126 127 JUBILEJI | OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | IN MEMORIAM JUBILEJI Mira Voglar 9 0 L E T »Počutim se kot orač, ki je zarezal v ledino prvo brazdo. Ni čisto ravna, rahlo se vijuga in nekoliko plitka je, a brazda je le. Prvi bodo sledile nove – bolj ravne in globlje.« Tako je zapisala Mira Voglar septembra l. 1971 v uvodu v knjigo Otrok in glasba, s katero je postavila temelje današnji metodiki predšolske glasbene vzgoje. Knjiga je doživela več ponatisov in tekom desetletij ohranila status temeljne didaktične literature na področju glasbene pedagogike. Mira Voglar pa je kot pronicljiva opazovalka in raziskovalka otroške glasbene ustvarjalnosti svoja spoznanja prelila v obsežen ustvarjalni opus za otroke. Ob visokem življenjskem jubileju se z globokim spoštovanjem oziramo na njeno življenjsko in profesionalno pot, ki je v našem okolju obrodila bogate in trajne sadove. Miri Voglar, rojeni 1. maja 1935 na Ravnah na Koroškem, so sojenice namenile svojstvene okoliščine v najzgodnejšem otroštvu.1 Medvojni čas in prva leta po 2. svetovni vojni je preživela v Mariboru. Ljubezen do glasbe jo je pri dvanajstih letih vodila v Ljubljano. Med šolanjem na vzgojiteljski šoli je nanjo naredila izjemen vtis profesorica Marta Pavlin – Brina, plesalka, s katero je Voglarjeva kasneje sodelovala pri izdaji nekaterih svojih del. Že v času šolanja je Mira Voglar ustvarila nekaj svojih prvih pesmi za otroke, ko pa se je zaposlila kot vzgojiteljica v Ljubljani, je njeno ustvarjalno delo zaživelo. Ob delu je obiskovala Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani in po njenem zaključku postala profesorica glasbe na ljubljanski Vzgojiteljski šoli. Začela se je posvečati izobraževanju bodočih vzgojiteljic in nadgrajevala svoja glasbena znanja s študijem muzikologije, ki ga je zaključila leta 1969. Za potrebe vrtčevskega vsakdana je ustvarjala besedila za recitacije otrok, pravljice, ki jih je opremljala z glasbo, pete pesmi, inštrumentalne spremljave, kreirala je nova zvočila in improvizirana glasbila, ustvarjala glasbene didaktične igre, pisala uganke, priporočala izvajanje glasbe »v živo« in hkrati orala ledino tudi na področju izbora primerov za poslušanje glasbe na različnih nosilcih zvoka (LP ploščah, kasetah, kasneje na zgoščenkah). Delo s predšolskimi otroki je didaktično utemeljevala tako na glasbenopedagoškem področju kot tudi v premišljenih in smiselnih medumetnostnih povezavah. Upoštevala je celostni in glasbeni razvoj predšolskega otroka različnih starostnih obdobij, sledila njegovi raziskovalni ustvarjalnosti in na osnovi temeljnih glasbenih dejavnosti in skrbno izbranih glasbenih vsebin razvijala prva otrokova glasbena znanja in veščine. Skrbno 1 prim: Saša Britovšek (2021). Skladateljica Mira Voglar: Ob spominu na Maribor nehote vidim in čutim tudi vojno. Tisto trepetanje. Večer. https://vecer.com/maribor/aktualno/intervju-skladateljica-mira- -voglar-ob-spominu-na-maribor-nehote-vidim-in-cutim-tudi-vojno-tisto-trepetanje-10239663 FO TO S AŠ A KO VA ČI Čmož, čarovnice ali muce, lisičice, zlate ptice, bele kače ali številne druge živali. Pravljično izhodišče ti je pri slikanju vedno ponujalo možnost za razmišljanje o kompoziciji ter barvnih, tonskih in prostorskih razmerjih, ki si jih tako hvaležno črpala na travnikih, v gozdu, ob jezeru in med gorami, ki tako skrivnostno objemajo ta ledeniški čudež narave. Tebi tako ljub. Tvoj likovni medij zaznamuje predvsem barva, s katero si ustvarjala razpoloženje poletja, jeseni, zime, pomladi, vsako po svoje z mehko, mistično svetlobo, ali skrivnostno tišino noči, žalosti in še raje veselja. Zate so bile v življenju od nekdaj pomembne vse barve, to pravilo je še posebej veljalo v tvojem slikarskem načinu ilustriranja. Seveda pa je bila osnovna odločitev za določeno barvno kompozicijo vedno odvisna tako od besedila kot od tvojega ustvarjalnega razpoloženja in počutja. V svetu tvojih ilustracij nikoli ni bilo prostora za konflikte in tegobe življenja, še tako temne plati si obarvala s toplino. Tvoje podobe so čarobne in nežne, s posebej izpostavljeno milino in nedoločljivim hrepenenjem pa si tlakovala boljšemu svetu namenjeno pot. Čeprav so ob tvojih ilustracijah zrasli otroci več generacij, si morala sama prehoditi veliko stopnic, da si postala nepogrešljiva za generacije beročih otrok. Nikoli nisi pozabila hudih preizkušenj, delovnega taborišča, bega čez ograjo, strahu, vsega hudega, kar si doživela, a si vsenaokrog poklanjala toliko lepega, očarljivega, vedrega. Morda ti je bil res na kožo pisan latinski rek prek trnja do zvezd, katerega sporočilo je, da si moramo vse, kar je vredno, prislužiti z naporom. Nobena vredna stvar ne pride kar tako, sama po sebi. Tako si ustvarila ogromen ilustratorski opus, a delo, vloženo v plemenite stvari, kot je približevati literaturo s svojevrstno likovno pravljičnostjo najmlajšim bralcem, ni bilo zaman. To je bilo tvoje zlato poslanstvo. Za svoje delo si prejela vrsto nagrad. Kar tri Levstikove in nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Mnoge so ti dodelili tudi v tujini, v Beogradu nagrado mlado pokolenje, večkrat zlato pero in nagrado knjižnega sejma, v Leipzigu pa nagrado na razstavi najlepših knjig. Prejela si plaketo zlata slikanica in bila v letu 2000 uvrščena na častno listo IBBY. Po nagrado Riharda Jakopiča, ki so ti jo lani aprila svečano izročili v Moderni galeriji, si prišla kot edina ilustratorka doslej, ki jo je prejela v petinštiridesetih letih, odkar se ta najvišja stanovska nagrada podeljuje! Prišla je pozno, a ne prepozno! Osrečila te je. Desetletja si bila vrhunska slovenska ilustratorka in si se tega zavedala, a ostala skromna. Tiho si odšla za svojim Rupkom, s katerim sta za seboj pustila hčerko Jelko, ki že v mladosti očarana nad tvojimi ilustracijami prav tako srčno pelje dalje tvoje ilustratorsko izročilo, dva vnuka in kar pet pravnukov. Tako kot tvoje ilustracije, je nepozabna brezčasna milina tvojega nasmeha, s katerim si – tako kot s čopičem v roki – verjela v lepoto življenja. Naj ti bo lepo, tam, med zvezdami, tvoja TATJANA PREGL KOBE 128 OTROK IN KNJIGA 122/123, 2025 | JUBILEJI IBBY NOVICE Slika jezika. Praznujemo mednarodni dan knjig za otroke Kot vsako leto, vse od leta 1967, smo letos znova praznovali 2. april – mednarodni dan knjig za otroke. In vsako leto se z veseljem spominjamo, da je bil rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena za ta imeniten praznik izbran prav v Ljubljani, leta 1966 na mednarodnem kongresu IBBY, ki ji je nato v letih 1966–1970 predsedovala legendarna direktorica Mladinske knjige Zorka Peršič. Vsako leto druga sekcija IBBY pripravi poslanico: besedilo in plakat, s katerima nato praznujemo po vsem svetu. Letos je to nizozemska sekcija IBBY. Pesem Slika jezika je iz pesniške zbirke Alle wensen van de wereld (Vse želje sveta, 2021), ki jo je napisala Rian Visser, ilustrirala pa Janneke Ipenburg. Rian Visser je večkrat nagrajena nizozemska pisateljica in pesnica, ki so ji leta 2024 podelili dvoletni mandat ambasadorke nizozemske mladinske književnosti. Janneke Ipenburg pa je ilustratorka in animatorka, ustvarila je tudi avtorsko slikanico Voor altijd bij jou (Za vedno pri tebi, 2023). Poslanico lahko v slovenščini beremo v odličnem prevodu Mateje Seliškar Kenda. SLIKA JEZIKA Rian Visser Prevedla Mateja Seliškar Kenda Lahko kaj narišeš k besedam, k rečém, ki jih rečem? Nariši na primer prepih, mraz, vihar, cmok in tesnobo ali zgolj smolo, nariši prehlad, vzdih, vonj svežega kruha, čas, hip, začetek in konec navdiha, nariši kraj, kjer nekdaj, kraj, kjer nikdar, kraj, kjer zdaj zdaj se nekaj zgodi, nariši bolečino pesti, okus morja. Lahko je karkoli, naj vidim vse, reciva ljubezen, pozneje, nekoč in mogoče. Nariši slike k moji pesmi, a kakršnih si sam želiš: te besede, nekdaj moje, so zdaj tvoje. in sistematično je metode glasbenega učenja in lastna glasbena dela za otroke predstavljala na seminarjih ter jih v publicirani obliki kot učbenike, priročnike, članke v periodiki, zbirke pesmi, zbirke zvočnih posnetkov ipd. namenila izobraževanju bodočih vzgojiteljic. Poleg glasbenih kriterijev in celostne glasbene vzgoje so jo pri ustvarjalnem, pedagoškem in publicističnem delu vodile smernice celostne estetske vzgoje. Sodelovala je pri snovanju prvih smernic za oblikovanje učnih načrtov, povezanih z estetsko vzgojo otrok. Za izjemno pedagoško delo je leta 1981 prejela Žagarjevo nagrado, takratno najvišje priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Od leta 1985 do upokojitve je predavala na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V Slovenski biografiji preberemo, da je Mira Voglar poleg omenjenih glasbenih del za najmlajše pisala tudi instrumentalno glasbo za mladinske igre, ki jih je uprizarjalo ljubljansko Mladinsko gledališče, ustvarjala oddaje za radijske šole in napisala otroško opero Debela repa. Najbolj razširjene in razprodane pa so bile njene avtorske zbirke uglasbenih pesmi, ugank, didaktičnih iger, zvočnih zbirk, glasbenih pravljic za otroke ter priročniki za bodoče in aktivne vzgojiteljice. Voglarjeva v intervjuju, objavljenem ob njeni 85-letnici, pravi, da je bila zbirka Biba buba baja (1979) takoj razprodana, čeprav je izšla v nakladi 10.000 izvodov in prav tako hitro je pošel njen takojšen ponatis v enaki nakladi.2 Za svojo zadnjo izdano zbirko Kostanjček zaspanček (2020) je Voglarjeva naredila antološki izbor 85 avtorskih pesmi za otroke, ki jih je razvrstila po abecednem redu naslovov. Tudi ta izdaja je v njej vzbudila ustvarjalno iskro, saj ni imela nobene pesmi, ki bi se začela s črko A. Svoji pesmi Sraka in avtobus je zato dodala tretjo kitico in tako je nastala nova pesem Avtobus Čičibus.3 Celoten opus Mire Voglar še ni bil deležen poglobljene znanstvene obravnave in kar kliče po njej. Živi pa še vedno v vrtcih, v programih predšolske vzgoje, razrednega pouka in v univerzitetnih študijskih programih, ki izobražujejo bodoče vzgojitelje, razredne učitelje in glasbene pedagoge. Vse najboljše, Mira Voglar, in ustvarjajte za najmlajše in s tem za vse nas še naprej! B R A N K A R O T A R P A N C E 2 Prav tam. 3 prim. Katarina Peterlin (b.d.). Mira Voglar: Malčki naj pojejo izmišljarije. https://www.mladinska-knjiga.si/ dobrezgodbe/druzina/mira-voglar-malcki-naj-pojejo