Balkanu pa še posebej, govorijo v prid slovenskim zagovornikom lastne, moderne vojske laka pa rabi tudi vojašnice! Dogodki o začrlova-nju zunanjih meja za Slovenijo po I. svetovni vojni niso pozabljeni. Pa tudi spomini na nastajanje slovenskih mota po 2. sv. vojni so še jvreveč živi. Ti zgodovinski dogodki so stalno opozorilo. Vojna na Balkanu še traja. Njej sledijo pogajanja za »okroglo« mizo. Tako je bilo v tem stoletju že dvakrat, in bo še v tretjo? Vojne razmere na Hrvaškem so pokazale, da večje vojašnice v urbana industrijska mesta ne sodijo. Prav zato je morda sedaj priložnost, da občina Kranj v tej »zapuščinski« razpravi uveljavi svoja stališča in s tem hotenje mesta. Če ne več. vojašnica na Prevoli se mora vrniti v meje. ki so bile začrtane s pogodbo leta 1939. Južni del pa naj se nameni za »ekonomsko produktivne dejavnike.« kot so predlagali kranjski socialdemokrati in je bilo v Glasu 15. novembra 1991 že objavljeno. • Franc Puhar-Aci /uspešen* ™ posel propagandna g i OBJAVA f %v Goreniskem glasu^^ Pokličite ^> 218-463 ŠPORT MARKET KRANJ, CANKARJEVA 4 Kaj bo v nekdanjih objektih JA Največ zanimanja za hotel Svobodo, najmanj za vojašnico na Beli Občina predlaga, da bi v radovljiški vojašnici uredili komunalno bazo, na vojaškem (in občinskem) zemljišču v bližini Bohinjske Bele turistični kamp, v hotelu Svoboda šolske prostore oz. prostore za praktični gostinski pouk... Radovljica, 10. januarja - Jugoslovanska ljudska armada je imela v času, ko je bila še jugoslovanska in ljudska, v radovljiški občini štiri vojaške objekte: vojašnice v Radovljici, na Bohinjski Beli in na Pokljuki ter hotel Svobodo s tremi vilami na Bledu. Ko je lani po porazu v junijski vojni odšla, je objekte zapustila Republiki Sloveniji, ki zdaj v sodelova-nju z občinami išče rešitve o njihovi nadaljnji uporabi. Kaj za vojaške objekte v radovljiški občini predlaga občinska vlada, smo se pogovarjali s predsednikom Jožefom Resmanom. Kakšno je stanje objektov? Teritorialna obramba toliko "'Objekti so v slabem stanju, že vzdržuje objekte, da-nova ško- Vsem za izobraževanje, /a Pokljuko so zanima tudi več športnih organizacij iz Slovenije. zanemarjeni in izrabljeni. Nekaj je bilo tudi namernega poškodovanja, več pa je bilo primerov, da je bilo vredno premoženje odvzeto in odneseno. Trenutno nima noben objekt uporabne vrednosti, v vsakega bi bilo najprej treba vložiti nekaj sredstev, da hi jih primemo uredili za nadaljnjo uporabo." Kdo jih vzdržuje? "Z objekti upravlja republika, ki tudi skrbi za vzdrževanje. Občina daje le pobude o tem. kaj naj hi bilo v objektih o/, kaj pričakuje od republike Dokončno se bo o naših predlogih in interesih odločala republika." Znano je. da so s nekaterih nekdanjih objektih J A v letošnji zimi že popokale vodovodne cevi, "zmrznili" radiatorji itd. Se je kaj podobnega zgodilo tudi na območju radovljiške občine? da ne naslaja. Da ponekod pokajo vodovodne cevi in podobno ni nenavadno, saj so inštalacije tako slabe, da jih bo pol verjetno treba zamenjat i." Kaj predlagate za vojašnici v Radovljici in na Bohinjski Beli ter za objekte na Pokljuki? "Za radovljiško vojašnico je eden od predlogov« da bi v njej uredili komunalno bazo oz da bi jo uporabili za parkiranje težkih mi >tOl ml' vozil ter za del komunalnih dejavnosti. Ocenjujemo, da bi bilo to mogoče naredili že z manjšimi v laganji. /a Pokljuko, kjer je poleg stavb tudi smučišče z dvema žičnicama, je predlog, da bi uredili kombinirani vojaSko-rekreacijski objekt, ki bi bil odprtega tipa in namenjen tudi za civilno uporabo. Vojska n.n bi objekt uporabljala le občasno, in sicer pred- Kar zadeva vojašnico na Bohinjski Beli. smo doslej v občini slišali za predlog, da hi n.i zemljišču ob Sav i, kjer so bile doslej na urjenju tudi enote teritorialne obrambe in kjer je bltb tudi vojaško strelišče, uredili turistični kamp. medtem ko za vojašnico in stavbe v njej doslej pobude ali predloga še ni bilo. Vse. ki jih je karkoli zanimalo, smo obvestili, da imajo objekti ugodno prometno lego (blizu sla cesta in železnica) in da bi jih bilo mogoče preurediti za potrebe drobnega gospodarstva ali v druge namene. Po pr\ i h podatkih, ki smo jih dobili z republiko, vojska za objekte na Bohinjski Bc I i ni načrtovala, da bi jih uporabljala za lastne potrebe: po zadnjih informacijah pa spet kaže zanimanje za to. da bi bilo v njej še naprej nekaj vojske." Se največ je zanimanja za blejski hotel Svoboda in za njegove "priti-klim" - Prešernovo vilo, vilo Go-renjko in opuščeno vilo nasproti hotela. Kakšni so občinski in drugi interesi? "Naš predlog jo. da bi objekte ali vsaj nekatere med njimi preuredili in jih koristili za šolsko potrebo. I mistična poslov n.i skupnost Bled se zavzema za to. da bi v njih uredili prostore za srednjo gostinsko šolo. pobude pa so tudi drugačne, med drugim tudi za ureditev gimnazije plesne usmeritve oz, nekakšnega mednarodnega izobraževalnega plesnega središča, 1 don od predlogov je tudi. da hi hotel Svobodo in v i-lo Prešeren vključili v blejsko go-stinsko-turistično ponudbo Občina jo bila obveščena tudi o tem. da se za hotel Svoboda zanimajo tudi Ljubljanske mlekarno, ki so na republiškem ministrstvu za obrambo že izrazile pripravljenost, da ga prevzamejo v začasno upravljanje." Je hotel sploh mogoče preurediti za šolske potrebe? "Možnost je. da bi hotel oz katerega od nekdanjih vojaških objektov uporabljali Ic za praktični del gostinskega pouka, ali da bi del hotela obnovili in preuredili v šolski prosti 11 Ali so občinske pobude le želje ali tudi stvarne možnosti, ki bi jih bilo mogoče uresničiti? "Pi i v seh objektih, za katero kaže zanimanje občina, so predlogi "podprti" tudi z denarjem. Predlog, da hi nekdanji vojaški hotel na Bledu oz. njegove spremljajoče objekte uporabili za šolske potrebe, podpira tudi republika " V občini je tudi sedemdeset vojaških stanovanj. Kakšno je stališče občine? "Ministrstvu za obrambo smo predlagali, da jih prevzame v upravljanje Alpdom. Končnega odgovora ni. o tem se še dogovarjamo ' • C. Zaplotnik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS Kratka pot od rokopisa do knjige OD UČBENIKOV DO MONOGRAFIJ Radovljica - Če avtor prinese rokopis založbi, je v današnjih razmerah še vedno nekaj običajnega da na izid knjige čaka kakšno lletevr najboljšem primeru pa Vsaj pol leta Pri majhnih zasebnih založbah pa lahko avtor knjigo dočaka ze po enem mesecu ah se kak dan prej. Radovljiška Didakta vsekakor sodi med majhne založbe, ki se jim uspeva prilagajati knjigotrškim razmeram. In to navkljub temu. da v zadnjem času zanimanje za knjige upada, ker so enostavno predrage za obubožan kupčev žep. Vendar pa. kot pravi direktor založbe in urednik Rudi Zaman, to ne pomeni, da bodo tako velike kot male založbe prenehale izdajati knjige - le programe bodo priredile. Ali glede na krizo v knjigotr-štvu tudi pri vas že spreminjate založniški program? "Več kot polovico Didakti-nega knjižnega programa obsegajo knjige / učnovzgojnega področja, od učbenikov za nižjo stopnjo, delovnih zvezkov, do literature za visokošolski študij in znanstveno literaturo. Prav za ta znanstveni del programa je tudi lažje dobiti subvencijo od ministrstva za znanost, medtem ko za ostali program ne dobimo podpore recimo pri ministrstvu za kulturo in se zatorej pri odločanju o knjigah ravnamo le po ekonomskih kriterijih." Knjige pri nas izhajajo v dokaj majhnih nakladah, pri manjših založbah pa se posebej, ali to ne zvišuje ceno knjige? "Režijski stroški na knjigo so pri manjših založbah tolikšni, da je lahko prodajna cena knjige še vedno zanimiva tako za založbo kot tudi za kupca. Časi so zdaj taki. da bo vsak založnik skrbno pretehtal vsako knjigo. Razumljivo, da bodo ljudje manj kupovali literaturo ali posegali po elitnih knjigah, kot so razne mogografije. Lansko knjigo Toma Česna Sam smo razprodali v dveh mesecih kljub nakladi 8000 izvodov, zdaj je pri takih knjigah gotovo več tveganja." Ali to pomeni, da se boste usmerili izključno v učbenike in znanstvene publikacije? "Knjižnega trga, na katerem enkrat dobiš svoje mesto tudi s knjigami, kot so bile Česnova ali pa Mušičeva Melodije vetra, ne kaže kar izpustiti iz rok. Za učbenike bo vedno zanimanje, tudi znanstvena literatura ima svoje zanesljive kupce in bralce. Toda vse krize so pre- hodne in škoda bi bilo izpustiti program, ki se je izkazal zanimiv. Zato pripravljamo skupaj s Triglavskim narodnim parkom monografijo o tem narodnem parku, ob sodelovanju RSNZ pa fotografsko monografijo Slovenija iz zraka in še drugo." Za konkurenčnost velikim založniškim hišam pa najbrž ni dovolj le to, da knjiga pri majhni založni izide že v enem mesecu? "To je že nekaj, če pa dodamo še prilagodljiv knjižni program, majhno režijo, pripravljenost sodelavcev, da za nekatere naloge ni omejitev z delovnim časom itd., potem bi že lahko govorili o dobrem delu. Vse to, po čemer se manjše zasebne založbe ravnajo, bodo morale sprejeti tudi velike založbe, če naj preživijo." Pri Didakti se ne ukvarjate le z založništvom, pač pa še z dodatnimi, rezervnimi programi. "Ne gre za rezervne programe, pač pa za redno dejavnost. Predvsem to velja za naše stal- ne seminarje, med katerimi je vsakoletni seminar za osnovnošolske ravnatelje v Opatiji že uveljavljen in dobro obiskan. Ukvarjamo se tudi s celostno podobo proslav ljanja 500-letni-ce Tržiča. Skrbimo tudi za nekatera šolska učila. V sodelovanju s svetovalci za tehnično vzgojo Zavoda za šolstvo je nastala zbirka za pouk spoznavanja narave za nižje razrede, v sodelovanju s Tehniško založbo so nastala gradiva za tehnično vzgojo, za eksperimentalno delo; iz ZDA smo na primer uvozili elektronsko učilo 'geo-safari' uporabno od male šole naprej. Na skorajšnjem sejmu učil v Nurenbergu bo gotovo spet kaj zanimivega tudi za naše razmere, pa tudi mi imamo kaj pokazati. Za nekatere slovenske učbenike o elementih plesne vzgoje na primer se zanimajo v ZDA, treba jih bo natisniti v angleškem jeziku. Skratka treba je razmišljati, kako stopiti tudi na tuje trge." • Lea Mencinger V spomin SAŠA KUMP Vsaka dežela postane revnejša, ko izgubi človeka, ki je v svojem življenju podpiral toliko temeljev umetniškega ustvarjanja kot Saša Kump. Bil je slikar, scenograf, aranžer in nemalokrat tudi režiser, ter eden začetnikov in ustvarjalcev povojne lutkovne gledališke dejavnosti na Gorenjskem. In še bi lahko naštevali področja, kjer se je vedno za pomoč pripravljeni Saša udejstvoval. Med te sodi še posebej sodelovanje pri razvoju muzejske in galerijske dejavnosti v Kranju v zgornjih petdesetih in šestdesetih letih, ko se je muzej moral boriti za svoj obstanek in je bilo njegovo sodelovanje pri organizaciji muzejskih in umetniških razstav ter drugih prireditev odločilnega pomena. Vse sile in moči pa je Saša Kump kot scenograf posvetil Prešernovemu gledališču v Kranju. Posebej v tistem zlatem in tako uspešnem obdobju poklicnega gledališča med leti 1950 in 1957, ko mu je gledališče pomenilo drugi dom. Njegove oderske scene so bile znane po svoji oblikovni čistosti in izrazni poglobljenosti. Kasneje se je njegova pozornost obrnila tudi k lutkovnemu odru, ki je skupaj z Uro pravljic toliko let privlačeval, vzgajal in razveseljeval otroke vseh starosti. Njegovega gledališkega dela pa ni bil deležen samo Kranj s svojim Prešernovim gledališčem, temveč v okviru Zveze kulturnih organizacij celotna občina. Gorenjska in nekoliko kasneje tudi naši rojaki onstran meje. Njegovo mentorsko vlogo pri pripravi gledaliških in lutkovnih prireditev med koroškimi Slovenci bo potrebno še posebej osvetliti. To delo je do zadnjega opravljal z velikim vese- ljem, zavzetostjo in odgovornostjo. Saša Kump je bil tudi slikar. Njegova prizadevanja te vrste pa so razumljivo potekala manj sklenjeno kot delo na gledališkem področju. V pisani mreži oblik, ki so bile predmet kar številnih javnih predstavitev, smo spoznali različna izhodišča, na katera se je opiral njegov ustvarjalni navdih: krajina, predmet, figura. Množica, pogosto na osnovne sestavine razdeljenih slikarskih objektov se koplje v morju barvno izredno bogatih polnil, pri čemer se kolorit v posameznih kompozicijah neprestano spreminja, zdaj prevladuje ena, drugič spet drugačna tonacija, odvisno od luči, ozračja in še posebej sli-karjevega razpoloženja. Prav razpoloženjski dejavnik predstavlja vseskozi pomemben člen v likovnih prizadevanjih Saše Kumpa, saj vnaša ne samo v njegove slikarske, temveč tudi scenske stvaritve izredno močan, s čustvom obarvan naboj. Saša ni več med nami, toda njegovo delo, s katerim je izpolnil svoje življenje in svoje življenjsko poslanstvo, bo živelo naprej. Cene Avguštin PAVLIHA Monografija Režija: Vladimir Rooss; uprizoritev: Lutkovno gledališče Kranj Napravimo skok v zgodovino (lutkovnega) gledališča, da bi bralstvu razložili, od kod izvira koren imena Pavliha. Pavliha je slovenska inačica nemškega Gašperčka (Kaspar), slednji pa je svoj lik prevzel od angleškega brata - lutke Puncha. Lutka Punch je angleški lutkovni odgovor na glavne karakterne osebe italijanske Commedia deli 'arte: Pulchinello, Pedrolina, Arlecchina... Da Pavlihov rod sega v obdobje »Commedia«, potrjujejo literarne predloge, ki so zamišljene tako, da igralci z raznimi dovtipi pozivajo gledalca k dialogu. Šele ob razvitju diskurza med odrom in občinstvom Pavlihec zaživi v pravi luči Commedia; v Commedia igralci poznajo le karakterne poteze vloge, ki jo uprizarjajo ter okvirno zgodbo, besedilo pa si izmišljajo sami glede na situacijo in odgovore občinstva. V »Pavlihcu« LGK zgodba pripoveduje, kako Zlodej in Smrt združno nagajata Pavlihi pri gradnji hiše, a ob koncu potegneta krajši konec. Odlika predstave je smela režija, ki sicer po navadi toge prikaze Gašperčka, osvetli v »novi« luči; tempo igre pospešujejo številne režijske rešitve, ki izpadajo iz. repertoarja standardnega, ter iznajdljivost igralcev, saj sta dojela pojem teatra Commedia in sta spretno prilagodila fabulo reakcijam otrok. Zal dobre režijske zasnove in ekspresivnosti v predstavi podira glasovna nerazločenost vlog Pavlihe in Smrti, kajti na trenutke sta enaka. Odsotnost profesionalne uigranosti dua Boštjan Sever, Dušan Soklič kažejo mnogi rekviziterski spodrsljaji med igro, katerih rezultat so mučni presledki, nekakšne cavis negra. V predstavi LGK je bilo po dolgem predahu zopet zavohati duh po Commedia, svedrsko vrtino v diahronijo pozabljenega gledališča; ker je takih poskusov malo, projektom niso docela dorasli ne igralci ne vedno v sceno zabuljeni gledalci. Kulturna drža občinstva še zdaleč ni na stol pribit in strmeč gledalec, ampak sodelujoč, kritičen privrženec. Sterilnost občinstva je smrtni pot za igralca, ter ostuden pljunek v obraz govoricam o pravi kulturi kulturnega Slovenca. Tomaž Kukovica NEZNANA SLOVENIJA KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER JUTRI Znani fotograf, publicist in (samo)založnik France Štele z Gore pri Komendi, je pred novim letom zopet poskrbel za knjižna presenečenja. Pri Cankarjevi založbi je izšla njegova razkošna fotomonografija Neznana Slovenija, ki ji je besedilo prispeval Steletov knjižni sodelavec Stanko Klinar. Knjigo, katere besedilo je prevedeno še v nemščino, angleščino in italijanščino, je zgledno oblikoval in opremil Marjan Paternoster, uredil pa Kazimir Repoša. Natisnila jo je tiskarna Jože Moškrič iz Ljubljane. Ideja, zasnova in seveda fotografije so Steletovo delo. Knjiga, ki obsega osemnajst črno-belih in kar stoštirideset barvnih fotografij, je razdeljena na uvodni (črno-beli) in glavni (barvni) del. V poglavju Za uvod je avtor izbral citate iz »Stvarjenja sveta« (Gen 1 : 3 - 27) in jih pospremil s fotografskim gradivom. Sledi besedilo S. Klinarja o Sloveniji, Slovencih in Slovenstvu. Barvni slikovni del, glavnina knjige - znani in neznani fotografski motivi iz vse Slovenije, je razporejen po regijah. Tako začne Štele z rodno Gorenjsko in nas skozi fotografski objektiv popelje čez Koroško, Štajersko, Prekmurje, Dolenjsko, Notranjsko, Belo krajino, preko Primorske vse do slovenske Istre. Vsako pokrajino spremlja še besedilo iz proze ali poezije njenega znanega literata. Fotograf France Štele nam je v še eni knjigi o naši deželi približal lepote Slovenije, tokrat morda z malo drugačnega zornega kota. Izogibal se je tipičnim urbanim sredinam, reprezentativni, monumentalni arhitekturi in spomenikom ter industrijskim ne-stvorom. Poiskal je skrite kotičke, drobne detajle in poglede, ki jih v naglici vsakdana dostikrat spregledamo. Predstavil nam je lepoto še neokrnjene ruralne krajine s starožitno podeželsko arhitekturo in njenimi detajli, svet, ki vse bolj izginja, žal, tudi iz naše zavesti. Dušan Lipovec Jutrišnji aH pojutrišnji zgodovinski "da" iz Evrope in kdaj kasneje morda še od kod. naj bi novo slovensko državo ovenčal s poročnim prstanom priznanja, ki naj potrdi to, kar je nam že jasno - zdaj smo samostojna država. Z* mukami je bilo treba do tega matičnega urada, toda sloje. In kaj bo sedaj.' Srečni so otroci, ki si navadno ne belijo preveč glave, kaj bo pojutrišnjem. Odrasli pa sitno razčlenjujemo včeraj, ga primerjamo z danes, da bi vsaj nekaj zvedeli o jutri. Kot da se ta jutri ne bo zgodil. Se bo. za to je dovolj razlogov. Tudi to, kakšen bo ta jutri, se kaže že v obrisih današnjega dne: občutek, da je slovenski otok vsaj v duhovnem smislu, če že ne v pravnem in fizičnem, odtrgalo od starega kontinenta, je morda za koga šele sedaj spoznaven. Ko so okoli novega leta prihajale na mizo novoletne voščilnice od tu in tam. je nenadoma postalo očitno, da smo od starega priveza že odpluti: razglednica iz "mittelevrope"je z navadno pošto prispela v štirih dneh. Prav tako prijazno pismo iz "srednje Jugoslavije" pa je potovalo kar štirinajst dni. Kot da so med "nami" in "njimi" že oceani in ne le planine dežele našega (ali čigav bo poslej?) doslej edinega Nobelovega nagrajenca. Prav ti oceani dejanske, kulturne, politične in sploh siceršnje oddaljenosti od tega. na kar smo bili doslej bolj ali manj vezani in obratno - oddaljenost od tega, na kar še na drugi strani nismo navezani, bodo urejali oziroma mešali prihodnjo otoško klimo. Čeprav se sliši ob vsem svatovskem zvonjenju docela nepomembno, koliko knjig slovenskih avtorjev se bo v tem ali naslednjem letu znašlo prevedenih v jezike južnih republik, koliko glasbenih, likovnih ustvarjalcev bo nastopalo tu na severu ali tam na jugu, pa gre vendarle za resne reči. Se posebej zato. ker sedanje kulturne resignacije. ki na vseh koncih kuka izpod današnjega prazničnega oblačila, niso zakrivile le spremembe na politični sceni zadnjega poldrugega leta na domačih tleh. Hoteli ali ne. oženje duhovnega prostora od znotraj in tudi navzven je vedno početje, ki udarja na piano umetnikom iz njihovih platen, knjig, glasbe, skratka iz vseh zapisov časa. Najbolj črnogledi sicer napovedujejo, da se čas negotovosti, skrbi in plehkega okusa po resignaciji šele pelje: to, kar je videti sedaj, je šele malce grmenja za odrom, napihovanje zastora. Ko bo na oder zares stopila duhovna kriza, - toda ali je spodobno kaj takega na današnji dan razmišljati, kaj šele napovedovati. In sploh - ali ni okoli nas tudi cela vrsta stvari, ki črnogledost demantira. Ko mine desetletje, bo vse jasno. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Bevisa bodo v četrtek, 16. januarja, ob 18. uri odprli razstavo akad. slikarja Nikolaja Omerse. Razstavo bo odprl Aleksander Bassin. V glasbenem programu nastopa Kvartet violončel iz Ljubljane (Matija Lorenz, Ivan Šoštarič, Tanja Babnik, Klemen Hvala). V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trohentarja. V galeriji Mestne hiše razstavljata Jože in Zlata Volarič. V Pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic za otroke. JESENICE - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 16. januarja, ob 18. uri odprli razstavo Pragozdovi naša naravna dediščina. Po razstavi bo vodil dipl. ing. Vladimir Vilman. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v i torek, ob 19.30 Janez Pretnar ob diapozitivih predstavil Mehi-I ko. V galeriji Šivčeve hiše je na ogled drugi del razstave /: zgodovine osnovne šole v Radovljici. V Pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Vojna v objektivu; razstavljajo člani Foto kluba Sloboda - Vis iz Varaždina. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan so na ogled male elastike akad. kiparja Toneta Demšarja. ŠKOFJA LOKA - Na osnovni šoli Poljane je v počastitev 50-letnice poljanske vstaje in dražgoške bitke odprta razstava olj in grafik slikarja Iveta Šuhiea na temo NOB. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, do konca januarja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Fara razstavlja slike Mira Narobe. V knjižnici I. Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru ob diapozitivih Mira Steinbuch predstavila Južno Anglijo. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled klubska razstava fotografij FKK Anton Ažbe Škofja Loka. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljne slike Janko Logar iz Žirov. LJUBLJANA - V ljubljanski Mali galeriji razstavlja slike Andraž Šalamun. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: VEČER OB KNJIGI - V knjižnici Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 18. uri pogovor z Janezom Žerovcem avtorjem knjige Zapisani nebu - o slovenskih pilotih v drugi svetovni vojni. KRANJ: KONCERT UČENCEV - V dvorani Glasbene šole Kranj bo v četrtek, 16. januarja, ob 18. uri koncert učencev klavirskega, godalnega, solopevskega in pihalnega oddelka. Na koncertu se bodo zbirali prostovoljni prispevki za pomoč Hrvaški. KRANJ: GLEDALIŠKE PREDSTAVE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 11. uri ponovili Idiotovo zgodbo za Gimnazijo Kranj. V četrtek gostuje v gledališču Lutkovno gledališče Ljubljana z igro Daneta Zajca Zakaj in vprašaj za OS I. Grohar in OŠ S. Žagar. SALON I™ LJ POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.:222-308 SZ » SVET KRANJSKIH SINDIKATOV KDAJ BOMO DOBILI DENAR?« Vprašanje, ki se redno pojavlja pri delavcih, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja podjetja, je: "Kdaj nam bo podjetje izplačalo vse tisto, kar nam še dolguje?" Delavci večinoma pričakujejo, da bodo v stečajnem postopku lahko v celoti izterjali svoje terjatve do podjetja. Zato je prav, da vedo naslednje: Prijavljene terjatve preizkuša stečajni senat na naroku (narokih) na ta način, da se mora stečajni upravitelj o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Terjatev velja za ugotovljeno, če jo stečajni upravitelj prizna in če je poleg tega ne prereka nobeden izmed navzočih upnikov. V primeru, če je terjatev prerekana, napoti stečajni senat upnika, da začne v 8 dneh po vročitvi sklepa postopek pred pristojnim sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. Terjatve upnikov, ki so ugotovljene ( = priznane), se poravnajo iz stečajne mase, ki jo sestavljajo: denarna sredstva podjetja na dan začetka stečajnega postopka, denarna sredstva, dosežena s prodajo premoženja podjetja, in terjatve, izterj/nc v stečajnem postopku. Iz stečajne oziroma razdelitvene mase se pred poplačilom upnikov izloči znesek, potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka in za zavarovanje izplačila prerekanih terjatev. Med stroške stečajnega postopka se štejejo tudi neizplačani osebni dohodki delavcev do začetka stečajnega postopka, in sicer do višine zajamčenih OD ter odškodnine za poškodbe pri delu, ki so jih delavci utrpeli pred začetkom stečajnega postopka. Neizplačani OD nad zajamčenimi osebnimi dohodki in ostale terjatve delavcev pa se poplačajo enakopravno s terjatvami ostalih upnikov podjetja. Njihovo poplačilo je odvisno od višine razdelitvene mase. Iz povedanega torej sledi, da delavci kot upniki v stečajnem postopku lahko z gotovostjo računajo na izplačilo zajamčenih OD za vse tiste mesece, kojim niso bili izplačani osebni dohodki, medtem koje poplačilo vseh ostalih terjatev (razlika OD nad zajamčenimi OD, regres za letni dopust, odpravnina itd.) odvisno od višine stečajne oziroma razdelitvene mase. Če ta ne zadostuje za poplačilo terjatev v celoti, se vsem upnikom poplača le sorazmerni del njihovih (sicer priznanih) terjatev. Ob tem je treba povedati, da dosedanja praksa kaže, da poplačilo terjatev v celoti v večini primerov ni bilo mogoče. Breda Milic Informacije kranjskih sindikatov za delo ln življenje IZBERITE SI DOBREGA SINDIKALNEGA ZAUPNIKA Vprašanje je, če se delavci že zavedamo, da smo v teoriji in praksi pravzaprav že zdavnaj postali mezdni delavci v pravem pomenu besede. Veljavni zakon o delovnih razmerjih je namreč po zgledih tržnih ekonomij delovno razmerje po novem opredelil kot klasično pogodbeno razmerje med "kupcem" (podjetje ali zasebni delodajalec) in "prodajalcem" delovne sile (delavec). Pri pogajanjih z delodajalci o ceni in drugih pogojih "prodaje" delovne sile, ki se določajo s splošno, panožnimi in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami, lahko seveda interese delavcev v takšnih razmerjih zastopa le sindikat. Zato je le sindikat tisti, ki lahko in bi moral biti sposoben delavce tudi učinkovito zaščititi pred vsemi oblikami kršenja pravic iz tako sklenjenih delov-nopravnih pogodb. Uveljavljanje čim večjih delavskih pravic v procesu sklepanja kolektivnih pogodb s predstavniki delodajalcev po eni in učinkovita zaščita že izborjenih in zapisanih pravic po drugi strani sta torej dve temeljni funkciji novih sindikatov. Sindikat, ki ni sposoben obvladati bodisi prve bodisi druge, seveda še ni pravi sindikat. Sindikalno zaščito pravic svojih članov sindikat izvaja preko voljenih ali imenovanih sindikalnih zaupnikov. To so sindikalni funkcionarji, na katere se delavci obračajo, kadar jim je kršena ali bi jim utegnila biti kršena katerakoli pravica iz delovnega razmerja. Oni pa morajo organizirati vse pravne in nepravne aktivnosti, potrebne za pravočasno preprečitev ali odpravo že storjene kršitve. V prihodnje se torej delavcem ne bo več treba prepirati z nadrejenimi in pravdati pred organi v podjetju ali pred sodišči, ampak mora to v njihovem imenu storiti sindikat. Učinkovitost posameznega sindikata pri izvajanju sindikalne zaščite pravic svojih članov, je torej praktično v celoti odvisna od sposobnosti in delavnosti sindikalnih zaupnikov. Člani sindikatov v podjetjih si svoje sindikalne zaupnike postavljate sami in le sami jih lahko tudi odstavljate. Svet kranjskih sindikatov s svojo pravno službo lahko s pomočjo dobrih sindikalnih zaupnikov v podjetjih zelo učinkovito zavaruje vaše interese in pravice iz delovnega razmerja, nima pa pravice namesto vas zamenjati vaših slabih sindikalnih zaupnikov, zaradi katerih morda od sindikata ne dobite tega, kar upravičeno pričakujete. Če vašega sindikalnega zaupnika v podjetju niti ne briga zoper koga in zakaj v podjetju teče disciplinski postopek, kdo in zakaj zahteva varstvo pravic pred delavskim svetom alwodiščem, kakšne množične kršitve določil kolektivnih pogodb o osebnih dohodkih se v podjetju dogajajo itd., m ce se mu ne zdi vredno poiskati kvalificirane pravne in druge pomoči za zaščito pravic svojih članov pri Svetu kranjskih sindikatov, ga boste pač morali zamenjati z drugim, pravim sindikalnim zaupnikom. Že dolgo so namreč mimo časi, ko je za dobrega predsednika sindikata v podjetju veljal vsakdo, ki je vsaj enkrat letno priskrbel svinjske polovice in organiziral sindikalni izlet Zal je v podjetjih še vedno nekaj takšnih, čeprav ti, gledano z današnjega zornega kota, sindikatu povzročajo le neizmerno škodo. Sindikalno delo je namreč postalo skrajno resna zadeva, od katere so močno odvisne pravice in dejanski položaj vsakega posameznika. Raven kakovosti sindikalnega dela v vašem podjetju pa je odvisna predvsem od tega, kakšnega sindikalnega zaupnika si boste izbrali. Mato Gostiša POBUDA Pregled Izhodiščnih dohodkov po tarifnih razredih za mesec december (bruto zneski) KOLEKTIVNE POGODBE Enostavna dela 1. Manj zaht.dela II. Srednje zaht. dela III. Zahtevna dela IV. Bolj zaht.dela V. Zelo zaht.dela ti. Visoko zaht.dola VII. Najbolj zaht. dela VIII. Izj. pom. naj.zah.d. IX SPLOŠNAKOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPOD. 16.686 18.362 20.506 22.862 25.863 30 868 35.044 41.722 50.051 KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA 17.103 19.156 21.380 24.201 27.365 32.498 38.485 44.470 53.022 CELULOZ., PAPIRNA IN PAPIRNO-PRED. IND. 17.961 20 655 23.349 26.044 30.533 39.515 46 699 59.272 68.252 GRAFIČNA DEJAVNOST 17.265 18.990 21.235 23 997 27.622 31.939 36.255 50.066 60.424 ČASOP. IN ZALOŽN. TER KNJIGOTRŽNA DEJAVNOST 17.265 19.854 22.443 25 033 29.349 37.980 44.886 56.972 65.603 TRGOVINA 16.686 18.362 20.506 22 862 25 863 30.868 35.044 41.722 50.051 GOSTINSTVO IN TURIZEM 17.189 18.911 21.121 24.233 27.414 32.715 36.096 42.588 51.049 KEMIČNA, NEKOVINSKA IN GUMARSKA DEJAVNOST 17.521 19.279 21.532 24.006 27.155 32.409 36 797 43.808 52 552 GOZDARSTVO 16.384 23 932 27.426 29.185 30.052 31.618 39.251 46.706 56.049 USNJARSKO-PREDELOV. INDUSTRIJA 16.686 18.362 20.506 22.862 25.863 30.868 35.044 41.722 50.051 TEKSTILNA INDUSTRIJA 16.686 18.362 20.506 22.862 25.863 30.868 35.044 41.722 50.051 LESARSTVO . 16.686 18 362 20.506 22.862 25.863 30 868 35.044 41.722 50.P51 KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPOD. 17.512 19.275 21 542 25.565 28025 37.830 47.288 61.297 73.558 KMETIJSKA IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA 17.440 19.187 21.450 23 896 27.037 32.272 36.691 43 609 52.348 CESTNI POTNIŠKI PROMET 17.066 18662 20.805 23 474 26 382 34.467 46.803 I 57.477 Rast življenjskih stroškov v novembru znaša 18,3 odstotka. Upoštevana rast Izhodiščnih osebnih dohodkov po eskalacjjski klavzuli SKP znaša 16,14 odstotka. Skupščina Sveta kranjskih sindikatov zahteva, da Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi višji znesek zajamčenega osebnega dohodka, ki znaša od 1. oktobra 1991 bruto 9.300,00 SLT. Naša zahteva je v celoti v skladu s 4. členom Zakona o določitvi zajamčenega osebnega dohodka (Uradni list 48/90). Ta pravi, da se zajamčeni osebni dohodek praviloma določi dvakrat letno. Na pobudo posameznih organov in organizacij pa tudi večkrat, če je mesečna rast cen osnovnih življenjskih stroškov v dveh zaporednih mesecih višja kot 5 %. Na osnovi znanih podatkov so se cene osnovnih življenjskih dobrin v zadnjih dveh mesecih povečale za več kot 5 odstotkov, zato je naša zahteva povsem utemeljena. Zato zahtevamo takojšnjo določitev nove višine zajamčenega osebnega dohodka, od katerega je odvisno večje število zaposlenih delavcev. Adolf Sitar NAKUPI S SINDIKALNO IZKAZNICO -POPUSTI 1. CEKINČEK Kokrica - trgovina z mešanim blagom. 2. MRAVLJICA Škofja Loka - trgovina z mešanim in živilskim blagom. 3. TRGOVINA R-3 - na Mohorjevem klancu - trgovina s tehničnim blagom. 4. MARKET URŠKA, Jezerska cesta 63a - trgovina z mešanim blagom. 5. BUTIK ŽIV-ŽAV, Škofjeloška 10 (Labore) - butik z otroškimi oblačili do 12 let. 6. TRGOVINA TRTA, Dežmanova 16, Kokrica - trgovina z alkoholnimi in brez alkoholnimi pijačami. 7. TRGOVINA RŽ, Mirka Vadnova 14, Primskovo - trgovina z mešanim blagom. 8. TRGOVINA LUČKA, Kamna Gorica 34 - trgovina z živilskim in mešanim blagom. 9. TRGOVINA JEZERO, Trboje - trgovina mešanim blagom. 10. ZAPRAVLJIVČEK, Stražišče - trgovina živilskim blagom. 11. ALPETOUR - REMONT, Ljubljanska cesta - servis in popravila osebnih avtomobilov, montaža dodatne opreme. Popuste lahko člani sindikata uveljavijo tako, da poleg osebne izkaznice predložijo izkaznico sindikata Sveta kranjskih sindikatov, upokojenci pa izkaznico društva upokojencev. Podrobnejše informacije v zvezi z nakupi in popusti dobite pri sindikalnih zaupnikih. A. Sitar PODJETJE V STEČAJU IN DELOVANJE SINDIKATA z živilskim in z mešanim in V podjetjih, ki so v stečaju, se vedno znova srečujemo s problemi zaščite pravic in predstavljanja oziroma zastopanja delavcev, ki so ostali na delu, bodisi pogodbeno ali pa so že ponovno zaposleni, saj je posledica stečaja tudi prenehanje delovanja sindikata podjetja. Prav zato skušamo v primeru stečaja Tekstilindusa s stečajnim upraviteljem doseči dogovor o pogojih za delovanje sindikata podjetja v času stečajnega postopka. S takim dogovorom bi predvsem določili pogoje in sredstva za delovanje sindikata, ob upoštevanju potreb, interesov in zmožnosti obeh strank. Tak predlog dogovora, ki smo ga pred novoletnimi praz- niki posredovali stečajnemu upravitelju, opredeljuje predvsem pogoje za delo sindikata (prostorski, tehnični, administrativni...), način plačila sindikalnega zaupnika za čas sindikalnega dela, sodelovanje med stečajnim upraviteljem in sindikatom, prednostno pravico sindikalnega zaupnika pri ponovnem zaposlovanju. Stečajni upravitelj Tekstilindusa je pokazal razumevanje za takšno obliko dogovora, saj tudi sam ugotavlja, da bo različne probleme delavcev, ki se pojavljajo, lažje reševal z njihovim predstavnikom - sindikalnim zaupnikom kot pa z vsakim delavcem posebej, zato čakamo na njegov odgovor. Majda Maček Jančič KAKO PRITI DO PRAVNE POMOČI Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov s petimi diplomiranimi pravniki je bila med drugim oblikovana tudi zato, da lahko danes zagotovimo slehernemu svojemu članu brezplačno pravno pomoč (nasveti, sestava vlog, zastopanje v pravnih postopkih) s področja delovnih razmerij. Pravica do brezplačne pravne pomoči je torej ena temeljnih članskih pravic v Svetu kranjskih sindikatov. Če se vam je kot našemu članu morda zgodilo, da ste ostali brez kvalificiranega sindikalnega pravnega zastopnika v disciplinskem postopku, v postopku za varstvo pravic pred delavskim svetom ali v kakršnemkoli delovnopravnem sporu pred sodiščem, je (to izključna krivda vašega sindikalnega zaupnika v podjetju. Glede načina zagotavljanja individualne pravne pomoči članom našega sindikata smo namreč dogovorjeni, da so sindikalni zaupniki po podjetjih tisti, ki morajo na lastno pobudo ali na pobudo prizadetega člana v vsakem posamičnem primeru zagotoviti sodelovanje pravne službe Sveta kranjskih sindikatov. Noben član sindikata načeloma ne bi smel ostati brez pomoči kvalificiranega sindikalnega pravnika, kadar jo potrebuje glede uveljavljanja in varstva svojih pravic iz delovnega razmerja. Če torej potrebujete pravno pomoč, imate pravico zahtevati od vašega sindikalnega zaupnika, da vam jo zagotovi v sodelovanju s Svetom kranjskih sindikatov. V izjemnih primerih, ko je vaš sindikalni zaupnik odsoten ali neaktiven, se lahko /a pravno pomoč s sindikalno izkaznico obrnete tudi neposredno na sedež pravne službe, Slovenski trg 3 (bivši Trg revolucije) v Kranju. Kateri izmed pravnih poverjenikov Sveta kranjskih sindikatov je konkretno zadolžen in pristojen za pravno pokrivanje vašega sindikata podjetja oziroma zavoda, je bilo med drugim objavljeno tudi v prvi številki glasila 1KS - Informacije kranjskih sindikatov, ki ga lahko dobite pri vseh članih izvršnega odbora sindikata v podjetju. V nekaterih največjih kranjskih podjetjih pa je Svet kranjskih sindikatov organiziral pravno posvetovalnico za člane sindikata neposredno v podjetju (v prostorih sindikata), in sicer: - v Savi - vsak ponedeljek od 9. do 11. ure; - v Planiki - vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 12. do 15. ure; - v podjetjih Iskre na Laborah in podjetjih Iskre v Savski loki - vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure (izmenoma). Mato Gostiša GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN GLAS I^krini Števci odplačali stare dolgove Števci so se izvili iz težav Uspeli so ohraniti podjetje, kar nikakor ni bilo lahko, zdaj že lahko razmišljajo o prihodnosti Kranj, januarja - Po razpadu Iskre Kibernetike so se mnogi bali, da bo proizvodnja v matični Iskrini tovarni povsem zastala, vendar danes Že lahko rečemo, da so Števci preživeli. Iz pogovora z direktorjem NIKOM BEVKOM pa je razvidno, da ne razmišljajo vec le o sedanjosti, temveč tudi o prihodnosti, kar je nedvomno lahko vpliva optimizem vsem, ki tam delajo. ,.k. . .... . . ,„ povečali na 38 milijonov dolar- Kaj pričakujete v novem letu? "Za velikega izvoznika je najbolj bistveno, da tolar ne bo precenjen, kar se zdaj dogaja in česar se najbolj bojimo. Stroški za repromaterial in sestavne dele so nam v mesecu in pol narasli za 30 odstotkov, plače smo \ dveh mesecih povečali za 35 odstotkov, vrednost marke pa ie padla. Za nas. ki i/vozimo 85 odstotkov proizvodnje, je to zelo nevarno. Pričakujemo, da bo Slovenija uredila sporazume Z EGS. želimo si. da bi imela takšen položaj, kot ga je imela Jugoslavija. Radi bi normalno poslovali z drugimi republikami, saj Zdaj lahko le tako, da trgov jev. "V Števcih je torej največja nevihta mimo, preživeli ste?" "Komaj, razmere so bile res nično zelo težke. Veliko kratkoročnih in dolgoročnih posojil smo imeli, vsi so bili pisani na nas, pri reorganizaciji jih nikakor nismo mogli razdeliti." "Drugi na dvorišču pa pravijo, da ste pobrali najboljše stvari?" "Ne vem, kaj naj bi pobrali, razen kar smo imeli. Razen laboratorijev, ko je šel RTC v stečaj, saj jih potrebujemo, prevzeli pa smo tudi vse njihove obveznosti in terjatve, ko so se pripojili. Ostala pa so nam vsa posojila, saj jih tudi banke ci pridejo v Slovenijo in blago jn drugi niso hoteli razdeliti na plačajo z gotovino ali pa me- druga podjetja. Posojil je bilo njavo blaga za blago in rečemo toliko, da smo leta 1990 zgolj sto bakrenih trupcev za en šte- za obresti plačali 16 milijonov vec in na cene sploh ne gleda- mark, komaj smo preživeli, lani rno več. Južne trge želimo ob- pa 6 milijonov mark, računa- držati, včasih smo imeli v drugih republikah 90-odstotni delež, zdaj si želimo vsaj 50-od-stotnega, naš cilj pa je 70-od-stotni delež. Sicer pa ta trg pada že pet let, vsako leto za približno 20 odstotkov, vendar pa je kljub temu še vedno kvaliteten, zato ga želimo obdržati." "Lani se vam je odprla bivša Vzhodna Nemčija?" "Po združitvi Nemčij smo tam uspeli dobiti takšen delež, kot smo ga imeli v Zahodni Nemčiji. Lani smo v Vzhodno Nemčijo prodali 30 tisoč števcev, vsaj toliko bi jih radi še naprej." "Kakšen je letošnji izvozni načrt?" "Računamo na rahlo povečanje, na približno 40 milijonov dolarjev. Takšnega skoka mo, da jih bo letos le za približno 1 milijon mark. Uspeli smo ohraniti podjetje, kar nikakor ni bilo lahko, uspeli smo krivuljo količinske proizvodnje obrniti navzgor. Letos na povečanje ne računamo, vendar dohodek ne bo manjši, saj bomo zmanjšali stroške. Že poleti 1990 smo uvedli 40-urni delavnik in kljub temu povečali fizični obseg proizvodnje, močno smo zmanjšali stroške in odplačali posojila." "So vam kaj posojil odpisali? "Nič, ne banka ne zavarovalnice, nihče drug. Lani smo odplačali približno 200 milijonov kratkoročnih posojil in nekaj milijonov mark tujih." "Letošnji start je torej dober?" "Praktično imamo zdaj do-K«t lani ne bo, lani smo jia s 25 bre pogoje za normalno poslo- vanje, ne ubadamo se več z nelikvidnostjo in blokadami raču-na, solventni smo že eno leto, pri plačah že leto in pol ni bilo zamude, z njimi smo na povprečju slovenskega gospodarstva, včasih so bili Števci vedno 30 do 40 odstotkov pod njim. Uspeli smo ohraniti zaposlenost, začasno imamo zaposlenih skoraj 200 delavcev Era, Stikal. Vzdrževanja itd., januarja jih še ne bomo vračali, v najslabšem primeru 50 prihodnji mesec. Tudi rentabilnost smo izboljšali, ustvarili pogoje za investiranje, ker šest let ni bilo investicij, je oprema 80-odstotno odpisana. Če nam bo poslovanje omogočalo, bomo letno investirali 5 do 10 milijonov mark, najprej v strojno in razvojno opremo 2 do 3 milijona mark." "Ne razmišljate torej več le o preživetju, temveč tudi o prihodnosti?" "Prihodnost so seveda novi izdelki, na tem "dvorišču" v zadnjih dvajsetih let ni uspelo razviti pravih novih izdelkov in jih spraviti na trg, razviti še, tržili pa ne. V Števcih smo lani uspeli razviti dodatke za tarifne naprave, ki so v glavnem elektronski, uspešno jih tržimo. Ena od njih je 96-urni maksimum za merjenje konične porabe elektrike, lani smo jih prodali za 6 milijonov mark, od tega 10 tisoč kosov v Nemčijo. Razlika v ceni je znatna, normalni dvotarifni števec stane približno 190 mark, z elektronskim dodatkom pa približno 200 mark." "Kaj pa povsem novi izdelki?" "Nemogoče je oceniti, kako hitro se bodo kupci odločali za elektronski števec, razmere po različne. Anglija je pohitela, zdaj so se stvari ustavile, tik za njo je Skandinavija itd. Kdor tega števca nima razvitega, bo zaostal v tehnološkem razvoju, takšne tovarne bodo čez nekaj Niko Bevk, direktor Iskre Števci v Kranju let izginile. Pri nas gre seveda le za vprašanje, kako hitro ga bomo vključevati v proizvodnjo. Nastavljen imamo projekt plinskega števca, kar soupada z našo usmeritvijo izdelovanja naprav za merjenje in upravljanje z vsemi vrstami energije: eiektrike. plina, tople vode, vode. Plinski števec vsekakor ima prihodnost, v Evropi je že 30 izdelovalcev. Razmišljamo tudi o toplotnem števcu, morda tudi vodnem. V tem kontekstu pa se pojavlja vprašanje privatizacije, o njem smo razmišljali že lani, vendar zakona še ni, zato smo vse skupaj 'zamrznili', zdaj se ponovno sprašujemo, kaj storiti." "Zakaj je privatizacija problematična? "Ker nas lahko, tako kot je bil zdaj zastavljen zakon, skozi zadnja vrata nekdo kupi in nato ukine, motiv mu je seveda lahko naš tržni delež, zato je za nas pomembno, kaj nameravajo z delnicami, ki bi jih brezplačno dali skladom. Trenutno nam trije veliki poslovni partnerji iz tujine ponujajo partnerstvo, tovarno bi lahko takoj prodali. Lastninjenje je torej pri nas povezano z vprašanjem naše dolgoročne usmeritve, bomo ostali eno vodilnih podjetij v Evropi za merjenje in upravljanje vseh vrst energije ali ne." • M. Vnlčjak Prva izdaja radovljiških obveznic že prodana Kmalu na Ljubljanski borzi Z novim letom so obveznice prenehali prodajati, februarja pa se bodo ponovno odločali o tem, koliko naj bi jih dali v prodajo. Radovljica, 10. januarja - Radovljiška občina je prvi del obveznic v vrednosti tri milijone mark (od skupno deset milijonov, kolikor jih načrtuje izdati) že prodala. Za dva milijona jih je odkupila Gorenjska banka, za milijon pa predvsem kupci družbenih (občinskih) stanovanj, ki so imeli pri plačilu z obveznicami desetodstotni popust. Po "inventuri" prve izdaje obveznic se bo občinski izvršni svet ponovno odločal o tem, kdaj bo dal v prodajo novo količino. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Resman, so v občini na podlagi sklepa decembrskega zasedanja občinske skupščine namenili prva sredstva od prodanih obveznic Iskri Otoče, Almiri Radovljica. Suknu Zapuže in hotelsko turističnemu podjetju Turizem in rekreacija bled. za del sredstev pa izvršni svet še pripravlja programe. Za nova vlaganje ne bo na razpolago milijon mark. kot bi bilo mogoče sklepati iz tega, koliko obve/nic je bilo prodanih v prosti prodaji, ampak le približno polovico (okrog 500 tisoč mark), med- tem ko razliko predstavlja kapital, ki kroži v občini. Nekaj denarja bodo namenili turizmu, del pa drobnemu gospodarstvu. Na vprašanje, ali bo šel denar za ureditev obrtno-podjetniške cone v Dvorski vasi, je Jože Resman odgovoril, da je to prevelik zalogaj, ki se ga bodo lotili šele potem, ko bo tudi med obrtniki in podjetniki realna pripravljenost za vlaganja. Denar od prodanih obveznic bodo zato raje namenili za ureditev manjših poslovnih prostorov, ki so raztreseni po vsej občini; največ pa jih je v Bohinju in v Radovljici. Raz mišijajo tudi o tem, da bi del denarja vložili v občinsko premoženje, pri katerem bi že z manjšimi vložki dosegli precejšnje dobičke. Z novim letom so obveznice prenehali prodajati, zdaj pripravljajo obračun, po obravna vi na izvršnem svetu pa bodo skupščini predložili poročilo o prodaji in o tem, koliko obveznic je bilo porabljeno kot plačilo in koliko za vlaganja v.posa-mezne dejavnosti. Izvršni svet se bo februarja ponovno odločal o tem, alt bo občina dala v prodajo novo izdajo obveznic ali ne oz. kolikšna naj bi bila vrednost druge izdaje; že v teh dneh pa se bodo dogovarjali s Radovljiške obveznice so tudi plačilno sredstvo za plačilo družbenih stanovanj ter davkov in prispevkov; dogovarjanja o tem. da bi z njimi plačevali tudi elektriko, pa še niso končana. Razlog je tudi v tem, daje bilo ob prvi izdaji v prosti prodaji le za milijon mark obveznic. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Zamrznjene marke Slovenski parlament bo ta teden ponovno obravnaval zaki^ o javnem dolgu oziroma o izplačevanju zamrznjenih dc\iznili vi. v naših bankah, bolje rečeno v Ljubljanski banki, kjer je preic del teh mark. šilingov, Švicarjev itd. Bo zakon sprei:t al. ne. je :. lo težko napovedati, saj vse bolj dobiva politični značaj, na kai kažejo tudi zadnji popravki, kijih je v nedeljo sprejela slovenski vlada. Tudi na petkovi Glasovi preji, kije gostila bivšega in sedanjega podpredsednika slovenske vlade dr. Jožeta Mencingerja in dr. Andreja Ocvirka, se vprašanju zamrznjenih (zaseženih) deviznih vlog ni bilo moč izogniti, slišali pa smo različni mnenji obel sogovornikov, kar za razgovor nasploh še zdaleč ni bilo značilni' Dr. Ocvirk je seveda zagovarjal vladni predlog in njegov sprejem utemeljeval z (ne)poštenostjo do najbolj zavednih državljanov, s danes vsi tisti, ki so imeli marke doma ali v tujih bankah z njin lahko razpolagajo, tisti, ki so se obnašali kot zavedni državljani pa se sprašujejo, kdaj bodo lahko dvignili svoje marke. Dr. Me cingerju pa ni všeč, da bodo varčevalci tega in tega dvignili SOt mark itd., kar zveni, kot da morajo priti po marke. Prepričan je da bi jih marsikdo pustil v banki, le prepisal bi jih na novo devi zno knjižico. Skratka, da zaupanje v naše banke nikakor ni tak<> majhno, kot slišimo in beremo, skriva se v razliki med 37,3 tolarja in 41,5 tolarja za marko, kar torej znaša 4,2 tolarja za marko. Če bi bilo torej nezaupanje res tako veliko, se ljudje za razliko ne bi menili in bi množično namesto mark dvigovali tolarje. Potemtakem je moč razumeti, zakaj je uradni tečaj zamrznjen in zakaj ni moč pričakovati, da bil enoten, skrivnost tiči v tej razliki. Nobena skrivnost tudi ne, da je priliv deviz od odkupa družbenih stanovanj omogočil reševanje zamrznjenih deviznih vlog, le tako lahko vlada zdaj obljublja prvih 500 mark že K), februarja in naslednjih I. marca in nato še ob polletju, pri čemer je potreb no vedeti, da bo po izračunih jeznih deviznih varčevalcev velika večina rešenih že po prvem oziroma drugem obroku. Poleg tega predlaga obveznice Republike Slovenije, ki naj bi jih plasirali neposredno, torej ne prek bank, ki bi jih za ta znesek zmanjšali tako aktiva kot pasivo. Nedvomno prenosljive republiške obveznice za ves tiste, ki imajo v bankah večje vsote deviz, niso slaba rešitev. Zakon o javnem dolgu je torej vse bolj politično pobarvan, saj bi ekonomsko obarvan seveda stavil na zaupanje v naše banke, tako pa se temu spretno izogiba in na drugi strani pazi, da ne bi prizadel bank. Vlada torej skuša v trenutkih, ko seji maje stolček, ljudem kar najbolj ustreči. Zato je seveda toliko težje nap< vedati, kakšna bo razprava v parlamentu. IZ GOSPODARSKEGA SVETA predstavniki Ljubljanske borze o tem, ali radovljiške obveznice izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na borzi in o možnostih prodaje. Na vprašanje, zakaj radovljiških obveznic že doslej ni bilo na borzi, je Jože Resman dejal, da je za sodelovanje na borzi treba zadostiti določenim merilom. Radovljiške obveznice jih zdaj izpolnjujejo, nekaj spornih vprašanj bo treba še urediti, dokaj zanesljivo pa je, da se bodo kmalu pojavile tudi na borzi, kjer je bilo po njih že doslej nekaj povpraševanja.* C. Zaplotnik Na vprašanje, zakaj je kupone radovljiških ob vezn in ogo vnovčevati le dvakratna leto i l. februarja m I avgusta) mm vsak dan. kot. na primer, lo velja za obveznice K^MjJfa* nije, ie predsednik izvršnega *vet* Jože Resman odgpvortlAaso se za tak način odločili zalo. da bi se izognil, ntznim iP^* jam ob spreminjanju tečaja marke in ker obema m banka. Mm imela vsak trenutek na razpolago zadosti ^opitaklia^piacua obveznic. Obveznice pa je mogoče "prodali" za plačilo druznuiu stanovanj, davkov in prispevkov. Veliko je tudi vprašanj o tem. ali je mogoče vložke v Les banki zamenjali za obveznice, jo i Resman pojasnjuje, da lo ni mogoče, ker ni banke u Gorenjski izvozni presežek Gorenjsko gospodarstvo je v desetih mesecih lanskega leta v blagovni menjavi s tujino ustvarilo za 67,1 milijona dolarjev presežka, od tega 65,1 milijona dolarjev na konvertibilnem in 2 milijona dolarjev na klirinškem trgu. Izvoz je znašal 389,53 milijona dolarjev, od tega kar 99 odstotkov na konvertibilni trg. V primerjavi z enakim razdobjem leta poprej je bil celotni izvoz manjši za 9,1 odstotka (v Sloveniji za 5,1 odstotka), konvertibilni izvoz pa je bil večji za 2 odstotka (v Sloveniji za 5.3 odstotka). Uvoz gorenjskega gospodarstva pa je v desetih mesecih lanskega leta znašal 322,47 milijona dolarjev, od tega 99,2 odstotka s konvertibilnega trga. V primerjavi z enakim razdobjem leta poprej je bil celotni uvoz manjši za 5,8 odstotka (v Sloveniji za 7 odstotkov). konvertibilni izvoz pa je bil manjši na 1.9 odstotka (v Sloveniji /a 3,6 odstotka). Repromaterial je ime v celotnem uvozu 87-odsto-tni delež, oprema 7,4- odstotnega in blago za široko potrošnjo 5,6-odstotnega. 18 Gorenjevih mešanih podjetij Gorenje je uspelo osem enot v Bosni in Hercegovini in de set na Hrvaškem registrirati kot mešane družbe, v katerih inu matično podjetje 51-odstotni delež. V Gorenju ocenjujejo, da je na območju bivše Jugoslavije približno 25 milijonov Gore njevih izdelkov, za katere morajo kljub političnim razmeram zagotoviti vzdrževanje. Prej je imelo po Jugoslaviji 78 servisov s 1.600 zaposlenimi, v 18 podjetjih jih je zdaj 650. Niso pa se še uspeli dogovoriti s Srbijo, Črno goro in Makedonijo, čeprav je v Srbiji približno 6 milijonov Gorenjevih izdelkov, od tega v Beogradu 1,2 milijona. Svojim enotam še vedno pošiljajo rezervne dele. Z novimi podjetji na Hrvaškem in v lkisni imajo čisti kapitalski odnos, Gorenje bo s franšizo določilo način poslovanja in komuniciranja z matičnim podjetjem. Do Makedonije po morju Minulo soboto je iz koprskega pristanišča prvič krenila na plovbo do albanskega Drača ladja, ki jo je Splošna plovba Portorož najela, da bo z njo za začetek mesec dni poskusno vzdrževala zvezo z Dračem. Ker je za to zvezo tako v Sloveniji kot v Makedoniji veliko zanimanja, bo verjetno po mesecu dni ostala. Na prvi poti tovora še ni bilo veliko, že na povratku ga bo več. Razlog uvedbe nove proge so seveda tudi nižji stroški, saj jc zdaj kamion na poti prek Madžarske v Makedonijo na pravil za 5.000 dolarjev stroškov, morska povezava pa jih bo le 1.200 dolarjev. Na ladjo se lahko vkrcajo tudi šoferji, saj nato-vorijo celotni kamion, ne le zabojnike oziroma prikolice. Sejem Moda 92 Ljubljana, 13. januarja - Včeraj so v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprli že 37. sejem mode - Moda 92. Na le tošnjem sejmu se predstavlja skupno 134 razstavljalcev, 1 OS i/ Slovenije, 15 iz Hrvaške, trije iz Srbije, dva i/ BiH, deset iz Italije ter po trije iz Avstrije in Nemčije. Med gorenjskimi ra/sta vljalci (17) se tako pojavljajo tudi: Ibi, Tekstilindus, Zvezda, Modena, Almira. Bača, Gorenjska oblačila itd. Priprava letošnjega sejma je bila izredno težavna, na sejmu sodeluje manj razstavljalcev kot prejšnja leta. Vendar orga nizatorji zagotavljajo, da kvaliteta zaradi manjšega števila razstavljalcev ne bo nič nižja. Dve tretjini razstavljalcev prihaja i/ inudstrije, drugi pa so zasebniki, delniške, mešane družbe. IV vič se tokrat s skupnim nastopom predstavlja tudi slovenska obrtna zbornica. Nagrade za najboljše predstavljene izdelke na sejmu ostajajo enake kot pretekla leta, poleg tega pa organizatorji pripra v I jajo tudi nekaj novosti in presenečenj. Društvo oblikovalcev, revija Jana, revija Media Marketing in Strokovno združenje tekstilne idnustrije bodo podelili svoja priznanja najboljšim modnim ustvarjalcem in njihovim novim kolekcijam. Nova pa je na sejmu mode nagrada tednika Nedeljski Dnevnik, ki bo podelila red SOS za vedrino v slovenski modi. Izkazali in pokazali pa naj bi se tudi obiskovalci sejma mode: med svojimi starimi oblekami naj bi skušali poiskati "modo preteklih let" in se v teh oblačilih pokazali na sejmu. Sejem Moda 92 bo odprt do vključno četrtka, 16. januarja, vsak dan od K), do 19. ure. Redna vstopnina znaša 200 tolarjev, nikar pa ne pozabite na vsakodnevne modne revije, ki bodo ob 16. in 19. uri v Festivalni dvorani. • M. Peternelj POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Še vedno nejasnosti pri nekaterih olajšavah Davčne napovedi ne V napoved /a odmero dohodnine borno le prepisali podatke o dohodkih, ki nam jih hodo do konca januarja pisno sporočili izplačevalci plač. pokojnin, honorarjev itd. /a uveljavitev Ml-odstotne olajšave računov davčni napovedi ne bo potrebno prilagati, seveda pa jih bomo morali shraniti za primer kontrole. Napoved boste morali oddati do 31. marca, saj vam sicer grozi kazen v višini 25.00(1 tolarjev. Davkarji obljubljajo, da bo pisanje davčnih napovedi lahko opravilo in da je strah odveč, skupaj / njimi vam bomo skušali kar najbolj pomagati Obrazci še niso naprodaj, vendar glede na njegov delovni osnutek lahko rečemo, da vpisovanje podatkov res ne bo zahtevno v bistvu bomo le pripisali /neske. ki nam jih bodo na posebnih obrazcih poslali izplačevalci dohodkov. Ujemajo se celo zaporedne Številke, zato bo stvar res lahka. Na obrazcu, s katerim vam bodo. denimo, sporočili, kolikšna je bila lani vaša plača, bo pod zaporedno številko 7 vpisan znesek plače, pod številko 10 dohodnina, ki ste jo že plačali kot akontacijo, pod številko I 1 bodo prispevki, ki ste jih med letom plačali itd. (obrazec objavljamo, najdete pa ga v Uradnem listu štev. 29). Davčna napoved bo imela kolone enako oštevilčene, zato prepisovanje podatkov res ne bo zahtev no. Izplačevalci so po zakonu dolžni obvestiti prejemnike dohodkov, kakšna so bila lani izplačila. To pomeni, da vam mora podjetje do konca januarja sporočiti, koliko sle lani zaslužili, podobno bodo morala obvestiti tudi prejemnike avtorskih honorarjev in drugih dohodkov, ki so obdavčeni. Upokojencem mota podatke poslati pokojninski sklad. Kmetje bodo od davčne uprave dobili podatke o katastrskem dohodku in plačanih akontacijah med letom in lo vpisali v napovedi /a odmero dohodnine. Obrtniki bodo do konca februarja oddali davčno napoved /a dejavnost, v 15 dneh po prejemu odločbe o dejavnosti pa bodo morali oddali napoved za dohodnino Vse ostale dohodke, denimo, najemnine, pa boste morali do pisati. Delniška abeceda (2) Potrdilo, da ste napoved oddali S pisanjem napovedi /a odmero dohodnine se torej nikamo i ne mudi. oddati jih bomo motali do 31. marca. Predvidevali je moč. da bodo napovedi vsi oddajali zadnje dneve, saj bodo s tem računali, da bodo tudi zadnji na vrsti pri odmeri dohodnine, kar se zaradi inflacije pozna tudi pri plačilu davka. Kako se bodo davčne uprave organizirale, še ni povsem jasno, vsekakor pa se bodo morale, da se zadnje dni marca ne bodo pred občinami vile dolge vrste, kot so se nedavno pri vlogah za državljanstvo. Predvidevamo namreč lahko, da bodo ljudje želeli imeti potrdila, da so napoved oddali, za primer, če se njihova prijava kje ne izgubi. Zagrožc- MS ali IKO-I: datum izpisa:, naziv izplačevalca: naslov izplačevalca: Pov/etek obračuna prejemkov v obdobju od 1. 1. do 31. 12. leta za osebo: MSO:_ Priimek in ime:_ šifra občine bivanja:_ naslov: _ vrsta dohodka znesek akontacija dohodnine prisp. za soe. var. in pos. pr. po zakonu samoprispevek oznaka opis 7 8 10 II 12 SKUPAJ na kazen za neoddajo ali nepravočasno oddajo napovedi je namreč kar 25 tisoč tolarjev. Obveznice bodo žigosali K napovedim za odmero dohodnine vam računov, s katerimi uveljavljate 10—odstotno olajšavo, ne bo potrebno prilagati, seveda pa vam svetujemo, da jih skrbno shranite, če boste Sele konec februarja bomo lahko natančno izračunali, koliko dohodnine bomo še plačali, saj bo šele tedaj znano, kolikšno bo prevrednotenje stopenj dohodnine (10. člen zakona). Napoveduje, da bo ta koeficient znašal 1,7 in v tem primeru bi bila lestvica naslednja: če znaša letna osnova znaša davek do 101.988 19 "o nad 101.988 do 203.976 19.277.71 + 28 % nad 101 VSS nad 203.976 do 407.952 47.934.36 + 35 % nad 203.976 nad 407.952 do 815.904 119.325.96 + 4U % nad 407.952 nad 815.908 2S2.506. 76 + 45 '■, nad 815.904 I nirii red fe zelo pomemben, zato si zapomnili da sc od bruto prejemko\ najprej odštejejo med letom plačani prispevki i za socialno varnost, za odpravljanje posledic poplav in vojaške agresije), nato pride na vrsto 10-odstotna davčna olajšava in nato zmanjšanje za vzdrževanje družinskih članov. Tako pridemo do osnove, od katere nam bodo davka rji odmerili davek, ki se imenuje dohodnina. Od tako odmer jene dohodnine bomo odšteli med letom plačan, akontaci-je in dobili razliko, ki jo bo potrebno še plačan ali pa jo bodo vrnili. GLASBENA ŠOLA AKORDEON K vpisu vabimo učence za klavir, citre, električne klaviature, kitaro, harmoniko, kljunasto in prečno flavto, predšolsko glasbeno vzgojo in nauk o glasbi - teorijo. Pouk poteka v hotelu EVROPA. Prijave sprejemamo po tel. 212-007. Nudimo vam nakup novih in rabljenih inštrumeBtov. Če te dni kupujete avto, kaže počakati, kaj se bo v prihodnjih dneh zgodilo v parlamentu. Tik pred novim letom je namreč zbor združenega dela sprejel zakon o prometnem davku, s tremi pomembnimi amandmaji, druga dva zbora bosta o tem odločala ta teden. Poslanci ZZD so se odločili za 20-odstotni davek, medtem ko je vlada predlagala različnega glede na prostornino motorja in sicer 20-odstotnega do 1,8 liti a in 32-odstOtnega nad 1,8 litra. Sprejeli pa so njen predlog, da bo davek na avtomobile, opremljene s katalizatorji, le 16-odsloten. Sprejeli so tudi, da bo carina izdaj 2b-odstotna) izločena iz osnove za odmero davka, kar pomeni, da bodo uvoženi avtomobili cenejši. Skupne dajatve bodo zanje 46-odstotne. /daj so bistveno večji, saj so v razredu do prostornine motorja 1,8 litra zdaj 68-odstotnc. v višjem razredu pa skoraj l()()-odstotne. Seveda morajo to sprejeti še poslanci drugih dveh zborov. Kranj ( posezonska razprodaja od 10-1. do 24.1.1992 konfekcija - pletenine - bluze cene znižane do 40°/c (dodatni popust za člane Klub-a 4do4imJU morda izbrani za kontrolo. Zagrožena kazen za dajanje napačnih podatkov znaša namreč kar 200 tisoč tolarjev. Izjema so le obveznice in drugi vrednostni papirji, ki jih bodo na davčni upravi žigosali, torej jih boste morali prinesti tja. Z obveznico bo namreč moč olajšavo uveljaviti le enkrat, torej si jih ne boste mogli izposojati. Sicer pa republiška davčna uprava natančnih navodil za uveljavljanje 10-odstotne olajšave (10. člen zakona) še ni dala, zato se po časopisih že pojavljajo različne razlage, kaj vse bo všteto in kaj ne. Že zdaj lahko rečemo, da je zelo sporno, da lahko davčno olajšavo, denimo, za nakup družbenega stanovanja uveljavlja le tisti, ki je podpisan na pogodbi, ne more pa mož/žena, čeprav sta ga kupila s skupnimi prihranki. Težko je verjeti, da bi takšno tolmačenje obstalo, čeprav so ga. kot vse kaže. dali v republiški davčni upravi, če ne prej, se bo to nedvomno izkazalo pri prvem sporu. • M. V. Zadnjič smo vam pojasnili, kaj je delnica, tokrat bomo napravili korak naprej in pogledali, kakšne pravice dajejo in kakšne vrste delnic poznamo. Vsekakor vam bo to prišlo prav, ko se bodo ponovno začele vroče razprave o lastninjenju ali pa se boste nemara še letos tudi v vašem podjetju pogovarjali, kakšne vam pripadajo. Delnica namreč predstavlja delež pri osnovnem kapitalu delniške družbe, hkrati pa tudi določene pravice. Najpomembnejša je seveda pravica do DIVIDENDE in pomeni njegovo udeležbo pri dobičku delniške družbe, natančneje pri dobičku, ki je konec obračunskega obdobja (leta) izplačan delničarjem. Dividenda je torej odvisna od tega, kako je delniška družba poslovala. Lahko pa je posebej dogovorjeno, da dividenda ne bo izplača na, temveč bo morebitni dobiček investiran nazaj v podjetje, kar seveda poveča vrednost delnic. Druga pomembna pravica delničarja pa je sodelovanje pri UPRAVLJANJU podjetja, ki ji pravimo tudi korporacijska pravica. Delničar s svojim glasom, ki mu ga daje delnica, vpliva na sprejemanje odločitev pri upravljanju podjetja. Običajno ima ena delnica en glas, lahko pa je dogovorjeno tudi drugače. Bistvo te pravice je torej, da delničar kontrolira poslovanje delniške družbe, povsem ga posamezni delničar nadzira, če ima 51 odstotkov delnic. Nemara ste že slišali za "kontrolni paket delnic", ki ga ne moremo navesti v odstotkih, saj je odvisen od tega, koliko in kakšne delničarje ima delniška družba. V praksi se namreč na skupščinah delničarjev redko pojavijo takšni, ki imajo le eno, dve delnici, tudi tedaj, ko pridejo, se ponavadi ne združujejo, da bi skupaj imeli vplivno moč v upravi podjetja. Zato za prevlado pogosto ni potrebno imeti 51 odstotkov delnice, temveč zadošča že 30- do 40-odstotni kontrolni paket. Svetovne izkušnje kažejo, da v velikih korporacijah največkrat to že zadošča, do njih pa delničar seveda najpreprosteje pride, če kotirajo na borzi. Tudi zaradi tega je tam vedno veliko nervoze, prava panika pa nastane, ko podjetje ugotovi, da nekdo načrtno kupuje prav njihove delnice. Tako je namreč moč podjetje tudi uničiti, saj dovolj velik paket kontrolnih delnic prinaša odločanje in z nakupom njihovih delnic spraviš konkurenco na kolena ter si tako pridobiš njen tržni delež. Ko delniška družba preneha obstajati, ali če pride do likvidacije in stečaja, pa delnica daje delničarju pravico do ustreznega deleža preostanka sredstev podjetja. Določen je seveda vrstni red, pri stečaju je seveda vrednost delnic zelo nizka. Glede na obseg pravic, ki jih dajejo delničarjem, poznamo NAVADNE in PREDNOSTNE delnice. Imetniki prednostnih delnic imajo določene prednosti pred imetniki navadnih, običajno je to neka zagotovljena dividenda, nadalje prednost pri nakupu novih delnic v primeru povečanja delniške družbe in podob no. Delnice pa razlikujemo tudi na imenske in prinosniške. na prvih je napisano ime delničarja, pri drugih ime ni sestavni del vrednostnega papirja. Glede na čas izdaje razlikujemo začasne in stalne delnice, pa tudi mlade in stare itd. Več o posameznih vrstah delnic prihodnjič. • M. V. Zakaj ne bi svojih storitev in blaga ponudili tudi obiskovalcem s sosednje Koroške? Obvestite jih o svoji ponudbi v najbolj branem koroškem časopisu Kleine ZEITUNG Objavo lahko naročite v propagandni službi Gorenjskega glasa, kjer vam bomo tudi prevedli in oblikovali in vam rezervirali želeni termin. Podrobnejše informacije so vam na voljo vsak delavnik od 7. do 9. ure po tel. 218-463, na vašo željo pa vam lahko pošljemo tudi ogledni izvod časopisa in cenik objav. CENJENE BRALCE GORENJSKEGA GLASA OBVEŠČAMO, da sprejemamo tudi male oglase za Kleine Zeitung! POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 7 osamosvojitvijo Slovenije je blago i/ drugih republik 01 remen jeno / I-odstotnimi dajatvami, dodatnemu nadzoru pa je podvrženo blago živalskega in rastlinskega izvora, za kar so seveda potrebna dodatna potrdila in takse. Vse to je povezano s časovno zamudo in vključevanji dodatnih služb, kar seveda pome-1*1, da so obremenitve večje od zvenečega enega odstotka. Na blago, uvoženo iz zahodnih držav, pa je bila ukinjena ;.»5-Odstotna taksa in njena obdavčitev. Poglejmo si nekaj primerjav, kako so bili posamezni izdelki s carino obremenjeni prej in kako so po novem: izdelek tehnični predmeti aparati, peči. orodje obutev, oblačila živila, računalniki, motorne žage pražena kava surova kava v odstotkih prej 48 57,20 40,17 34,93 90,50 70,00 zdaj 39,55 48,20 32,14 27,20 85,25 62,75 .'z drugih republik motornega vozila ne morete več uvoziti sami. to lahko z letošnjim letom delajo le uvozniki, ki imajo zunanjetrgovinsko registracijo. Državljani Slovenije pa iz drugih republik lahko uvozijo stvari, katerih lastniki so bili pred 8. oktobrom lani, seveda, če imajo plačane carinske dajatve. Za oprostile je potrebno imeti dokazila in uradne listine. • Stane Bobek GAULOISES BLONDES ^SJ^PiPftKTfl do o ZALOŽBA RADOVLJICA objavlja prosta delovna mesta 1. VODJA MARKETINGA IN PRODAJE Pogoji: visoka izobrazba 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: visoka ali višja izobrazba 3 leta delovnih izkušenj 3. TAJNICE DIREKTORJA Pogoji: srednja izobrazba znanje strojepisja 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: DIDAKTA, Kranjska c. 13, 64240 Radovljica z oznako RAZPIS. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 8 dneh po odločitvi. Koliko je vreden tolar UGODNO PRODAJA SVOJE IZDELKE V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA JESENICAH * betonsko železo in pletene žične vrvi * vlečeno jeklo * vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo ^ pločevino - navadno in nerjavečo ^ hladno oblikovane profile ^ vratne podboje * dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice * žeblje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas! Nahajamo se ob magistralni cesti na Jesenicah (avtobusna postaja pri Železarni) Informacije tel. 064/81-441 int. 29-04. Sprejemamo vprašanja s področja davkov in delnic, poŠ* Ijite nam jih v pisni obliki na uredništvo Gorenjskega glasa. Stok Tijadejit h Kranj. S telefaksa Ljubljanska borza je imela lani več kot 100 borznih sestankov, na njih je bilo za 1.020 milijonov mark prometa, kar je sedemdesetkrat več kot leto poprej. Promet z vrednostnimi papirji je znašal skoraj 200 milijonov mark, največji je bil oktobra, ko je znašal skoraj 20 milijonov mark, najbolj suhi meseci pa so bili januar, marec in maj. Promet z EDP-ji pa je znašal 920 milijonov mark. Borzni promet je bil lani v znamenju obveznic, z obveznico Republike Slovenije 1 so imeli 19,4 milijona mark prometa, z obveznico Republike Slovenije 2 pa kar 63,5 milijona mark. Od ostalih so šle najbolj v promet obveznice Gorenja (za 3 milijone mark), mesta Ljubljane (1,6 milijona mark) in Rogaške (2 milijona mark). Več prometa z delnicami pričakujejo letos, če se bo seveda le začela privatizacija. Pričakujejo, da bodo blagajniški zapisi za tuji denar že danes kotirali na Ljubljanski borzi. Banka Slovenije jih je začela prodajati v petek, 10. januarja, komercialnim bankam, te zapise prodajajo podjetjem. Z zapisi naj bi trgovali na posebnem delu borznega sestanka, zapisi pa bodo objavljeni na tečajnici Ljubljanske borze. V enajstih mesecih lanskega leta je imela Slovenija za 29 milijonov dolarjev presežka v svoji devizni bilanci, seveda ne zaradi večjega izvoza, temveč zaradi priliva deviz od odkupa stanovanj. AVTO ŠOLAZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 20.1.1992 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF. Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika Informacije: telefon 631-729 Na tečajni listi banke Slovenije so 12. januarja veljale naslednje srednje vrednosti deviznih tečajev: Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 IT L. 100CHF l USD 100 YUD 100CRD 530,4559 3.732,9760 4,9406 4.189,5190 58,3501 80,0000 80,0000 Tečaj jugoslovanskega in hrvaškega dinarja se uporablja pri izkazovanju rezultatov poslovanja z republikami, v katerih sta omenjeni valuti plačilno sredstvo. Gorenjska banka v Kranju je v ponedeljek, 13. januarja, devize menjala: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 568,4000 596,8200 Nemčija 100 DEM 4.000.0000 4.200.0000 Italija 100 ITL 5,2900 5,5545 Švica 100 CHF 4.495,6000 4.720,3800 ZDA 1 USD 60,5400 63,5670 Abanka v Kranju je v ponedeljek, 13. januarja, devize menjala: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 560 590 Nemčija 100 DEM 4.010 4.220 Italija 100 ITL 4,95 5,40 Švica 100 CHF 4.260 4.590 ZDA 1 USD 58 64.05 SKB v Kranju je v ponedeljek, 13. januarja, devize menjala: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 568,3835 611,0322 Nemčija 100 DEM 4.000.0000 4.300.0000 Italija 100 ITL 5,2899 5,6868 Švica 100 CHF 4.486.2697 4.822,8969 ZDA 1 USD 61,0582 65,6398 R. Hrvaška 100 CRD 60,0000 85,0000 W RADIATORJI JUG0TERM IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO ^ [ UGODNIH CENAH KIKA ŽIRI TEL. 692-036 Umetnost poslovanja Poslovna šola Merkur Bohinj, 10. januarja - Podjetje Merkur že nekaj let pripravlja najrazličnejše seminarje s področja poslovanja, v katerih skušajo svojim delavcem predstaviti novosti s tega področja. Letos prvič so se odločili, da pripravijo poslovno šolo tudi za druge, ne samo Merkurjeve delavce. Pretekli konec tedna je tako v hotelu Zlatorog v Bohinju potekala Poslovna šola Merkurja za trgovce v trgovinah s tehničnim blagom. O šoli in udeležencih nam je pripovedoval magister Viktor Vauhnik, pomočnik direktorja za področje marketinga v Merkurju. Kaj ste želeli doseči z organizacijo takšne šole? "Naš cilj je bil prenesti določeno znanje in praktične izkušnje na trgovce v trgovini na drobno. Želeli smo, da se na tak način čimbolj dvigne kakovost poslovanja. Nenazadnje, to šolo smo organizirali za druge trgovce tudi zato, ker si želimo poslovanja s kakovostnimi bodočimi partnerji." Kako poteka vaša šola? "Poslovna šola v tem prvem ciklu traja tri dni, četrtek, petek in soboto. V njej smo zajeli širok spekter marketinških znanj, finančno poslovanje, vodenje zalog blaga in informatiko. Prva dva dneva sta v znamenju predavanj. Predavajo pa predvsem naši vodilni delavci in strokovni sodelavci, nekaj je tudi zunanjih strokovnjakov, ki nam pomagajo. Sobotno dopoldne je namenjeno učnim delavnicam. Udeležence bomo razdelili v nekaj skupin, vsaka izmed skupin pa bo morala aranžirati izložbo s tehničnim blagom. V ta namen smo dobili na voljo celoten prostor tu, v pritličju hotela Zlatorog, s seboj pa smo pripeljali cel kamion tehničnih izdelkov. Nastale "kreacije" bomo nato skupaj ocenili, to pa je tudi zaključek poslovne šole." Kakšno je bilo zanimanje trgovcev za vašo poslovno šolo? "Odziv je bil izredno velik, imamo kar 70 udeležencev. S programom so očitno zadovoljni, doslej še ni bilo pripomb. Še posebej smo veseli, da so udeleženci prišli i/ vse Slovenije. Pritegnili smo tudi lastnike zasebnih trgov in. V šoli se trudimo, da je poudarek na praktičnih primerih. Seveda pa so še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bomo skušali v naslednjem, po vsej verjetnosti spomladanskem ciklu, popraviti." # Mojca Pcterneij V naši trgovini na Bledu sprejemamo v komisijsko prodajo starine Morda imate doma stare likalnike, možnarje, svečnike, jerbase, vezenine, steklene predmete, slike ali pa izdelke iz keramike. Pričakujemo vas na Bledu, Cesta svobode 15, vsak dan med 9. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. Informacije: tel. št. 77-842 GLAS 12. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK MEŠETAR kakšne so cene reprodukcijskega in drugega kmetijskega male-ijj v poslovalnici bohinjske gdzdiirsko-kmetijške zadruge na I ri-ivski ce>ii v Bohinjski Misi i ici'.' vrsta materiala cena (v tolarjih) pšenična krmilna mok; 7,50 koruzna krmilna moka 16.10 koruzni šrot 23.30 krmilu NSK (za kokoši nesnice) 31.80 krmilo K-2 (za krave) 23.30 starter /a teleta 33,70 pšenica 16.50 oves 19,50 ječmen 15,10 vrtljivi hladilec /a mleko 1.121,20 dojilnik za teletu 436,10 cepin 1.030,90 železne grablje 128,10 koptila 89,00 plastično korito za samokolnico 1.191,00 Odkupna cena mleka 14 tolarjev /a liter se / novim letom ni spremenila. Republiško ministrstvo /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v prvih januarskih dneh sporočilo, da bo cena veljala-do 15. januarja. Kaj ho potlej, je odvisno predvsem od odločitve republiške;-'.i odbora /a mleko, (ena 14 tolarjev, je povprečna, kar p imeni, da nekateri dobijo celo več kol 14 tolarjev, drugi pa tudi man> Mlekarne prispevajo v odkupni ceni 12.10 tolarja, republika en tolar nadomestila, vse skupaj (13.10 tolarja) pa je osnova za dodatke m odbitke pri obračunavanju higienske kakovosti mleka. / novim letom je /ačel veljati odlok, s katerim je slovenska vlada določila, da se bo odkupna een.i mladega pitanega goveda oblikovala v razmerju do odkupne cene mleka, ki jo za vsak mesec določi republiški odbor /a mleko. Odlok določa, da je to razmerje I :6.2 do največ I : " Odkupna cena mesnatih prašičev je lahko največ 90 odstotkov odkupne cene mladega pitanega goveda. Kaj to pomeni /a januar.' ( e je odkupna cena mleka 14 tolarjev za li-lei. potem je odkupna cena mladega pitanega goveda lahko od 86.K do ^n.ii tolarjev /a kilogram Sedanje odkupne cene živine so v okvirih, kijih določa odlok, saj večina klavnic v Sloveniji odkupu-je.živjno (MPO. e\tra) po 89,60 tolarja /a kilogram, le nekatere ga nelo'ko dražje (Pomurka \luiska Sobota po 93 tolarjev). • • • \ slovenski zadružni kmetijski banki veljajo od I. januarja dalje nove obrestne mere /a hranilne vloge, pologe in žiro račune. Poglejmo Ic nekatere' vrsta vloge (vezava) letna obr. mera mesečna obr. mera vloge na vpogled 183.89007 9,24000 vezava na 15 dni - od 50.000 do 250.000 Sli 294.20239 12,32000 — nad 250.000 MI 326,31711 13,09000 vezava na 20 dni - od 50.000 do 250.00(1 SLI 362.96014 13,86000 - nad 250.000 Ml 401,30544 14,63000 vezava na 25 dni - od 50.000 do 250.000 SLI 402.30544 14,63000 - nad 250.000 SLT 442.53764 15,40000 vezava na i mesec - do 100.000 Sil 453.38839 15,59372 - nad 100.000 SLT 458.81377 15,68928 • • • Za cene kmetijske zemlje je vedno dosti zanimanja. Ne zanimajo se samo tisti, ki jo prodajajo ali kupujejo, ampak tudi - - radovedneži, ljudje, ki so s cenami tudi sicer radi na tekočem. Poglejmo nekaj podatkov iz radovljiške občine. V katastrskem okraju Ribno pri Bledu so decembra ponujali gozd drugega razreda po ceni 100 tolarjev za kvadratni meter. Lastnik, ki je prodajal gozd v k.o. Rečica, je zahteval za gozd po eno nemško marko za kvadratni meter. Travnik, ki je po družbenem planu v prvi kategoriji prvega območja, je bil v katastrskem okraju Bled naprodaj po deset mark za kvadratni meter; enaka cena je bila tudi za travnik, sicer kmetijsko zemljišče druge kategorije, v katastrskem okraju Hrašc pri Radovljici. Prodajalec travnika v Studorju (Bohinj) je za kmetijsko zemljišče, ki je po družbenem načrtu v šesti kategoriji, zahteval 30 tolarjev za kvadratni meter. V katastrskem okraju Savica je bil naprodaj travnik petega razreda (kmetijsko zemljišče druge ka-tegorije) po 1,30 marke za kvadratni meter, v katastrskem okraju bohinjska Srednja vas pa travnik tretjega razreda (kmetijsko zemljišče pete kategorije) po eno marko za kvadratni meter. • • • Naš mešetar se je tokrat oglasil v trgovini Agroi/bira na Smledniški cesti 17 v Čirčah pri Kranju in si zapisal cene nekaterih rezervnih delov /a kmetijsko mehanizacijo: vrsta izdelka cena v SLT Akumulatorji Topla Mežica i: V 40 Ah i: V 50 Mi i: V K- Ah i: V 75 Ah i: V 100 Ah Akumulatorji Vesna Maribor 12 V 63 Ah I 2 V 97 Ah 12 V 135 Ah i: V 140 Ah i: V 180 Ah (i urne 6.00 v 16 7.50 x 16 7.50 \ 12 10.75 \ 15 S.3 \ 28 2300,00 2900,00 3100,00 3300,00 4100,00 3000,00 4700,00 6285,00 6686,00 8240,00 3600.00 3450.00 $990,00 6900,00 14000.00 Zasebna pobuda za razvoj polžereje kmete Vznemirila" slovenske Biki, krave - in polzi Božidar Velkovrh: Slovenija bi lahko s polžerejo kot dopolnilno dejavnostjo na kmetijah ustvarila na leto tri do štiri milijone mark deviznega priliva in dala dodatni zaslužek 500 do 600 (kmečkim) družinam. Komenda, 10. januarja - Poraba polžev v Evropi se skokovito povečuje. Po podatkih, ki jih navaja eden od redkih gojiteljev polžev v Sloveniji, Božidar Velkovrh iz Komende, bo v prihodnjih letih naraščala kar po desetodstotni letni stopnji. Samo v Italiji, ki je po porabi šele na četrtem mestu v Evropi, je od 1980. do 1989. leta narasla od 2750 na 6400 ton. Čeprav so domači gojitelji v tem času povečali prirejo s 1050 na 1750 ton. niso mogli zadostiti potrebam trga, tako da se je delež uvoženih polžev povečal z 62 na 74 odstotkov. Je v tem tudi priložnost za Slovenijo in za slovensko kmetijstvo? Božidar Velkovrh pravi, da slovenskega kmeta ob majhnosti domačega trga in omejeni kupni moči ne bodo rešile zaščitne cene kmetijskih pridelkov in visoke carine na uvoženo hrano, ampak programi, s katerimi se bodo lahko merili na evropskem trgu in v mednarodni konkurenci. Eden takih programov je po njegovem mnenju tudi polžereja, ki ne zahteva veliko površin in zato ne ogroža govedoreje, prašičereje ali drugih kmetijskih dejavnosti. Tehnološko ne predstavlja visoke delovne obremenitve, s prodajo (za znanega kupca) ni težav, z visoko donosnostjo (ob natančnem delu in spoštovanju tehnoloških navodil) pa predstavlja tudi pomembni dodatni vir zaslužka na kmetiji. Ker so uporaba umetnih gnojil, pesticidov in drugi negativni učinki polže že močno zdesetkali in nevarno ogrozili to živalsko vrsto, so razvite evropske države Francija. Nemčija, Švica in Italija prepovedale nabiranje polžev v naravi. Polževo uvažale iz ekološko neos-vesčenih vzhodnoevropskih držav in držav Bližnjega Vzhoda, hkrati pa so začele pospešeno razvijati gojenje polžev. Po dolgoletnem teoretičnem in praktičnem proučevanju reje na številnih inštitutih, med katerimi je zelo znan Inštitut za polžarstvo v Cherascu v Italiji, sta se izoblikovala dva načina reje: italijanski, ki temelji na reji v ograjenem gojišču na prostem, in francoski, ki predvideva rejo v zaprtem prostoru in z umetno hrano. Božidar Velkovrh poudarja, da je za Slovenijo zaradi naravnih razmer, cene delovne sile in dostopnosti tehnologije primernejši italijanski način reje. Glede na tržne možnosti, vremenske razmere in prilagodljivost na življenje v ograjenih površi nah priporoča izbiro med dvema vrstama: med vinogradniškim (vrnim, belim) in pisanim (sivim, temnim) polžem. Prvi, ki je v naravi zaradi prekomernega nabiranja že ogrožen, se zadržuje na apnenčastih in dokaj suhih tleh, v intenzivni reji pa doseže prodajno velikost v 18 do 24 mesecih. Drugi je pri nas razširjen predvsem v obmorskih krajih, za prodajo pa je primeren že v šestih do dvanajstih mesecih. Kje gojiti polže? Božidar Velkovrh pravi, da jih lahko gojimo od obmorskih leg pa vse tja do 1500 metrov nadmorske višine. Osnovno merilo za izbor lokacije so polži v okolici. Tla morajo biti rahla in vodo propustna, ne preveč glinasta ali ilovnata niti preveč prodnata ali peščena. Pomembno je, da je gojišče tam, kjer so močne jutranje rose in kjer je apnenčasta zemlja. Polži so rastlinojedi in se v naravnem okolju ali na farmah hranijo z zelenjavo ali krmili iz rastlinskih sestavin. V grede, ki se uporabljajo pri reji na prostem, je treba posejati rastline, primerne za prehrano in za zaščito pred visokimi temperaturnimi razlikami - repico, zelje, špinačo. radič, sončnice, sladki krompir, nizko deteljo, artičo- Božidar Velkovrh pravi, da od vlaganja matične črede do pobiranja polžev mineta dve leti. Prvo leto pripravimo pol zemljišča, drugo leto še drugo polovico. Polže damo v ograjeno gojišče, ko so zasejane kulture v gredah že dovoij razv ite. Da jih jutranja rosa lahko doseže, posevke redno kosijo na višini približno petnajst centimetrov. Če so možnosti, je priporočljivo grede vsak drugi dan četrt ure pršiti z vodo. Jeseni, ko se povprečna dnevna temperatura spusti pod osem stopinj Celzija, se polži začno zakopavati v zemljo, na vhodu v hišico pa napravijo kalcijevo opno. Spomladi prihodnje leto pripravimo še drugo polovico zemljišča, kamor aprila in maja prenesemo tudi matično čredo iz prve polovice. Jeseni so prvi polži že dovolj veliki in jih lahko poberemo za prodajo. In kako je z gospodarnostjo? Božidar Velkovrh pravi, da hektar velika farma (10.000 kvadratnih metrov) da na leto okrog 12 ton polžev. Začetna dveletna vlaganja se delno pokrijejo že drugo leto, tretje leto pa prinašajo precejšnji dobiček. Cena polžev je odvisna od vrste, velikosti in kakovosti, določa pa jo Borza polžev v Ko je Božidar ugotovil, da se slovenska industrija še nekaj let ne ho pobrala in da so možnosti predvsem v kmetijstvu in turizmu, je razmišljal o gojenju gob. kožuharjev in še o marsičem. Odločil se je za rejo polžev na prostem in za to navdušil tudi kmeta Petra Jenka, ki je na svoji kmetiji na Potoku, kjer redi 20 do 25 glav živine in prideluje krompir na približno dveh hektarjih površine, odstopil 20 arov zemljišča za farmo polžev. "Gre za dopolnilno dejavnost, ki bo na tako majhni površini dala več kot katerakoli druga, "pravi Peter in poudarja, da sta skupaj z Božidarjem lani vložila v farmo 31 tisoč polžev in da prihodnje leto pričakujeta okrog štiri tone "pridelka". Letos bosta farmo povečala še za 20 arov. razmišljata pa tudi o tem. da bi na kmetiji že letošnjo jesen začela s poskusno predelavo polžev in nato tudi s promocijo polžjih dobrot v boljših gostinskih lokalih. "Gojenje polžev ni pretirano zahtevno, "pravi Božidar in poudarja, da ni težav z izbiro pasme (kot. na primer, v govedoreji), ne z osemenjevanjem, boleznimi, izbiro samca itd., treba je le poskrbeti za zadostne količine "rastoče" in dodane hrane, za oroševa-njc v sušnih mesecih, za primerno izbiro zemljišča, za zaščito pred glodalci, ptiči in insekti, za lo. da polži ne pobegnejo iz jarme in da ne odlagajo jajčec zunaj grede... Na hektar veliki jarmi je na leto za 1000 do 1200 ur dela, glavna dela pa so izven časa najpomembnejših kmetijskih opravil (zgodaj spomladi in pozno jeseni). Za farmo, veliko 2000 kvadratnih metrov, je treba prvo leto vložiti okrog pet tisoč mark. drugo leto dva do tri tisdČ. Stroški so odvisni od tega, ali bo podjetje dobilo dovoljenje za nabiranje polžev v Sloveniji ali jih bo treba uvažati, kolikšna je cena pločevine in mreže za ograditev farme, kolikšna carina... Božidar Velkovrh Parizu. Trenutno je okrog štiri marke za kilogram V Sloveniji, kjer je bilo pred leti razvito le organizirano na biranje polžev v naravi, so lani spomladi nastale v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom /a polžarstvo iz Cherasca (Italija) in Croatio Heli\ iz Rovinja prve tri farme za gojenje polžev na prostem (in več kot (30 na Hrvaškem). Božidar Velkovrh. ki je bil nekdaj direktor domžalskega Asa, je najprej postal kooperant Croatie Helix. nato njihov zastopnik za Slovenijo, po osamosvojitvi Slovenije pa je ustanovil podjetje Vegralda, d.o.o, ki opravlja v Sloveniji enake posle, kot jih je prej Croatia Helix. Skupaj s Croatio bo v kratkem ustanovil novo, mešano podjetje Slovenija Helix. ki se bo ukvarjalo z. odkupom, predelavo in Izvozom polžev ter z uvozom tehnologi: Božidar je z nekaj javnimi nastopi vzbudil precejšnje zanimanje za gojenje polžev. V različnih koncih Slovenije ga prosijo za predavanja (v soboto je bilo v zadružnem domu na Primskovem. 18. in 25. januarja ob 9. uri bo v Kinu Komenda), doma (nenehno) zvoni telefon, oglašajo se kmetje in nekmetje, ki bi želeli gojiti polže. Podjetje Vegralda je-doslej sklenilo pogodbe s petdesetimi kooperanti, ki bodo redili polže na približno dvanajstih hektarjih površine, od tega jih je osem na Gorenjskem. Do konca februarja bo število gojite-Ijev naraslo že na 150, po Boži-darjevih besedah pa je v Slov e-niji "prostora" /a najmanj 600 rejcev oz. za skupno 150 hektarjev površine.© C. Zaplotnik ko, topinambur... Nekateri se-jejo tudi dišavnice origano, timijan, rožmarin, meto in žaj-belj. Odločba radovljiške občine Pokljuška soteska naravni spomenik Radovljica, 10. januarja - Uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Radovljica je na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj izdala odločbo, s katero je območje Pokljuške soteske začasno (za eno leto) razglasila za naravni spomenik. S tem velja za sotesko enak varstveni režim, kot sicer za vso površinsko in podzemeljsko naravno dediščino. Odločba ni pravnomočna, mogoče so še pritožbe na republiški) ministrstvo za kulturo. Kot piše v obrazložitvi, so se v občini odločili za tak ukrep zato, ker soteski grozi nevarnost, da bi uničili njen naj-privlačnejši del. Pisali smo že o tem. da poskuša kmet Peter Zem-va / Bleda brez dovoljenj in kljub prepovedi urbanističnega inšpektorja speljati prek soteske traktorsko pot. ki bi skrajšala povezavo s kmetijami in kmetijskimi površinami na Stari Pokljuki. Pokljuška soteska je največja fosilna soteska namreč ; Slove- niji in značilen primer erozije le-deniškega odtoka. Dolina ie ostanek nekdanjega toka Ribščice. Najprej se zarezuje v korita in mogočno sotesko, ki postaja čedalje globlja, ožja in težje prehodna. Stene so ponekod previsne, visoke čez petdeset metrov, na nekaterih mestih pa se zožijo le na nekaj metrov širine. Na robu sten so na več mestih nastali naravni mostovi. Najslikovitejši je Veliki naravni most na južnem delu osrednjega dela soteske, najožji pa v zadnjem, najvišjem prehodu nad galerijami. Del soteske je tudi Pokljuška luknja, ki je krajši jamski rov. razširjen v dvorano, v kateri so poleg dveh vhodov še tri naravna okna. C. Z. Vlada je valorizirala katastrski dohodek Višji davki in prispevki Za vse katastrske okraje in katastrske kulture enoten valorizacijski količnik - 5,13. Ljubljana, 10. januarja - Slovenska vlada je ob koncu minulega leta sprejela odlok o valorizaciji katastrskega dohodka, s katerim je na podlagi cen, ki so jih ugotovili Zavod Republike Slovenije za statistiko in gozdnogospodarske organizacije združenega dela, določila količnike za valorizacijo katastrskega dohodka. Odlok je bil že objavljen v Lradnem listu in je začel veljati 29. decembra. Slovenska vlada se je za valorizacijo katastrskega dohodka odločila zato. ker so se povprečne odkupne cene večine kmetijskih pridelkov glede na valorizacijo za 1991. leto povečale za štirikrat do šestkrat, odkupne cene žita, sadja in grozdja pa celo za osemkrat. Po tem odloku se katatrski dohodek v vseh katastrskih okrajih in za vse katastrske kulture spremeni (valorizira) z enotnim količnikom - 5,13. Le za kmetije, ki jih določa 3. člen zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, je ta količnik višji in znaša za letos 6,63. Odlok določa, da se valorizirani katastrski dohodek uporablja za odmero davkov iz kmetijstva in dohodnine ter drugih obveznosti za leto 1992. To pomeni višje davke, večje prispevke za zdravstveno zavarovanje, višje samoprispevke in solidarnostne prispevke. Novi katastrski količniki ne bodo vplivali na višino prispevkov za pokojninsno in invalidsko zavarovanje, pri katerem ni osnova katastrski dohodek, ampak izbrani zavarovalni razred.• C. Z. i'orek, u. januarja 1992 UREJA: VILMA STANOVNIK 13. STRAN : GLAS Med športniki so bili v Dražgošah najbolj množični kolesarji SMUČARSKO TEKMOVANJE NAMESTO V DRAŽGOŠAH NA POKLJUKI Množično le pohodniki in kolesarji dražgoše, 12. januarja - Med množico pohodnikov, ki so prehodili lolgo, 45 kilometrov dolgo nočno pot do Dražgoš, je bil tudi odde-ek Gorske enote milice. Ta je bila ustanovljena lani po ujmi v £gornjesavinski dolini, njeni člani pa so predvsem z Gorenjskega in »tajerskega. Poleg njih je bila vrsta mladih in starih planicev in tuli kar precej žensk. Kot navadno so prihajali tudi pohodniki iz vseh loncev Gorenjske. Bilo pa je tudi precej ekip gorskih kolesarjev, »olj zimsko vzdušje pa je bilo na Pokljuki, kjer so namesto v Dra-tgošah pripravili 21. odprto prvenstvo teritorialne obrambe repu->bke Slovenije v patruljnem teku. Vseeno so v Dražgošah tudi rekreativcem podelili priznanja. Kot najbolj množična ekipa so prvo mesto zasedli koledarji kranjske Save, drugi so bi-> kolesarji KK "Jakob Stucin" z Hrastja, tretji pa kolesarji Kk LIP Bled. Miran Kavaš, ki 5 yodil ekipo večino mladih Savskih kolesarjev, je na cilju v dražgošah povedal: "Da pri-iemo množično v Dražgoše, ™o se odločili zato, ker priha-amo vsako leto, ker fantje radi Jridejo. Kolesarji so stari od ivanajst do osemnajst let, in če )i bila tekma, bi seveda radi tuli tekmovali. Na pot smo se ob I- uri odpeljali kar iz kluba v Stražišču. Progo poznamo, saj |o pogosto uporabljamo za treninge in gotovo naslednje leto •Pet pridemo." Najmlajši med kolesarji, ki P prikolesarili v Dražgoše, je »I desetletni Boštjan Udovič, SMUČARSKI TEKI na pokljuki za srebrno palico *okljuka, 12. januarja - JUB Dol je bil organizator tekmovanja v mučarskih tekih za Srebrno palico, ki je bilo v soboto na Poklju-li. tezultati: mlajše deklice (2,5 km): 1. Stipančič (BUD). 2. Skvarča LOG), 3. Vagaja (DOL), 4. Dermota (OL1), 5. Legovič (BUD); mlaj-I dečki (23 km): 1. Šupak (RIJ), 2. Legovič (BUD), 3. Rodman KRA). 4. Mehle (OLI), 5. Bernard (OL1); starejše deklice (5 km): 1. faljan (RIJ), 2. Pavič (RIJ), 3. Kezele (DEL), 4. Grudiček (RIJ), 5 Vntič (RIJ); starejši dečki (5 km): 1. Antič (BUD), 2. Zagoršek (PLA). Berginc (VRH), 4. Novak (PLA), 5. Vagaja (DOL); mlajši mladinci 73 km): 1. Petkovšek (LOG), 2. Ule (BRDO), 3. Tomiša (RIJ), 4. lobič (PLA), 5. Grašič (KRA); starejši mladinci (123 km): 1. Torkar BLE), 2. Bašelj (PLAM), 3. Maric (BLE), 4. Ingolič (BRDO), 5. Lah PLA); mlajše mladinke (5 km): 1. Zelenec (LOG), 2. Zevnik (KRA), • Mali (DOL), 4. Ambrožič (LOG), 5. Nikola (DEL); starejše mla-Unke (5 km): 1. Jan (GOR), 2. Mohorič (KRA), 3. Larisi (GOR), 4. lace (BOH), 5. Dolenc (LOG); juniorji (123 km): 1. Globočnik KRA), 2. Soklič (BOH), 3. Dolenc (BRDO), 4. Trstenjak (PLA), 5. dezek (PLA); člani (123 km): 1. Grajf (HOČE), 2. Lekan (DOL), 3. )žbolt (LOŽ), 4. Kordež (KRA), 5. Močnik (IHA); ekipno: 1. Loga-ec 71 točk, 2. Rijeka 69 točk, 3. Kranj 68 točk, 4. Planica 60 točk. 5. Judučnost 40 točk. ALPSKO SMUČANJE Veleslalom na izpadanje Soriška planina - Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke je v čudovitem vremenu pripravil na Soriški planini tekmovanje v veleslalomu na izpadanje. Nastopilo je 51 najboljših starejših deklic n 80 dečkov iz vse Slovenije. V prvem krogu so se uvrstili v na-\ ialjnje tekmovanje po štirje najboljši iz vsake od osmih skupin, Jato pa so na podlagi predhodnih rezultatov oblikovali nove »kupine, v katerih so se od osmih prvi štirje uvrstili naprej. V finalni vožnji - za tekmovalce je bila to četrta vožnja - se je osem j najboljših starejših deklic in dečkov pomerilo za končno razvrsti-" Rezultati - starejše deklice: 1. Katarina Breznik (Dolomiti), Miran Kavaš najstarejši pa je bil Rajko Mi-ketič, ki je po prejemu pokala dejal: "Desetkrat sem bil na maratonu Pranja in kljub letom še vsak dan prekolesarim v povprečju med 30 in 40 kilometrov. Tudi lani sem bil v Dražgošah s kolesom in še bom prihajal." Manj množično od pohodnikov in kolesarjev so se dražgoške prireditve udeležili jadralni padalci. Kljub številnim razpisom in željam organizatorjev po predstavitvi - tudi množice domačih jadralnih padalcev - jih je bilo le nekaj, saj nekateri, po besedah organizatorjev, niso želeli na to "sporno" prireditev. Tako tudi niso podelili pokalov za najbolj množične ekipe jadralnih padalcev. Bolj tekmovalno je bilo na Pokljuki, kjer so se zbrali pripadniki teritorialne obrambe in milice na 21. odprtem prvenstvu teritorialne obrambe repu- blike Slovenije v patrolnem teku. Tekmovanje je organiziral Republiški štab za teritorialno obrambo, izpeljali pa so ga delavci 3. pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Gorenjske, ki so dobili za pripravo tekmovanja najvišje ocene. Na tekmovanju je sodelovalo 32 ekip iz vse Slovenije, najboljšim pa je pokale in medalje podelil general - major Janez Slapar. Prvo mesto na tekmovanju je osvojila ekipa TO Maribor, druga je bila ekipa 5. PŠTO Ljubljana L, tretja pa ekipa 33. ObmŠTO Radovljica II. • V. Stanovnik, R. Živkovič, foto: J. Cigler PADALA NA TLEH Velike športne manifestacije so gotovo pomembna promocija naše države. Mnogi sicer Včasih radi pravijo, da imamo premalo denarja, da hi ga zapravljali še za drage pnreditve. vendar pa je po drugi strani jasno, da dobra-organizacija le-tch ponavadi prinese vec koristi, kot je zanjo potrošenega denarja lako se tudi organizatorji '/.late lisice te dni obupno borijo z naravo, saj si želijo, da bi nas svet poznal tudi po vedno dobri organizaciji tradiconalnega tekmovanja, ki nenazadnje tudi naše športnike postavlja <>h bok drugim svetovnim asom Ob vsem tem. oh želji organizatorjev tekmovanj, da se predstavijo in oh želji športnikov, da je njihov šport znan in popularen, kar je mogoče, pa včasih pade tudi senca. Se vsi se spomnimo nekaj mesece* nazaj, ko slovenski športniki niso hoteli nastopiti pod krvavo jugoslovansko zastavo. In tudi na olimpiado ne bodo šli. če bi ob njihovem nastopu igrala jugoslovanska himna so zatrjevali Kol kažejo zadnja sporočila iz MOK. jim tudi ne ho ireha. sat nas te vodstvo naših športnih zvez. našega olimpijskega komiteja, znalo v svetu predstaviti km narod poštenih ljudi, kol narod pravili športnikov. Zalo smo bih obiskovalci nedeljske dražgoške prireditve toliko bolj presenečeni, ko smo izvedeli, da je namesto množice jadralnih padalcev, ki naj bi poleteli na prizoriščih prostor, poletelo le nekaj jadralnih padalcev. Ostali so se menda med seboj sporekh - ker pač različno gledajo na dogodke dražgoške bilke in njenih posledic, In ko bi stali vsaj ob spomeniku in slišali he-SOth slavnostnega govornika, ki je govoril o spravil o iem. kakšno naj ho naše prihodnje skupno življenje, gotovo ne bi ponosni, z vzdignjenimi glavami, kol že z mnogih tekmovanj, odšli v dolino In padala prav gotovo ne bi ostala na tleh, ampak bi ponosno zaplavala po modrem nebu nad Dražgošanu. # V. Stanovnik SMUČARSKI SKOKI Turneja alpe jadran uspešna za avstrijo Zmagal izzivalec KEGLJANJE polfinale v parih in gorenjska liga Jesenice, januarja - Odigrano je bilo polfinale /a prvenstvo Gorenjske za člane v dvojicah. Nastopilo je 39 dvojic i/ vseh gorenjskih klubov. Vrstni red prvih 12 parov, ki bodo nastopili v finalu 18. ja-nuraja na kenljišču v l>/iču: 1. Mihelič. Cvirn (1762). 2. Boštar. Beber (1723). 3. Pre/elj. Hafner (1721). 4. Filipaj. Mikolič (1708). 5. Šimnovec. Oman (1705). 6.1'dir. Jan (1694) 7. lov še. Pečar (1677). 8. Simeonov. Sluga (1664). 9.Nadi/ar. Vehovec. 10. Beravs. Sekele/ (1662). 11. Zalokar. Cerin (165°). Benedik. Karun (1657). Minuli konec tedna pa je bilo odigrano tudi 13. kolo gorenjske kegljaške lige. Rezultati: Kranjska Gora:Ljubelj 5000:4874. S.Jenko:tlan 5011:4898. Bled:Luhnik 4970:4963. SavaTriglav 5048:5006. AdergasJesemee 4919:4979. Vodi Sava (18). pred Kranjsko Goro (16) in Jesenicami. • T. Bolka ~». i\czuuau - starejše aeniice: t. rvaianna »rezniK tuoiommi Tina Bogataj (Alpetour), 3. Lidija Bijol (Bled), 4. Tonka Bru men (Branik), 5. Dalia Lorbek (Branik); starejši dečki: 1. Rok Smolič (Triglav) 2. Grega Sredanovič (Jesenice), 3. Andrej Jerman (Tržič), 4. Ožbej Ošlak (Fužinar), 5. Mitja Kalin (Branik). Najmlajši za pokal gorenjske Podkoren, 11. januarja - Smučarski klub Jesenice je na smučišču v Podkorenu pripravil prvo letošnjo veleslalomsko tekmo za Pokal Gorenjske za starejše dečke in deklice. Nastopilo je 51 najboljših dečkov in 79 deklic z Gorenjskega. Rezultati - starejše deklice (letnik 1977-78): 1. Tonka Brusen (Branik), 2. Katarina Breznik (Dolomiti), 3. Laura Manč 'Dolomiti), 4. Špela Bračun (Alpetour), 5. Petra Bručan (Dolomiti); starejši dečki (letnik 1977-78): 1. Marko Rataj (Branik), 2. Dani Mattias (Vrhnika), 3. Tomaž Hribar (Kamnik), 4. Rok Smo-•ič (Triglav), 5. Gregor Sredanovič (Jesenice). Množična udeležba Podkoren - 230 cicibanov in cicibank ter mlajših dečkov in deklic z gorenjskih in primorskih klubov je nastopilo na veleslalomski ekmi, [■• jo je na smučišču v Podkorenu pripravil smučarski klub lesemce. Najboljši na tekmovanju imajo pravico nastopiti na dr-tavnth prvenstvih za Pokal Gorenjske in Pokal Radenske. Rezultati - cicibanke: 1. Jana Košir (Kranjska Gora), 2. Dar-a Zntdar (Bohinj), 3. Tanja Žerjav (Kranjska gora), 4. Jerca Po-tlukar (Bled), 5. Spela Jelene (Jesenice); cicibani: 1. Jure Pogačar Triglav), 2. Marko Žnidaršič (Alpetour), 3. Leon Pisk (Rudar), 4. Tomaž Potočnik (Radovljica), 5. Andrej Šporn (Kranjska Gora); nlajše deklice: 1. Jana Dagarin (Triglav), 2. Katja Jerala (Alpeto-tr), 3. Anja Kolenc (Kranjska Gora), 4. Andreja Gašperin (Blej-*a Dobrava), 5. Lea Hren (Alpetour); mlajši dečki: 1. Marko J-upan (Kranjska gora), 2. Janez Poklukar (Bled), 3. Luka Hren i Alpetour), 4. Peter Draksler (Triglav), 5. Žiga Ravnik (Radovljica). Planica, 10. januarja - V petek se je v Planici začela, v nedeljo pa v Ruhpoldigu končala, tretja skakalna turneja Alpe Jadran. V Planici je bil najboljši Avstrijec Rauschmajer, naš najboljši pa je bil Primož Kopač na četrtem mestu. Na drugi preizkušnji turneje v avstrijskem Saalfeldnu je zmagal Heinz Kuttin. Od naših je najbolje skakal Primož Kopač, ki seje uvrstil na deseto mesto. Na zadnji tekmi v bavarskem Ruhpoldingu pa je bil ponovno najboljši Heinz Kuttin, ki je tudi skupni zmagovalec turneje. Prav na zadnji tekmi sta solidno skakala tudi naša mladinca Kranjčan Jure Žagar in Tržičan Dejan Jekovec* (vs) Kranjčani v reit im winklu Reit im VVinkel - Tudi na letošnjem mednarodnem tekmovanju skakalcev so nastopili mladi kranjski skakalci, ki so v dveh mladinskih kategorijah dosegli solidne rezultate. Med mladinci do 16 let je bil Tadej Žvikart četrti, Igor Teran sedmi, Erik Vesel pa osmi. V kategoriji mladincev do 18 let je Gregor Martinjak zasedel peto mesto, David Mesec pa je bil sedmi. Jože Javornik Točke osvojila jekovec in polajnar Berchtesgaden - Letošnje tretje tekmovanje za alpski pokal za skakalce in kombinatorce je bilo v tem bavarskem turističnem kraju namesto v Franciji, kjer je zmanjkalo snega. Tudi tu so imeli organizatorji probleme s snegom, saj jim je uspelo pripraviti le manjšo, 62-metrsko skakalnico. Tekmovalni pogoji so bili težki zaradi goste megle in tekmovanja pod reflektorji. Presenetljivo je zmagal Francoz Guy, dosedanji dvakratni zmagovalec Avstrijec Beck pa je bil drugi. Od naših je bil najboljši Tržičan Dejan Jekovec, s točkami alpskega pokala pa se spet ponaša Rok Polajnar. Zal je tokrat nekoliko slabše skakal Franc Urban, ki je doslej zasedal po dveh tekmah drugo mesto. Na tretji tekmi pa je bil šele 18. Rezultati: 1. Jerome Guy (FRA), 8. Dejan Jekovec (SLO), 11. Rok Polajnar (SLO). Uvrstitve ostalih naših: 16. Jure Žagar, 18. Urban Franc in Robi Meglic, 22. Aljoša Dolhar, 24. Gregor Martinjak, 28. Jože Zagrnik, 31. Matjaž Kladnik in 35. Boštjan Rednjak. Jože Javornik Kranj, 12. januarja - V nedeljo je bila na kegljišču KK Triglav v Kranju zanimiva kegljaška prireditev "Kegljaški maraton". Vinko Šim-novec, eden najboljših kegljačev Triglava (ki nastopa v 1. slovenski ligi), proti ženski ekipi Triglava (ženske tekmujejo v slovenski AS ligi). Po petih urah in pol trdega dela na kegljaških stezah je bil končni rezultat 3533 : 3217 za "Simeta", kot Vinka Šimnovca popularno kličejo navijači, ki jih na kegljišču tudi tokrat ni manjkalo. Vinko Šimnovec: 3533 (424, 462, 447, 436, 446, 438, 459, 421), Ženska ekipa Triglava: 3217 (Marija Cej 405, Slavi GU-var 384, Silva Fleischman 408, Joži Jerala 423, Nataša Nepul-ian 379, Andreja Ribič 403, Etna Zaje 414, Stanka Vtrant 401). Dvoboj je potekal po formuli I : 8, oziroma Vinko Šimnovec je opravil X0(j lučajev mešano, vsaka od osmih žensk pa je v končni rezultat prispevala po sto lučajev. Razlika po 800 metih z obeh strani je bila na koncu 316 kegljev v korist Šimnovca. kije po zmagi dejal "Doslej sem opravil največ 600 lučajev naenkrat. Mislil sem, da bo danes težje, a moram reči, da nisem prav nič zdelan. Zdaj vidim, da je za tak maraton, kot je današnji, 800 lučajev celo premalo. Vzdržljivost torej ni bila problem, pomembnejša je bila koncentracija. Z rezultatom sem zadovoljen, kar malo presenečen sam nad seboj in upam, da bom naslednje leto spet lahko punce izzval na tak dvoboj." HOKEJ Danes odločitev o četrtem finalistu Kranj, 14. decembra - Predzadnje kolo prvega dela slovenskega hokejskega prvenstva je minilo po pričakovanjih. Hokejisti Acroni Jesenic so doma visoko ugnali Triglav 20:1 (8:0, 8:0, 4:1). Bled Promolinea je doma gostil mlado ekipo Olimpije in zmagal 19:1 (9:0, 5:0, 5:1), Olimpija Hertz pa je premagala Slavijo Beton 30:0. Najbolj zanimivo je bilo v Celju, kjer so domačini premagali mlado ekipo Jesenic z rezultatom 5:2 (2:1, 2:0, 1:1). Medtem ko je že jasno, da bodo Acroni Jesenice v drugi del startali s prvega mesta, da bo druga Olimpija Hertz in tretji Bled Promolinea, pa se bo v zadnjem kolu odločilo, kdo bo četrti član ekipne skupine. Cinkarna gostuje v Ljubljani pri mladi ekipi Olimpije in le zmaga jim odpira možnost za Četrto mesto. Jeseniški derbi še nikoli ni bil pomemben tako kot nocojšnji. Mladi jeseniški upi na domačem ledu igrajo izvrstno in uspelo jim je že dobiti tekmo za trening z Acroni. Po drugi strani pa starejša ekipa igra vse bolje in trenira s polno paro. Tekma v dvorani Podmežaklja bo danes ob 18. uri. Tretji derbi bo v Kranju, kjer Triglav gosti Olimpijo Hertz. Tekma bo danes ob 17.30, v dvorani Gorenjskega sejma. Tekma med Slavijo in Bledom je zgolj formalnost. • V. S., B. J. Najboljša med ženskami je bila Joži Jerala s 423 podrtimi ke-glji. "širne" pa je bil najboljši v drugem kolu. ko je podrl 462 kegljev, odlično pa je bilo tudi njegovo povprečje, kar 441 keglja na 100 lučajev. K temu. da je bil kegljaški maraton organiziran praktično v nekaj dnev ih. sta veliko pripomogla Pletiljstvo Oblak in samostojna obrt Kočnik, zahvala pa gre tudi vsem sodnikom in navijačem /a spodbujanje. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler KOŠARKA IGOR DOLENC,TRENI R Triglav po pričakovanjih Kranj - Jesenski del prvega državnega prvenstva v košarki je ekipa kranjskega Triglava končala na petem mestu svoje skupine in si tako nastop > boljši, zeleni, skupini zagotovila tudi v nadaljevanju prvenstva. »Prvi cilj smo dosegli,« je dejal trener Triglava iz Kranja, Igor Dolenc. Vtisi po prvem delu prvenstva. »Dosegli smo cilj, peto mesto v svoji skupini, kljub temu da smo prvotno računali na dve zmagi proti Kronos Slovanu, Mariboru 87 in Jezici, pa od tega načrta ni bilo nič. Proti Jezici smo / obupno slabo igro celo obakrat izgubili, a smo zato odnesli vse točke iz dvobojev z Micom Marcusom iz Kopra, premagali smo Postojno doma. v Domžalah pa Helios. Odločilna je bila tekma s Kronos Slovanom v Kranju, ko smo zmagali z višjo razliko, kot smo v Ljubljani izgubili. Tam smo izgubili za osem. doma zmagali za osemnajst točk.« Kako močni so bili posamezni tekmeci v skupini? »Mislim, da je bila liga dokaj izenačena, čeprav mogoče rezultati tega toliko ne kažejo. Prav gotovo pa bo izenačenost še večja sedaj, ko so se v zeleno skupino uvrstili Tinex Medvode. Mavrica Ilirija in Rogaška Donat Mg. Za uvrstitev v plav off bo potrebno zmagovati doma in ob tem doseči tudi kakšno zmago v gosteh, kar pa bo zelo težko.« Letošnja ekipa Triglava je precej pomlajena. »Letos smo ostali brez. petih igralcev, ki so lani dejansko nosili breme I. B zvezne lige. Tako je letos ekipa sestavljena iz sedmih članov in ostalih mladincev. V ligi, ki je izenačena, kjer se treseš za vsako tekmo, za vsako točko mladi igralci ne morejo igrati. Saj smo poskusili, a enostavno ni šlo. Res, da so fantje visoki, močni, vendar manjkajo izkušnje. No, v jesenskem delu sta od ostalih nekoliko izstopala Jeras in Mitič.« Pričakovanja v nadaljevanju? »Naš cilj je vsekakor uvrstitev v play off. Ni pomembno, ali si peti ali osmi, pomembno je, da si četrti. Prvi favoriti za končnico so vsaj trije, Helios, Postojna in jasno Smelt Olimpija, ki med slovenskimi klubi nima prave konkurence. Pri nas najbolj šepa obramba, saj včasih tisto, kar deset minut gradimo, labkd uničimo tudi v dveh minutah. No, na vsak način pa se bomo potrudili.« Igor Kavčič Slovensko košarkarsko prvenstvo Kranj. 11. januarja - V nadaljevanju slovenskega košarkarskega prvenstva je moška ekipa kranjskega Triglava gostila Helios iz Domžal in po ogorčenem boju ostala praznih rok, gorenjski ekipi v ženski ligi pa sta bili tokrat uspešni: košarkarice Odeje Marmorja so v derbiju kola predvsem na račun večje izenačenosti ekipe premagale mariborski Apis, ki je še lani nastopal v zveznem tekmovanju, igralke Kranja pa so brez večjih težav premagale Mavrico Ilirijo. Sodnika slabo opravila delo Triglav : Helios 89 : 96 (40: 48) Kranj, H. januarja 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Lindič in Kaučič iz Ljubljane. Triglav: Lojk. (cranja 7, Prezelj, Mihajlovič. Prevodnik. Tušek, Tadič 3. Bošnjak 12. Subic 17 (4-3). Kasticar. Jeras 14 (6-6). VI it ie 36(8-7) Helios: D. Trifunov ie 2. Mičunovič 29 (8-8). Zirov nik 6 (4-2). Jova-novic. Brodnik 31 (6-6), Škrjanc 10 (2-2). Žemljic. Žitnik 6 (44). Cimpcrman. Radov ič. Todorovič 12 (7-4). R. "Trifunovič Prosti met: Triglav 18-16. Helios 31-26: število osebnih napak: I n glav 2". Helios 2 I : pet osebnih napak: Tadič 30. minuta. Milic 36. minula: tri točke: Iriglav 3 (Ceranja. Tadič. Milic). Helios 6 (Mi-čunov ič 3. Brodnik 3 | I) imaCa ekipa je bila v v odst v u \ se do 14. minute, ko so gosi ic povedii (26 : 28) m ra/liko povečevali do odmora. \ drugem polčasu se je domača ekipa razigrala, slaba sodnika sta nehote »spregledovala • grobo igro Domžalčanov. V 30. minuti tekme je igrišče zapustil s prebito arkado Ceranja. Domačini so potem sicer dvakrat izenačili rezultat (70 : 70. 72 : 72); ko pa sta sodnika Mitiču v 36. minuli dosodila peto osebno napako, je bil pora/ z majhno ra/liko ne i/bežen. Domačinke začele leto zmago Kranj : Mavrica Ilirija 71 : 60 (34 : 27) Kranj, 11. januarja 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika (ieltar (Radovljica) in Hafner (Medvode). Kranj: Žnidar 4. Jakšič. Pod reka r 15 (4-3L Gariner 14. 1 -ranko 10 (1-0). Maljuga. Ciglar 20 (8-6). Kump 8. Cankovič Mavrica Ilirija: Balaško. Hvala 23 (6-6). Burger 8. Zigon. Bo/ov i- čai. škerelj 15 (5-3). Jurišič 3 (2-1). Štubler 5 (2-1). Terčič. Suster 2. LomŠek 4 (2*0), Velkav rh Prosti met: Kranj 13-9, Mavrica Ilirija 17-11. število osebnih napak: Kranj 18. Mavrica Ilirija 16. za tri točke: Kranj 2 (Gartnar). Mavrica Ilirija 5 (Hvala). Kranjčanke so začele srečanje /clo agresivno, tako da so v osmi minuti vodile /o s 13 : 0. Potem so zaigrale ležerno, kar so' Ljubljančanke i/koristile, in preko odlične Hvala zniževale razliko Prt domačinkah m nastopila mlada in obetavna Brkičeva JbŽt,' M.n mček Odločila je izenačenost Odeja Marmor : Apis 64 : 57 (29 : 25) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 250, sodnika: Djordjevič in Plut (oba Ljubljana). Odeja Marmor: Maček 16. Bjzjak 2. I uskovec 22. Baligač 8. Kržiš- nik 16 Apis: Smblla 13. Riti 5. Skerbinjek 34. Novak 5. \ m I nerv o/ni mri. s polno napak so Škofjeločanke. ki so bile slovenske prvakinie v se/oni 1990/91 le uspele vzeti skalp eni od (.k.p. k. so se \ prejšnji sezoni nastopale v /ve/nem tekmovanju, Mariborski Apis seje tokrat izkazal /a ranljivo moštvo, saj ima v svoiih vrstah le enoali dve boljši igralki Skerbinjekovo in Stubllo-vo Prednost domačih je bila v izenačenosti ekipe. Pivi del so I očanke dobile v SVOJO korist. Vsesko/i so vodile / dvema do šestimi točkami razlike. Baligačeva je že v tem delu pokazala precej manj kot v prejšnjih kolih, izkazala pa se je Aljosa 1 uskovce kije dok.i/ala. da zna igrati košarko. Tokrat si je to tudi želela Po odmoru ie precejšnje število gledalcev navdušeno spremljalo igro Odeje Marmor, ki je priigrala delni izid II : 0. v 33. minuli pa /c prednost 13 točk. Mariborčanke ra/like niso uspel« nadoknadili in poteka igre spremenili v svojo korist. Zmaga Ločank je popolnoma zaslužena. I parno, da tudi ne zadnja nad prvo troji- Dare Rupar NAJBOLJŠI JESENIŠKI ŠPORTNIKI Podelili Gregorčičeve plakete in priznanja Jesenice. 13. decembra - Minulo soboto so se v Kazini na Jesenicah zbrali najboljši športniki in športni delavci jeseniške občine na tradicionalnem srečanju športnikov jeseniške občine. Gregorčičeve plakete kot najvišje priznanje so dobili Franci Petek. Vojteh Budi-nek. Anton Kurbus. Ivo Borštnik in Berti Krapež. Brane Jeršin iz ZTKO Jesenice je uvodoma nanizal vrsto uspehov jeseniških športnikov v lanskem letu: svetovni prvak v smučarskih skokih I ranci Petek, ki nastopa za SK Stol Žirovnica, do najvišjega naslova je prismučal Jure Košir, član ASK-a i/ Kranjske Gore. Jeseničani pa so lahko ponosni tudi na oslale smučarske repre-zentante. ki so bili v smučarskih reprezentancah med naj-številncjc zastopanimi. Tako alpinci. smučarski tekači in skakalci Hokejske reprezentance so bile večinoma sestavljene i/ jeseniških igralcev. Pomemben prispevek k uveljavitvi občine so Jeseničani prispevali kot organizatorji velikih prireditev. NAMIZNI TENIS Dobre uvrstitve merkurja Letos pa praznuje pomemben jubilej najstarejši nogometni klub v Sloveniji NK Jesenice svojo 80-letnico. Priznanja ZTKO so dobili: TVD Partizan, Judo sekcija. Lokostrelski klub Jesenice, Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice in Mojstrana, Alpski smučarski klub Kranjska Gora, Smučarsko skakalni klub Stol Žirovnica. Športno društvo Planica Rateče, sankaški, drsalni, kegljaški, smučarski, namiz-noteniški in hokejski klub Jesenice. Javno priznanje pa so dobili člani mladinske državne hokejske reprezentance, ki je osvojila drugo mesto v skupini B svetovnega prvenstva in vseh devet članskih reprezentantov, ki so bili šesti na svetovnem prvenstvu v Ljubljani in na Jesenicah. Najvišje občinska pri znanje - Gregorčičeve plakete - v. letos dobili: Franci Petek, l bjta Bttdinck, Anton Kurbus, Ivtt Boril nik in Berti Krapež. Ivo Borštnik, smučarski klub: n\' stnt carskem klubu Jesenice sem začel kot teknit valeč ie leta 1953, sodeloval sem v Športnet društvu in smučarski zvezi. .\aš klub je dal preteklosti slovenskemu športu zelo velik dobrih smučarjev in tudi danes imamo nO darjene tekmovalce. Največji problem so fi nančna sredstva in ustrezni poligoni za trt ninge. Sami jih moramo napraviti, kar j> povezano s precejšnjimi sredsft'i.« Berti Krapež. alpinistični odsek: »Že i* leta 1956 sem član Gorske reševalne služb Jesenice in Alpinističnega odseka, zdaj p* sodelujem v upravnem odboru Planinskega društva Jesenice. Gregorčičeve plakete šefi seveda vesel, saj je veliko priznanje.« Anton Kurbus, drsalni klub: »Drsalfi klub Jesenice sodi v zadnjih treh letih mo tri uspešne slovenske klube. Veseli smo pn cejšnje množičnosti in prav pred nedavnu' smo se predstavili z dvema uspešnima (h solnima revijama v Kranjski Gori. Dobil smo trenerja iz Moskve, imamo nekaj odli čnih domačih trenerjev, tako da se za pri hodnost lega športa ni bari« • D. Sede} foto: J. Cigler Gorica - V soboto, 4. januarja, je bil v Gorici namiznoteniški turnir »Pokal Julijskih Alp«. Igralci in igralke kranjskega Merkurja so dosegli dobre uvrstitve. V kategoriji članov so zasedli drugo mesto (Janez Maček in Smrekar), članice pa 3. do 4. mesto (Živa Štrukelj in Petra Fojkar, ki sta sicer še mladinki). Tudi mladinci so se dobro izkazali, posebno Boštjan Bernard in Živa štrukelj, ki sta se uvrstila med osem najboljših. Množična udeležba (200 igralk in igralcev) je doka/ala popularnost namiznega tenisa, hkrati pa utrdila prijateljske »vezi med sosednjima pokrajinama. V Stražišču so tekmovali pionirke in pionirji Gorenjske. Med mlajšimi pionirkami je v finalu ekipa Merkurja i/ Kranja, ki sojo sestavljale: Urška Petrič, Eva Štrukelj, Tina Žerovnik in Tanja Lakner, premagala Jesenice I. ki so bile druge. Jesenice II so bile tretje. Križe pa četrte. V kategoriji pionirjev so med osmimi ekipami prepričljivo zmagali igralci Merkurja: Sašo Robida, Matej Poljanšek in Jure Maček. Drugo mesto je zasedla ekipa Jesenic, tretje pa so bili vse boljši pionirji iz Križ. J. Marinček Novoletni turnir Mošnje. 29. decembra - Domače športno društvo je pod pokroviteljstvom lokala Arv ("ella i/ Radovljice priredilo društveni na-mi/noieniški turnir. I deležilo sega ie 1" igralcev Re/uluui - posamezno- 1. Anton Pene. 2. Jane/ Globočnik 3 Jože l rh. 4. Zvone Potočnik 5. Zdrav ko Pristavec, 6 I ihp Praprolnik. 7. Jože Biček. 8 Zdrav ko Mohorič: dvojice: I. Pristavec-Pogačar. 2. L rh-Selan. 3 Giobočnik-Korošec, 4. Biček-kop.n. 5 Potočnik Demšar. 6. Pene-Bičck D. 7 Praprotnik4 o-kar. S. Mohorič-1 avrič. • Z. Potočnik Gumar - trenča jesenski prvak Končal se je jesenski del gorenjske rekreacijske lige, kjer 1991/92 nastopa devet ekip. sez' Značilnost jesenskega dela lige je izenačenost ekip. kar daje poseben draž tekmovanju. Rezultati: 1. kolo: Sava : Merkur 5 : 5. Predoslje : M u rova 4 : 6. Jesenice : Partizan 4 : 6. Gumar -Trenča : Polet 6 : 4. 2. kolo: Partizan : Gumar - Trenča 3 : 7. Mu-rova : Jesenice 7 : 3. Merkur : Predoslje 9:1. Križe : Sava 4 : 6. 3. kolo: Predoslje : Križe 3 : 7. Jesenice : Merkur 7 ; 3. Gumar -Trenča : Murova 8 : 2. Polet : Partizan 5 : 5. 4. kolo: Murova : Polet 5 : 5. Merkur : Gumar -Trenča 4 : 6, Križe : Jesenice 5 ; 5, Sava : Predoslje 6 : 4. 5. kolo: Jesenice : Sava 10 : 0, Gumar -Trenča : Križe 7 : 3. Polet : Merkur 6 : 4, Partizan : Murova 5 : 5. 6. kolo: Merkur : Partizan 6 Križe : Polet 4 : 6. Sava : Gurrv - Trenča 2 : 8. Predoslje Jeseni1 3 : 7. 7. kolo: Gumar - TrenčJ Predoslje 9:1, Polci : Sava 5 Partizan : Križe 3:7. M u rov 3 Merkur 7 : 3. 8. kolo: Križe : M rova 3 : 7, Sava : Parii/an 6 : Predoslje : Polet 5 : 5. Jesenic« Gumar - Trenča 7 : 3. 9. kolo: P let : Jesenice 6 : 4. Partizan : P« doslje 6 : 4. Merkur : Križe 7 : Murova : Sava preloženo. Lestvica po jesenskem delu: I. Gumar-Trenča 14. 2. Polet I 3. Murova 10. 4. Jesenice 9. Merkur 7. 6. Partizan Škofja l ka 6, 7. Sava (- 2) 6. 8. Križe 5 Predoslje 1. mi. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj PONEDELJEK 216-245 DRUŠTVA, KLUBI, SEKCIJE -C Škofjeloški košarki se spet obetajo lepši časi Načrtno delo z mladimi že daje rezultate Škofja Loka, januarja - Čeprav je bila pred leti v Škofji Loki močna članska košarkarska ekipa, pa zadnja leta v višjih rangih tekmovanja ni več moške vrste. Tako v prvi slovenski ligi igra le ženska ekipa Odeje Marmorja, načrtno delo z mladimi, zlasti na tra-ški osnovni šoli pa vendarle daje upanje na ponoven razcvet moške košarke v mestu pod Lubnikom. Tako bo spomladi kadetska ekipa po sedmih letih spet igrala v slovenski kadetski ligi, nekateri mladi igralci pa so kandidati za slovensko reprezentanco. Z načrtnim delom so pred približno petimi leti začeli na traški osnovni šoli, sedaj pa vse več mladih trenira tudi v škofjeloški šoli: "Trenutno imamo kar nekaj košarkarskih ekip. V eni so najmlajši od prvega do četrtega razreda in teh je samo na Trati trideset. Druga ekipa so učenci petega in šestega razreda, imamo pa tudi močno ekipo sestavljeno iz učencev sedmega in osmega razreda. Poleg tega je tudi močna kadet- ska ekipa. Skupno je tako med sedemdeset in osemdeset mladih fantov, ki resno trenirajo," pravi prof. Janez Dolinar, ki je v zadnjih treh letih vodil ekipe pionirjev, letos pa vodi ekipo kadetov. Ob začetku vsakega šolskega leta na šoli v okviru šolskega športnega društva pripravijo razpis. Najbolj talentirani učenci, ki imajo veselje za igranje košarke, tako začno z vadbo že v prvem razredu. V začetku Ic dvakrat tedensko. V petem in šestem razredu je selekcija večja, treningi so trikrat tedensko, tako v Škofji Loki kot na Trati. V sedmem in osmem razredu pa trenirajo štirikrat do petkrat. Poleg tega so za kadete še dodatni treningi. "Z načrtim delom se nam je uspelo uvrstiti med osem najboljših slovenskih ekip, vendar pa je treba upoštevati, da so med temi tudi močne košarkar- .S koncem lanskega leta se je končalo tudi občinsko prvenstvo za starejše pionirje. V ligi so nastopale štiri ekipe: Osnovna šola Peter Kavčič iz Škofje Loke. Osnovna šola Cvetko Golar s Trate. Osnovna šola Ivan Tavčar iz Gorenje vasi ter Osnovna šola Žiri. Najbidje so se izkazali mladi košarkarji Osnovne Sole Cvetka Golarja. ki so visoko premagali vse nasprotnike in brez poraza osvojili naslov občinskega prvaka. Drugo mesto je po izenačenem boju, vendar z boljšo razliko v koših osvojila ekipa Osnovne šole Peter Kavčič pred ekipo Osnovne šole Žiri. I kipa mladih škofjeloških košarkarjev, ki naj bi povrnila sloves škofjeloške moške košarke in se v dveh letih uvrstila > drugo slovensko ligo. ske sredine / neprimerno večjim številom šol (Ljubljana. Kranj. Maribor). Generacija, ki prihaja, ki je sedaj nekje v sedmem razredu osnovne šole, pa je že boljša naprimer od Kranjčanov - to se je videlo lani na pionirskem festivalu in letoš- Peter Hartman je med tistirU ki obetajo največ. njih tekmah za trening. Na$ ekipa namreč igra dosti teke' tudi z drugimi dobrimi slovel skimi ekipami in vsaj v tej katf goriji so naši igralci enakovred ni najboljšim." je tudi povedi prof. Janez Dolinar. Poleg nji ga pa so v zadnjem času za dj lo poprijeli tudi mladi trener! Peter Osolnik. Marko Terkl Marko Kostič. Rihard Cankj in Andrej Žumer. Tako v M detski ekipi veliko stavijo zkt.j na Petra Hartmana, Elvira Mj lovčiča. Grega Mlakarja, Igo« Staniša in Gregorja Hostnik med mlajšimi pa so prizadeVj in talentirani upi predvscl Matevž Justin. Damir Dun* Brane Savič in Sašo Pejič. P* leg njih pa je še vrsta mlajši' ki jih k rednemu treniraj spodbujajo uspehi, ki jih do*' gajo starejši. • V. Stanovnik p GLASOVA StotinkA Gorenjska nogometna liga KONČNE LESTVICE JESENSKEGA DELA ČLANI»A« 1. CREINA Primskovo 11 8 1 2. ZAR1CA Kranj 11 7 2 3. VISOKO 11 6 3 4. BLED II 6 2 5. LESCE 11 6 2 6. TRBOJE 11 4 3 7. LTH Škofja Loka 11 3 5 8. SAVA Kranj 11 2 4 9. MAVČIČE 11 4 0 10. POLET Sv. Duh 1115 11. BITNJE 11 2 3 „ 12. ŠENČUR 11 1 2 h 1 ČLANI»B« I U NK TRŽIČ 11 7 2 2. NK HRASTJE 11 7 2 3. NK PODGORJE 11 8 0 M 4. NK PREDDVOR 11 6 1 I 5. NKŽIVJLA Naklo B 11 6 0 rt 6. NKBRITOF H 5 ,„ 7. NK JESENICE B 11 5 1 /, 8. NK PODBREZJE 11 4 2 I 9. NKVELESOVO 11 4 2 J 10. NK GR1NTAVEC 11 3 2 ,11. NK KONDOR 11 2 3 '! 12. NKRETEČE 11 0 2 A MLADINCI »A« L NKZARICA 7 6 0 2. N K TRŽIČ 7 5 1 i'3. NK SAVA 7 4 1 4. NK MAVČIČE 6 3 1 5. NK VISOKO 7 2 1 : 6. NKALPINA 7 2 1 * 7. NK LTH 7 2 1 I 8. NK BLED 6 0 0 25 - 9 17 18 - 8 16 21 -15 15 24 -13 14 22 -14 14 23 -25 11 12 -17 11 14 -16 8 19 -29 8 14 -20 7 15 -25 7 13 -29 4 34 -15 16 27 -16 16 24 -15 16 25- -17 13 22 -15 12 16 -11 11 25 -21 11 19 -23 10 21- -30 10 21 -33 8 12 -22 7 14 -39 2 33 -13 12 31 -13 11 15 -15 9 22 -12 7 14 -22 5 13 -22 5 9 -19 5 10 -30 0 Op — tekma Mavčiče —Bled bo odigrana spomladi f MLADINCI »B« :t '• NK ALPLES 7 P 2. NK ŽIVILA NAKLO 7 §3. NK BITNJE 7 : 4. NK ŠENČUR 7 5- N K TRBOJE 7 6- NKVELESOVO 7 ] KADETI »A« 1. NK CREINA Prim. 7 5. NK POLET 7 2 1 4 14 - 19 5 6. NK LTH 6 2 0 4 8- -17 4 7. NK TRŽIČ 6 t 0 5 3- 31 2 8. NK ALPLES 7 0 1 6 8- -45 1 Op — tekma Tržič—LTH bo odigrana spomladi KADETI »B« 1. NK ŽIVILA NAKLO 6 5 • 0 1 43- 9 10 2. NKALPINA 6 5 0 1 23- 4 10 3. NK LESCE 6 5 0 1 23- • 7 10 4. NK SAVA 5 2 0 3 31- -15 6 5. NK TRBOJE 6 1 1 4 7- 40 3 6. NK VISOKO 6 1 0 5 7- -35 2 7. NK BLED 5 0 1 4 2- 26 1 Op — tekma Bled —Sava bo odigra na spomladi PIONIRJI »S« 1. NK JESENICE 6 4 0 1 28- -11 8 2. NK BLED 6 4 0 2 18 -13 8 3. NK LESCE 6 2 0 4 13 -22 4 4. NK TRŽIČ 5 1 0 4 6 -19 2 Op — tekma Jesenice —Tržič bo odigrana spomladi PIONIRJI »J« 1. NK POLET 6 5 0 1 26- 3 10 2. NK LTH 6 5 0 1 14- 7 10 3. NK KONDOR 6 0 2 4 4- 17 2 4. NKALPINA 6 0 2 4 6- 21 2 PIONIRJI KR-C 1. NKZARICA 10 0 0 0 40- 0 20 2. NK CREINA Prim. 10 8 1 1 54- 6 17 3. NKSPZ TRIGLAV 10 5 2 3 37- 8 12 4. NK HRASTJE 10 5 2 3 47- 25 12 5. NK ŽIVILA NAKLO 10 5 1 4 25- 18 11 6. NK BRITOF 10 5 1 4 30- 26 11 7. NK SAVA 10 4 2 4 13- 15 10 8. NKVELESOVO 9 3 0 6 17- 26 6 9. NK PODGORJE 10 2 2 6 9- 54 6 10. NK BITNJE 10 1 1 8 5- 57 3 11. NK MAVČIČE 9 0 0 9 0- 42 0 Lj • CREINA Pr 12. NK JESENICE 13, NKSPZ TRIGLAV |4. NKZARICA 44- 8 32-13 12-18 24-28 20-32 12-45 47- 1 27-12 36-8 9-19 Op — tekma Mavčiče—Velesovo bo odigrana spomladi MLAJŠI PIONIRJI 1. NKSPZ TRIGLAV 5 5 0 0 2. NK CREINA Prim. 4 3 10 3. NK HRASTJE 5 3 0 2 4. NKZARICA 4 2 11 5. NK ŠENČUR 4 2 0 2 H 6. NK ALPLES 4 2 0 2 12 7. NK ŽIVILA NAKLO 5 10 4 H 8. NK BRITOF 4 0 13 6 9. NK VISOKO 5 0 14 31- 3 10 23- 3' 7 20-12 6 10- 5 5 11- 5 4 8- 6 4 3-27 2 2-18 1 5-34 1 Golf ni le šport, je način življenja 'Na bledu ■golf & c0untry club * i Golf je najbolj popularen individualen šport na svetu, saj je samo v § ZDA 25 milijonov registriranih golfarjev. To je šport za ljubitelje narave, za moške in ženske, za mlade in starejše. Tudi v Sloveniji je vedno več ljubiteljev golfa, pa tudi razvoja turističnih centrov si brez golfa ne znamo več predstavljati. Lep primer temu je nov center golfa Jelšingrad v čudovitem okolju Rogaške, naše najbolj znano in tudi v svetu cenjeno igrišče pa je blejsko. Kljub znanim težavam v minulem letu je blejskemu igrišču za golf uspelo obdržati korak z najboljšimi na svetu, poleg tega pa imajo tudi precej načrtov. "Poleg igrišča z osemnajstimi luknjami nameravamo zgraditi še eno šampijonsko igrišče z osemnajstimi luknjami, takšno, ki bo še boljše od sedanjega. Nekaj je že narejeno, vendar pa so denarne zadrege malce ustavile tempo dela. Vendar računamo, da bomo spomladi nadaljevali z gradnjo ter se tako s šestintridesetimi luknjami in manjšim igriščem z devetimi luknjami, lahko približali optimumu," je ob novoletni predstavitvi povedal vodja blejskega Golf & Countrv Cluba Marko Božič. npiči J? I svetu med najpopular-,ma vse vec pristašev. Blejski klub ima sicer že dolgo tradicijo in tristo članov, od tega seveda največ Gorenjcev, na svojem igrišču pa gosti tudi Golf klub Ljubljana. "Po mišljenju nekaterih je tristo članov kluba preveč, vendar pa imajo klubi v tujini tudi okrog šeststo članov. Kot protiutež, našemu in ljubljanskemu klubu, kjer so v glavnem individualni člani, smo ustanovili klub, ki smo ga imenovali Golf & Countrv Club. Odprli smo ga samo za 50 članov, ki smo jim ponudili VIP ugodnosti. Članstvo tem klubu pomeni dostop na igrišče kadarkoli, to pa je pomembna razlika. Pripravili smo tri vrste kartic: zlate, srebrne in bronaste, po različnih cenah za različno število uporabnikov," je novost predstavil Marko Božič. Sicer pa imajo na Bledu tudi načrte za organizacijo različnih tekmovanj. Med drugim bi radi skupaj s svetovno golf organizacijo organizirali eno od postaj evropske profesionalne ture. • V. Stanovnik Savski mladinci vmtb Ljubljana, januarja - Na prvi letošnji MTB dirki, ki je bila 2. januarja v Ljubljani, so nastopili tudi Savski mladinci. V kategoriji do 19 let je zmagal Tadej Valja-vec (Sava), pred Lamovškom (Bitnje) in Arnautovičem (Sava). • (mk) Pohod na kriško goro Križe, 12. januarja - Čez dva tedna, 26. januarja 1992, bo Planinsko društvo Križe priredilo tradicionalni zimski pohod na Kriško goro. Za prireditev, ki je v minulih štirih letih privabila več kot tisoč štiristo udeležencev, se organizatorji že pripravljajo. Letošnji pohod bo potekal med 7. in 15. uro. Izhodišči za vzpon sta dve; Križe v tržiški in Golnik v kranjski občini. Skozi vasico Gozd se bodo pohodniki podali h koči na Kriški gori, kjer bo edina kontrolna točka. Za prvi pohod bodo ob plačilu stroškov prejeli izkaznico in bronasto priponko "Trimček pla-ninček". za tretji pohod srebrno in za peti zlato priponko. Dru- štvo bo ooenem ponudilo bone za prispevek pri obnovi koče. ki omogoča eno brezplačno nočitev do konca leta 2000. Na pohodu bodo za varnost skrbeli tržiški gorski reševalci. • S. Saje Zimski tečaj na kališču Kranj, 13. januarja - Alpinistični inštruktorji AO Kranj in člani GRS Kranj so organizatorji zimskega tečaja za planince in planinske vodnike, ki bo 25. januarja na Kališču nad Preddvorom. Tečajniki bodo poslušali dve predavanji in sicer o opremi in nevarnostih v gorah, organiziran pa bo tudi praktični del na snegu, (ena enodnevnega tečaja je 700 SLT. tečajniki pa morajo s seboj prinesti dereze, cepin, vsaj 6 mm debelo in 3-4 m dolgo vrvico. Prav tako morajo biti primerno oblečeni in obuti, organizator pa bo poskrbel za enolončnico in čaj. V primeru slabega vremena bo tečaj teden dni kasneje. Prijavite se lahko do 22. januarja v pisarni PD Kranj, Koroška 27. informacije pa dobite tudi po telefonu 212-823 (PD Kranj) ali 326-130 (Triler). • (vs) VATERPOLO Prvi nastop - in prva zmaga Kranj, 12. januarja - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v nedeljo začeli z nastopanjem v avstrijskem državnem prvenstvu. V prvem kolu je bil namreč prost, v drugem pa seje pomeril z moštvom ATSE iz (iradca. ATSE Gradec : Triglav Kranj 13 : 7 (3 : 4. 3 : 5, 3 : 4. 3 : 4). Gradec - bazen Bad Eggenberg, sodnika Vielhaber in Nieland. Strelci za Triglav: Štromajer 7. Štirn in Čadež po 3. Troppan 2. Cialič in Hajdinjak po "1 gol. Triglav se je v drugem kolu pomeril z ekipo ATSE. za katero pravijo, da je letos ena močnejših ekip v konkurenci. V njej nastopala dva tujca in sicer Madžar besi Zsolt in Američan Gerd Petersen. Zmaga Triglava ni bila vprašljiva kljub ne posebej dobri in zavzeti igri. Zanimiv je bil tudi sodniški kriterij. Sodnika sta dopuščala zelo trdo igro, z malo izključitvami. Pri "I rigluvu sta izstopala Štromajer s 7 zadel ki in vratar Horriovec. ki je, kljub lemu da je nastopil bolan, zelo dobro opravil svoje delo. Naslednji tekmi bo Triglav odigral v »domačem« bazenu v Celju 25. in 26. januarja, ko bo gostil LSK iz Linza in WBC Tirol iz Innsbrucka. V Celju bo domači bazen tudi za ck i po VVortherseeja iz Celovca, ki bo gostila isti ekipi, le v obrnjenem zaporedju. NOGOMET Nogometaši živil - nakl a začenjajo s pripravami Naklo - Jutri bodo s prvim treningom v okviru priprav za spomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi začeli tudi nogometaši Živil - Nakla. Večina klubov SNL je sicer s treningi začela že v prvih dneh po novem letu, naklanskim nogometašem pa je trener Andrejašič dal »voljno« do 14. januarja, saj se je jesenski del končal šele 8. decembra, vsaj mesec dni počitka pa so Naklanci po odličnih jesenskih predstavah vsekakor zaslužili. V ekipi ni prišlo do bistvenih sprememb. Na tekmi proti Slovanu (v predzadnjem kolu) se je od ekipe poslovil Mirko Anko, nova člana ekipe pa sta postala Miran Pihler, Leščan, sicer pa dosedaj član NK Jesenice ter mladi 18-letni obetavni član NK Zarice in prej NK Save, Gregor Grašič. Spomladanski del se začne po koledarju NZS že 1. marca, do takrat pa bodo nogometaši Živil - Nakla vadili petkrat tedensko, načrtujejo pa tudi 6 do 8 prijateljskih pripravljalnih tekem. Zadržati tretje mesto bo v zelo hudi konkurenci vsekakor skoraj pretežka naloga, saj bodo zasledovalci na lestvici (Gorica, Izola, Koper itd.) storili vse, da popravijo uvrstitev. Zelo nevarni bodo tudi nasprotniki z dna lestvice, saj letos izpade kar 5 ekip; nobena ekipa pa si glede na okrepitve in zamenjave trenerjev ne želi izpasti brez krčevite boje do zadnjega kola. Močnejši klubi iz prvega dela lestvice, predvsem ljubljanski klubi (SCT Olimpija, Ljubljana - Eurospekter, Liqui Moly Svoboda) so s pomočjo sponzorjev poskrbeli za zveneče okrepitve, klubi postajajo že skoraj profesionalni pogoni (SCT O to že je), kljub temu pa v taboru Živil - Nakla upajo, da jim bodo kos tudi spomladi. Pred igralci je torej »mučno« treniranje in »garanje«, kajti le ob tem bodo lahko z igrami in zmagami še naprej navduševali številne obiskovalce tekem v Naklem. Prvenstvo v malem nogometu Kranj, 14. januarja - Komisija za mali nogomet Medobčinske nogometne zveze Gorenjske bo organizirala v nedeljo, 19. januarja, ob 8. uri v športni dvorani na Planini v Kranju člansko prvenstvo Gorenjske v malem nogometu. Prijavilo se je 14 moštev. Zmagovalec bo zastopal Medobčinsko nogometno zvezo Gorenjske na finalnem slovenskem turnirju, ki bo 8. februarja. Na njem se bo za naslov slovenskega prvaka potegovalo 8 najboljših iz medobčinskih nogometnih zvez. Izžrebani so že pari prvega kola. Igrali bodo Kondor : Alpi-na, Marmor Stripv : Visoko, Živila Naklo A : Creina Primskovo, Bolero : SPIZ Triglav, Mladina Radovljica : Zarita in LTH : Podgorje. Bled in Živila Naklo B sta v prvem kolu prosta. Finalna tekma bo ob treh popoldne. Igralni čas bo 2-krat po 15 minut, finalna tekma pa bo trajala dvakrat po 20 minut. Igra se po pravilih FIFA s petimi igralci (1 plus 4). Igralci klubov morajo imeti tekmovalne izkaznice, posebne ekipe malega nogometa zunaj klubov pa osebne izkaznice, prav tako pa potrdilo matičnega kluba za nastop na tem tekmovanju. Pred ZAčetkom tekmovanja mora vsaka ekipa plačati v gotovini 1.500 tolarjev. • R. G., J. K. ŠAH Prvenstvo za pionirje in pionirke V soboto, 11. januarja, je bilo na Osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču letošnje občinsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke v šahu. Med fanti je nastopilo 37 igralcev iz sedmih šol. Fantje so igrali 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca. Prepričljivo je zmagal Uroš Kavčič (OŠ Lucijan Seljak) z vsemi osvojenimi točkami. Sledili so Aleš Sedej in Jure Ramovš (oba OŠ Matija Čop) in Jaka Čeba-šek (OŠ Stane Žagar) s po 6,5 točke. Na gorenjsko prvenstvo so se uvrstili še: Klemen Umnik (OŠ Stane Žagar), Roman Kavčič in Aleš Zaletelj (oba OŠ Lucijan Seljak) in Nikola Smolovič (OŠ Stane Žagar). Najmlajši udeleženec je bil šestletni Jure Markelj, zasedel pa je 35. mesto z 2,5 točke. Med sedmimi pionirkami, ki so odigrale turnir vsaka z vsako, je zmagala Vesna Panič (OŠ Lucijan Seljak) z vsemi možnimi točkami. Tesno ji je sledila Ana Grobelšek (OŠ Simon Jenko). Za njima so se ostale igralke razvrstile takole: 3. Sabina Jurič, 4. Jelena Pantelič, 5. Katja Fic (vse OŠ Matija Čop), 6. Jana Jerše (OŠ Josip Broz Tito, Predoslje) in 7. Anja Nanut (ŠO Matija Čop). Aleš Drinovec LOKOSTRELSTVO lokostrelci v kamniku Kamnik, januarja - Danes se je v Kamniku zbralo petindevetdeset lokostrelcev, ki so se udeležili drugega tekmovanja v Slovenskem pokalu. Tako je letošnji pokal, kljub začetnim težavam z nekaterimi organizatorji stekel. Tega pokala pa se letos udeležuje še več tekmovalcev kot lani in odločitev Lokostrelske zveze Slovenije je bila pravilna, da s pokalom propagira ta zanimiv šport, ki je še premalo razvit v naši deželi. Tekmovanje v Kamniku je potekalo v zanimivih bojih tako v prostem kot tudi v instinktivnem streljanju, medtem ko je v compoundu ponovno suvereno zmagal Dušan Klemen iz Mute pred Dušanom Koritckim iz Ljubljane in Vladom Sitarjem iz Šenčurja, ki pa danes ni imel svojega dneva. Med člani prosto so bili bitko Bojan Ploj, Samo Medved in Emil Andrejka. Največ športne sreče je imel Medved i/ Ljubljane pred Plojem iz Maribora in Andrejko iz Kamnika. V članski kategoriji instinktivno pa je danes v začetku mešal med favoriti štrene Kamničan Mitja Dolinšek, ki je bil na koncu tekmovanja le tretji. Prehitela sta ga Žare Kranjc iz Gornjega Grada in Janez Ves iz Mengša. Žal pa slovensko lokostrelstvo v drugih kategorijah še vedno ni dovolj množično. Tako da so bili nekateri udeleženi le z enim ali dvema, tremi tekmovalci. Rezultati teh pa so naslednji: članice prosto: 1. Marija Tomazin, Jesenice; članice instinktivno: 1. Jelka Povše, Kamnik; članice compound: Irena Rosa. Ankaran; mladinke prosto: L Katja Čavničar, Ankaran; mladinci prosto: I. Peter Koprivnikar, Maribor; mladinci instinktivno: Miodrag Gogič Jesenice; mladinci compound: Grega Podgoršek, Domžale; pionirji prosto: Marko Uršič; pionirji instinktivno: Aleš Gruškovnjak, Jesenice; pionirji compound: Matej Marčen. Ljubljana Moste; pionirke prosto: Polona Lanišek iz Kamnika. Med veterani pa sta se najbolje izkazala Janez Kramar iz Šenčurja in Štefan Bavčar iz Nove Gorice Frane Merela ODMEVI I rubriki Odmevi. Prejeli smo objavljamo pismo bralcev pa presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic, Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju' Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Brezjanskemu nemiru na rob Gorenjski glas, 20. 12. 1991 Prepih, ki ga razvnemajo krepki »mladci« brezjanske krajevne skupnosti v Gorenjskem glasu, je hvalevreden. Menim pa. da bo za polno uveljavitev osnovnih poti k razvoju Brezij potrebna pomoč občinske in slovenske svetne in cerkvene oblasti in še koga. Brezje kot romarsko središče in visoko povzdignjene v cerkveni organizaciji so pod prejšnjo oblastjo doživljale ideološko diskriminacijo, katere jugoslovanski rnegavzorec je bilo Međugorje. V razmerah demokratičnega ocenjevanja družbenega tkiva so Brezje Bledu in Bohinju enakovreden promocijski element občinskega in slovenskega prostora. Zato Brezje zaslužijo, da jih urejamo tako. da bodo svojemu visokomu slovesu ustrezno opremljene. Tako za cerkvena opravila kot za kulturno-turisti-čni prireditveni ciklus, ki bo kraju zagotovil ustrezen položaj v javnem življenju, obenem pa vpeljal spremljajoče gospodarske dejavnosti, ki bodo obiskovalcem popestrile in obogatile obisk Brezij. kraju pa zagotavljale rento, iz katere se bo lahko razvijal. In tako kol je pomembno, d \ kraju ih nelagodje nad sedanjim stanjem lako je tudi pomembno, da začenja za ta pro štor sprejemali prostorske načrti. Sam se zavzemam za to, da v okviru nastajajočega turističnega projekta Julijske Alpe razvijemo vse prvine, ki bodo obogatile turistično ponudbo. Na Brezjah imamo imenitno priložnost, da vzpostavimo resen sakralni turizem. Verjetno bo od razvojnih ambicij kraja soodvisno, kako se bo razpletla razprava o vlogi m pomenu Turističnega društva v kraju. Ali ne bi bilo dobro razmišljati o Brezjah kot o resnem pošlo vnem sistemu ? To bo lažje potem, ko bodo urejena tako lastninska razmerja v kraju kot začrtana raba prostora. In bo odvisno tudi od lega, koliko bo sprejetih dogovorjenih izhodišč med cerkvijo, občino in krajem, ki bodo vodilo za nadaljnje skupno delo. Vendar dejstvo, da so Brezje eno slovenskih središč, razpra-vljalcem O razvoju kraja ne sme Uiti izpred oči. Saj iz tega izhajajoč lahko zahtevajo pri načrtovanju razvoja in njegovem uresničevanju pomor državnih ustanov, še več pa ho storjenega z dobro voljo vseh. ki jih za usodo Brezij ni vseeno. Jože Dežman Lesce, 6. januarja 1992 Družbeno premoženje ni ogroženo (Gorenjski glas, 31. decembra 1991) V članku z gornjim naslovom, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen dne 31. decembra 1991, se je direktor Dimnikarskega podjetja poleg lastninjenja dotaknil tudi dodeljevanja koncesij za delo v dimnikarskih okoliših. Pristojnost dodeljevanja in jemanja koncesij je pripisal svojemu podjetju. To ne drži. Res je lo. kar je skozi vprašanji trdil novinar. Gre za občinsko pristojnost. V občini Skojja Loka. kjer je do sedaj v enem od treh dimnikarskih območij delo opravljalo Dimnikarsko podjetje, je bila koncesija po obravnavi na izvršnem svetu s strani oddelka za obrambo dodeljena novonastale-mu podjetju D1MKO. Oddelek za obrambo namreč v upravnem smislu pokriva področje požarnega varstva. Tudi morebitni odvzem koncesije bo lahko potekal samo na tak način. Tako. Da bo le omeđeno dobro. Vsem skupaj pa veliko sreče sicer in še posebej ob držanju za gumb. Škofja Loka, 31. decembra 1991 Občina Škofja Loka Načelnik oddelka za obrambo: Blaž Kujundžič Ponižani in razžaljeni - tretjič (Gorenjski glas, 10. in 24. decembra 1991) (Po njih delih jih boste spoznali) Tudi jaz sem z zanimanjem prebral odgovor gospoda Bezjaka na moj članek. Kaže, da gospod Bezjak pozna problematiko, s katero sem se začel ukvarjati, zalo me njegovo priznanje, da je z izrednim zanimanjem prebral moj članek utrjuje v spoznanju, da je bil članek dober in problem aktualen. Ob branju njegovega članka pa se vseeno ne morem izogniti nekaterim vprašanjem in pripombam. Gospod Bezjak me namreč poziva, naj na polovici svojega mandala povem svojim volilcem, kaj sem delal doslej? Vprašanje gospodu Bezjaku vračam in ga sprašujem, kaj je v vsem svojem mandatu za radovljiško občino napravil on.' Bil je radovljiški župan m delegat v republiški skupščini z veliko večjo politično močjo, kajti bil je tudi brez opozicije, v času. ko še ni bilo vojne in SO bile gospodarske razmere drugačne. Je problem, ki jih s< -daj jaz načenjem. sploh videl, je 0 njih razmišljal, kako jih je reševal, ali pa sem mu te probleme pokazal jaz v svojem članku'.' Da skrbno spremlja delo slovenske skupščine, mu rad verjamem, ker pa je ludi sam drgnil skupščinske klopi, bi moral vedeli, da se večino stvari ne dogaja pred kamerami, ker je taka narava politike in ker to časovno ni mogoče. V ČaSU, ko je bil on delegat, je bilo najbrž drugače. Če vzame svinčnik in papir v roke. bo izračunal, da televizija prikaže le kaka 2 odstotka dogajanj v skupščini na ekranih, zato je razumljivo, da me na ekranu ni videl. Tudi jaz njega nisem v času njegovega mandata, izgleda, da s va oba pri malo fbtogenična in medijsko zanimiva. Se gospoda Grosa. ki je veliko bolj zanimiv poslance, kamere ne prikažejo več kol le nekaj deset sekund m po moji presoji le manj pomembne misli in dele njegovih nastopov. Resničnega Grosa. pokončnega poslanca z jasnimi političnimi opredelitvami, njegovih najboljših misli in nastopov pa kamere ne prikažejo. Da je gospod Bezjak nekje prebral o nujnosti 80-odstotne udeležbe pri glasovanju ameriških poslancev, mu rad verjamem, jaz bi le postavil še višji odstotek, ni mi pa jasno, kakšno zvezo ima to z mano. Morda gospodu Bezjaku ni prav, da se politiki ne posvetim profesionalno, kot se ji je on v svojem času. Da. največkrat grem pred zasedanjem v službo, da kaj naredim, vendar ga moram razočarali, kajti tudi takrat ne zamudim zasedanja skupščine. Se na nekaj bi opozoril gospoda Bezjaka Nisem delegat občine Radovljica, ampak poslanec občanov radovljiške občine, izvolili so me neposredno. Čudi me, kako je gospod Bezjak mogel lo pozabiti, saj je bil na volitvah moj protikandidat. Z njegovo zadnjo izjavo pa se strinjam. Tudi jaz hi si želel v novem slovenskem parlamentu drugačnih sodelavcev, takih, ki bi svoje delo vzeli tako resno kol kmet iz oddaljenega Goričkega. ki nikoli ne manjka, takih, ki ne bi blokirali zakonodaje in onemogočali dela vladi in takih, ki bi tenkočutno zaznavali probleme ljudi, ki SO jih izvolili in jih brez velikih besed poskušali reševati. V Radovljici, 3. januarja 1992 Dr. Avgust Mencinger Legenda, ki ni bila legenda Gorenjski glas, 27. 12. 1991 Res, lep dan so imeli organizatorji ob 50. obletnici poljanske vstaje. Vloženo je bilo veliko /ruda ob za nekatere tako pomembnem dogodku. Toda, ob grenkobi, ki jo v Gorenjskem glasu izražajo mnogi udeleženci vstaje in proslave, ob njihovi grenkobi zaradi tako skromne udeležbe krajanov in odnosa KS, se mi zastavlja vprašanje: »Kaj je v tem kraju in s temi ljudmi narobe ?« Čas je, da obrnemo list zgodovine naprej in prisluhnemo tudi tistim, ki so še danes živi in so bili udeleženi v tem za tiste čase pogumnem dejanju, toda gledajo na vstajo nekoliko drugače. Besede, ki so za Poljance boleče, posebno še za tiste, ki so bili udeleženci poljanske vstaje, besede, da nihče ni bil mobiliziran, da so vsi šli prostovoljno, kajti vedeli so, da se borijo za svoja ognjišča, te besede ne bodo povsem držale. Marsikdo od teh udeležencev je bil namreč opozorjen, da če se ne bo odzval tej mobilizaciji, naj premisli, kaj ga še čaka. Nemci bodo namreč v štirinajstih dneh pregnani iz Poljan. To je bila res pogumna parola. Vprašanje pa je, zakaj je toliko udeležencev pobegnilo med potjo in med samo bitko, da ne omenimo tistih, ki so imeli resnične izgovore, da se vstaje sploh niso udeležili. Mogoče so tej paroli nekateri tudi verjeli, a ko so bili vključeni v to skupino Cankarjevega bataljona, se jim je začela odkrivati resnica. Dvom se lahko pojavi tudi ob tem. ko pomislimo, zakaj in komu so potem morali dajati še za-kletev, če pa so se za ta dejanja že prej vsi enotno odločili. Zaradi vsega tega bi bilo dobro, da ta avtor nepodpisanega članka v Gorenjskem glasu vpraša še tiste preživele udeležence vstaje, ki so skupaj z mladimi Poljanci ostali doma in jih je še nekaj živih. Upam, da bodo zmogli imeti toliko poguma, da povedo resnico bolj glasno, tako kot so jo znali povedati svojim otrokom in tistim, ki so jih razumeli in ki so jih smeli zaupati. V njih je še danes veliko strahu. Jaz jih razumem, saj so za poštenost bili prevečkrat izigrani in pretrpeli mnogo krivic. »Zakaj je dolina obnemela.« se je spraševal slavnostni govornik Viktor Žakelj. Mar so krajani res slepo verjeli in ob zbora krajanov enoglasno potrdili, da naj se krajevni praznik ukine. Verjamete lahko, da so bila vrata za vse odprta, kot se v demokraciji spodobi. Kaže, da zanjo še nismo zreli. Strinjam pa se z gospodom Žakljcm, da bo ob stoletnici vstaje ob spomeniku v Poljanah zbranih več ljudi. Toda na spomeniku naj bodo napisana tudi imena tistih, ki so padli po krivici, ali zaradi drugačnega prepričanja. Naj omenim samo Poldeta Krmelja, ki se je že takrat v veliki meri prizadeval za napredek kraja in je njegova usoda znana, ali Andreja Kavčiča, ki ga Poljanci poznajo kot Amerikanca. Bil je velik dobrotnik družin in kulturnega doma, a je umrl za ta dejanja neprimerne smrti. Njegov grob je znan, a ni javno obeležen. Torej dopolnimo spomenik z imeni vseh. ki so v 2. svetovni vojni kakorkoli in kjerkoli pustili svoja življenja, saj so bdi vsi Poljanci, in udeležba proslave ne bo več vprašljiva. Ko bi Poljanci razpravljali v dimenzijah govorice dr. Trstenjaka, bi gotovo pisali drugačno zgodovino. Cenili bi kulturo prednikov in ne bi porušili največjega kulturnega spomenika, ki je bil težišče kraja v duhovnem, kulturnem in moralnem smislu. Naj se zahvalim tistim Poljancem, ki so se izredno upirali temu dejanju in so za nagra- do bili zaprti in to v času svobode. Že pred 20. leti smo v Poljanah izgubili osemletko, ki je ' naši preteklosti dala mnogo uglednih osebnosti, naprimen znamenitega pisatelja Ivana Tavčarja in številne druge. Za domačo šolo pa smo prihranili ime, ki ga malokdo pozna. Kar mimogrede ni mogoče il\ pustiti tudi tega. da nimamo niti ene lastne tovarne, kjer bi imeli svojo strategijo, svoj razvoj m prodornost, svoje kadre, ki bi kraj popeljali v svet s svojimi izdelki. To bi zadržalo ljudi v kra-ju in predstavljalo zdravo KS m ne tako raztrganost. Strah, ki ga marsikdo nosi v sebi. je odveč. Na »drvapoha« ne računajte, raje obmimo misli v bolj plemenita dejanja. Popravimo krivice v največji možni meri. Bolj složno poprimimo zd bremena, ki so pred nami. Poverimo kraju vse pridobitve, ki so nekoč že obstajale. Samo tako bo v vsakemu izmed nas i: srca zvenela pesem: »... in mir ljudem na zemlji.« Franc Arnol Volča II, Poljane nad Šk. Loko Poljane, 6. januarja 1992, KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek Kranj, Iva Slavca 1 64000 Kranj objavlja prosto delovno mesto lokalnega KMETIJSKEGA SVETOVALCA za območje občine Jesenice Poleg splošnih pogojev se za kmetijskega strokovnega svetovalca zahtevajo še naslednji pogoji: - visoka ali višješolska izobrazba kmetijske smeri - najmanj dve leti delovnih izkušenj v kmetijstvu - vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas - do konca leta 1992. po uspešno opravljeni licenci za kmetijskega svetovalca in pozitivni oceni dela, pa se razmerje spremeni za nedoločen čas. Kandidati za objavljeno prosto delovno mesto naj lastnoročno napisano prošnjo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo na Oddelek Kranj, Iva Slavca I, 64000 Krani. Rok za oddajo prošenj je 8 dni po objavi, začetek dela je možen I. 2. 1992. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po izteku razpisnega roka. MM MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE- PRESENEĆENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! Komisija za protokolarne zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje JAVNI NATEČAJ za oblikovanje grba občine Radovljica Vsebina naloge: Grg naj simbolizira eno ali več značilnosti alpskega prostora. Avtorji pošljejo rešitev v dokončni obliki na papirju formata A4. Nagrada: Avtor grba, ki ga bo Komisija izbrala, bo nagrajen s 1.000 DEM v obveznicah občine Radovljica. Rok razpisa je 10. februar 1992. Neizbrana dela bodo na zahtevo avtorjev vrnjena na njihove naslove en mesec po končanem razpisu. Način pošiljanja natečajnega dela: Natečajno delo je treba poslati v zaprti ovojnici na naslov: Komisija za protokolarne zadeve. Skupščina občine Radovljica, Gorenjska c. 19, 64240 Radovljica. Na ovitku naj bo napis »Natečaj občine Radovljica«. Vsako delo naj bo označeno s šifro in naj ima priloženo zaprto ovojnico s šifro, ki naj vsebuje ime in priimek, naslov avtorja in izjavo, da je predlagana rešitev avtorjevo izvirno delo ter morebitno zahtevo za vrnitev dela, v primeru, da ne bo izbrano. Peter Čolnar 51 DREVESA V GOZDU Tega dne je šel z mamo, ki ga je prišla obiskat iz Kranja, in posvojenko Metko čez cesto pri Figovcu. Sredi ceste sta ga ustavila dva smrkavca: »Vi ste Čolnar! Aretirani ste!« V žepih sta nakazovala, da imata samokrese. Imelo ga je, da bi ju sklofutal, vendar se je zadržal. Peljala sta ga v Šentpetrsko kasarno, ki jo je že dobro poznal. Bila je polna zapornikov. Peljali so ga v veliko sobo št. 20. V njej so že bili dr. Alojz Kraigher, znani ribniški lekarnar Ančik, veleindustrijalec Medic iz Ljubljane in drugi. Bilo je okoli 30 ljudi. Ležali so na približno dvajsetih posteljah s slamaricami. Komandanta kasarne sta bila Jenko in Pregelj. Bila sta tipi čna stara policaja. Soba 20 je bila ves dan odklenjena. Lahko so hodili po hodnikih, govorili z zaporniki, ki so bili zaklenjeni v manjših sobah in tolažili nove zapornike. Hrano so lahko dobivali od zunaj vsak dan, enkrat tedensko pa tudi sveže perilo. Beg iz zapora Bilo je 15. novembra, ko so ljudje ravno prinašali zapornikom sveže perilo. Popoldne so pripeljali večjo skupino zelo utrujenih partizanov, ki so izmučeni popadali po hodniku. Videlo se jim je. da več dni niso spali. Lojze je hodil po hodniku in prišel tudi v sprejemno pisarno, kjer sta popisovala partizane komandanta Pregelj in Jenko. Nenadoma sta vstopila dva gestapovca. Pripeljala sta dekle, staro okoli 20 let in zahtevala, da jo sprejmejo. Ker Pregelj in Jenko nista imela takoj časa, je sedel eden od gestapovcev k stroju in zapisal vse podatke. Listek sta položila na mizo in odšla. Lojze je hodil kot kakšen nadzornik. Dekle je stopilo k njemu in vprašalo: »Ali se da od tod uiti?« »Tako težko pa to tudi ne bi bilo,« se je hotel malo pobaha-ti, vendar je vzelo dekle stvar zelo resno. »Kako?« »Vzemi paket, kot da odnašaš umazano perilo. Od kod pa so te pripeljali?« »Iz Begunj.« »Kako pa je tam?« »Še kar gre. Prej sem bila v zaporih v Škofji Loki. Tam so nas pretepali, da se ni dalo živeti.« »Kako se pišeš?« » Perući.« Lojze se je še naprej delal pomembnega in ji opisal pot do izhoda. Ko pa je videl, da resno misli na beg, se je ustrašil. »Opozarjam te, daje zelo tvegano. Zaradi tega bomo vsi nastradali.« »Moram, je zelo nujno...« Dekle je vzelo enega izmed paketov perila, ki so bili na tleh v pisarni in odšla mimo starega sivega policaja, ki je napol dremal pri vratih. Kasneje so govorili, da je vzela za kamuflažo tudi nekega otroka in ga potem pustila zunaj pred vrati. Baje so po tem zaprli njeno mater in sestro, nje pa niso uspeli dobiti. Naslednjega dne so gestapovci skoraj ponoreli od togote. Gestapovec Simon, ki jo je prišel iskat, je rjul: »Ali je to arest? To je bordel!« Vsi so se morali postrojiti na dvorišču. Režim se poostrili' Kakih 14 dni niso smeli dobivati paketov in perila, kasneje pa se je položaj spet umiril. Policaj Janez Nekako jim je uspelo, da so lahko odhajali v bolnišnico ni zdravniške preglede. Zdravniki so bili dobri in so se prav trudil' poiskati kakšno izmišljeno bolezen. Tako je vsak dan odhajala nekakšna procesija iz zapora proti bolnišnici. Lojze je začel tožiti zaradi slabih zob. Izvedel je, da se j« preselil iz Kranja v Ljubljano zobozdravnik dr. Stanko De Gle; ria. Uspel je, daje lahko hodil k njemu na Dunajsko cesto (v bli' zini sedanjega Gospodarskega razstavišča). Z njim sta šla vedno dva policaja. Eden ga je spremljal, drugi pa je kmalu odšel po svojih opravkih. Sčasoma so se tako »spoprijateljili«, da ga je spremljal le en policaj in še tega je »oddal« v gostilni pri Figovcu, in se z natakarico zmenil, da bom prišel ponj čez eno uro in plačal zapitek. Policaj Janez, ki je bil Lojzetov najpogostejši spremljevalec je bil pravi pijanec. Nekoč je dobil pri Figovcu družbo, se močn" napil, pozabil na Lojzeta in odšel s kolegi v drugo gostilno. Ko se je Lojze vrnil, Janeza ni bilo. Sam ni hotel nazaj, ke' ga potem ne bi več pustili ven. Pozimi tudi ni hotel pobegniti, ke' so delali načrte, da bodo skupaj pobegnili spomladi, o partizani!1 in OF pa so tudi že krožile nič preveč prijetne govorice. Ni preostalo drugega, kot daje šel od gostilne do gostilne i11 iskal Janeza... Ker je bil močno kratkoviden, je imel s tem dost' dela. V vsaki gostilni si je moral od blizu ogledovati ljudi, dokler Janeza le ni našel. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 17. STRAN GLAS Vlada seje končno znebila predvolilnega »greha« Odpadki odhajajo z Jesenic Jesenice, 13. decembra - Končno so Jeseničani, ki so se mesece in mesece jezili nad nepričakovanim in nadvse nezaželenim tovorom odpadkov, le dočakali dan, ko je začel tovor zapuščati Jesenice. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je po vseh peripe-tijah vendarle našlo izhod: odpadke bo predelovala finska firma. V jeseniški Železarni so vse odpadke spravili v varne zabojnike in kontejnerje. Kot nam je dejal Emil Ažman iz Železarne, je prvi del transporta odpadkov na tirih na Javorniku, s prvim transportom pa je šlo na pot 160 sodov. Čeprav so bili odpadki že temeljito pregledani, so jih pred transportom pregledovali strokovnjaki avstrijske firme Rumpold, kar kaže na to. kako pomembni so pred- hodni testi za transport in naposled za predelavo. Ni, da bi pomislili, v kakšnem stanju so odpadki potovali preko Slovenije, ko je iz vagonov vse curljalo! Da ne govorimo o deklaracijah na vagonih. Na zahodnih železnicah se to niti v sanjah ne bi moglo zgoditi, saj veljajo za vsak prevoz strogi standardi. Taki. do katerih bojno navsezadnje morali priti tudi pri nas! Če so v sodu, kot se Dr. Božidar Brudar je zgodilo, sami stari ponošeni čevlji, mora biti tudi deklaracija taka; vendarle ni isto, če so v sodu ostanki barvil ali stari čevlji! Vsak teden naj bi šla na pot ena pošiljka, odpadki pa so vsi pripravljeni bodisi na Javorniku ali na haldi jeseniške Železarne. Med tistimi, ki so se zaradi odpadkov najbolj jezili in že od prvega trenutka dalje trdno zagovarjali interese občanov in občinskega parlamenta, je bil nedvomno predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Kaj predsednik občine pravi danes, ko odpadki vendarle zapuščajo Jesenice? »Da se bomo pravilno razumeli: vedno sem zagovarjal in še vedno sem na stališču, da morajo odpadki zapustiti Jesenice, kajti tako, kot so nam bili po- Odpadki, ki so namenjeni za transport, čakajo na Javorniku na vagonih, na haldi jeseniške Železarne pa so odpadki v kontejnerjih. Foto: D. Sede j Sodišče upoštevalo bistveno zmanjšano prištevnost Dve leti zapora za ugrabitelja Radovljica, 13. januarja - Na Temeljnem sodišču v Radovljici je bil obsojen na enotno kazen dve leti zapora 23-letni Adem P. z Jesenic. Pripor, v katerem je bil od 30. septembra lani, se šteje. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo dejstvo, da je bil Adem P. v času, ko je storil kazniva dejanja, v stanju bistveno zmanjšane pri-števnosti. Samo za ugrabitev je namreč po zakonu zagrožena kazen od tri do petnajst let zapora. Adem P. je okrog ene ure da bi se priključil Narodni gar-zjutraj 30. septembra lani v vo- di. Tudi med vožnjo z avtom I. jašnici Teritorialne obrambe v R. je ugrabitelj z orožjem meril Radovljici vzel tri puške kalaš- v oba moža ter v potrditev, da nikov, okvirje in naboje ter z se ne šali, v bližini viadukta Pe-grožnjami prisilil I. R. in M. račica skozi okno izstrelil pet H., da ga odpeljeta v Zagreb, ali šest nabojev. Uro kasneje je Adem P. na Petrolovi bencinski črpalki v Medvodah ukradel tri čokolade, tam pa je postal sumljiv tudi policistu I. A. Ko je le-ta zahteval, naj počaka, da bi preveril, ali res prihaja z vojaških vaj, Adem P. ni poslušal, pač pa je prisilil I. R., da pelje naprej proti Ljubljani. Policist je pobegli avto zasledoval, ko je ugrabitelj to opazil, je velel ustaviti, izstopil in v moža postave uperil kalašnikova, ga razorožil ter grozil, da ga bo ubil. slani, in tako, kot se je ta problematika reševala, drugače tudi ni moglo biti. Sprašujem pa se: ali vlada res nima nobenega primernega mesta, da bi dolgoročno rešila problematiko predelave odpadkov slovenske industrije? Zares škoda se mi zdi tistih 17,7 avstrijskih šilingov, ki se bodo namenili za transport in predelavo in nadaljnja denarna sredstva. Zdaj toliko denarja in kasneje še toliko in za vse skupaj bi imeli že v Sloveniji tudi incenerator ter predelovali odpadke. Mar ni škoda 2,6 milijona nemških mark, ki bi jih z drugačno politiko lahko prihranili? Zdaj so varno v kontejnerjih in tri leta bi minilo, preden bi sodi začeli rjaveti, v tem času pa bi lahko doma našli ustrezno lokacijo, kajti enkrat bo vendarle treba tudi to storiti. Mar zdaj potujejo zato, da se pred volitvami pač na hitro znebimo tega »greha«? Kratkovidna in škodljiva politika! Na Jesenicah jih ne maramo zato, ker ne zaupamo, izkušnje so slabe in poučne. Kar poglejte okoli, koliko je predimenzioniranih objektov! Predelava odpadkov na neki lokaciji ne more nastati čez noč, potrebne so temeljite in strokovne analize, zanesljiv projekt in moderna tehnologija. Vlada bi lahko že zdaj tako dolgoročno ukrepala in poskrbela za predelavo, kar se bo zaradi količine odpadkov, ki jih proizvaja naša industrija, zagotovo enkrat moralo načrtovati in zgraditi.«© D. Sedej V trenutku nepazljivosti je policist Adema P. obvladal. Sodišče v Radovljici mu je sodilo za kaznivo dejanje ugrabitve dveh oseb, velike tatvine in poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. 29. januarja se bo na radovljiškem sodišču nadaljevala obravnava proti T. V., ki je obtožen posilstva mlajše mladoletnice in poskusa posilstva odrasle ženske. Prva obravnava je bila 8. januarja, ko je sodišče zahtevalo še neposredno zaslišanje izvedenca psihiatrične stroke. T. V. je bil že večkrat kaznovan, tudi za spolne napade. Za posilstvo je zagrožena kazen od enega do deset let zapora, pogojne kazni nt. # H. Jelovčan Parkirišča razburjajo Tržičane Nepregledno, nevarno Tržič, januarja - Doslej so bili Tržičani vajeni, da so svoja vozila Parkirali tesno ob opornem zidu na C. JLA (sedanji Predilniški) in na drugi strani ob vsej dolžini od Paviljona NOB do Lavičkove hiše. Nov parkirni red je odvzel parkirišča ob zidu in določil le bočno Parkiranje na nasprotni strani. Dejstvo, ki je zbudilo val nejevolje in protestov. Kaj pravijo o tem Tržičani sami? Janez Mrak, avtomehanik:"?xo blem je že v zgornjem križišču. Ljudje so bili vajeni parkirati ob zidu in še vedno parkirajo tam in če nekdo hoče peljati v mesto, eden pa naravnost po Cankarjevi, se preprosto zaba-še. Ko voziš iz mesta, imaš slab pregled proti pošti zaradi vozil, ki so parkirana pred Lavičkovo hišo. Oznaka za STOP ob izvozu iz mesta bi morala biti pomaknjena bolj naprej, da bi bila bolj vidna. Velika napaka je bila tudi, da so čez noč spremenili prej prednostno cesto skozi mesto v neprednostno in niso na to opozarjali s svetlobnimi signali, kot to delajo povsod v svetu." Franci Dolhar, Alpetour: "Bočno parkiranje je povsem neprimerno. Postrani bi bilo veliko lažje parkirati in manj bi bilo zastojev na cesti, tudi manj nevarno bi bilo. Iz avtomobila izstopaš zadenjsko, na voznem Pasu. In ko ima voznik pred seboj odprto cesto - zdaj je odpr- to od avtobusne postaje pa vse do BPT - je tudi hitrejši in toliko nevarnejši. Še najbolj zaščiten je pešec, ki hodi po pločniku in ga varujejo parkirani avtomobili. Morali bi pustiti prostor za dostavne avtomobile. Za parkiranje bi se še našel prostor pod pošto, pri predilnici in tudi tam, kjer danes parkirajo avtobusi. Ti imajo parkirišča določena na Mlaki. Parkirišča vzdolž poslovnih objektov bi morala biti resnično le za stranke. Tržič s to preureditvijo ni nič pridobil; delo je narejeno na pol." Majda Perko, živilska trgovina Višnja: "Z novim načinom parkiranja so najbolj prizadeti lokali. Ni mogoč dovoz blaga, tovornjake puščajo sredi ceste in morajo zaboje ročno nositi mimo parkiranih avtomobilov v lokal. Dobili smo že obvestila od nekaj firm, da nam ne bodo več dobavljali, če ne bomo tega uredili. Prav tako izgubljamo kupce, ki ne dobijo prostora za parkiranje. Oni dan nam je ob pol šestih zjutraj dobavitelj pustil zaboje z mlekom kar sredi ceste. Sploh pa je bočno parkiranje nerodno in zavzame preveč prostora. In še nekaj se nam zdi krivično: ker je pri nas (Ošabnikova hiša) zasebna trgovina, ni na cesti niti prekinjene črte." Sandi Bizjak, prodajalec Elek-trotehne: "Parkirišče je ves čas Bomba v gimnaziji Močno slano potegavščino si je v petek ob 10.34 privoščil četrtošolec iz kranjske gimnazije. Po telefonu, na katerega se je oglasila tajnica, je poslal sporočilo (žeton za telefon je kupil v sosednjem hotelu Creina), da je v enem od razredov zažigalna bomba. Glede na to, da je podoben klic pred časom spravil na noge tudi učitelje in učence kranjske tekstilne šole, se je tako vodstvu gimnazije kot kriminalistom in policistom zdelo malo verjetno, da bi bomba res bila v šoli. Seveda pa tvegati niso smeli. Šole sicer niso spraznili, vendar so natančno preiskali vse kotičke. Po dobri šolski uri so namesto bombe našli "terorista", četrtošolca, ki bi se bodisi rad ognil preverjanju znanja (po četrti šolski uri so v nekaterih oddelkih pisali šolske naloge), bodisi se je s svojim pogumom hotel postaviti pred dekleti. Preiskava še ni sklenjena, zagotovo pa dijaka, ki ne more biti v ponos elitni šoli in bodoči smetani izobraženstva, ne čaka nič dobrega. • H. J. KRIMINAL Ivan Potočnik (Ivan Tours) je lagal Kranj, 13. januarja - Kriminalisti IN/, Kranj so že 12. novembra lani ovadili javnemu tožilstvu lastnika in direktorja zasebnega podjetja Ivan Tours z Bleda. Ivana Potočnika so osumili kaznivega dejanja goljufije, ker je od 102 kupcev avtomobilov prejel 12,487.000 tolarjev. V roku je dobavil vozila le 17 kupcem, 59 kupcem, ki so vplačali 6,600.000 tolarjev, pa ne. Na njegovem seznamu je bilo še 27 kupcev, za katere dobavni rok tedaj še ni potekel. Za ta znesek si je Ivan Potočnik v bistvu pridobil protipravno premoženjsko korist; denarje prejel, vendar z njim ni vplačal naročenih avtomobilov. Če bi ga namenil za avtomobile, je logičen sklep, da bi lahko zadostil več kupcem kot samo sedemnajstim. Kriminalisti so tudi ugotovili, da je imel Ivan Tours, preden je začel trgovati z avtomobili, na žiro računu 400.000 tolarjev minusa. Z denarjem kupcev avtomobilov je poravnal primanjkljaj, zase kupil enega najdražjih avtomobilov, renault 21 turbo, preostanek pa še kako drugače porabil zase. Za Ivana Potočnika so kriminalisti hkrati z ovadbo odredili tridnevni pripor, vendar je preiskovalni sodnik podjetnika po treh dneh izpustil, tožilstvo pa je zahtevalo dopolnitev kazenske ovadbe. Ivan Potočnik se je namreč zagovarjal, da bo 59 avtomobilov dobavil in da ima pri več bankah sklenjene pogodbe o najemu posojil, s katerimi naj bi poravnal dolg do kupcev. Med drugim je povedal, da bo najel kredit v Slovenski hranilnici in posojilnici v Kranju v višini 500.000 šilingov ter pri Volksbank v Celovcu, kjer naj bi mu posodili 500.000 mark. S takim zagovorov je prišel iz pripora. Kriminalisti so njegove navedbe seveda preverili in ugotovili, da je lagal. S pomočjo celovških kolegov so ugotovili, da si je Potočnik banko v ulici, ki jo je navedel, izmislil, prav tako tudi imena bančnih uslužbencev. Avstrijci so še povedali, da njihova banka nima namena dajati posojil brez ustreznih garancij. Tudi v kranjski Slovenski hranilnici in posojilnici so zanikali, da bi Potočnik prosil za kakršnikoli posojilo za nakup avtomobilov. Prosil je le za kratkoročno posojilo za obratna sredstva za deset dni. Zagovor Ivana Potočnika pred preiskovalnim sodnikom in tožilcem so torej kriminalisti spodbili. Na dlani je, da je v ozadju njegovega poslovanja kaznivo dejanje goljufije, kazenska ovadba "stoji". Zanimivo je tudi, da od takrat na žiro račun Ivan Toursa ni bilo nobenega plačila, poslovanje je praktično ugasnilo. Ivan Potočnik ima samo 2.000 tolarjev premoženja, kolikor je stala registracija podjetja, denarja ni, verjetno ga je vložil nekam drugam, edino, kar je vrednega, je njegov super avto. Edino, kar ostane nasajenim kupcem, potemtakem je, da Potočnika zasujejo z zasebnimi tožbami. • H. Jelovčan polno in tovornjaki morajo razkladati sredi ceste. Zaboje z zamrzovalnimi skrinjami moramo spravljati mimo tesno parkiranih avtomobilov v trgovino. To je nemogoče. Če že hočejo tu parkirišča, naj jih dovolijo le za popoldne, ko ni dostav, dopoldne pa naj bodo na voljo dostavnim avtomobilom in kupcem, ki se zadržijo tu res le 15 minut." • D. Dolenc Hudo je, za tiste, ki ostanejo, če smrt nepričakovano prekine ziv je-nje, toliko huje, če ugasne mlado življenje. Za sestricama, osemletno Janjo in šestletno Mašo Zupan z Bleda, ki sta izdihnili v ledeni vodi Blejskega jezera, niso jokali le starši in bratec, jokal je ves Bled. Foto: J. Cigler Zabodel brata V nedeljo, 12. januarja, sta se brata D. in M. J. iz Mošenj sprla za mizo v kuhinji. Med prepirom jima je vročina tako narasla, da sta se začela fizično obračunavati. M. J. je nato vzel kuhinjski nož in brata zabodel v spodnji del trebušne votline ter ga zelo hudo ranil. Mamljive ribe na Brdu Nekateri Preddvorčani imajo očitno veliko veselje do čr-nolova za ograjo protokolarnega objekta na Brdu. Do gojitvenih jezer pridejo tako, da preplezajo ograjo. Kaže, da so lansko krvavo streljanje med čuvajem in "raubšici" pozabili oziroma se ne zavedajo posledic, ki se lahko zgode. Zmikavti avtomobilskih delov Število kraj avtomobilskih delov nenehno raste, večina od njih ostane neraziskanih, vse kaže, da tudi zato, ker zmikavti prihajajo od drugod. Cerkljanskim policistom je v soboto pred diskoteko Gorjanc uspelo zasačiti dva starejša mladoletnika iz šišenske občine, ki sta s sosednjega parkiranega avtomobila ukradla brisalce za steklo in jih spravila v prtljažnik njunega avta. Otroška veselica v vrtcu Dva otroka sta izkoristila nepazljivost delavcev v enem od kranjskih vrtcev, ukradla ključ vhodnih vrat in se vrnila, ko v vrtcu nikogar ni bilo. Ukradla sta nekaj denarja, pomaranč in pijače. Druga dva mladoletnika, stara 14 in 15 let, iz Škofje Loke pa sta zadnje tri mesece kradla po trgovinah. Segala sta predvsem po žgani pijači, ki sojo nato v druščini veselo popili. Streljanje zaradi psa Pes je bil že lep čas jabolko spora med sosedi iz Lahovč. 9. januarja je J. R. prekipelo, pograbil je predelano pištolo in ustrelil proti psu, čeprav sta zraven stala sosed in soseda, lastnika psa, in bi ju lahko zadel. Vročekrvnež je po streljanju zbe-I žal in skril pištolo, vendar so ga našli in ovadili kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu in prepiru. • H. J. H< HA d.o.o, Ljubljanska 13 a, 64260 Bled Ukvarjamo se s trgovino na področju poslovne opreme (pisarniške, šolske, trgovinske, gostinske), pisarniških strojev, osebnih računalnikov ter pisarniškega in šolskega materiala. k sodelovanju vabimo trgovske predstavnike, šoferje z dostavnimi vozili in sodelavce za komercialno-administrativna dela. ' Delo je pogodbeno. Ne obljubljamo gradov v oblakih - nudimo pošteno plačilo za pošteno delo. na Mercator - Izbira Kranj Trgovsko podjetje, d o.o.. Krani 64001 KRANJ. Maistrov trg 7. razpisuje imenovanje direktorja podjetja Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali biotehnične smeri - najmanj tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah - z dosedanjim delom izkazane poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti - znanje enega svetovnega jezika Kandidati morajo poslati pisne ponudbe z dokazili o izpol^ njevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Mercator - Izbira Kranj, Maistrov trg 7, s pripisom »za razpisno komisijo«. in objavlja vodja sektorja gradbenega materiala Kandidati morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri - tri leta ustreznih delovnih izkušenj na komercialnem področju Kandidati morajo poslati pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Mercator -Izbira Kranj, Maistrov trg 7. Kandidate za obe delovni mesti bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. /O ljubljanska banka Ste pripravljeni sprejeti 0 0 IZZIV, ki ga prinašajo novosti na področju bančnega poslovanja? lb - Gorenjska banka d. d., Kranj vabi k sodelovanju mlajše perspektivne sodelavce za samostojno in kreativno opravljanje nalog s področja ekonomije, s poudarkom na znanjih poslovanja z občani in deviznega trgovanja ter področja pravnih poslov, in sicer: /. strokovnega svetovalca za področje poslovanja z občani, dipl. ekonomista 2. samostojnega pravnika s pravosodnim izpitom, dipl. pravnika 3. samostojnega sodelavca za področje deviznega poslovanja in trgovanja, dipl. ekonomista z aktivnim znanjem enega ali dveh tujih jezikov Če želite sprejeti izziv, pestro in zanimivo delo, vas vabimo, da pošljete svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj, Sektor splošnih poslov, Bleivveisova 1, Kranj. Gorenjska banka d. d., Kranj TEČAJI TUJIH JEZIKOV MALI OGLASI ^217-960 SAM0ZA0DRASLE N E M Š Č I NA ŠPANŠČINA ANGLEŠČI NA ■ ■■■■>■■■■ ■■ • ■ » INFORMACIJE IN PRIJAVE: do 17 januarja 1992 vsak delavnik od 10 -13. in od 17. do 18 ure no Polln, ul 3 (bivši holel Evropa) in po lel : 064/213- 042 APARATI STROJI Na zalogi je še nekaj TELETEXTOV za TV Gorenje "Orbiter" RTV Servis, ^ 216 945 81 Prodam nov barvni TV, ekran 56 cm « 621-765 372 Prodam VALILNIK, kapacitete 1.152 jajc « 79 043 375 Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje 68-650 378 Trgovina jflPROM na Gorenjskem sejmu ponujamo najnižje cene za celotni program slovenskih proizvajalcev pohištva POSEBEN POPUST ZA GOTOVINSKI NAKUP! GARANT - Polzela (program VEGA in COMPO) 25 % popust MIZARSTVO - Ljutomer (otroške in dnevne sobe. sestavljiv program MOBY) 30 % popust TOVARNA POHIŠTVA - Brežice (spalnice, dnevne sobe) 40 % popust Odprto do 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure. Informacije po tel. 064/222-268. ALPETOUR alpetour-podjetje za mednarodni in domači transport, p.o. Škofja loka objavlja na podlagi sklepa direktorja podjetja prosto delovno mesto vodje komerciale mednarodnega transporta z naslednjimi pogoji: — VII. oz. VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne usmeritve, — 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih v komerciali, — aktivno znanje enega tujega jezika (zaželeno nemščina). Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: ALPETOUR-Podjetje za mednarodni in domači transport, Škofja Loka, Titov trg 4/b, -splošni sektor. O izbiri med prijavljenimi kandidati bo odločeno v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Vabimo vas v skladišče Murka Lesce na Lipice, kjer imamo v zalogi: Radiatorje JUG0TERM: 650 x 400 - 3.054,80 SLT 650 x 600 - 4.314,80 SLT 650 x tOOO • 6.837,10 SLT 650 x 1400 9.358,30 SLT 650 x 1600-10.618,30 SLT 520 x 600 -520 x 800 -520x1000 520x 1200 900 x 400-900 x 600-900 x 800-900x1000 900x 1200 3.843,30 SLT 4.434,00 SLT - 5.575,90 SLT - 6.583,90 SLT 3.836,90 SLT 5.754,60 SLT 7.673,80 SLT - 9.592,20 SLT -11.509,20 SLT Peči FEROTHERM: 35 KW z bojlerjem 59.116,00 SLT Bojlerji SAT 302 59.614,00 SLT Bojlerji SAT 202 50.787,00 SLT V zalogi imamo tudi: opečne izdelke, stenske obloge in parket vse cene so brez prometnega davka Oglasite se v skladišču Lipice ali po tel.: 064/74-163 RENT a CAR KKANJ, Koroška 5 (hotrl Creinu) Telefon: 064/21 J-160 328-603 IZPOSOJANJE OSEBNIH IN KOMBINIRANIH VOZIL PO KONKURENČNIH CENAH NAKUPOVALNA KARTICA OVERLOCK Pfaff, entlarica, nova, prodam.^ 215-650 411 OVERLOCK Pfaff entlarico. novo, prodam flf 215-650 421 Prodam etažno PEČ za centralno kurjavo, 23 000 ccal. * 691 395 __430 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK ku|> pe/sbusch * 214-460 435" Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat. qt 65 166_436 Prodam nov PISALNI STROJ Unis TBM « 81-834, Suzana 438 GLASBILA YAMAHO DSR 2000, On man band, prodam, flf 46-137 406 CR. MATERIAL Prodam za centralno: PEČ, solarni BOJLER, RADIATORJE in CEVI. g 51-756, zjutraj_370 Obžagan LES za ostrešje, prodam. ■S 68 540 419 ENOSTAVNO VARNO PRAKTIČNO interesenti i vse informacije nudi razvojni zavod domžale tel.(061)713-783 Prodam LES za ostrešje. Čimžar Orehovlje 13, Kranj 433 Prodam 65-166 hrastove PLOHE. 43$ Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ur« osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali pc telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objav« za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! KRANJ, 14. JANUARJA - Društvo invalidov Kranj obvešča svoje članstvo, da ima v aprilu, maju in novembru še prosta mesta v hišicah zdravilišča Terme Čatež. Prijave do vključno 28. januarja sprejema društvena pisarna v Kranju, Begunjska 10. NE SPREGLEJTE - - v zalogi imamo še nekaj izvodov izjemno odmevne knjige »POD MARIJINIM VARSTVOM« avtorja ing. Alojzija Žiberta. Knjiga spominov prisilno mobiliziranega Gorenjca v redno nemško vojsko 1941-1945 je praktično razprodana; za bralce Gorenjskega glasa, ki knjigo želite naročiti, imamo le Še nekaj izvodov. Če ste knjigo morda že brali in bi jo želeli imeti, izpolnite naročilnico in jo pošljite Gorenjskemu glasu. Če knjigo še niste prebrali -potem to storite čimprej. Ne bo Vam žal! NAROČILNICA Podpisani naročam izvodov knjige »Pod Marijinim var- stvom« po ceni 730,00 SLT/izvod. Naslov:_,_ Plačilo: po prejemu knjige, stroški poštnine so všteti v ceni. Podpis:_ Naročilnico poiljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRAN) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in brata JANEZA KEMPERLA se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravniku iz Zdravstvenega doma Železniki, g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede, zvonarjem, cerkvenim pevcem in gasilskemu društvu iz Sorice. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Kranj, Breznica, Davča, Sorica, 9. januarja 1992 J Torek, 14. januarja 1992 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN GLAS IZOBRAŽEVANJE STORITVE fesorica INSTRUIRA anglešči "S? 78-911 37 Profe no IZGUBLJENO ŽEPNI ROKOVNIK - telefonski Irnenik, sem izgubil med prazniki, v Škofji Loki, med pošto in Namo. Kdor ga vrne, dobi lepo nagrado! g 061/552-736 408 KUPIM V bližini Kranja kupim 1-sobno STANOVANJE. 70-441 388 Prodam 7 tednov staro TELIČKO BUGAJSKI, velden, Oberieserz 39, tel.:9943 4274-4111 OBLAČILA Prodam dekliške DRSALKE, štev. 38, skoraj nove. qt 403-342 383 OSTALO Prodam neizdelan Vilerjev GOBELIN. 44.050 395 ZAHVALA Kar smo najbolj ljubili, smo izgubili... V neenakem boju s hudo boleznijo je omagal dragi mož in očka JANKO DOLINAR bivši gostilničar iz Podgore Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim sosedom za obiske v času bolezni, izrečena sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Posebej gre iskrena zahvala dr. Perdanovi, sestri Francki, Kmečki zvezi Poljanske doline, sodelavcem Alpine Gorenja vas. učiteljem in učencem 8. b r. OS Ivan Tavčar Gorenja vas, praporščaku in članom G D Trebija za spremstvo, Minki za resnične besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapeto pesem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Za njim žalujejo: žena Anica, hči Damjana, sinova Uroš in Matej, brat Franc z družino in tete Katarina, Frančiška, Angela in Gabrijela. Podgora, Bohinjska Bela, Selo, 30. decembra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in svaka IVANA ŠEMROVA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvala tudi pevcem iz Nakla. Vsem še enkrat hvala, da ste našega ata tako številno spremili na njegovi zadnji poti! Naklo, 6. januarja 1992 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata SLOBODANA SUNESKA izrekamo iskreno zahvalo vsem iz UKC Golnik in Onkološkega inštituta v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem ter sodelavcem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 1. januarja smo se poslovili od našega dragega JANEZA VIDICA Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Dijaškega doma in Save - SPAR za izraženo sožalje in sočustvovanje z nami. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se nakelskim pevcem in g. župniku za opravljen obred. Žena Marija, hčerki Miša in Jana z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice ANE SESEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, za darovano cvetje in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, sosedom za vsestransko pomoč in pevcem iz Škofje Loke. Vsi njeni Škofja Loka, Le Mans, Jarše, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice IVANKE POLIČAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje ter za pisne in ustne izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo ZB NOV Bled, dr. Krivčevi za skrb in zdravniško pomoč, g. Staretovi za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo počastili na njeni zadnji poti! Vsi njeni Bled, Radovljica, 7. januarja 1992 OD PETKA DO TORKA Slovenija in svet Priznanje Slovenije ni sporno la teden bo večja skupina evropskih in izvenevropskih držav priznala Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je najmanj sporno priznanji Slovenije, Hrvaško pa bremeni položaj manjšin, tako italijanske kot srbske. V Bruslju se je nadaljevala pod predsedstvom lorda Car-ringtona konferenca o Jugoslav iji, ki sojo v belgijsko prestolnico prenesli iz Haaga. Slovenska udeleženca Milan Kučan in dr. Dimitrij Rupel sta povedala, da je lord končno sprejel slovenski predlog, da se imenuje tudi komisija za ureditev pravnega nasledstva Jugoslavije, Kučan pa je predlagal, da se zamrzne premoženje Jugoslavije, ki se sedaj uporablja za nakup orožja za jugoslovansko armado. V belgijski prestolnici so se zbrali tudi ministri Evropske skupnosti. Informacije, sicer skope, govore, da je bilo govora o priznanju tistih jugoslovanskih republik, ki so zanj zaprosile. Čeprav pretekli teden ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije, ki naj bi ugotovila, katere republike zaslužijo mednarodno priznanje in katere ne, še niso bile znane, so iz dobro obveščenih virov prišle vesti, da za mednarodno priznanje Slovenije ni nobenih ovir in da naša država ustreza merilom, ki jih je oblikovala skupnost za priznavanje novih evropskih držav. Ta teden nas bo priznalo več držav, zanesljivo pa Italija, Avstrija, Grčija, Vatikan, Španija, Danska in še nekatere države. HrvaŠka utegne imeti, po vesteh iz Bruslja, več problemov predvsem zaradi zaščite italijanske in srbske manjšine. Dogovor s Hrvati in Italijani 2e nekaj časa potekajo pogovori med predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije o zaščiti manjšin: slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. Raven zaščite naj bi bila v vseh državah enaka, kar je uveljavitev načela recipročnosti. Med Slovenijo in Italijo naj bi bil poseben sporazum podpisan 15. januarja. Tako sta se dogovorila slovenski in italijanski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in Gianni De Michelis. Sploh pa utegne biti italijanski predsednik Cossiga prvi tuji državnik, ki bo obiskal mednarodno priznano Slovenijo. Prvi mož Italije, tako napovedujejo, bo prišel k nam konec tega tedna. \ ranitzkj odgovarja Slovencem Pred novim letom se je na Dunaju sestal manjšinski sosvet, ki se ga je prvič udeležil tudi zvezni kancler dt. Franz Vranitzkv, izročene pa so mu bile tri zahteve slovenske narodnostne skupnosti: povišanje državne podpore slovenskim organizacijam, razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj tet vključitev dvojezičnih vrtcev v redno zakonodajo in financiranje. Kanclerje odgovoril, daje letošnji proračun v bistvu že sprejet, vendar bo skušal v okviru svojega urada najti možnost višje pomoči, glede radijskega in televizijskega programa se bodo začeli pogovori z ORF in deželno vlado, dvojezični vrtci pa so pristojnost dežele oziroma občin in ne vidi možnosti, da bi zveza posredovala. Vendar število dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem narašča. Bilčovsu. Železni Kapli in Globasnici se je pridružila še občina Pliberk. kjer je župan Slovenec, sicer član Ljudske stranke, mag. Kaimund Grilc. Pliberški občinski svet je soglasno sklenil ustanoviti dvojezični vrtec, vlado pa je zaprosil za financiranje še ene vzgojiteljice za vodstvo dvojezične skupine. • J. Košnjek Se bo dogodil nov stečajniški triler? Tržič ni daleč od Begunj Tržič, 10. januarja - Od maja lani je v poslovanju Bombažne predilnice in tkalnice Tržič marsikaj steklo na bolje, zato so upnikom že predlagali prisilno poravnavo. Stečajni upravitelj Matija Roblek - Majcen se boji, da bodo še pred tem v upniških vrstah predlagali zamenjavo vodstva. Bodo v Tržiču doživeli ponovitev stečaja na način begunjskega Elana? Javnosti je že dolgo znano, da je tržiški BPT kronični bolnik, ki kljub povečanim dozam zdravil nezadržno hira. Niti prisilno uprav iteljtstvo v preteklosti ni dalo obetanih rezultatov. Da gre od sredine maja lani tovarni vendarle na bolje, nas je seznanil sedanji stečajni upravitelj Matija Roblek -Majcen iz Ljubljane. Kot je povedal med drugim v pogovoru za Gorenjski glas. jim je ob vseh naporih za sanacijo poslovanja uspelo do konca leta 1991 ustvariti za približno milijon nemških mark dobička. Res so to zmogli predvsem na račun oprostitev plačila vseh družbenih obveznosti, vendar pravilnost njihove usmeritve pri reševanju firme v stečaju potrjuje tudi dejstvo, da se po njihovem modelu ozirajo celo v republiki. Na osnovi doseženega je stečajni upravitelj optimističen glede možnosti prisilne poravnave z upniki. Le-ti prav sedaj proučujejo dopolnjen predlog iz Tržiča, razplet pa naj bi bil znan morda že v prvem četrtletju. Vendar se Matija Roblek -Majcen boji, da bi se še pred tem lahko primerilo kaj nepredvidenega. Določeni znaki namreč kažejo - gre za preverjanja tovarniških dogajanj v raznih institucijah, da bi ob novih znakih ozdravitve utegnilo priti do zamenjave zdravnika. Če povemo bolj naravnost, glavni upnik, ki ni glavna banka v Sloveniji, bi utegnil zahtevati novega stečajnega upravitelja. Sedanji nosilec te dolžnosti je omenjal celo nekakšna podtikanja, ki spominjajo na usodo njegovega kolega Trillerja iz begunjskega Flana. No, čas bo pokazal, ali se moti, več o delu BPT Tržič pod njegovim krmilom pa si lahko preberete na gospodarski strani že v petkovi številki!• Stojan Saje 35. prireditev "Po stezah partizanske Jelovice" Pomnik, ki se ne sme razvrednotiti Dražgoše, 12. decembra - Številna udeležba tako pohodni kov kot nekdanjih borcev in vodilnih slovenskih politikov je v nedeljo v Dražgošah dokazala, da bitka ostaja ponos slovenskega naroda in pomemben dogodek v naši zavesti ter hkrati dokaz, da smo se pripravljeni za svojo samostojnost upirati tudi z žrtvami. Domačinka, Slavica Pentek -Lotrič, Švebova Slavica, je pri opisovanju bitke poudarila, da dogodek pomeni zmago odporniškega gibanja proti fašizmu po vsej Evropi, ob tem pa je še kako pomembno dejstvo, da se slovenski narod, ko se počuti ogroženega, strne, pozabi na razprtije, na svojo številčno majhnost in se upre. S to bitko smo Slovenci dokazali, da smo sami sposobni odločati, s kom in kako bomo živeli in ne pod kom s sklonjeno glavo. "Tega pomena dražgoške bitke ne bo mogla Predsednik skupščine, dr. Fran- zbrisati nobena verbalna diareja ce Bučar, je prišel v Dražgoše politikov in zgodovinarjev," je peš iz Bohinja. Večina ministrov dejala. Zbrani pa so glasno za-pa se je pripeljala z avtomobili, ploskali. Med številnimi obiskovalci Dražgoš so bili nekdanji borci pa tudi predstavniki slovenske politike, kulture in športa: Milan Kučan, Janez Kocijančič, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Dimitrij Rupel, Franc Godeša, Igor Bavčar, Janez Slapar, Peter Havvlina, Ivan Dolničar - Janošek, Maks Krmelj - Matija, France Kavčič - Velj-ko, Edvard Bavčič, Ciril Ribičič, Franc Miklavčič, Jožef Školč, Viktor Žakelj, Emil Milan Pintar in drugi. Dr. France Bučar ob 50-letnici dražgoške bitke Preživel bo tisti, ki je pripravljen tvegati • Sleherni dogodek v zgodovini je sam na sebi popolnoma nevtralno dejstvo, ki za nas nima nikakršnega pomena, če mu ga sami ne določimo, s svojim odnosom do njega. Ta odnos pa je njegovo vključevanje v sedanjost kot del odgovora, ki ga moramo izoblikovati na izzive sedanjega časa. Predvsem v tem je njegov pomen. Zato se tudi njegova vloga in ocena spreminja, kakor se spreminjajo okoliščine, na katere moramo dali odgovor. Objektivnost zgodovinskih dejstev, na katera se običajno sklicujemo, je povsem relativna. Pomembna je subjektivna ocena, kolikor nam ustvarja pogoje za sedanje odločitve. Samo s tega stališča je zgodovina relevantna. Tako sedanjost ni nič drugega kot povezan sistem preteklih dogodkov, ki se kot celota soočajo s prihodnostjo, ki pa je prihodnost samo z našega subjektivnega vidika, kako v novem sestavu dogodkov sami določamo svoje mesto in s svojim delovanjem vplivamo na medsebojne odnose ter razpored stvari in dogodkov. Taki usodi in presoji je podvržen tudi dogodek, ki ga danes slavimo. Njegova pomembnost in veličina sta odvisna od tega. kaj nam nudi kot izkušnja za prihodnost, s katero se soočamo, pri čemer kot izkušnjo pojmujemo predvsem v nas ustvarjeno zavest in zgodovinski spomin. • Preživel bo samo tisti, kije v boju za obstanek pripravljen tvegati in staviti na kocko vse. To zveni na prvi pogled morda nerazumno, celo absurdno. Navidezna spornost tega koraka nas je spremljala ne samo vso drugo svetovno vojno, temveč se vleče vse do današnjega dne. Morda bi se dalo za nazaj ugotavljati, da bi bilo mogoče kak posamezen korak narediti ceneje, pametneje, z manj žrtvami in dobiti za to celo potrditev. Odločilna pa ni v prvi vrsti in samo racionalna presoja, morda celo najmanj, pač pa izvirna sila. naravni gon, ki ne racionalizira, pač pa naravnost eruptivno deluje. In to so Dražgoše. Za navidezno racionalnostjo in preudarnostjo se je dostikrat skrivala le gola stra-hopetnost in oportunizem, ki za nazaj išče svoje lastno opravičilo v dokazovanju, kako bi bilo vse bolje, če bi njih poslušali. Če bi tudi danes ravnali samo po taki pameti, se ne bi spustili v boj za državno osamosvojitev, se ne bi upali jugoslovanski armadi, ne bi se podajali osamljeni v svet, ko so bile vse opcije na drugi strani: ustavna zavarovanost Jugoslavije, absolutna premoč JLA, v celoti odklonilno stališče zahoda do naše osamosvojitve. In smo se "prebili". To je tisti duh, ki nam veje iz Dražgoš. • Narodnoosvobodilni boj je bil boj slovenskega naroda za preživetje. In samo za preživetje. Bil je in je za vsakega pripadnika slovenskega naroda najvišje spričevalo njegove narodne zavesti in dokaz, da to svojo zavest podpre tudi z največjimi žrtvami, celo s svojim življenjem. Kaj so imeli borci Dražgoš drugega pred očmi, kot da branijo svoje življenje in življenje nas vseh? Tu ne gre za nobene ideologije. Če je nosilcem enega ekstremizma uspelo, da so zaradi svojega, nedvomno velikega prispevka v tej vojni uspeli, da svojo zmago udejanjijo kot upravljanje nad domovino s konceptom, ki se je izkazal najprej kot utopija, pozneje kot katastrofa, njihovi nasprotniki - tudi če so utrpeli velike krivice, velika ponižanja in so bili odrinjeni od upravljanja domovine - iz teh istih razlogov danes nimajo pravice, da bi se zatekali v tisti ekstremizem, iz katerega se je rodilo zlo. • Sprava ni v tem, da bi potegnili križ čez preteklost. Nasprotno, tega ne smemo. Današnja proslava ne bi bila upravičena. In ni samo moralno dejanje medsebojnega odpuščanja. Možna je samo kot posledica spoznanja, kot bilanca pozitivnega in negativnega, pri čemer mora pozitivno prevladati, sicer bi bil možen le obup. Tako pa je sprava dejanje, kije usmerjeno v prihodnost, priznanje pozitivne vloge narodnoosvobodilnega boja. obžalovanje preteklih napak, predvsem pa spoznanje, da jih ne smemo več ponoviti. Temelj, iz katerega je izšlo vse zlo, je v slanju duha. Ne videti in ne priznati dobrega in dobronamernosti v svojem bližnjem, če je drugačnega prepričanja ali drugačnega nazora. Ali obratno, priznati dobro v sosedu samo, če je enakega prepričanja, v najhujši obliki samo, če pripada moji politični stranki. Ne dopustimo, da se ta pošast zopet priplazi k nam. naj bo kakršnekoli politične barve - čeprav že vohlja za vogalom. Sicer nam svoboda, ki smo si jo priborili, ne bi nič koristila. To smo dolžni tudi borcem dražgoške bitke. 0 Pripravila: V. Stanovnik Kako naprej? Tržič, 12. januarja - Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odboi TrŽiČ vabi občane Tržiča na socialdemokratski večer dne is i. 1992 ob 19. uri v C j a s i 1 s k i dom Tržič. Kot gosi večera bo sodeloval dt. Jože Pučnik s temo: Kako naprej? Večer bomo popestrili z družbanim srečanjem in plesom. • T. T. JANUAR V MERKURJEVIH PRODAJALNAH 10°/( CENEJŠI Popust velja pri takojšnjem plačilu nad 2.000 SLT za vse izdelke, razen premoga, črne in barvne metalurgije. Podrobnejše informacije dobite v Merkurjevih prodajalnah!