J’ roStnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. Ljubljana, v četrtek, 28. januarja 1932. štev. 12. Napačna smer v lesni industriji V »Trgovinskem Glasniku« je objavil g. dr. Ulmanski članek, v katerem iznaša poglede in ideje o delovanju in nalogah naše lesna industrija na tržišču mehkega lesa in poživlja na diskusijo in polemiko. On želi z nezmanjšano produkcijo velikih podjetij prebroditi današnjo krizo, ker je baje bolezen današnjega stanja, vprašanje nezaposlenosti. To je njegova osnovna točka. Naj sledi kratek principijelni razgovor. Nezaposlenost ni bolezen današnjega časa, temveč le posledica bolezni narodnega gospodarstva. Ta bolezen je nastopila kot pojav, ki se tekom stoletij stalno ponavlja m ima razne vzroke, od ko jih je najhujši nadprodukcija in pomanjkanje zaupanja. Proti tem vzrokom se treba boriti, in cim večje je podjetje, tem važnejša je njegova tozadevna dolžnost. Zmanjšanje pro-na ono mero, ki odgovarja današnjemu konzumu ter dviganje zaupanja v situacijo tržišča mora biti glavna naloga malih in srednjih podjetij; še važnejša je ta naloga za velika podjetja in imperativna je za državo in njena podjetja. Ne preplavljali prenasičenih tržišč, ne derutirati za-Upanja z močnimi produkcijami in vedno večjimi zalogami! Naravna posledica takih neodložljivih gospodarskih ukrepov je domača začasna nezaposlenost. Vprašanje je kdo in kako naj socijalae-niu problemu nezaposlenosti odpomore. Razlikovati je tu med nezaposlenostjo naših konzumentov in nezaposlenostjo producentovega delavstva. Osobito važna je 28 prosperiteto naše industrije zaposlenost konzumenta — na to žal nimamo inge^ renče. Vprašanje je, kaj da zamore industrija, ki dela v izgubo, storiti za lastno delavstvo. Največ, kar more storiti je to, da izčrpa svoje premoženje. Če se pa upošteva, da so pri vseh, tudi pri velikih podjetjih sredstva jako mala napram celokupnim letnim izdatkom za delavstvo, je jasno, da so sredstva podjetij že v kratkih mesecih izčrpana in podjetje upropa-ščeno, da torej v tej smeri ni iskati sanacije. Fluktuacijo med beso in hoso vsako podjetje, ki je primerno fundirano, v lastnem interesu izenači. Mala in srednja podjetja so topogledno najodpornejša. Ne more se Pa podjetij, niti največjih, tako fuudirati, da ju zdržala produkcijo v najjačji svetovni Krizi, ker bi to dovedlo do nedonosnosti Angažiranega kapitala na eni strani — na drugi pa bi se proti vsem principom trgovine producirale robo, ki je nihče ne potrebuje in bi se s tem še bolj derutiralo rg°vino in podaljšalo krizo. Ker tedaj podjetja že v principu in tudi radi pomanjkanja sredstev niso v stanu, da v lastni režiji odpomorejo v katastrofalnih krizah nezaposlenosti lastnega d«-iavstva, avtomatično pade breme brezposelnih podpor na ramena celokupue javiti in preide s tem v kompetenco socialnega ministrstva. Vsako podjetje pa po ®v®ji financijelni sposobnosti z davki in ®oatvami pripomore k tozadevnim izdatkom države. Sredstva, ki jih priporoča g. dr. Ulman-6 yi so brezuspešna za rešitev brezposel-n°sti, sprečavajo brzi potek krize in ne ®*or©jo opravičiti ogromne izgube v držav-Podjetju, ki ga vodi. akor je po eni strani osnova g. dr. Ulmskega neuspešna in pogrešna, tako so na drugi strani konsekvence za našo jugoslovansko industrijo lesa katastrofalne 111 nesprejemljive. G. dr. Ulmansky vidi, da vodi d«!o, ka-^°r ga on propagira, do konstantnega padanja cen, s kojim baje mora računati. To je ravno ono, kar se mora preprečiti, so podjetja že sedaj dovedena do ne-rentabilnosti in njih sredstva izčrpana. Za 'es, surovino, ki je eno glavnih naših narodnih premoženj, se danes po odbitku Proškov ne dobi ničesar več. Les ni roba, ki se je more industrijalno producirati v poljubnih množinah. Les je produkt mnogoletne rasti in kulture, ter se ga v mnogih desetletjih — mogoče nikdar — ne more več nadomestiti. Tu treba razumne štednje v korist celega narodnega imetka. S postopanjem, ki ima za posledico uničevanje cen, se uničuje tudi davčna moč cele banovine, ker se prebivalstvu jemlje najvažnejši dohodek. Osnova g. dr. Ulmanskega dovede do eksistenčnega boja na nož v okviru naše domače produkcije — do izkrvavitve podjetij na korist inozemskih odjemalcev, ki ai — povrh vsega — tega niti ne žele, ker inozemski trgovini s takim postopanjem ni v nikakem pogledu ustreženo. Dr. Ulmausky vidi, da se z današnjo šumsko industrijalno politiko ustvarja iz efektivnega valera — nonvaler in vendar želi, da se iz ozkega bosanskega gledišča producira dalje. Če forsira država produkcijo v bosanskih drž. šumah in s tem ruini-ra že itak prevelika in sedaj nerentabilna, od tujcev finansirana podjetja, ker je baje navezana na vnovčevanje prirastka, nimamo nič proti temu, toda posledic ne moremo koncedirati, ker z neznižano produkcijo v podjetjih, ki reprezentirajo mogoče 20% normalne produkcije, uniči domača lastnike šum in podjetja, ki reprezentirajo 80% narmalne legalne produkcije. Ozkega gledišča glede bosanskih šum ne moremo priznati in aplicirati na celokupno jugoslovansko industrijo mehkega lesa. Nam je vseeno, kaj ena ali druga bosanska industrija izgubi, ker je itak po večini angažiran le tuj kapital in veliko podjetje nima tolike socialne važnosti kot pa mnogo malih. Ni nam pa vseeno, kakšen je rezultat državnega podjetja, ker se tu izgublja državni denar in to na na?in, ki je na 80% preostalih skrajno poguben tako, da je škoda podeseterjena. Največjo škodo pri izvozu nam dela ono podjetje, ki se ga v inozemstvu najbolj vidi. Če vidi inozemec, da dela v današnji krizi naše največje podjetje nemoteno dalje, da mu inozemski zastopniki tega podjetja nudijo vsako množino blaga in trdijo, da drže vsako ceno, je jasno, da šfc dolgo ni videti konca konkurence in de-rute. O konsekvencah smo si na jasnem. Tudi razlikovanja nalog malih, srednjih in velikih podjetij in njih pomena ne moremo priznati iz vidikov, ki jih iznaša g. di. Ulmansky. Mala in srednja industrija obsega najmanj 60% jugoslovanske produkcije ter je tako ozko spojena s celim narodom teh področij, posebno Dravske banovine, da se vsaka hosa in besa izraža v dobrobiti celega naroda. Saj je samo v Dravski banovini tangiranih 135.000 šumskih posestev z najmanj 400.000 interesenti. Resnica je, da poedini obustavljen obrat za splošnost ne pomeni mnogo, vendar pa o tem danes obče ni govora. 80% kapacitete normalne produkcije je dovedeno do nerentabilnosti in to v veliki meri zaradi forsiranja bosanske produkcije po principih g. dr. Ulmanskega in njegovih somišljenikov. Predlog g. dr. Ulmanskega je nesprejemljiv, ker je poguben. Izrastel je iz ozkega lokalnega gledišča bosanskih prilile brez ozira na vitalne potrebe dveh tretjin jugoslovanske industrije mehkega lesa ter nasprotuje temeljnim principom trgovine in industrije, ki so kljub duhovno-revolucijo-narnemu današnjemu času nespremenjeno tudi danes v veljavi. Šuinsko-gospodarska eksekutiva. Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati! ZMANJŠANA TRGOVINA V KVOTAH NA GLAVO Na vsakega prebivalca v Avstriji je prišlo leta 1928 v uvozu 484 šilingov, lani 298, v izvozu 338 in 184. V Veliki Britaniji in Irski je padla uvozna kvota v isti dobi od 814 na 546, izvozna od 547 na 268 šilingov. Številke je namreč avstrijski zavod za konjunkturno raziskovanje spremenil v šilinge. — Ogrske številke so 174 in 72 ter 120 in 75. Prav katastrofalen je padec v Zedinjenih državah, kjer je padla uvozna kvota v letih 1929 do 1931 od 254 na 112, izvozna od 301 na 130. * * • ANGLEŠKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI Po poročilih angleških listov je bila ustanovljena v Londonu Jugoslovanska družba nafte in asfalta z osnovno glavnico 1 mil. Din. Natančnejša poročila se še pričakujejo. — Londonski >Economist« poroča, da je dosegla v preteklem letu znana družba Trepča, ki poseduje v Vardar-ski banovini obsežne svinčene rudnike, ob glavnici v znesku 1 mil. funtov čisti dobiček 109.825 funtov. • * * ZAMENJAVA DROBIŽA Na podlagi čl. 6 zakona o kovanju srebrnega drobiža po 10 in 20 dinarjev z dne 28. novembra 1931 je odredil finančni minister tole: Davčne uprave morajo izvršiti zamenjavo kovinastega drobiža, 1. Kovinasti drobiž, ki se bo zamenjal, 3©: a) ves niklpsti drobiž kraljevine Srbije in Črne gore po 5 in 10 par, skovan do leta 1916; b) drobiž iz kovine >gama« kraljevine SHS po 5 in 10 par, nakovan leta 1920; c) drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz nikla po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 10 in 20 vinarjev in železni drobiž po 20 vinarjev. Drugi drobiž, ki tu ni naštet, se ne bo zamenjal. 2. Ves gori navedeni drobiž se bo zamenjal po nominalni vrednosti, to je po vrednosti, ki je na novcu označena razen avstro-ogrskih železnih novcev po 20 vinarjev, ki se zamenjajo po 5 par za kes. 3. Zamenjava se bo vršila na vseh blagajnah davčnih uprav. 4. Za zamenjani drobiž se bodo v prvi vrsti dajali 25 parski novci, če teh ne bo dovolj, pa 50 parski, novi po dinarju in 2 dinarja. 5. Drobiž, ki ga bo kdo prinesel v zamenjavo, bo moral biti zložen v zvitke po vrsti drobiža, na zvitkih pa mora biti označena vrednost vsebine. Za večje količine morajo stranke prinesti specifikacijo drobiža po vrstah in vrednosti z označbo celotne vsote, ki jo pred-lože v zameno. 6. Zamenjava drobiža se bo začela takoj in bo trajala do vštetega 30. novembra 1932. Po 30. novembru 1932 se zamenjava ne bo več vršila, nezamenjani kovinasti drobiž pa bo takrat prestal biti zakonito plačilno sredstvo. * * * NAPREDEK V DOMAČI INDUSTRIJI Tvrdka A. Westen d. d. v Celju izdeluje prešane radiatorje iz jekla. Jekleno pločevino /.a radiatorje izdeluje Kranjska industrijska družba na Jesenicah in so vsled tega ne samo radiatorji, ampak tudi materija!, iz katerega se izdelujejo, popolnoma domači, na kar opozarjamo vse interesente, ki so doslej ta predmet uvažali iz inozemstva. Kolebanje na svetovnem blagovnem trgu Po oslabelosti v novembru in decembru je bil položaj na svetovnem blagovnem trgu v januarju bolj miren. Ob neprestanem, a ne premočnem kolebanju so se nekatere blagovne vrste (žito pod vodstvom pšenice, kava, bombaž, volna, lan, baker in cin) v ('eni nekoliko utrdile; deloma so to povzročile manipulacije, tako pri kavi in bakru, deloma je bilo pa poživljenje reakcija na decemberske globinske cene kot n. pr. pri volni, lanu in činu. Nekateri drugi proJukti so pa zopet na ceni izgubili, ker ni bilo zadostnega povpraševanja, tako Butovo maslo, maslo, slanina, olja, džuta, konoplja, svila, cink in kavčuk. Splošni tržni položaj je trenutno pod vplivom še zmeraj padajoče porabe in ameriške politike glede pocenitve denarja. Gospodarska vojska, ki jo vodi v zadnjem času ves svet, mora seveda konsum-ni standard nadalje znižati, če se ne posreči odstranitev povzročiteljev ohromelosti. Na drugi strani, je treba videti v novi ameriški ustanovitvi finančne korporacije vojno napoved preveliki deflaciji in pogumen poskus za poživljenje ameriškega gospodarstva potom odtajanja nekaterih zaledenelih aktiv. Svetovni žitni trgi so ob lahnem kolebanju vztrajali v precej dobrem razpoloženju, vendar pa kupčija ni mogla zadobiti večjega obsega. Špekulativni sunki so hitro zopet omagali, ker so se ponudbe \ deželah južne polobte ojačile. Uvozno omejitve v Evropi nam pojasnijo počasno eksportno kupčijo. Živahnejšo kupčijo ši obetajo proti koncu eksportnega leta. Na trgih kave se je ozdravljenje nadaljevalo, ker je bila Brazilija v svojih zahtevah skrajno nepopustljiva. Vidne svetovne zaloge kave so znašale na koncu preteklega leta 35 milijonov vreč, kar je dosedanji rekord. V zvezi z nadaljevanjem brazilske politike kavuega uničevanja se pričakuje v najbližnjem času zmanjšanje svetovnih zalog. Vsled močnih razlik v mišljenju Kube in Jave glede izvedbe Chadbournovega načrta in valed preložitve konference mednarodnega sladkornega sveta je padel svetovni sladkorni trg v nov položaj negotovosti. Vsled poslabšanja splošnega položaja v zadnjem č£tsu bosta morali Kuba in Java leta 1933 produkcijo hočeš nočoš omejiti. Na svetovnem trgu surovega kavčuka je bil statistični položaj nespremenjeno neugoden. Vidne svetovne zaloge so dosegle rekordni obseg 635.0C0 ton. Pri tem znaša mesečna rad produkcija še zmeraj 10.000 ton. V preteklem letu so narasle zaloge v Ameriki od 202.000 na 323.000 ton ali za 60 odstotkov! Če se upanje na uspeh an-gleško-nizczemfkih restrikcijskih pogajanj ne bo izpolnilo, se novi padci cen ne bodo dali preprečiti. Odporna zmožnost ameriških bombaževih trgov se da razložiti iz rezerviranosti farmerjev in iz popuščajočega pritiska bank na lastnike bombaža. Kar se tiče bodoče omejitve areala, se bo treba varovati pretiranih pričakovanj. Dalje moramo upoštevati bogate in zelo cenene ponudbo s strani delovnih moči. Po padcih v novembru in decembru so si volneni trgi sedaj nekoliko opomogli. Tako na londonski avkciji kot na prekomorskih trgih, se je javilo živahnejše nakupno zanimanje od strani Japonske, Anglijo in evropskega kontinenta. Nemški kupci so bili ovirani po težkočah deviznih nabav. Kočljiv je še zmeraj položaj Južnoafriške unije. Pridržanje zlatega standarda je dovedlo tam do nenavadno visokih zalog, ki so javile svoj vpliv tudi že v Londonu. Zelo živahna kupčija se je razvila na vzhodnoevropskih trgih Innu. Rusom so se v zadnjih treh tednih posrečili laključki do 30.000 ton; kupci so bile angleške, francoske, nemške in češkoslovaške predilnice. Znaki nekoliko večje porabe so bili opaziti na trgih cina (bela pločevina, av-tomobitna industrija). Vidne svetovne zaloge cina so kazale do zadnjega časa lahko dvigajočo se tendenco. — Problem bakra se mora označiti še zmeraj kot nerešen. Nasprotje ined ameriškimi producenti in drugimi obstoji še nadalje in je glede izvedbe novega bakrenega dogovora sodba skeptična. — Zaloge mednarodnega kartela cinka, ki so se v novembru znižale na 185.000 ton, so se vsled majhnega povpraševanja na koncu decembra zopet zvišale na 189.300 ton. Tu podamo še seznam o razvoju cen na običajnih borzah v običajnih enotah in kvalitetah: Blago Pšenica Borna Chicago si 06-25 II 55-50 • -M C co «0 cs t-5 vH 57-50 Rž Chicago 56-50 44-00 46-00 Kava Newyork 6-31 7-00 7-12 Sladkor Ne-wyor.lt 1-30 1-06 1-04 Surovo maslo Kopenhageo 207 2-18 1-90 Bombaž Newyork 085 o-io 6-80 Svila Lyon 125-00 120-00 108-00 Volna Bradford 25-00 24 00 23-00 Baker Newyork 7-00 6-50 7-50 Cirile Newyork 3-20 3-17 340 Srebro London 21-06 20-69 19-06 Kavčuk London 306 3-06 300 Ogrsko gospodarsko pismo Ogrski ministrski predsednik in finančni minister sta opetovano izjavila, da se mora morebitna inflacija preprečiti z vsemi sredstvi. Vlada gre celo korak naprej in vodi strogo deflacijoni-stično politiko. S tem Je ohranila notranjo nakupno moč pcngoja. Sedaj pa nastaja vprašanje, če ne bo deflacija pospešila skrčitveni proces v vsem gospodarskem življenju in s tem poostritev gospodarskih stisk. Denarni zavodi, zlasti na deželi, ne morejo dati svojim klientom nobenih novih kreditov več in morajo obstoječe kredite odpovedati, tako da debitorji v znatni meri kopnijo. Hranilne vloge so se do konca decembra znižale za 115 milijonov pengb, vloge na tekoči račun za 158 milijonov, čeprav se je v tekočem letu gibanje vlaganja zopet ugodneje oblikovalo, morajo denarni zavodi še nadalje strogo misliti na lik.vidnost. Zato mora raču. niti gospodarstvo z nadaljnim zoženjem. Poleg kreditnih omejitev bank vpliva ovirajoče tudi omejitev blagovnega kredita. Skoraj na vsej črti moremo opazovati preokrenitev od kreditne kupčije na blagajniško kupčijo. Mnogo nelikvidnih tvrdk, ki so se doslej s pomočjo blagovnega kredita držale nad vodo, Je moralo sedaj plačila ustaviti in iskati rešitve v prisilni poravnavi, številne in-solvence zadnjih mesecev niso povzročene le po slabši kupčiji, temveč morda v še večji meri po odtegnitvi blagovnega kredita. Prelevitev na blagajniško kupčijo v blagovni trgovini Je pospešena vsled izločitve inozemske konkurence. One industrije, ki vsled deviznih predpisov obvladajo domači trg, zlasti tekstilna, usnjena in luksuzna industrija to se mogle vsled izločen j a blagovnega kredita pri bankah razdolžiti; tako so mogle nekatere industrije v kratkem Času odplačati 5 do 10 milijonov pengd dolga. Ta preokrenitev v rentabilnosti posameznih podjetij bo morda omogočila v bančnih bilancah ugodno spremembo v ocenjevanju posameznih udeležb. Novi Sad za skupne zbornice Dne 17. t m. se je vršila plenarna seja obrtnega odseka Trgovsko-obrtne in industrijske zbornice v Novem Sadu, na kateri je imel glede vprašanja ločenih ali skupnih zbornic g. dr. Pendžič, predsednik obrtnega odseka, govor, v katerem je izvajal: Z ozirom na predstoječo konferenco obrtnih udruženj, ki se bo vršila ‘24. t. m. v Beogradu, je potrebno, je izvajal g. Pendžič, da se mi danes izrečemo, ali smo za sistem skupnih ali ločenih zbornic. Poudariti je treba, da moramo smatrati našo Trgovsko in industrijsko ter obrtno zbornico kot najlepšo pridobitev, ki so jo etekJli vojvodinski gospodarski krogi po osvoboditvi; ta zbornica nam omogočuje, da morejo gospodarstveniki njenega področja in med temi tudi obrtniki, reševali medsebojna vpi-ušanja, ki tangirajo njih življenjske interese. Novi obrtni zakon pa je ustvaril popolnoma nejasno in motno situacijo tako, da ne vemo danes, pri čem da smo, kljub temu, da je gotovo, da mi še imamo svojo zbornico, da se pa lahko zgodi, da bomo zamenjali nekaj gotovega z negotovim. Mi obrtniki ce nikakor ne moremo pritoževati, da bi ne bili naši interesi dovolj dobro zastopani v sedanji skupni zbornici. Vsi morebitni malenkostni spori, ki so nastali med obrtniki na eni strani ter trgovci in industrije! na drugi strani, so se mirno izgladili ter smo skupno lahko za-et -pali naše interese pred vsemi oblastvi. Prav posebno pa moramo omeniti, da je zbornica posvečala veliko pažnjo vzgoji Glede določitve dividend denarni zavodi letos ne bodo enotno nastopili. O petih denarnih zavodih je že danes znano, da njih dividenda letos ne bo dosti manjša kot Je bila lani. Pri drugih bankah se sliši mnenje, da negotovost glede bodočega razvoja splošnega gospodarskega položaja letos ne dopusti nobenega dividendnega izplačila in da je bolje, če se dobiček nakaže rezervam. To velja zlasti za one zavode, ko-jih delnice se nahajajo pretežno v inozemskih rokah. Inozemski veledelničar. ji so mnenja, primorani seveda, da je zvišanje notranje vrednosti delnice zanje boljše kot izplačilo dividende. V zadnjem času je sklenilo več mest, da se bodo glede na sedanje nizko stanje Speyerjevega mestnega posojila poskušala s pokupom svojih obligacij razdolžiti. — Speyerjevo posojilo, emitirano z 89 oziroma 93-5 odstotki, koleba danes v Newyorku med 25 in 30 odstotki. — Odkup po takem tečaju bi bil seveda zelo ugoden; ker je pa v Ogrski sami teh obligacij le malo in ker Narodna banka za odkup na newyorškem trgu ne more dati na razpolago potrebnih deviz, se bo ceneno razdolženje ogrskih mest komaj dalo izvesti. Glavno mesto Budimpešta ja zamudilo zopetni nakup svojih predvojnih dolgov, ki so nizko notirali. Pred nekaj leti je pokupila Poštna hranilnica, očividno po naročilu finančnega ministra, po nizkem tečaju večji del 5 odstotnega prisilnega posojila, od katerega je bilo v obtoku 63,500.000 pen-go. Vsled teh nakupov je padel tečaj na 63 odstotkov. Denarna stiska je pa prisilila državo, da je nakupljene kose dala zopet na trg, in danes ima ta renta precej nizek tečaj, če bi imela država denar, bi bilo danes odplačilo tega posojila z zopetnim nakupom obligacij še veliko lažje, in s tem povzročeni višji tečaj te rente bi ustvaril tudi ugodnejše razpoloženje za morebitno novo prisilno posojilo. obrtniškega naraščaja ter je prirejala strokovne kurze, kakršnih trgovci niso bili niti deležni. V naši zbornici moramo gledati le našo sigurno strokovno ustanovo. Ko sd pa danes hoče spremeniti sistem zbornic, treba je pri tem gledati, da se ne obnemeni našega obrtnika niti za paro več, kakor je sedaj obremenjen. Ne smemo namreč pozabiti, da imamo obrtniki zelo mnogo skupnih stvari z industrijalci in trgovci. Vprašam vas, zakaj je potrebno nameščati tri davčne strokovnjake za vsako izmed treh gran posebej, če lahko ta posel opravi en sam? Čemu trojen izdatek za strokovnjaka za promet, za pošte, telegraf in telefon, za carine, za statistiko, če je zadosten en sam? Prav isto je z materijalnimi izdatki za strokovno biblioteko, za nabavo katastra, za vodstvo registra, za blagajno, za najem nino poslovnih prostorov, za konference, potne stroške itd. Vsi ti stroški se delijo v skupnih zbornicah med trgovci, indu-strijci in obrtniki, sorazmerno njih ekonomski moči, med tem ko bi vse te stroške moral plačati v ločeni zbornici obrtnik sam. Pa tudi trgovci in industrijalci, ki si žele skupne zbornice, bi imeli korist, če so delujemo z njimi tudi mi, kajti čim močnejši je zbornica, tem večji vpliv lahko ima. Nasprotno pa bi tudi trgovci in industrijalci, če bi bili udruženi v ločeni zbor-nii, lažje bili v stanu doseči večje uspehe kot mi sami. Razen tega bi se naši odnošaji s trgovci in industrijalci pri sistemu loče- nih zbornic poostrili ter bi trgovci in industrijalci v tem primeru tembolj brezobzirno branili svoje interese na .šk /do našim. Spor bi tako postal javen in vedno bolj ostre. Današnje razmere pa nujno zahtevajo, da smo vsi solidarni. Tudi vprašanje sedeža zbornice je z ozirom na določbe zakona o obrtih popolnoma negotovo. Za nas je pa jasno, da Novi Sad mora imeti svojo zbornico, čeprav obstoja bojazen z ozirom na bližino Beograda, da take zbornice ne bomo imeli. Novi Sad je važen gospodarski, upravni in kulturni center, vsled česar mu zbornica nujno pri-tiče. Govornik se je nato izrekel še proti konferenci, ki se bo vršila v Brodu na Savi, češ da nikakor ne gre staviti v en koš glas onega, ki zastopa 50 članov z onim, ki jih zastopa 23.000. Končno je bila sprejeta resolucija, ki se glasi: >Pleiiurn obrtne sekcije Trgovsko - industrijsko in obrtne zbornice v Novem Sadu, ki je razpravljal o vprašanju sistema in sedežev zbornic, je mnenja, da so interesi obrtnikov najbolje zastopani v skupnih zbornicah in zato sklene, da ostane v skupni Trgovsko-industrijski in obrtni zbornici v Novem Sadu.« IZPREMEMBA V CARINJENJU LEPENKE »Službene novine« prinašajo izpremein-be v carinski tarifi glede carin na lepenko glasom tar. post. 442. Nadalje se popolnoma izpremeni klasifikacija lepenke na podlagi načina izdelave. Carinska postavka 442 se glasi sedaj tako-le: 442. Karton (lepenka) v teži nad 200 gramov na 1 m2. 1. Nebarvaua, nepremazana in nenatop-Ijena v prirodni sivi, rjavi, beli ali rumeni barvi in prost karton iz tekstilnih materij a) v polah ročne izdelave make. 20, minimalno 15 zlatih Din za 100 kg, b) v polah in omotih strojnega izdelka 25, oziroma 17. 2. Premazan ali natopljen s katranom, asfaltom, firnežem, oljem in podobnimi materijami. 25, oziroma 20. 3. V masi barvan, z ene ali obeh strani prevlečen s papirnim slojem, premazan z belo ali drugo barvo, lepenka izdelana iz beljene ali nebeljene celuloze v prirodni barvi ali pobarvan 35, oziroma 30. 4. Rožnat, vulkaniziran, valovit, plisi-ran, ubran in podlepljen z nepremazanim in nenatopljenim kartonom in slična 40, ozir. 30. 5. Lakiran, izdelan s prešanjem ali tiskanjem (desiniran), fotografično ali slikarsko (bristolski), prevlečen s katerokoli vrsto papirja razen omenjene v točki 3. 50, ozir. 40. * * * PREUREDITEV TERITORIALNE PRISTOJNOSTI TEHNIČNIH RAZDELKOV V NAŠI BANOVINI S svojim rešen jem z dne 5. t. m. br. 416 je gospod minister za zgradbe odredil, da se glede izvajanja tehničnih poslov: 1. kočevski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Novem mestu in prideli tehničnemu razdelku v Ljubljani; 2. čabarski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Ljubljani in prideli tehničnemu razdelku v Ogulinu! 3. sreza Črnomelj in Metlika izločita iz pristojnosti tehničnega razdelka v Karlovcu in pridelita tehničnemu razdelku v Novem mestu; 4. dravograjski srez izloči iz pristojnosti tehničnega razdelka v Celju in prideli tehničnemu razdelku v Mariboru. Preureditev teritorialne pristojnosti prizadetih tehničnih razdelkov v smislu zg •-nje odredbe mora biti izvršena najkasneje do °0. februarja. Banič Dragutin, izdelovatelj tamburic, Sisak, Gajeva ulica 60, želi stopiti ▼ kup-čijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci in trgovci glasbenih instrumontov v svrho ponudbe svojih lastnih izdelkov, kakor tamburic, glasbil, glasbenih potrebščin itd. Za izvoznike jajc in perutnine. — Tvrdka »S. I. R. P. I.« Societžt Italiana Rappresen-tanze Prodotti Industriali, Milano 3/31, Cor-so Magenta 52, Italia, želi stopiti v kup-čijske zveze s tukajšnjimi izvozniki jajc in perutnine, ki bi lahko pod ugodnimi pogoji izvažali te predmete grosistom v Milano. Ponudbe v francoskem jeziku je nasloviti direktno na prej navedeno tvrdko. Zlati standard v U. S. A. hočejo po izjavi neke bančne avtoritete na vsak način obdržati in ni govora o njegovi opustitvi. Lesne eksportne organizacije Finske, Švedske in Rusije so se pogajale v Stockholmu glede eksporta, a so se pogajanja prekinila, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma o kvotah eksporta. Ruski bombaž so pričeli v velikih množinah kupovati v Angliji; mnogo kupuje zlasti Lancashire Colton Corporation. Srednjeevropska skupina Mednarodne zveze surovega jekla bo svoj teritorialno-zaščitni dogovor podaljšala, kakor pravi poročilo iz Breslave. »Matin« je prešel v last francoske železne in jeklene industrije, ki je koncentrirana v »Comitč de Forges«. Nove nemške carine na uvoz surovega masla so izzvale velik odpor prizadetih držav (Danska, Anglija, Poljska) in preti nevarnost carinskih vojsk, ki bi bile spričo nemškega eksportnega previška za Nemčijo nevarne. Zunanja trgovina Češkoslovaške je v preteklem letu nazadovala: uvoz 11.489-2 milijonov Kč proti 15.714-5 mil. v 1. 1930, izvoz 13-140 proti 17.473-7 milijonom. Bilanca za leto 1931 izkazuje aktivnost 1650-8 mil. Kč proti 1759-2 mil. v letu 1930. Trgovska bilanca Italije v preteklem letu kaže veliko nazadovanje uvoza in izvoza: uvoz 11.624 milijonov lir proti 17.346 milijonom v letu 1930, izvoz 10.040 proti 12.119 milijonom. Grčija hoče dobiti večje inozemsko posojilo za naložbo v produktivnem delu. Balkanska trgovska zbornica bo imela svoj sedež v Carigradu in bo imela šest sekcij: za trgovino, industrijo, plovbo, finance, transportstvo in zavarovalništvo. Novo čebelarsko zadrugo so ustanovili v Novem Sadu. Brezposelnost v Sloveniji se ceni na 35 tisoč oseb. Za tako majhno deželo pač zelo visoko število. Cena bencina v U. S. A. zopet pada; prav tako so po novemberskem in decem-berskem dvigu pričele podati Uidi cene v Rumuniji. Zelo poceni konji so v poljski Voliniji, po 30 do 40 zlotov; v nekem okraju ob ruski meji so jih prodajali celo po 3 do 7 zlotov. 1 zlot je dobrih 6 Din. Pasivnost švicarske trgovske bilance v znesku 904 mil. frankov je krita že z uvozom zlata v znesku 1140 milijonov frankov. Na svetovnem trgu kalija je nastopil nov dobavitelj, in sicer v Palestini, kjer bo mogla tamošnja tovarna producirati na leto ca. 200.000 ton kalija. Tovarna broma v Palestini je že eno leto v obratu in bo krila večino angleške porabe. Cene vžigalic v Franciji bodo zvišane v kratkem za 5 oz. 10 centimov, vsled česar se bodo državni dohodki pomnožili za več ket 80 milijonov frankov na leto. Evropske efektne borze, ki so zborovale že lani 27. julija v Parizu, so zborovale te dni v Bruslju, da vzpostavijo medsebojne stalne stike in da po možnosti olajšajo obtok vrednostnih listin med posameznimi deželami sveta. Za ustanovitev filijalk v Angliji prihajajo na angleško trgovsko ministrstvo stalno vloge inozemskih tvrdk. Že 20 inozemskih tvrdk se je odločilo za gradbo podruž-niških tovarn v Angliji, da se izognejo visokim angleškim carinam. Centralna banka v Ecuadorju nameravi. opustiti zlati standard. Kot vzrok se nava ja jo zgube, vsled razvrednoteni funta. Uvoz pšenice v češkoslovaško je znaša lani 417.000 ton proti 201.000 tonam v leti 1.980. uvoz rži pa 199.000 ton proti 12.00C tonam, skupaj torej 616.000 ton proti 303 tisoč tonam. Že724 urah S S™; klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Pri dunajskemu kredit, zavodu bodo na novo odpovedali službo 300 uradnikom; poleg tega se je 100 uradnikov prostovoljno odpovedalo. Angleška banka ima za 357 8 mil. funtov v obtoku se nahajajočih bankovcev zlato kritje v znesku 120-8 mil. funtov. M AS r-j čete .929 čete L931 jan. 132 *"S rt" Ul • vH ■ 05 to v-t N N O rH 1026 500 366 378 1568 92'0 50‘7 589 133 8 565 309 346 1045 512 273 28'5 1095 710 30'4 31'0 1010 68'7 408 422 91'4 59'3 41'4 41’6 1083 762 569 576 1240 77T 59'9 62'2 1373 81'3 46T 48'3 Mednarodne borze v znamenju hausse V svetovnem borznem prometu se vrši od začetka tekočega leta splošno gibanje navzgor. Zlasti v tednu od 9. do 16. t. m. so si delniški tečaji zelo opomogli, posebno še v Parizu. Iz delniških indeksnih številk spodaj imenovanih de. setih efektnih borz izračunjenl mednarodni borzni indeks se je v imenovanem tednu utrdil za 5'/2%, v januarju pa za 9°/o na 44-4 odstotkov, pri čemer je indeks leta 1927 enak 100. V prvi vrsti ima navzgorno gibanje svoj vzrok v na-ložnem roku v pričetku leta. Za to tezo govori dejstvo, da se je analogen razvoj mogel opazovati v svetovnoborzni kupčiji tudi v prvih tednih preteklih dveh let. A ta hausse v pričetku leta je trajala lani le do konca februarja, leta 1930 pa do konca januarja, nakar je nanovo sledila tem ostrejša baisse. Tu podamo seznam desetih borz. Konec 1927 = 100 London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Ziirich Dunaj Praga Milan Newyork O v* V i. g, UH Z n. C* J. v/v* s/ ■ 58 9; prvi za njim je bil Bruselj z dvigom od 30-9 na 34 6. Niti ena borza ne kaže RO-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA »KARTOTEKA** d. * o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 Poslabšanje industrijske konjunkture v Avstriji Industrijska produkcija v Avstriji je bila v novembru in decembru razen par izjem v znamenju močnega padanja. Produkcija Železne rude je bila v decembru najnižja v vsem letu. Produkcija surovega železa more delati le z ‘20 odstotki normalne zaposlenosti, produkcija surovega jekla s 30T odstotki, produkcija valjanega blaga z 31‘4 odstotki. Pri zadnjih dveh pomenijo te številke globinsko točko. Odprta naročila težke industrije so padla na 15 odstotkov. Tekstilna industrija je sicer še zmeraj nekoliko ugodneje zaposlena, vendar se je prirastek v zaposlenosti zakasnil in pričakujejo, da bo tudi konjunktura te industrije kmalu odnehala. Izdelovanje papirja je padlo v novembru na minimum let 1930 in 1931. Deloma ima ta padec svoje vzroke v močnih ekspertnih ovirah, ki bodo trajale tudi še naprej, itd. Skupna slika industrije je slika naraščujoče stagnacije. Tudi splošpi gospodarski položaj je v zvezi 9 položajem svetovnega gospodarstva slej k opre j v znamenju depresije. Devizne težkoče ovirajo vse gospodarstvo, nadnje devizne naredbe so posebno otež-kočile eksport. Brezposelnost raste. Zaloge 8e množijo; zlasti postajajo zaloge surovin zmeraj večje. Uvoz je v zadnjih mesecih bolj narastel kot bi bilo to seziji primerno, izvoz je pa bolj padel. Skupnost razpoložlji- vih gospodarskih številk pravi, da bližnji čas najbrž ne bo prinesel zboljšanja položaja. Hranilnice pa kažejo v januarju dvig vlog in se zdi, da je nastopilo med občinstvom nekako pomirjenje. PLAČILNA BILANCA ČEŠKOSLOVAŠKE Po izjavah >Nar. Pol.« so devizni ukrepi v sosednih deželah Češkoslovaške, dalje padec češkoslovaške zunanje trgovine in nazadovanje tujskega prometa povzročili občutno poslabšanje češkoslovaške plačilne bilance. Dočim je bila ta bilanca leta 1928 še z 261 milijoni Kč in leta 1929 z 244 milijoni Kč aktivna, sta izkazali leti 1930 in 1931 občutno poslabšanje aktivnosti. K poslabšanju plačilne bilance v preteklem letu 1931 je pripomoglo poleg rastočega krčenja zunanje trgovine v prvi vrsti padanje nekaterih inozemskih vabit, zlasti razvrednotenje funta in jena ter razvrednotenje skandinavskih deviz. Proti begu kapitala je morala tudi češkoslovaška Narodna banka nastopiti z deviznimi odredbami. Po cenitvah poučenih krogov se ceui vsota v inozemstvu zamrzlih češkoslovaških kreditov na ca. 3 milijarde Kč, med njimi 900 milijonov Kč v Nemčiji, 800 milijonov v Avstriji in 250 milijonov v Ogrski. \ TOpOIDOJjJ. Devizno tržišče Tendenca nestalna. Promet Din 11,661.897*60. Devizna kupčija je tekom minulega tedna nekoliko bolj oživela in je bil na po-edinih borznih sestankih dosežen dnevni promet od preko enega do tri in pol milijona dinarjev, kot je razvidno iz sledeče tabele: valute 18. jan. Din 3,409.206*34 Italija—Curih 19. jan. Din 1,142.805*58 lalija—Praga 20. jan. Din 1,326.564*74 New York—Curih 21. jan. Din 2,595.977*10 New York—Praga ‘22. jan. Din 3,167.138*79 New York—Praga Najmanjši dnevni devizni promet je izkazal torkov, največji pa ponedeljkov borzni sestanek in so na poedinih dnevih prevladovali zaključki v New Yorku, Pragi, Curihu ter deloma v Italiji. Od celotedenskega prometa odpade tokrat na zaključke v privatnem blagu le 2*872 milj. dinarjev in sicer Italije (1*291 milj. Din), New Yorka (574.000 dinarjev) in Pariza (419.000 dinarjev), dočim je posredovala Narodna banka največ v New-Yorku (za 2*693 milj. Din), Pragi (za 2*621 milj. Din), Curihu (za 1*921 milj. Din), man je v Trstu (983.000 Din), Parizu (za 336.000 Din) in v Londonu (za 236.000 dinarjev). V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom minulega tedna v posameznih devizah naslednji promet (vse v milijonih dinarjev): Nevv York 3*267 (2*007), Praga 2*703 (0*524), Trst 2*274 (1*142), Curih 1*997 (1*167), Pariz 0*755 (0*042), London 0*520 (0*268), Berlin 0*114 (0*197), Dunaj 0*016 (0*835) in slednjič malenkost Amsterdama in Bruslja. Devizna tečajnica pretečenega tedna kaže po sledeči tabeli: Dne 19. jan. 1932 Denar Blago Amsterdam 2261*96 2268*80 Bruselj 783*21 785*57 Curih 1097*28 1100*55 London 194*36 195*96 New York ček 5599*98 5616*98 New York kabel — — Pariz 221*18 221*84 Praga 166*45 166*95 Trst 280*44 28*2*84 Dne 22. jan. 1932 Denar Blago Amsterdam 2262*51 2269*35 Bruselj 783*43 785*/9 Curili 1097*25 1100*55 London 193*98 195*58 New York ček 5601*36 5618*36 Nevv York kabel 5623*36 5640*36 Pariz 221*29 221*95 Praga 166*56 167*06 Trst 282*02 284*44 čvrstejšo tendenco, malone vseh deviznih tečajev, izvzemši Curiha, ki je bil na vseh borznih sestankih pretečenega tedna trgo-van na neizpremenjeni bazi 1097*25 za denar in 1100*55 za blago, dočim je edini London od ponedeljka na petek za nekaj točk popustil. Notic ostalih deviz ni bilo. Devize Berlin, Dunaj in Budimpešta še vedno niso beležile na tukajšnji borzi. Efektno tržišče Tendenca še vedno mlačna, brez zaključkov. Notice Stavbne družbe in Kranjske industrijske družbe so tudi v minulem tednu beležile nespremenjeno, dočim je bil nuden Blair po teh-le tečajih: 8% od ponedeljka do srede po 57—, 56*—, 55 , na zadnja borzna dneva po 54*—; in 7% po 49— dne 18. t. m., po 48— dne 19. t. m. Na ostale borzne dneve po 47*—. Lesno tržišče Situacija slaba. Situacija na lesnem trgu se še ni zboljšala. Oddaja mehkega lesa v severno Italijo je pri nas popolnoma izostala, ker italijanski kupci lahko krijejo vso potrebo v Avstriji vsled ugodnega tečaja šilinga, ker je v privatnem prometu v Italiji tečaj šilinga po Lit. 2—2*10. Vsled tega naravno naročila pri nas za enkrat izostajajo. Povpraševanje je pri nas le po takem blagu, ki se vsled težkih dimenzij v Avstriji ne dobi. V trdem lesu je nekoliko boljše, ker trdega lesa v Avstriji občutno primanjkuje. V bukovini sc išče le suho blago. Sezona v drvah je minula in je povpraševanje znatno popustilo. Povpraševanja: 1. ca. 1.500 komadov antenel smrekovih, in sicer: 9 m ca. 300 kom.. 10 m ca. 300 kom., 11 m ca. 300 kom., 12 m ca. 300 kom., 13 m ca. 300 kom. — 2. ca. 150 m3 anten smrekovih od 14 do 25 m dolžine. — 3. ca. 100 m3 anten smrekovih od 26 do 35 m dolžine. Blago zelo lepo raščeno (stegnjeno), ravno, popolnoma zdravo, brez bul in defektov, sveže sečnje, ne-obeljeno. Antenele od 9 do 13 m morajo biti debele ca. 11 do 14 cm spodaj, antene od 15 do 18 m morajo biti debele ca. 15 do 20 cm spodaj, od 11 do 25 m morajo biti debele ca. ‘22 do 40 cm spodaj, in tako naprej proporcionalno z ozirom na njihovo dolžino in premer. Antenele morajo biti v vrhu špičaste, medtem ko morajo biti antene očeljene. — Cena: za antenele naj se glasi za komad in za antene za m3. Vse franko vagon prihod Sušak pristanišče z navedbo čimprejšnje dobave. Plačilo: na podlagi nepreklicljivega akreditiva. Breza sveže sečnje, neobeljeno, v vrhu od 10 cm naprej, dolžina 90 cm. Franko meja Postojna tranzit. 1 vagon 12X60 111111 jelovih letev, 1 do 4 m dolžine (stopnjevale od 25 do 25 cm), ostro-robo, paralelno, očeljeno, vezano. Franko meja via Postojna tr. Mecesen: 10 m3, ‘20 mm, dolžine 8 111 in več, širina ena tretjina od 18 uim naprej, dve tretjini od 25 cm naprej. 12 m3 25 min, širine kakor zgoraj, dolžine sorazmerne 4, C, 8, 10 m, 15 m3 desk 30 mm, širine kakor zgoraj, dolžine sorazmerne 4, 6, 8, 10 m, 50 m3 55 111111. vse 4 m, širina od 16*5 cm ali povišati 5*5 cm vsako širino. Mecesen ni treba da je suh in pri 20 mm ni treba, da je obrobljen in za to debelino 20 mm se tolerira tudi nekaj krivega. Vse drugo lepo izdelano, obrobljeno. Kvaliteta tom-bante. Prevzem na licu mesta. Postojna tr. 2 vagona bukovih plohov, 25 mm polnomer-nih, II. kvalitete, popolnoma suho. Cena franko vagon nakladalna postaja. 1 mešani vagon suhega lesa, in sicer: jelša, javor, hrast, lipa, vsakega ca. po 5 m3, debeline od 50 mm naprej. I.—II. kvalitete, lepo široko in dolgo blago. Jelša se lahko izključi. Franko italijanska meja. 60 m3 belega javorja, večina 60 mm debeline. Navesti dolžine in širine ter najnižio ceno in opis kvalitete. Franko Sušak pristanišče. 100 m3 hrastovih bulsov, samo slavonske produkcije, kvaliteta I., suho, izključene izpadajoče grče in globoke razpoke, svetle barve, elastično, dobre rasli, teža m3 do 850 kg. Tolerira se do 5% kratke robe. sicer vse v trgovskih dolžinah in debelinah. Franko vagon meja via Postojna tr. 100 m3 oreha, L—II. kvalitete, od 60 do 100 mm debeline (vsaj 50% 80 in 85 mm debeline). Suho, merjeno na polovico oblice, temne barve, kompaktno, teža m* 750 kg. Franko meja via Postojna tr. 2 vagona dog za sode za tobak, smreka, jelka, suho, dolžine 1*50 m, 3 m, 4*50 m, 6 m, širina od 7 do 12 cm. Debelina 17 do 18 mm. Zdravo. Franko Sušak pristanišče. Tečaj 27. januarja 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amrierdam 100 h. fodd. 2260*26 2271*61 Berlin 100 M —•— —*— Bruselj 100 belg . , , . 78352 787*46 Budimpešta 100 pen"5 —•— —•— Cui 100 fr 1096*15 1101*65 London 1 funt ... 194*25 195*85 Newyork 100 doL, kabel —*— —•_ Newyork 100 dolarjev . 5595*73 5623*99 Pariš 100 fr 221*14 222*26 Praga 100 kron 166*14 167*26 Stockholm 100 Šved. kr. —•— - *— Tret 100 lir 280*88 283*28 Dobave. Direkcija drž, rudnika Banja Luka sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3 parov nepremočljivih čevljev; do 11, februarja t. 1. pa glede dobave 10.200 kg krušne moke. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov kompletnih bencinskih varnostnih sve-tiljk. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dno 4. februarja t. 1. se bc vršila pri Upra- vi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede dobave 750 kg jeklenih žebljev za čevlje. (Oglas je na vpogled v’pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorci pa pri isti upravi.) Dobave. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave hrastovih kretniških pragov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Veletrgovina A. Šarabon y Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za diSave z električnim obratom ■ o T e 1 e f o 26-66 KUVERTA'« 17UBL1AN& TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA KUŠE|E vse/l vrsl por folog rafij ah* ali risbah i*f vrif uje naj sol id n gj£e ki iš €9 mu ST-D1U HUB LIANA DAIMATIN0VA13 GRADBENO PODJEI1E II TEHNIČNA PISARNA • * MIROSLAV ZlIPAi - Ljubljana STAVBENIK Poštni ček. račun 5fcv. 12.834 Telefon štev. 2103 n . vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Trfmlčna mnen”a • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete In vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po smernih cenah T1SKAR1A MERKUR IjUBLjAMA, Gregorčičeva ulica 25 Telel. 2552. Im večja aarettla zahtevajta pzaračaaa 1 ♦ RAZGLAS Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 15)28, št. 1440*2/1 II., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnih treh mesecev in sicer od 20. maja 1931 do 19. avgusta 1931 naslednje nove legitimacije: 358. Martelanc Hinko, Ljubljana — Celjska milarna, družba z o. z., Celje. 359. Fridel Vinko, Kandija pri Novem mestu — Habbe Otmar, agentura in komisija, Novo mesto. 360. Špitaler Franc. Novo mesto — Habbe Ot- mar, agentura in komisija, Novo mesto. 361. Zemljič Anton, Brdo pri Konjicah — »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, Ljubljana. 362. Nakopaj Ignac, Ljubljana — Bulc & Co. »Adana« družba z o. z., založniška in propagandna družba, Ljubljana. 303. Krive Alojzij, Zalog — Naglič Brata, tovarna ščetk in čopičev, Šmarca pri Kamniku. 364. Kovačič Arnold, Dvor — Tehnični biro »Tehna«', družba z o. z., Ljubljana. 365. Zagorcih Smajl, Ljubljana — »Teheran« Mušan Mutevelič, orijentalni salon, Ljub-Pana. 366. Salibašič Alif, Ljubljana — »Teheran« Mušan Mutevelič, orijentalni salon, Ljubljana. 367. Mrzi jak Bogoslav, Skrije vo — Zdravilišče Slatina Radenci. 368. Rašula Svetozar, Ljubljana — Dr. Wer- ther Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana. 369. Krečič Alfonz, Črnuče — »Alko« družba z o. z., izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana. 370. Svete Martin, Moste pri Ljubljani — Go- spodarska zveza, r. z. z o. z., Ljubljana. 371. Ertulj Leopold, Mala vas — Kristan Loj- ze, tovarna sukna in pletenin, Zapuže. 372. Paulič Nikola R., Osijek — Prometna bančna družba z o. z., Maribor. 373. Cigoj Anton, Bled — Sok Ivan, agentura in komisija, Jesenice. 374. Polanc Franc, Ljubljana — Naglič Brata, čevljarstvo, Žiri. 375. Gostinčar Maks, Ljubljana — Vitek Josip, trgovina s kanditi na debelo, Ljubljana. 376. Palek Karol, Maribor — Legat Ivan, trgo- vina s pisalnimi stroji, Maribor. 877. Kantužar Rudolf, Celje — Novak J., trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Celje. 378. Kantužar Franc, Celje — Novak J., trgo- vina s šivalnimi stroji in kolesi, Celje. 379. Alkalay S. M., Sarajevo — »Totra« druž- ba z o. z., tovarna trakov, Ljubljana. 380. Križanec Dragutin, Ljubljana — Manu- faktura »Rekord«, Ljubljana. 381. Mondschein Ivo, Ljubljana — Manufaktu- ra »Rekord«, Ljubljana. 382. Kgpač Rudolf, Ljubi ana — Manufaktura »Rekorde, Ljubljana. 383. Simončič Miloš, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. 384. Blenk Robert, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. 385. Benedek Hilda, Maribor — Tomaschitz F., tovarna nožev, Maribor. 386. Bihorac Ibrahim, Zenica — Tovarna mo- tvoza in vrvarna d. d., Grosuplje. 387. Vrcvoc Janko, Rečica-Bled — Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana. 388. Meier Julij, Maribor — Gusel Adalbert, veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor. 389. Kovačič Vincenc, Maribor — Tomaschitz F., tovarna nožev, Maribor. 390. Požar Marija, Maribor — Škof Maks, trgovska agentura, Maribor. 391. Sila Andrej, Ljubljana — Medič-Zankl, družba z o. z., tovarna olja, firneža, lakov in barv, Ljubljana. 392. Lesar Alojzij, Goričavas pri Ribnici — Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. 393. Altaraz Isar R., Split — Kunc Josip & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana. 394. Konig Friedrich, Ljubljana — Dr. Wer- ther Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana. 395. Bočko Alojzij, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. 396. Herga Franc, Ljubljana — Brata Naglič, čevljarstvo, Žiri, 397. Jurič Edvard, Celje — Lešnik Fr. Ks., glavna zaloga Maggijevih izdelkov, Maribor. 398. Hrovat Jakob, Tomačevo pri Ljubljani — Stramšak Fany, prodaja praška za po-končavanje škodljivih mrčes, Dev. Mar. v Polju. 399. Srcdenšek Antonija, Maribor — Promet- na družba z o. z., Maribor. 400. Si cviček Jaroslav, Šmartno pri Litiji — ikrboršek J., tovarna čevljev, Tržič. 401. Slav'.o Franjo, Maribor — Leban Fran, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. 402. Selimliodžič Mchnied A., Mostar — Celj- ska i lilarna, družba z o. z., Celje. 403. Novljan Julij, Medvode — Sok Ivan, trgov- ska : gentura, Jesenice. 404. Podborfek Franc, Loka pri Mengšu — Slamnikarska in klobučarska zadruga, reg. z. z o. z., Mengeš. 405. Vcrsec Mihael, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 406. Kokolj Josip, Budina pri Ptuju — Teh- nični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. 4t)7. Štefanski Marija, Maribor — Jugoslovanska tovarna za izdelovanje Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, družba z o. z., Maribor. 408. Acs Frančiška, Novi Sad — Salomon Karol, trgovska agentura, Maribor. 109. Piki Josip, Sv. Jurij ob j. ž. — Smola Ferdo, zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Sv. Jurij ob juž. žel. 410. Zajc Milan, Ljubljana — Gajšek Ivan, po- grebno podjetje in trgovina pogrebnih potrebščin, Ljubljana. 411. Simcrl Franja, Hrastnik — Schapira Joa- chim, trgovska agentura, Ljubljana. 412. Peternelj Franc, Ljubljana — Sitar & Svetek, graverski zavod, Ljubljana. 413. Koželj Štefan, Zagreb — Lešnik Franc Ks., glavna zaloga Maggijevih izdelkov, Maribor. 414. Pliberšek Franjo, Vevče pri Ljubljani — Rohs Ivana, trgovina patentiranih novosti, Maribor. 415. Murn Daniel, Ljubljana — Novak Fra- njo & Komp., trgovina z manufakturo, L!ubljana. 416. Kaiesovič Marko, Zagreb — Dr. VVerther Hinko, izdelovanje umStnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana. 417. Ladstiitter Herbert, Domžale — P. Lad- stiitter & sinovi, tovarna slamnikov in klobukov, Domžale. 418. Potočnjak Živko, Brinje-Lika — »Jugo- special« L. Slanovec, družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 419. Schoner Robert, Trbovlje — Škerbič Mi- loš, krojaštvo in trgovina z manufakturo, Trbovlie. 420. Bunčuga Peter, Zagreb — Milarna in sve- čarna d. d., Ljubljana. 421. Hiindlcr Hermann, Celje — »Importur«, družba z o. z. Anton Lečnik & Herman Hfindler, trgovina z urami na debelo, Celje. 422. Smolo Albert, Ljubljana — Prometna bančna družba z o. z., Maribor. 423. Glažar Krunislav, Sušak — »Jugospeciak L. Slanovec, družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 424. Jurišič Bartul, Zagreb — Medič Zanki, družba z o. z., tovarna firneža, barv in lakov, Ljubljana. 425. Dražič Dragotin G., Beograd — VVosch- nagg Franc i sinovi d. d., tovarna usnja. Šoštanj. 426. Nikolič Radomir, Beograd — Woschnagg Franc i sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 427. Malz Jakob, Zagreb — Bumiller Filip, Lobi naslednik Tomljenovič Slavko, ko-manditna družba, tovarna palic in bi-čevnikov, Celje-Zagrad. 428. Pavlič Artur, Ljubljana — Ronač J. sin, papirna indus'rija. Ljubljana. 429. Babamovič Aleks. K., Štip — »Slavija«, iugoslov. zavarovalna banka, Ljubljana. 430. Mičcvič Jagoš, Celje — Vok Ign., vele- trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 431. Goimajer Anton, Sp. Otok pri Radovljici — Schapira .Joachim, trgovska agentura, Ljubljana. 432. Polanec Ivan, Maribor — Palme Franc, agentura in komisi;a, Ljubljana. 433. Špacapan Antonija, Homec — Lindič Jo- sip, trgovska agentura, Ljubljana. 434. Klinar Pavel. Celje — Palme Franc, agentura in komisija, Ljubljana. 435. češenj Josip, Ljubljana — Dr. Werther Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana. 436. Maver Zvonimir. Karlovec — Prva jugo- slovanska alkoholna industrijska družba poprej Simon Hutter sin, Ptuj. 437. Podborček Ivan, Kranj — Potočnik Fra njo, tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles, Kranj. 438. Habjanič Adela, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 439. Horvat Štefan, Nova vas pri Celju — Peč- nik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. 440. Zunanc Jernej, Radeče pri Zid. mostu — »Peta« družba z o. z., tvornica lesenih pet, Radeče. 441. Križolj Mici, Lava pri Celju — Cotič Ru- dolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana. 442. Lazar Albert, Zg. Zadobrova — Kralj Franc, fotograf, Ljubljana. 443. Krecenbaher Jakob, Zavodna pri Celju — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje. 444. Kiinig Friderik, Jarše — Stramšak Fany, prodaja praška za pokončavanje škodljivih mrčes. Devica Marija v Polju. 445. Baloh Franjo, Jesenice-Fužine — Elektro- industrija d. d., Ljubljana. 446. Sadar Vinko, Ljubljana — Hribar Drago- tin, I. kranjska meha«. avtomatična tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana. 447. Iskolič Robert, Osijek — Milarna in sve- čarna d. d., Ljubljana. 448. Bedo Jelena, Feketič — Salomon Karol, trgovska agentura, Maribor. 449. Elijau Josip, Zagreb — »Sana« družba z o. z., tvornica čokolade, Iloče pri Mariboru. 450. Bernot Vinko, Kranj — Slivnik Vinko, naslednik Krašovec F., strojno pletilj-stvo, Št. Vid pri Stični. 451. Vere Retislav, Tomačevica — Dr. Wer- ther Hinko, izdelovanje umetnih kipov Ljubljana. 452. Herzler Makso, Djakovo — »Aurea« druž- ba z o. z., tovarna in veletrgovina za izdelovanje in razpečavanje zlatnine, srebrnine ter drugih kovinskih izdelkov, ur in urarskih potrebščin, Celje. 453. Griinberger Leopold, Zavodna pri Celju — Pacchiaffo, Knez & Co., Ivornica zlatnine, srebrnine in draguljarske robe, Celje. 454. Berglez Josip, Domžale — Tovarna klo- bukov in slamnikov Kurzthaler, Ober-vvalder, Stemberger, Domžale. 455. Brugger A., Mengeš — Tovarna klobu- kov , in slamnikov Kurrzthaler, Ober-wald"er, Stemberger, Domžale. 456. Kovačevič Ivan, Zagreb — Medič-Zankl, družba z o. z., tvornica olja, firneža, lakov in barv, Ljubljana. 457. Kvas Frido, Loke pri Trbovljah — Hajnv Ivan, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor. 458. Haas Zlatko, Sušak — Dr. Werther llin- ko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana. 459. Salcsin Leopold, Ljubi ana — Krisper Ant. Coloniale, Ljubljana. 4(»0. Rihar Anton, Mengeš — »Jugospeciak Slanovec L., družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 461. Cingel Anton, Žalec pri Celju — Šinko- vec Anton, trgovina z lanom, konopljo, juto, volno in izdelki teh predmetov, Celje. 462. Fijavž Franc, Zavodna pri Celju — Fajs Mirko, trgovska agentura in komisijska trgovina, Celje. 463. Peternel Franjo, Žiri — Štirn Josip, klju- čavničarsko in kovinsko podjetje, Kranj. 464. Jontes Ivo, Ljubljana — Korenčan J., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 465. Zrnec Franc, Vevče — Oblačilnica »Iliri- ja«, Ljubljana. 466. Debelak Josip, Kranj — Schapira Joa- chim, trgovska agentura »Omnia«, Ljubljana. 467. Bonači# Dragomir, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 468. Wisiak Maks, Sv. Jurij ob j. ž. — Pečnik Elza, trgovska agentura in komisijska trgovina, Celje. 469. Peruž Miško, Žerjav, p. Črna — Škerbič Miloš, krojaštvo in trgovina z manufakturo, Trbovlje. 470. Vokič Simo, Prijedor — Celjska milar- na, družba z o. z., Celje. 471. Rožič Stanko, Klanec pri Kranju — Kratz Friderik, družba z o. z., trgovina s poljedelskimi stroji, Stražišče pri Kranju. 472. Potočnik Franjo, Vojnik — Premelč Gvi- do, agentura in komisija, Šoštanj. 473. Zafuta Rudolf, Štore pri Celju — Šker- bič Miloš, krojaštvo in trgovina z manufakturo, Trbovlje. 474. Avsenik Ciril, Kranj — Crobath Franc, družba z o. z., veletrgovina z manufakturo, Kranj. 475. Hiihn Josip, Vuhred pri Marenbergu — Hajny Ivan, zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor. 476. Fcrtin Franc, Svetje, p. Medvode — Na- glič Brata, družba z o. z., izdelovanje in eksport čevljev, Žiri. 477. šurl Joško, Podkraj pri Velenju — Pro- metna bančna družba z o. z., Maribor. 478. Lapaine Dalibor, Žiri — Žakelj Josip. čevljarstvo, Žiri. 479. Prelog Albin, Celje — Lešnik Franc Ks., glavna zaloga Maggijevih izdelkov, Maribor. 480. Holar Martin, Vojnik — Novak J., trgo- vina koles, šivalnih strojev, motorjev in gramofonov, Celje. 481. Kobe Gustav, Beograd — Jelačin & Co, tovarna zamaškov, Ljubljana. 482. Macun Alojzij, Maribor — »Alko« družba z o. z., izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana. 483. Hace Anton, Dol. Briga — Hajny Ivan, zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor. 484. Hinkela Antonija, Moste pri Ljubljani — fKratz Friderik, družba z o. z., trgovina s poljedelskimi stroji, Stražišče pri Kranju. 485. Senitza Maks, Celje — Pacchiaffo, Knez & Co., tvornica zlatnine, srebrnine in draguljarske robe, Celje. 486. Schuster Karol, Verdreng — Herceg-Bosna, splošna zavarovalna družba, Ljubljana. 487. Poročnik Lenard, Dravograd — Ilajny Ivan, zaloga poljedelskih strojev, plu- gov in motorjev, Maribor. 488. Tuma Branimir, Ljubljana — Ing. Tuma Ivan, prodaja eteričnih olj, kemičnih izdelkov ter steklenic za lekarne in drogerije, Moste pri Ljubljani. 489. Glanc Jože, Maribor — Schapira Joachim, trgovska agentura »Omnia«, Ljubljana. 490. Blagovič Alojzij, Maribor — »Mela« druž- ba z o. z., izdelovanje kravat, Ljubljana. 491. Špan Josip, Ljubl ana — »Mela« družba z o. z., izdelovanje kravat, Ljubljana. 492. Furlan Anton, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 493. Valentinčič Alojzij, Ljubljana — Oblačil- nica »Ilirija«, Ljubljana. 494. Rotter Vilibald. Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 495. Turk Albert, Karlovac — Milarna in sve- čarna, Ljubljana. 496. Samsa Avgust, Zagreb — »Sana« družba z o. z, tovarna čokolade, Hoče pri Mariboru. 497. Apat Franc, Subotica — Bogataj Lovro, čevljarstvo, Nova vas p. Žiri. 498. Poljanec Bogomir, Ljubljana — Krisper Ant., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 499. Peterlin Rok, Žiri — Maček Josip, čev- ljarstvo, Žiri. 500 Dremelj Matija, Ljubljana — Kramarirč Vekoslav, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Ljubljana. 501. Milla Štefan, Apatin — »Mirim« Karl Za- lokar, tovarna hranil, Maribor. 502. Urek Franc, Ljubljana — Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič. 503. Oražem Ivan, Mali Mengeš — Slamnikar- ska in klobučarska zadruga, r. z. z. o. z., Mengeš. 504. Kohak Leopold, VVien — Tovarna dežni- kov d. d., Dolnja Lendava. 505. Poročnik Lenard, Dravograd — Leban Franc, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. 506. Kunčič Franc, Maribor — Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana. 507. Logar Vinko, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 508. Zornada Josip, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 509. Cigoj Anton. Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 510. Baloh Josip, Ljubljana — Oblačilnica »Ilirija«, Ljubljana. 511. Kobal Maks, Ljubljana-Gliuce — Krisper \nt. Coloniale, Ljubljana. 512. vtič Franc, Ljubljana — Lindič Josip, Irgovska agentura, Ljubljana. 513. Okrogelnik Ivan, Mežica pri Prevaljah — Prometna bančna družba d. d., Maribor. 514. Pr lit zor Geza, Dolnja Lendava — To- varna dežnikov d. d., Dolnja Lendava. 515. Ljovakovič Peter, Lipik — Ogorevc M., izdelovanje čepic, Grosuplje. 51G. Matko Zvonko, Sisak — Grandlaboratorij : Jok, kemično - kosmetična tvornica, Celje. 517. Tavčar Avgust, Moste pri Ljubljani — »Peko«, družba z o. z., tovarna čevljev, Tržič. 518. Smerdelj Miroslav, Ljubljana — »Alko« družba z o. z., izdelovanje brezalkoholnih pijač, Ljubljana. 519. Barič Švetislav, Sušak — Prometna banč- na družba d. d., Maribor. 520. Živič Martin, Ljubljana — »Coton« druž- ba z o. z., tovarna bombaževinastih izdelkov, Ljubljana. 521. Andolšek Feliks, Rašica — Andolšek Ivan, industrija zobotrebcev in druge lesene robe, Rašica. 522. Medved Franjo, Dev. Marija v Polju — Pečnik Elza, agentura in komisija, Celje. 523. Snoj Franc, Celje — Pečnik Elza, agen- tura in komisija, Celje. 524. Leskošek Alojzij, Celje — Pečnik Elza, ageutura in komisija, Celje. 515. Griiger Kurt, Celj