' # Prostor na obmoèju Goriškega, Vipavskega in Tolminskega je v prvih štiridesetih letih dvajsetega stoletja trikrat zamenjal gospodar- ja. Vsaka menjava oblasti je prinesla druga- èen pogled na Cerkev, na vero, in s tem tudi na duhovnike. Velik pomen pri odnosu dr- `ava – duhovnik je imelo tudi vsakokratno ideološko preprièanje, ki je odloèilno vplivalo na medsebojne odnose tamkaj `iveèih ljudi. Zadnji gospodarji, ki so prevladali, so najbolj odloèno posegli v versko `ivljenje tam `iveèih ljudi. Poskušali so izriniti vero iz javnega `iv- ljenja na razliène naèine in z raznimi sredstvi.  Velike spremembe je prinesel `e konec prve svetovne vojne, ko je prišlo do razpada velike avstroogrske monarhije, ko so nekateri deli slovenskega etniènega ozemlja ostali iz- ven mej Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, med drugim tudi Primorska. Italija je zasedla Primorsko (Goriško, Trst, Istro), del Notranjske (okraj Postojna, sodni okraj Idri- ja), Trbi` s Kanalsko dolino in Belo peè.1 Velike spremembe ob fašistièni vladavini so razredèile vrste izobra`encev na pode`elju in tako je bil duhovnik edini ohranjevalec narodne zavesti, pa tudi vse društveno `iv- ljenje se je preneslo v cerkev. Tu so Slovenci javno nastopali, zato je imel verski obred tudi znaèaj narodne manifestacije in je bil trn v peti italijanskih prišlekov.2 Z zaèetkom druge svetovne vojne se je za- èel pritisk na duhovnike stopnjevati, vendar pa je veèina duhovnikov ostala na svojih `up- nijah in na skrito skrbela za ohranitev mate- rinšèine.3 Ob italijanski kapitulaciji so bili Primorci veèinoma za Osvobodilno fronto (OF) in partizanstvo, vendar pa je po brutal- ni nemški ofenzivi konec leta 1943 vnema za- nje splahnela. Velik vpliv na odnos Primorcev je imela tudi slovenska duhovšèina, ki se je s pojavom OF zaèela deliti v letih 1942 in 1943. Manjšinski del goriške duhovšèine, med katerimi je bil najbolj viden msgr. Mir- ko Brumat, je bil `e od vsega zaèetka dosled- no proti komunizmu. Goriško sredino so se- stavljali duhovniki in nekaj laiènih izobra- `encev ter vodilnih mo` iz vasi. Sredinska us- meritev se je dokonèno izoblikovala z izjavo 1. februarja 1943, kjer je poudarila, da bo z OF sicer vzdr`evala stike, ne bo pa v njej spre- jemala polo`ajev in nalog. Po nemški ofenzivi se je veèina teh zaradi nezaupanja do komu- nistov in do oboro`enega boja od OF odvr- nila. Na to so še posebno vplivale partijske justifikacije duhovnikov.4 Varnostna obvešèevalna slu`ba (VOS)5 je `e leta 1943 zaèel z likvidacijami, o usodi ljudi se je odloèalo kar na terenu brez preverjanja informacij in dokazov, partija pa je umorjene razglasila za narodne izdajalce. Incident, ki ka`e nesmisel takšnega poèetja in ki je ljudi še dodatno odvraèal od OF, je bil poboj 14 domaèinov iz Cerknega.6 Med njimi sta bila tudi oba kaplana Lado Pišèanec in Ludvik Sluga, ki so ju obdol`ili, da sta zakrivila pokol 47 teèajnikov, ki so jih Nemci 27. februarja >  D E1% @    2  A!A!3    2004 ' 1944 postrelili ob napadu na partizansko šolo v Cerknem. Poleg likvidacij pa je bil viden tudi doloèen odpor proti komunistiènemu preprièanju. Tako je npr. VOS ugotavljal, da so ljudje v Vipavski dolini pobo`ni in jim ko- munizem ni všeè.7 S prihodom Nemcev je v šole zopet prišel slovenski jezik, v vaseh so bili nastavljeni slo- venski `upani in dovoljena je bila uporaba slovenskega jezika.8 Ljudem, ki so morali veè kot dve desetletji pisati in uradno komuni- cirati v italijanšèini, je to nekaj pomenilo. Na zaèetku torej ni bilo veèjega odpora, k pasiv- nosti prebivalstva pa je veliko pripomogel tudi naèin obnašanja raznih èlanov VOS. Ljudje so se nad njimi prito`evali, v Biljah na Vipavskem so èlani VOS streljali na podobo sv. Antona na cerkvenih vratih.9 Glede na to da so bili ljudje verni, so takšni incidenti pov- zroèali zgra`anje in odpor. Kljub odporu do komunizma in zgra`anju ob nasilnih dejanjih VOS pa to ni odvrnilo ljudi, da ne bi podprli boja za nacionalno identiteto. Za Primorce, pa tudi za duhovnike, je imela nacionalna iz- bira prednost pred ideološkimi opredelitva- mi. Vzrok za simpatije do partizanov pa je is- kati v dejstvu, da so se za odhod v gozd od- loèali fantje, ki so to storili zaradi `elje po os- voboditvi in ne zaradi ideološkega preprièa- nja. Poleg tega je OF v svoji propagandi pou- darjala osvoboditev izpod fašistiène nadob- lasti in svobodo jezika. V èasu medvladja septembra 1943 je bil sklenjen sporazum med èrniškim dekanom Alojzijem Novakom in Jo`etom Vilfanom. V sporazumu je bilo zapisano, da vstopajo du- hovniki v partizansko vojsko kot kurati in da so z oboro`eno silo v stiku le zaradi dušno pa- stirskega dela, nimajo pa nobene povezave s Komunistièno partijo Slovenije (KPS).10 S tem sporazumom so prepreèili izid nadškofovega11 pastirskega pisma proti OF in so ubla`ili na- stalo situacijo. Posledica dogovora je bila, da je jeseni 1943 duhovnik Jo`e Petriè 15 dni de- loval na goriški fronti, vendar pa je sodelo- vanje zelo hitro prenehalo. Od spomladi 1944 pa OF ni veè zadošèalo le sodelovanje duhovšèine, temveè so potre- bovali tudi njihovo javno podporo. Duhov- nika so hoteli postaviti na vidno mesto v Po- krajinskem odboru OF. Zaèeli so prirejati okro`ne duhovniške konference. Osrednje vodstvo Centralnega komiteja (CK) KPS pa je predvidevalo, da se bo duhovšèina obrnila proti OF. Tako je tudi pokrajinsko vodstvo postalo sumnièavo.12 Spomladi 1944 je v OF prevladala strpnej- ša politièna usmeritev ne samo do duhovšèine, ampak tudi do tistih, ki niso odkrito podpi- rali protirevolucije. Odnosi med OF in pri- morsko duhovšèino pa so se jeseni 1944 po- novno ohladili. V politiki OF, ki v bistvu ni bila povezana z dogajanjem na Primorskem in primorsko duhovšèino, je prišlo do splo- šnega preobrata, ki je vodil v splošno naspro- tovanje Cerkvi.13 Duhovniki, ki so hoteli oditi v partizansko vojsko, so potrebovali privoljenje svojega na- drejenega nadškofa Carla Margottija, kar pa ni bilo lahko.14 Eden prvih, ki se je pridru`il partizanom, je bil Avgust Èernetiè. Ob kon- cu vojne je vstopil v partizane tudi Oskar Ko- goj iz Mirna, ki mu je škof pozneje potrdil poslanstvo z dekretom. Zaèasno pa sta med partizani delovala tudi duhovnika Anton Bajt iz Šmarij in Edko Ferjanèiè iz Kojskega.15 Kljub sodelovanju s partizani je vodstvo OF do duhovnikov ostajalo nezaupljivo, saj so me- nili, da bo duhovšèina podprla domobrance. Ko je oktobra 1944 nadškof izdal ukaz, naj se duhovniki distancirajo od osvobodilnih gi- banj, okupatorja in kolaboracije in naj se ne vkljuèujejo v politiko, so se nekateri duhov- niki pokorili ukazu. Vpliv na Primorskem je na vojaškem po- droèju protirevolucionarni tabor širil z usta- navljanjem primorskega domobranstva z urad- nim naslovom Slovenski narodni varnostni > '' # zbor (SNVZ). Ta se je oprl predvsem na ka- dre, ki so prišli s Kranjske.16 Domobranski vpliv se je najbolj razvil v Gorici in veèjih kra- jih, v trgih po Soški dolini od Gorice do Ko- barida. Prav tako sta veljali za domobrancem naklonjeni podroèji Idrije in Zgornje Vipav- ske doline. Protirevolucionarni akciji naj bi dajal podporo tudi del primorske duhovšèi- ne. Tolminska duhovšèina pa naj bi se odkri- to postavila na stran domobrancev, med nji- mi naj bi bili dekan v Tolminu, kaplan v Idri- ji in Spodnji Idriji, del goriške duhovšèine z Mirkom Brumatom in nekaj duhovnikov v Vipavski dolini. V slu`bi SNVZ pa so bili aktivni Ignacij Kunstelj, Vladimir Komac, Stanko Ponter, Peter Roblek in še drugi.17 Duhovniki, ki so se odloèili podpreti os- vobodilno gibanje, so izbrali dr`avo, v kateri `elijo `iveti, in ne re`ima. Nekateri so se stri- njali s socialnimi ukrepi ljudske oblasti, saj so bili kršèansko-socialno usmerjeni.18 Ljudi je k takšni opredelitvi vodilo dejstvo, da je bilo primorsko gospodarstvo na tleh in je ve- èina kmetov imela dolgove, ki so nastali za- radi èisto obièajnih prehrambenih izdatkov. @rtve med duhovniki, ki so jih ubili Nemci, èetniki ali pa so umrli ob bombar- diranju, so bili: Anton Šatej,19 Franc Gabrej- na, Franc Setnièar, Ernest Bandelj in Valen- tin Pirec, med bogoslovci pa Alojzij Kete. Duhovniki, ki jih je likvidiral VOS ali kateri drugi organ KPS ali OF, so bili: Ludvik No- vak,20 Alojzij Obid, Ladislav Pišèanec, Ludvik Sluga, Anton Pisk in bogoslovca Rudolf Trèek ter Emil Kete.21  A!A. Po konèani vojni je bila Julijska krajina z devinskim sporazumom 20. junija 1945 raz- deljena na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo. Lo- èevala ju je demarkacijska èrta, ki je potekala na obrobju velikih mest. Zavezniki so v coni A do konca leta 1945 vzpostavili svojo vojaško > Peter Paul Rubens, Posledice vojne, 1637-38, olje na platnu, 206 x 342 cm, Palaèa Pitti, Firence.    2004 '( upravo, ki je bila takšna kot pred kapitulacijo Italije. V coni B se je izoblikovalo Poverjeniš- tvo pokrajinskega narodnoosvobodilnega od- bora za Slovensko primorje s sede`em v Aj- dovšèini. Nova civilna uprava v coni B je iz- vedla podru`bljanje produkcijskih sredstev, omejevala zasebna sredstva, ustanavljala za- druge, uvedla jugoliro in socialno reformo.22 Po koncu vojne je razdvojenost, ki se je med vojno naselila med primorskimi duhov- niki, ostala. Duhovniki so podpirali OF, vendar so bili preprièani nasprotniki komu- nizma. Drugi spet so bili pripravljeni na od- krit dialog z jugoslovansko oblastjo, vendar pa so dosledno zagovarjali pravice Cerkve in njenih vernikov ter so zato do`iveli marsika- tero poni`anje. Veliko duhovnikov je bilo neopredeljenih in so bili do novih oblasti lo- jalni, potem pa jih je medvojno nasilje od podpore odvrnilo.23 V èasu mirovnih pogajanj so bili slovenski duhovniki enotni v zahtevi po spremembi meje in so vsakršno Italijo enotno odklanjali. Niso pa bili enotni v odloèitvi ali brezpogoj- no podpreti slovensko oblast v njihovih pri- zadevanjih ali z zahtevo po Jugoslaviji zahtevati drugaèno Jugoslavijo.24 Zelo kmalu se je po- kazalo, da je bila sumnièavost do nove oblasti upravièena. Ko so se meje uredile, so se po- veèale tudi strasti, kajti zaèeli so omejevati verouk in odstranjevati kri`e iz šol. Ob pri- hodu Jugoslovanske armade se je veè duhov- nikov umaknilo, najveè iz Vipavske doline, med njimi tudi mnogi, ki so odšli samo za- radi propagande. Leta 1947 je pred priklju- èitvijo Jugoslaviji s cele Primorske pobegnilo 22 duhovnikov, vsi v Italijo. V prazna ̀ upnišèa – v okraju Gorica jih je bilo 12 – je oblast na- selila urade, vojsko, komunistiène organiza- cije in šolo.25 Po ustavi Ljudske republike Slovenije (LRS), ki je bila izdana leta 1947, je bila dr- `avljanom zajamèena svoboda vesti in svobo- da veroizpovedi. Cerkev je bila loèena od dr- `ave. 24. èlen ustave je predvideval, da so ver- ske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje us- tavi, svobodne v svojih verskih zadevah in pri izvrševanju verskih obredov. Verske šole, ki bi pripravljale duhovniški narašèaj, naj bi bile svobodne in pod splošnim nadzorstvom dr`ave. Zloraba Cerkve in vere v politiène na- mene je bila prepovedana: prepovedane so bile tudi politiène organizacije na verski pod- lagi. Dr`ava je verskim skupnostim lahko gmotno pomagala.26 Verska svoboda, zajamèena v ustavi, je bila daleè od stvarne resnice. Postopoma so se za- èeli vršiti pritiski na ljudi, ki so bili verni, še posebno na duhovnike. Verske obrede, ki so bili preveè javni, npr. procesije, so omejili, tako da je procesija v Vipavi, ki je prej vodila skozi cel kraj do sosednje cerkve, skoraj en ki- lometer daleè, postala omejena le na prostor okrog cerkve. Cerkvena praznovanja so posta- la skromnejša. K manj razkošnim oblikam praznovanja prejemanja zakramentov je veliko pripomoglo tudi vsesplošno pomanjkanje. Pomanjkanje se je kazalo tako v bornih praz- niènih obedih kot v skromnih oblaèilih. Še bolj `alosten videz pa so dajale cerkve in `up- nišèa, ki so bila napol porušena. Takšna je bila cerkev sv. Barbare v Idriji, ki je bila med vojno 1944 najprej obstreljevana, leta 1945 pa še bombardirana, tako da so zgoreli vsi njeni leseni deli. Ostali so le še kamniti zidovi, ki so jih ob prvi birmi po vojni novembra leta 1947 zaradi lepšega izgleda poskušali okrasiti z zelenjem in ro`ami.27 Katoliška društva in bratovšèine so postale trn v peti oblasti, še posebej pa so obravna- vali Marijino dru`bo, saj so bile èlanice Ma- rijine dru`be pobo`ne in se niso hotele ude- le`evati ostalih aktivnosti (nedeljsko udarniš- ko delo, prosvetni kro`ki), ki so obièajno po- tekale ob istem èasu kot sreèanja Marijine dru`be.28 Po koncu vojne so Marijine dru`be ponekod še nekaj èasa delovale, potem pa so poèasi zaèele izginjati, saj so morale dobiti > '- # dovoljenje za delovanje, ki pa ga ljudska ob- last ni dala. Od duhovnikov so zahtevali, naj jim izroèijo sezname èlanic, èemur so duhov- niki nasprotovali in tako niso dobili dovo- ljenj. Dru`be brez dr`avnega pristanka niso mogle delovati dolgo èasa, saj je njihovo pre- mo`enje poèasi pohajalo. Zaradi razliènih pri- tiskov so Marijine dru`be poèasi zamrle. Po- leg Marijine dru`be so bile ukinjene tudi vse ostale dru`be in bratovšèine, ostal je le še tret- ji red. Te`ave so se pojavile tudi za primorske bogoslovce in semenišènike, kajti goriško bo- goslovje in malo semenišèe je pripadlo coni A, vendar pa so primorski semenišèniki in bo- goslovci do prikljuèitve Primorske k Jugosla- viji še vedno lahko obiskovali šole v Gorici. Podobno je bilo tudi glede škofa, pristojnega za obmoèje severne Primorske v coni B, kar je bil še vedno goriški nadškof Margotti, ki je bival v Gorici v coni A. To je povzroèilo ve- liko te`av, saj so mu prepovedali vstop v cono B, poleg tega so ovirali branje njegovih pa- stirskih pisem in odhajanje otrok na birmo v Gorico.29 Margotti je moral za delitev bir- me po slovenskih `upnijah veèkrat pooblastiti Mihaela Toroša, profesorja cerkvenega prava v goriškem bogoslovju. Toroš je navadno bir- moval le v veèjih središèih, z velikimi mno- `icami birmancev.30 Komunistièna partija je tako izvajala pritisk tudi proti birmi in to pod pretvezo, da ne `elijo, da slovenske otro- ke birma Italijan Margotti.31 Znaèilen odnos do duhovnikov sta OF in KPS zavzeli `e med vojno in ga potem gradili naprej. Vipavska dolina, Cerkno in Idrija so predstavljali pode`elsko obmoèje, ki pred voj- no ni imelo izoblikovanega moènega stran- karskega `ivljenja, ki bi obstojeèi oblasti po vojni lahko predstavljalo opozicijo. Drugaèe misleèi, proti komunizmu in socializmu us- merjeni duhovniki, so tako ostali edina opo- zicija, ki je imela med ljudmi vpliv. Izvajanje raznih pritiskov novih oblasti je marsikje na- letelo na gluha ušesa. Èlani partije so še ved- no hodili k maši, se cerkveno poroèali in no- sili otroke h krstu. Partija najprej na to ni rea- girala, poèasi pa je ugotovila, da bo morala v zgled drugim dr`avljanom svoje vrste oèi- stiti, kar se je zgodilo kasneje — leta 1952. Okro`ni, okrajni odbori in posamezne ce- lice po vaseh so dobili nalogo rednega nad- zora duhovnikov po `upnijah. V nadzor je bilo vkljuèeno bele`enje vsebine pridig, pre- verjanje pogovorov med duhovniki ali verniki, komentarji duhovnika o volitvah, o udarniš- kem delu ipd. Partijske celice so zbirale pri- jave posameznikov, npr. da so duhovniki otro- kom pri verouku naroèili, da ne smejo brati èasopisov, ker pišejo proti duhovnikom in škofu; da se ne smejo vpisati v organizacije, ker da so brezbo`ne. Ljudje so poroèali, kaj je duhovnik izjavil, in to po svojih sklepih tudi razlagali.32 Preverjali so, ali so bili duhov- niki na volitvah in na volilnih zborih. Ude- le`ba na volitvah je bila odvisna od posamez- nega duhovnika in od pritiska, ki so ga nanj izvajali.33 Èe se niso udele`evali volitev, so jim oèitali ignoriranje volitev in dr`avljansko ne- poslušnost. Duhovnik na Planini naj bi se tako odpovedal zboru volivcev z besedami: »Jaz se `e ne bom udele`il zbora volivcev, ker me nekateri napadajo, zato moje besede oziro- ma moja prisotnost nima pomena«.34 Za izo- stanek prebivalstva na volitvah so krivili du- hovnike in neaktivnost partijskih celic, ki niso bile sposobne pritegniti veèine ljudi: »Kjer je reakcija imela uspeh, je dokazala, da je delala bolje, kakor mi. Mi imamo moè v svojih rokah, to je imamo oblast. V marsikaterih krajih de- lamo slabše, kakor dela reakcija. Krivi smo sami. Nauèiti se moramo tega: Kjerkoli se zgodi kaj slabega, se moramo najprej vprašati, koliko smo mi sami krivi, da je prišlo do tega ... Vsi znajo izkorišèati ljudsko neumnost, ljudsko bedo, da se bori proti nam«.35 Partijski sekretarji so obiskovali duhovni- ke z namenom, da jim razlo`ijo pomen in vlo- >    2004 '0 go partije. Menili so, da so duhovniki naper- jeni proti udarniškemu delu, ker pozivajo lju- di, naj se v nedeljo udele`ijo maše. Bili naj bi tudi proti prosvetnemu delovanju, ker so imeli aktivne kro`ke, tako dramske kot glas- bene. Duhovnikom so morali priznati spo- sobnost organizacije in izvedbe kulturnih de- javnosti, in prav zato so, èeprav zavedajoè se svoje nesposobnosti, tudi sami poskušali s podobnimi dejavnostmi.36 Duhovniki so ho- teli v okviru takratnih mo`nosti organizirati romanja in misijone, ki so bili v cerkvenem `ivljenju dobrodošla sprememba in so se jih ljudje radi udele`evali. Za vse to so bili du- hovniki prisiljeni odgovarjati, saj so bili kli- cani »na odgovor«, ker dogodkov niso prijavili ali pa so za ta dejanja odgovarjali ob kaki dru- gi prilo`nosti. Posebno pozornost so namenili dekanijskim konferencam, ker so se tam zbi- rali duhovniki. Nastajali so seznami duhov- nikov, njihovih karakteristik, analize pridig. Na podlagi teh informacij so se okrajni ko- miteji odloèali za »razkrinkavanja duhovni- kov«. Pri tem je razkrinkavanje pomenilo, da so na zborovanju, ki se ga je udele`ila veèja mno`ica, duhovnika javno èrtili in njegove posamezne izjave prikazali kot protiustavne, protiljudske in zato tam zbranim ljudem ško- dljive in zavajajoèe. Tovrstna razkrinkavanja so vodila do fiziènih obraèunov z duhovniki, ki so jih izvajali od govornika spodbujeni par- tijci in mladina. Vèasih pa je razkrinkavanje za duhovnika pomenilo odhod iz tistega kraja ali pa celo beg èez mejo, v Italijo.37 Z razkrin- kavanjem so hoteli duhovnike razdeliti na ti- ste, ki se z oblastjo strinjajo, in te, ki so veljali za reakcionarje in »protiljudske elemente«.38 S tem so nameravali mednje vnesli razdor, tako da bi duhovnik deloval proti duhovniku. Vsi duhovniki so postali sumljivi, celo tisti, ki so se med vojno dejavno vkljuèili v narodnoos- vobodilnem boju (NOB), npr. Anton Bajt, ki je bil med vojno predsednik narodnoosvo- bodilnega odbora, je po vojni postal partiji sumljiv, ker se je tej funkciji odpovedal in po mnenju partije zaèel delovati v nasprotju z ljudsko oblastjo.39 Preveè goreèe duhovnike so vzeli na muho, jih blatili po èasopisih in jih javno razkrinkavali.40 Fizièno nasilje nad duhovniki se je tudi po vojni nadaljevalo. Dne 15. septembra 1946 je bil umorjen Izidor Zavadlav, `upnik iz Go- renjega Polja v Soški dolini. @rtvi neznanih morilcev sta bila tudi dr. Filip Terèelj in Alojzij Kristan. Dr. Filipa Terèelja, ki je bil profesor na gimnaziji in duhovni skrbnik v prisilni delavnici, so ustrelili policisti na ob- moèju `upnije Davèa. @upnika iz Spodnje Idrije Ludvika Likarja so 27. julija 1947 are- tirali in ga kasneje obsodili na dvanajst let za- pora s prisilnim delom. Oèitali so mu, da je organiziral obvešèevalno mre`o in tako poi- zvedoval o partizanih, poleg tega naj bi po- sredoval podatke o partizanom naklonjenih dru`inah in imel vpliv pri odloèitvah Nemcev o internaciji ljudi. Ljudi naj bi nagovarjal k vstopu v domobransko vojsko in s svojim de- lom proti zakoniti oblasti naj bi nadaljeval tudi po vojni. Rudarji iz Idrije in èlani ma- sovnih organizacij OF so sodišèu poslali re- solucijo, s katero so za Likarja zahtevali strogo kazen.41 28. decembra 1950 so ga pomilostili in ponoèi izgnali iz `upnije.42 Alojzija Krista- na, ki je bil `upnik v Hrušici, pa so neznanci ubili na poti med Munami in Vodicami 14. avgusta 1947.43 = %%A.A!3 Pariška mirovna konferenca v èasu med 29. julijem in 15. oktobrom 1946 je Sloveniji prikljuèila Kras, spodnji konec Vipavske do- line do Gorice, Soško dolino do Bovca in Pre- dila, Brda in Breginjski kot. Italiji pa je bila prikljuèena Kanalska dolina, Beneška Slove- nija in sektor Gorica. Doloèila mirovne kon- ference so zaèela veljati 15. septembra 1947.44 Obdobje od prikljuèitve cone B in dela cone A do sredine leta 1952 je èas najhujšega > (, # zatiranja duhovnikov. Kljub temu da je ob- last dobila nove sovra`nike v informbirojevcih in je v Sovjetski zvezi videla napaèno usme- ritev, se ni odloèila, da bi sistem omilila in dovolila doloèene svobošèine. Cerkev je še vedno veljala za pre`iveto strukturo, ki za lju- di ne stori niè koristnega. Gospodarska situa- cija je bila še vedno krizna. Pomoè, ki je pri- hajala z Zahoda, ni zadostovala, problem so predstavljali tudi neuspešni notranji kmetij- ski in industrijski podvigi. Na prikljuèenem ozemlju so uvedli vse komunistiène spremembe, ki so veljale dru- god po Sloveniji. Novo prikljuèeno ozemlje je postalo meja med Vzhodom in Zahodom in tako prostor raznih pobegov, zato so poo- strili nadzor nad duhovniki, o katerih so ime- li podatke `e iz èasa vojne.45 V tem èasu so se zvrstili tudi vsi veèji procesi, s katerimi so ho- teli obraèunati z duhovšèino na Tolminskem. Obmoèje Tolminskega je bilo po mnenju partijskih organov premalo kontrolirano in ljudje so duhovnike podpirali, kar se je po- kazalo tudi na enem izmed procesov, ko so se na njihovo stran postavili vsi, celo eden iz- med èlanov partije. V coni A naj bi ljudje nasedli protirevolucionarnim duhovnikom in mno`iène organizacije naj ne bi bile dovolj trdne, da bi znale nastopiti proti duhovni- kom. Ljudje so v strahu pred aretacijami prek Breginjskega kota in Livške planote be`ali v Italijo. 46 Duhovniki so si z nastopom novega re`i- ma morali zagotoviti veè dovoljenj: za bivanje v `upniji, pastoralno delovanje in pobiranje bere. Za izvrševanje dušnopastirske slu`be so morali duhovniki vlo`iti prošnjo na okrajno izpostavo Ministrstva za notranje zadeve, v katerega je sodila `upnija.47 Tisti, ki niso do- bili pristanka, so v `upniji samo `iveli, du- šnopastirsko delo pa je moral opravljati kdo drug. Pridobivanje dovoljenj je bilo veliko- krat te`avno, saj je bilo velikokrat pogojeno z raznimi oblikami sodelovanja z oblastjo. Okrajni komiteji in lokalni ljudski odbori so zbirali informacije o duhovnikih ter jih po- sredovali pristojnim organom, ki so na pod- lagi pridobljenih podatkov izdajali dovoljenja oziroma jih zavraèali. Dovoljenja za pastoral- no delo so tako ote`evala delo duhovnikov. Dodatno pa je bilo zaradi pobegov in aretacij duhovnikov te`ko v vseh `upnijah zagotavljati redno bogoslu`je. Poleg tega pa tudi prevoz- na sredstva še niso bila širše dosegljiva, tako da je bilo delo duhovnikov ponekod onemo- goèeno. Cerkev je bila z vsemi sredstvi izloèena iz javnega `ivljenja. Verouk je bil še vedno v šo- lah, èemur je vlada nasprotovala.48 Starši so morali svoje otroke k verouku prijaviti s pisno prijavo, ki so jo otroci oddali v šoli. Pri tem je bilo pomembno, v kakšnih odnosih je bil katehet z uèitelji. Pri prijavah so uèitelji, ki so nasprotovali verouku, ovirali oddajanje pri- javnic, tako je npr. uèiteljica zavrnila uèen- èevo prijavo, ker je ni dal njej v roke ampak na mizo. Duhovniki so se prito`evali, da so starši prihajali spraševat, zakaj otrok ne hodi k verouku, saj so izjavo podpisali. Oèitno so le-te namerno izgubljali. Nekateri duhovniki so imeli pri urah za nadzor uèiteljico ali uèi- telja, ki je pazil, kaj razlaga in da ne krši za- kona o zlorabi vere v politiène namene.49 Kateheti so morali imeti za pouèevanje ve- rouka dovoljenje. Prijave uèencev in dovolje- nja za duhovnike so veljala eno leto. Verouk je obièajno potekal v šoli, kjer ni smel ovirati drugega pouka, vendar pa veliko duhovnikov ni dobilo dovoljenj in so imeli verouk tudi v cerkvi. Duhovniki, ki so v cerkvi pouèevali verouk brez dovoljenj, so bili kaznovani. Po- trebna je bila velika mera iznajdljivosti, da so kljub prepovedi verouk lahko pouèevali na skrito. Duhovnik, ki ni imel dovoljenja, je moral otroke na prejem zakramenta prvega svetega obhajila pripraviti na skrivaj. Ker ni bilo dovoljeno zbirati otrok v cerkvi izven bo- goslu`ja, je mašo podaljšal in otroke pripravil >    2004 ( na prejem zakramenta takoj po njej, pri èemer so bili prisotni tudi starši in ostali `upljani, da ne bi bilo te`av z oblastmi.50 V Tolminu je bil verouk tudi na gimnaziji, vendar so ob- lasti poskušale vplivati na gimnazijce, da bi ti verouk opustili. To se je kmalu tudi zares zgodilo, tako da je imel kaplan pri verouku le še dve dijakinji. Pri vsem je posredoval To- roš, ki je po pogovoru z oblastmi dosegel, da na gimnaziji verouka niso veè ovirali.51 1. februarja 1952 je bil verouk v šolah uki- njen. Duhovniki so morali prijaviti dneve in ure verouka v cerkvi. Verouk se je iz šol pre- selil v zakristije, `upnišèa in cerkve, kjer pro- stori niso bili primerni za uèilnice, vendar so jih s izboljševanjem razmer poèasi vanje preu- redili. Premik iz uèilnice v mrzlo zakristijo ali cerkev je prinesel tudi te`ave s tehnièno opremljenostjo, saj so imele šole vsaj uèno tablo. Otroci so tako pisali v zvezke, pri- manjkovalo pa je tudi katekizmov, kajti pre- povedano je bilo izdajanje in kupovanje vsa- kršnih pripomoèkov za uèenje verouka.52 Pri izvrševanju svojega dušnopastirskega dela so duhovniki prihajali navzkri` z lokal- nimi oblastmi. Zaradi manjših prekrškov, kot so nagovarjanja ljudi, naj se udele`ijo maš, naj se ne vèlanijo v partijo, naj se ne ukvarjajo z udarniškim delom, so morali plaèati kazni ali pa prebiti nekaj dni v zaporu. Prevladovali so prekrški: motenje reda in miru, kršenje za- kona o matièni slu`bi, stiki z inozemstvom, prekrški v zvezi z davki in obvezno oddajo. Pritisk na duhovnike je bil zelo razlièen. Na starejše duhovnike so bolj pritiskali, ker so jih la`je onemogoèali, saj niso dobivali pod- pore in si niso mogli privošèiti zdravljenja, zdravil in primerne prehrane. Poleg tega so starejšim duhovnikom la`je oèitali zloèine med vojno. Javno so jih obto`evali sodelova- nja z okupatorjem, ovajanja Nemcem in pod- piranja domobrancev. Te tri obto`be so bile zelo hude in so duhovnike enaèile z zloèinci. Obto`eni duhovniki so pre`iveli dolge pri- pore, zaslišanja in velike zaporne kazni. Mlaj- ših duhovnikov, ki so bili posveèeni po vojni in so poveèini slu`bovali kot kaplani ter uèi- telji verouka, niso mogli obto`iti, zato so se jih lotili drugaèe. Ti duhovniki so se ukvarjali z otroki in mladino, kar partiji ni bilo po godu. Te duhovnike so vlaèili po èasopisih in poskušali doseèi, da bi starši ne pošiljali otrok k verouku. Poleg tega so bili ti duhov- niki redni »gostje« na UDV, tako se je nadzor > Pablo Picasso, Guernica,1937, olje na platnu, 351 x 782 cm, Prado, Madrid. ( # nad njimi poveèal, èe so npr. peljali otroke na izlet v gore. Aktivno delo z otroki so po- skušali ovirati na razliène naèine, predvsem z istoèasnimi dejavnostmi, še najboljša pa je bila odsotnost duhovnika. Poleg obiskov se- kretarjev partije pri duhovnikih so morali duhovniki na uradne sestanke s partijci, kjer so jim razlagali pomen ljudske oblasti, komu- nistièno ideologijo in èrtili vero, èeš da je opij za ljudstvo. Teh sestankov so se morali ude- le`iti vsi duhovniki, posamezno pa so morali prihajati na obèasna javljanja, ko so od njih zahtevali, naj povedo, kakšne naèrte kujejo drugi duhovniki. Pod posebnim nadzorom so bili poleg kaplanov tudi cerkovniki in or- ganisti, katere so poskušali nagovoriti, da bi prièali proti `upniku ali dekanu, kajti gro`nje laikom so bile velikokrat uspešnejše, saj so lahko grozili tudi njihovim dru`inam.53 Pojavili so se tudi problemi z dovoljenji za procesije, ki jih po letu 1950 niso veè tako mno`ièno izdajali. V manjših krajih so lahko imeli veè procesij letno, vendar pod pogojem, da niso motili prometa na cestah. Ljudje v va- seh še niso imeli motornih prevoznih sredstev, tako da procesije niso bile ovirane. Procesije so bile za veliko noè, za praznik sv. Rešnjega telesa, prošnje dneve (sv. Marko), ponekod so bile pomembne procesije tudi ob sv. Florjanu, zavetniku gasilcev (4. maj), in drugih lokalnih praznikih. Birm v manjših krajih ni bilo in bir- manci so z botri odhajali v veèje kraje, npr. v Idrijo, Tolmin, Kapelo, kjer je bilo vèasih pri birmi celo tisoè in veè otrok. Zaradi loèitve Cerkve od dr`ave je oblast morala poskrbeti tudi za civilno matièno slu`- bo. Tako je prišlo do ustanovitve dr`avne ma- tiène slu`be in predvideno je bilo, da bodo `upnijski uradi oddali matiène knjige v pre- pis, vendar se to ni zgodilo. Ko je dr`avna ma- tièna slu`ba potrebovala podatke, je to spo- roèila na `upnijski urad, kjer so podatke pre- pisali in jih šele potem predali dr`avni ma- tièni slu`bi.54   V obdobju po prikljuèitvi Primorske k Ju- goslaviji so potekali odmevni procesi, ki jih je hotela oblast izkoristiti za gonjo proti du- hovšèini. Z zapiranjem duhovnikov so hoteli doseèi, da bi jih ljudje zaèeli obto`evati, èeš da so proti ljudski oblasti. Procese so izrab- ljali tudi za razkrinkavanje ostalih duhovni- kov, tako je npr. ob aretaciji dveh duhovnikov partija dala natanèna navodila za razkrinka- vanje in ljudje so zaèeli verjeti, da so duhov- niki zloèine v resnici zagrešili.55 Duhovniki so tudi redno prihajali k sodniku za prekrške zaradi kršenja zakona o javnem redu, zaradi zavajanja vernikov, zaradi govorjenja proti ljudski oblasti itd. Poleg teh `e rednih pre- krškov so našli tudi druge: februarja 1952 se je ljudska oblast zavzela za vernike, ko je za- padlo precej snega. Na Idrijskem, Tolmin- skem in deloma tudi na Goriškem so klicali duhovnike na zaslišanje. Obto`ili so jih, da so maševali v cerkvah, ko so tramovi škripali in so strehe grozile, da bodo pokopale ljudi pod sabo. Med drugimi je sodnik za prekrš- ke zaradi snega na cerkveni strehi na razgovor poklical tudi `upnika Franca Bizjaka iz Gr- garja. Ta se je obto`nici samo smejal in na veliko preseneèenje sodnika povedal, da nje- gova cerkev strehe sploh nima. Med vojno je bila po`gana in bombardirana, tako da so os- tale le še gole zunanje stene.56 Z vzpostavitvijo novih mej je bil imenovan tudi apostolski administrator za del goriške nadškofije, ki je prišla pod Jugoslavijo, in si- cer dr. Franc Moènik, `upnik v Solkanu. V ta namen je bila na Sveti Gori 21. septembra 1947 verska slovesnost, na kateri naj bi se predstavil novi apostolski administrator. Is- tega dne je bila na Lijaku slovesnost v poèa- stitev prikljuèitve k Jugoslaviji. Da bi prepre- èili versko sreèanje, se je skupina ljudi v noèi z 19. na 20. september odpravila v Solkan, da bi dr. Moènika spravili èez mejo. To so tudi storili. Dr. Moènik, ki ni vedel, zakaj se je to >    2004 ( zgodilo, je naslednjega dne mejo spet presto- pil na Krasu in šel v spremstvu bogoslovca Rada Šonca v Ljubljano na Notranje ministrs- tvo vprašat za razloge takšnega poèetja. Spre- jel ga je namestnik ministra Borisa Kraigher- ja, ki mu je povedal, da se na lastno odgovor- nost lahko vrne v Solkan, kar je Moènik pre- seneèen tudi storil.57 Solkanska partijska celica je bila nanj posebno pozorna in se z njegovo vrnitvijo ni sprijaznila.58 V nedeljo, 12. oktobra 1947, je bilo na sol- kanskem trgu zborovanje, s katerim naj bi poèastili udarnike. Pred tem pa so se 4. ok- tobra na seji goriškega komiteja KPS dogo- vorili, da bo na zborovanju poleg govora in sprejema resolucije tudi akcija proti Moèniku. Vse to se je tudi zgodilo, proti Moèniku pa so našèuvali kar zbrano mno`ico. Ta je v sol- kanskem `upnišèu najprej prijela in izgnala dekana Ivana Kretièa. Po dr. Moènika so nato odšli v svetogorski samostan. Do Solkana so ga pripeljali z avtomobilom, od tu je šel do meje peš, med mno`ico, ki ga je suvala in `a- lila. Na meji so odstranili `ico in ga pahnili na drugo stran. Dr. Moènik se tedaj v Solkan ni veè vrnil, vendar vseeno ni odnehal. Pisal je oblastem v Ljubljano, Beograd, na jugoslo- vanski konzulat v Trstu in celo maršalu Titu, vendar pojasnila ni dobil. Nasilni izgon je vnesel precej nemira tudi med Solkance. Svoje nestrinjanje so pokazali z javnim protestom na Srebrnièevem trgu, posamezniki pa so nas- protovali tudi na drugih javnih sestankih.59 Moènika je nasledil Mihael Toroš, ki je bil spomladi 1947 imenovan za apostolskega administratorja poreško-puljske škofije. Toroš je bil od leta 1921 profesor v goriškem bogo- slovnem semenišèu. Bil je apostolski pronotar in sodnik cerkvenega sodišèa v Benetkah. Fe- bruarja 1948 je pape` Torošu izroèil upravo solkanske apostolske administrature, ki jo je upravljal v Poreèu, dokler ga Sveti sede` ni premestil na Goriško. Sede` apostolske ad- ministrature si je uredil v franèiškanskem sa- mostanu na Kostanjevici v Novi Gorici in se tja preselil 15. junija 1950.60 Z nasilnim izgonom Moènika se je zaèel val aretacij in procesov. Na severnem Primor- skem so potekali procesi predvsem na Tol- minskem. Obmoèje Goriške, Vipavske doline in Idrijskega ni imelo veèjih procesov, duhov- niki so bili kaznovani s plaèili globe in kraj- šimi zapornimi kaznimi. Razlog, da so pote- kali veèji procesi predvsem na Tolminskem, je v tem, da je bilo tolminsko obmoèje skoraj v celoti del cone A in so po prikljuèitvi du- hovniki zbe`ali v Italijo. Oblast se je zato znesla nad duhovniki, ki so ostali. Tolminsko obmoèje je bilo z duhovniki sploh v te`avah, nekaj jih je pobegnilo, gostovali pa so tudi duhovniki iz ljubljanske in mariborske ško- fije, trije med njimi so bili tudi obto`eni. Prvi je bil obsojen 21. aprila 1948 Anton Èešornja, `upnik v Dre`nici, in sicer na 11 let strogega zapora. Po obto`nici naj bi obsojenec z ustno propagando in širjenjem belogardi- stiènega gradiva spodbujal domaèine k vstopu v belo gardo in tako podpiral okupatorja.61 Kmalu so zaradi suma sodelovanja z oku- patorjem zaprli tudi tolminskega dekana Jo- `eta Vodopivca, vendar so ga kmalu izpustili, saj je bil bolan.62 Breginjski `upnik Leopold Konèan je bil aretiran 8. aprila ob meji, ob- sodili so ga zaradi sovra`ne propagande. Ob- sojen je bil na 15 let strogega zapora.63 Na Sr- penici so zaprli Franca Zagorška in v Bovcu kaplana Jo`eta Kvasa. Zagoršek je bil obsojen na 12 let zaporne kazni, Kvas pa je bil nekaj èasa v priporu.64 Zaprli so tudi Janeza Fili- pièa, zaradi suma izdajstva, vendar so ga iz- pustili brez sojenja. Procesom je sledila aretacija Jo`ka Kraglja, 30. decembra 1948. Obto`nica ga je breme- nila aktivnega sodelovanja z Nemci od de- cembra 1943 naprej. Razširjal naj bi domo- branske èasopise in domobrancem poroèal o delovanju partizanov. Po prikljuèitvi Primor- ske k Jugoslaviji naj bi se ukvarjal z ilegalnim > ( # nabavljanjem in pošiljanjem pošte ter drugega materiala v Italijo. Poleg tega naj bi pomagal ljudem pri prebegih in jim izdajal krstne li- ste. Skupaj s Kragljem sta bila obto`ena tudi Simon Hrast in Srdjan Kazafura. Kragelj naj bi bil njun nadrejeni, ki sta mu poroèala o premikanju partizanov. Na razpravi so proti Kraglju prièale tri prièe z dokaj nejasnimi po- datki in preprièanjem, da je Kragelj nasprot- nik jugoslovanskega re`ima. Jo`ko Kragelj je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo dr`avljanskih pravic ter zaplembo pre- mo`enja. Leta 1949 je bil pomilošèen na dvaj- set let jeèe s prisilnim delom.65 Procesi na Tolminskem so se nadaljevali. V èasu od 8. 6. 1951 do 13. 12. 1951 so zaprli dekana v Kobaridu Ivana Kobala, organista v Kobaridu Ludvika Šturma, `upnika v Logu pod Mangrtom Ivana Hlada, bogoslovca Sta- nislava Sivca, `upnika na Libušnjem Karla Klinkona, `upnika v Dre`nici Ljuba Marca in kaplana v Solkanu Roberta Zadnika. Ob- to`ili so jih sodelovanja z okupatorjem, pod- piranja domobrancev in vohunjenja za tuji- no.66 Kazniva dejanja, ki naj bi jih zagrešili obto`eni, so poskušali dokazati z njihovimi priznanji, izjavami priè in ostalim dokaznim materialom. Na zaslišanjih so Ludvik Šturm, Ivan Kobal, Ljubo Marc, Karel Klinkon in Robert Zadnik priznali vse, kar jim je bilo predlagano. Stanislav Sivec je krivdo priznaval samo deloma, Ivan Hlad pa je zanikal vse, ra- zen tega, da je prenesel eno ilegalno pismo. Proti njemu so zato našli prièe, ki bi potrdile vse, kar bi on zanikal.67 Na samem procesu je prièal vsak obto`e- nec posebej, med posameznim prièanjem pa so ostale iz dvorane odstranili. Nekatere ob- to`ence so potem sooèili v parih, kjer sta oba morala podati prisiljene izjave drug o dru- gem. Te se seveda niso ujemale. Na koncu so podale izjave še prièe. Nekatere prièe so morali aretirati in jih v zaporu pripraviti ozi- roma prisiliti v prièanje. Sooèili so jih z ob- to`enci, ki so morali mnenja priè potrditi ali zanikati. Prièe so se dogodkov le pribli`- no spominjale ali pa niso bile èisto prepri- èane in so povedale, da so duhovniki naspro- tovali NOB-ju in ljudi od tega odvraèali. Jav- ni to`ilec je prièe kar naprej spominjal, da > Ludwig Meidner, Revolucija, 1913, olje na platnu, Dr`avni muzej, Berlin.    2004 ( so prisegli in morajo govoriti resnico. Ne- katere prièe, ki so prenašale pisma ali pred- mete, niso bile preprièane, kaj je bilo v pa- ketih in kakšna je bila vsebina pisem. Veliko ljudi je prièalo proti duhovnikom, vendar so poleg dodajali tudi izjave, da se ne spom- nijo natanèno ali pa da jim je obto`eni kdaj tudi pomagal. Nastopile so samo prièe to- `ilstva. Zagovornik Karla Klinkona je pred- lagal, da zaslišijo prièe v korist obto`enca, vendar so se po tajnem posvetu senata pred- lagani dokazi o Karlu Klinkonu zavrnili, saj je senat menil, da so nepotrebni. Obsodba je bila izreèena na dan sv. Jo`efa. Ivan Kobal je bil obsojen na 18 let strogega zapora in 4 leta omejitve dr`avljanskih pravic. Ivan Hlad je bil obsojen na dve leti strogega zapora manj in prav tako na 4 leta omejitve dr`avljanskih pravic. Ludvika Šturma so ob- sodili na 10 let strogega zapora in na 2 leti omejitve dr`avljanskih pravic, Ljuba Marca pa na 10 let strogega zapora in 3 leta omejitve dr`avljanskih pravic. Karel Klinkon je dobil 9 let strogega zapora in 2 leti omejitve dr`av- ljanskih pravic, Stanislav Sivec pa 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Na eno leto in pol strogega zapora je bil obsojen tudi Robert Zadnik.68 Poleg procesov na Tolminskem je bilo tudi nekaj manjših procesov, ki niso bili tako odmevni. V Postojni je potekal proces proti Janku Pišotu, `upniku v Vrhpolju pri Vipa- vi. Obto`en je bil, da je italijanski policiji ovadil štiri domaèine, ki so jih zaprli. Obso- jen je bil na štiri leta prisilnega dela z odvze- mom prostosti.69 V Idriji je moral dekan Jan- ko `agar v zapor 21. marca 1949 in je bil ob- sojen na dvajset let zapora, vendar so ga po enem letu zapora pomilostili pod pogojem, da zapusti Idrijo, kjer so medtem do tal po- rušili po bombardiranju poškodovano `up- nijsko cerkev sv. Barbare.70 Veè duhovnikov se je znašlo v preiskovalnem zaporu ali pa so bili zaprti za krajši èas. B< +* Agrarna reforma na Primorskem je pote- kala drugaèe kot drugod po Sloveniji. Tam je stekla `e kmalu po izdanem zakonu avgusta 1945, medtem ko je bil del Primorske v tem èasu še razdeljen na coni A in B. Cerkvi je agrarna reforma pustila zemljiški maksimum 10 ha, drugim posestnikom pa 20 ha. S tem je bilo cerkvam odvzeto materialno ozadje za njihovo vzdr`evanje.71 Po podpisu mirovne pogodbe so zaèeli zbirati podatke o zemljišèih, ki naj bi pred- vidoma prišla pod ukrep razlašèanja. V zaèet- ku decembra 1947 je Ministrstvo za kmetijs- tvo in gospodarstvo LRS poslalo poziv, da morajo vsi, ki jih zadeva zakon o agrarni re- formi in kolonizaciji, v petnajstih dneh po- slati pisno prijavo. V primeru, da tega ne bi storili, so bile zagro`ene kazni, od denarnih in prisilnega dela brez odvzema prostosti do 2 let zapora in zaplembe imovine. S priklju- èitvijo je dobil pravno veljavnost tudi zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in vinièarji. Izvajanje agrarne reforme se je to- rej zaèelo januarja 1948, ko so po vseh okrajih zaèeli zbirati prijave posestnikov, katerih zem- lja naj bi prišla pod reformo. Vse prijave so preverjali po katastru in zemljiških knjigah, vendar so imeli velike te`ave, saj so bili ka- tastrski elaborati iz okrajev Tolmin in Gorica v Gorici.72 Agrarna reforma je trajala vse do leta 1953, ko so urejali še zadnje prito`be in ponovno razdeljevali zemljo, ki ni bila raz- lašèena po danih pravilih. @upnije na Primorskem so bile v primer- javi z ostalimi `upnijami po Sloveniji dokaj revne, predvsem pa ni bilo samostanov z veè- jimi obdelovalnimi površinami in velikimi gospodarskimi kompleksi. Veè zemlje so ime- le samo `upnije, ki so bile v bistvu pra`up- nije: Vipava, Vipavski Kri`, Kamnje, Solkan, Èrnièe. Zemlja drugih `upnij je bila zapuš- èina vernikov in je obsegala njive ali nekaj > (' # gozda. Veèjim `upnijam so tako vzeli gozd, travnike, pašnike, njive, sadovnjake, vinograde in tudi stavbe. Zemlja, ki je bila odvzeta po agrarni reformi, je bila ali dana v obdelavo ljudem ali pa je pripadla zadrugi, medtem ko so zemljo, ki je ostala, duhovniki oddali v najem ali pa jo s pomoèjo kuharic obdelo- vali sami. 9     Duhovniki, ki so simpatizirali z ljudsko oblastjo ali se dejavno udele`ili NOB, so na pobudo vladnih organov 22. oktobra 1947 v Ajdovšèini osnovali pripravljalni odbor du- hovnikov èlanov OF.73 Èlani odbora so bili predsednik Anton Bajt, tajnik Edko Ferjanèiè, Slavko Rejec, Janko `agar, Lucijan Krajnik, Viktor Kos, Ivan Mezinec in Milan Grlj.74 Na zaèetku delovanja so v odbor pristopili du- hovniki, naklonjeni ljudski oblasti.75 Centralni komite KPS je nastanek odbora duhovnikov èlanov OF podprl in ga tudi skrbno vodil in usmerjal. Na vseh sestankih je bil prisoten predstavnik oblasti, ki je po- skrbel za politièni uvod. Ker so hoteli prido- biti èim veè èlanov, so jim ponudili razne ugodnosti, predvsem materialne, kot npr. de- litve vina za maše ipd. V podoben namen je odbor uredil tudi meseèno podporo za one- mogle duhovnike. Hoteli so pridobiti tudi pokojnino za duhovnike v pokoju, vendar jim tega na zaèetku niso odobrili. Duhovniki so od sestankov prièakovali v glavnem finanèno podporo, ki so jo potrebovali za obnovo po- rušenih cerkva in `upnišè. Voditelja Anton Bajt in Edko Ferjanèiè pa sta `elela govoriti predvsem o pomenu ljudske oblasti in lojal- nosti do nje, o protiljudskem delovanju, kle- vetniški kampaniji ter o gospodarskem in po- litiènem stanju v dr`avi. Duhovniki, ki so se `eleli vèlaniti, so mo- rali oddati prošnjo na krajevnem odboru OF. Vsi duhovniki so bili povezani prek Ini- ciativnega sekretariata duhovnikov OF. Iz- dajali so revijo Bilten, v kateri so lahko ob- javljali èlanke, ki so jih pošiljali agitprop ko- misiji pri OF. Komisija je potem odloèila, kateri èlanki so primerni za objavo.76 Neka- teri duhovniki niso hoteli brati Biltena, ker revija ni imela dovoljenja cerkvenih oblasti. Anton Bajt je te duhovnike preprièeval, da dovoljenja ordinarija ne potrebujejo, saj je to politièni èasopis. Eden od namenov, ki jih je imela oblast z odborom duhovnikov OF in kasneje s Ci- rilmetodijskim društvom (CMD), je bila tudi diferenciacija duhovnikov na tiste, ki so do oblasti lojalni, in duhovnike zveste Vati- kanu. V kolikor duhovniki niso hoteli vsto- piti v CMD, so jih v to poskušali prisiliti. Ivan Hlad je na procesu dejal, da se je vèlanil v CMD šele tedaj, ko so k njemu prišli urad- niki iz Tolmina in mu grozili z zaporom, èeš da je hotel pobegniti v tujino. Izbral je CMD. Preprièan je bil, da so bili tudi ostali èlani pod pritiskom.77 Duhovnikom, ki v od- bor in potem v CMD niso hoteli vstopiti, niso izdali dovoljenj za pouèevanje verouka v šoli. Prisiljeni so se bili vèlaniti in šele tako pridobiti dovoljenje.78 Poleg tega so duhov- niki za pouèevanje verouka prejemali plaèe. Nekateri so to odklonili, ker so menili, da jih hoèe oblast podkupiti.79 Dovolili so jim tudi pobirati prostovoljne prispevke za mašo, na- kupe v lastni zadrugi in 75-odstotni popust pri potnih stroških. Oblast je od duhovnikov `elela uraden pristanek za njihovo delovanje, in tako so bili duhovniki velikokrat prisiljeni podpisovati razne resolucije, da bodo zastopali stališèe, ki ga je zavzel sekretariat v okviru navodil OF, in da obsojajo nepravilno delovanje Vatikana proti slovenski duhovšèini in zaviranju Bil- tena. Strinjali so se tudi, da lahko OF kriti- zira vsako protiljudsko delovanje duhovnika, ki zavira izgradnjo socializma.80 Navdušenje duhovnikov za odbor je tako kmalu ponehalo. Duhovniki so se poèasi za- >    2004 (( èeli opravièevati, da ne morejo na sestanke.81 Èlani, ki so bili prisotni, so predlagali posre- dovanje v podporo zaprtim duhovnikom, `e- leli so dobiti verski list za Primorsko in po- sredovati pri pospešitvi nastanka Malega se- menišèa v Vipavi.82 Odbor duhovnikov OF se je septembra 1949 preimenoval v Ciril-Me- todijsko društvo. Tudi revija Bilten se je ta- krat preimenovala v Novo pot.83 Slovenski ordinariji CMD niso podprli, razen Toroša, ki se je vanj tudi vèlanil. Med Torošem in CMD je tako prišlo do sodelo- vanja. Toroš je potrdil osnutek društvenih pravil, ki jih je CMD sprejela 20. septembra 1949. Sklep škofovske konference v Zagrebu, 25.–27. aprila 1950, je bil, da se ni primerno vèlaniti v društvo, ki ni potrjeno od škofovske konference. Slovenska ordinarija za ljubljan- sko in mariborsko škofijo sta sklep objavila v meseènih okro`nicah, medtem ko Toroš sklepa ni objavil. Februarja 1950 je izšel de- kret, ki je prepovedoval pisanje v èasopisih in propagiranje CMD. Koncilska kongrega- cija je po veè opominih, naj prenehajo z de- > Otto Dix, Vojni pohabljenci igrajo karte, 1920, mešana tehnika, zasebna zbirka. (- # lom v CMD, oktobra 1950 dokonèno eksko- municirala Antona Bajta, Jo`eta Lampreta in Viktorja Merca, drugi duhovniki pa so dobili opomine in Toroš je prejel ustni opomin.84 Duhovniki so se strinjali, da se mora Bajt umakniti iz društva in svoje mesto prepustiti komu drugemu. Èe bi se za svoja dejanja po- koril, bi pape` ekskomunikacijo preklical. Menili so tudi, da se bodo društvu priklju- èili tudi drugi duhovniki, ki naj bi se do ta- krat društva izogibali prav zaradi Bajta.85   8  , S prikljuèitvijo k Jugoslaviji je Primorska ostala brez bogoslovja in malega semenišèa. Primorski bogoslovci so tako odhajali v ljub- ljansko bogoslovje in tam hodili na teološko fakulteto, problem pa se je pojavil pri seme- nišènikih. Toroš si je zato za eno glavnih na- log zastavil ustanovitev malega semenišèa, kjer bi se šolali bodoèi kandidati za teološko fa- kulteto in bogoslovje. Oblast se je odloèila, da nastanek takšne šole odobri, saj je menila, da bodo v tej šoli pouèevali revolucionarno usmerjeni uèitelji in zato ne bo te`av. Tako je bila 10. oktobra 1950 izdana odloèba ozi- roma dovoljenje za otvoritev verske šole za pri- pravo duhovniškega narašèaja za goriško ad- ministraturo s sede`em v Vipavi, pod ime- nom Slovensko malo semenišèe v Vipavi. Do- loèili so tudi pogoje, pod katerimi naj bi in- > Roy Abell, Stojeèi vojak, 2002, olje na platnu, 58 x 50 cm, zasebna zbirka.    2004 (0 ternat deloval. Pogoji so bili, da ima internat splošno nadzorstvo, verouk, osebje pa je mo- ral v slu`bo sprejeti Toroš, ki je kril tudi vse stroške.86 Prostore so si zagotovili v vipavskem `upnišèu, v katerem je stanoval vipavski de- kan Ignacij Breitenberger, in ga preuredili v internat. Pri prenovi je del finanènih sredstev prispevala tudi dr`ava, in sicer 7 milijonov dinarjev. Malo semenišèe je zaèelo delovati v šol- skem letu 1952/53, natanèneje 6. septembra. Najprej so sprejemali dijake iz goriške admi- nistrature, in sicer je bila predvidena kapa- citeta 50 gojencev, v prvem šolskem letu le 19. Malo semenišèe je bilo urejeno kot inter- nat, ker je bilo predvideno, da bodo dijaki poleg ni`je gimnazije v Vipavi obiskovali tudi višjo gimnazijo v Ajdovšèini. V malem semenišèu pa so imeli še dodaten pouk la- tinšèine in verouka. Za gospodinjstvo so skr- bele sestre De Notre Dame, ekonomsko slu`- bo pa so opravljali rektorji. Prvi rektor je bil Ignacij Breitenberger, vipavski dekan.87 ,    Cona A je izdajala verski tisk do priklju- èitve k Jugoslaviji 15. septembra 1947, cona B pa je bila brez svojega lista `e od 1945, saj je bil Slovenski Primorec prepovedan, pa tudi izhajal je v Italiji. V Ljubljani je izhajalo Oz- nanilo, vendar kljub bogati vsebini v majh- nem obsegu. @al je bila njegova naklada pre- majhna, da bi zadovoljila potrebe bralcev, ob tem pa tudi dokaj neredna. Toroš je hotel urediti verski list tudi za Primorce in popraviti porušene cerkve, `up- nišèa in kaplanije, zaradi èesar je leta 1950 podpisal pogodbo o sodelovanju z oblastjo, èe bo ta prispevala denar za popravila. Ker dr- `ava denarja ni dala, je Torošu v zameno do- volila, da zaène izdajati verski list, z dobiè- kom pa zapolni cerkveno blagajno.88 Dru`ina je tako zaèela izhajati 7. maja 1952, njen glav- ni urednik je bil dr. Jo`e Premrov, odgovorni urednik Dru`ine pa Vinko Vodopivec, vendar le en mesec, saj je 29. julija 1952 umrl in ga je nasledil Stanko Vrtovec, `upnik v Dorn- berku. Na zaèetku je imel list osem strani, na katerih so prevladovali èlanki s podroèja vzgoje, dru`ine, ljubezni do domovine in bli`njega, o Koroški, narodno zavednih Pri- morcih, o Simonu Gregorèièu, niso pa se do- tikali problematike odnosa med Cerkvijo in dr`avo, Cirilmetodijskega društva, spora med Vatikanom in Jugoslavijo in podobnih poli- tiènih tem. Prva Dru`ina je bila izdana v 18.000 izvodih, ki so bili takoj razprodani, zato se je takoj pojavila potreba po povišanju naklade, kar pa takrat ni bilo mogoèe.89 >  Odnos do duhovnikov, ki se je izgradil v èasu med obema vojnama, je duhovnike po- stavil v vlogo borca za slovenski jezik ter slo- venske ljudi. Ta vloga se je skozi èas vojne ohranila in vplivala na povojno obdobje. Po- seben polo`aj Primorske pred, med in po drugi svetovni vojni je obvaroval ta del Slo- venije pred velikim obraèunom z duhovniki in vernimi prebivalci. Kljub temu pa ne bi mogli reèi, da je imelo to obmoèje kakšne posebne pravice in svobošèine, saj so bile vse revolucionarne ideje, ki so jih izvedli po Slo- veniji, uvedene tudi na Primorskem, vendar z zamikom in tako v manjši meri. Prišlo je tudi do procesov proti duhovnikom, ki so bili spodbujeni s strani partije in UDV, nekajkrat pa tudi s strani lokalnih organov, ki so te pro- cese hoteli za poduk ostalemu prebivalstvu. Po vojni je zopet prišlo do razlikovanja med posameznimi deli LRS, saj je imela Pri- morska na nek naèin posebne ugodnosti (malo semenišèe, Dru`ina), ki jih ostali deli Slovenije niso imeli. @al pa ne gre pri tem za popušèanja oblasti, ampak za poskus razde- litve slovenskih ordinarijev, pri èemer sta ljub- ljanski ordinarij Anton Vovk in mariborski ordinarij Maksimiljan Dr`eènik odklanjala > -, # > sodelovanje in komunikacijo z dr`avnimi ob- lastmi, medtem ko je Toroš redno komuni- ciral z oblastmi. To so hotele oblasti izkori- stiti in naperiti ordinarije med seboj, da bi prišlo do razdelitve duhovnikov med seboj in bi jih lahko oblast izigravala z razliènimi ugodnostmi, kot je to deloma poèela s èlani CMD. Po letu 1952 bi na Primorskem lahko rekli, da je prišlo do manjšega olajšanja, saj so bili konec leta 1952 pomilošèeni zaprti du- hovniki (nekateri!), zaèela je izhajati Dru`ina, odprli so Malo semenišèe v Vipavi. Drugod po Sloveniji pa leto 1952 ne predstavlja veèje prelomnice, kajti z letom 1952 je bil v šolah ukinjen verouk, teološka fakulteta je bila iz- loèena iz univerze in v Novem mestu so na- padli in za`gali Antona Vovka. Iz tega lahko sklepamo, da so bile ugodnosti in spremem- be na bolje povezane izkljuèno s Torošem in s tem tudi omejene na obmoèje Primorske. 1. Franc Kralj: Versko in cerkveno `ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda. V: Zgodovina cerkve na Slovenskem. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1991, str. 188. 2. Janez Juhant: Versko in cerkveno `ivljenje v dobi dozorevanja slovenskega naroda. V: Zgodovina cerkve na Slovenskem. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1991, str. 222. 3. Juhant, 231. 4. Stane Kos: Stalinistièna revolucija na Slovenskem 1941-1945, II., Rim: samozalo`ba, 1984, str. 8082. 5. Varnostno obvešèevalna slu`ba je bila ustanovljena v OF avgusta 1941. Organizirali in vodili so jo komunisti. VOS je izvajala razne akcije, kot je reševanje aktivistov iz zaporov, jeseni pa je zaèela obraèunavati z nasprotniki OF oziroma KPS. 6. Kos, 82–83. 7. Arhiv Slovenije(AS) 1638, fasc. 537. Dopisovanje s PK VOS, VDV, ONZ. Veè poroèil vsebuje komentarje, da ljudje ne ka`ejo interesa za komunistiène ideje. 8. AS 1638, fasc. 537. Dopisovanje s PK VOS, VDV, ONZ. 9. AS 1638, fasc. 537. Dopisovanje s PK VOS, VDV, ONZ. 10. Alojzij Novak: Èrniška kronika. Gorica: Mohorjeva dru`ba, 1992, str. 119. 11. Mišljen je goriški nadškof Karel Margotti. 12. Bojan Godeša: Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobra`enci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1995, str. 384. 13. Godeša, 388–390. 14. Godeša, 386. Primer poskusa odhoda v partizane je npr. duhovnik Edvard Ferjanèiè — Taras, ki je po zlomu Italije postal predsednik okro`nega odbora OF za Brda in Beneško Slovenijo. Vodstvo gibanja pa ga je predlagalo v Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO), vendar je moral Taras ponujeno mesto odkloniti, ker mu je škof Margotti prepovedal politièno delovanje. Mesto v PNOO, namenjeno duhovniku, je ostalo prazno. 15. Franc Kralj: Cerkveni in verski polo`aj Slovencev na Goriškem v letih 1940–1947; Cerkev in dru`ba na Goriškem ter njihov odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. Gorica: Instituto di storia sociale e religiosa, 1997, str.128. 16. Godeša, 400. Prišleki so vplivali na širjenje vpliva protirevolucije na Primorskem, in partizansko gibanje je zato neusmiljeno obraèunalo z njimi. Svojo prakso iz Ljubljane so hoteli prenesti na Primorsko, vendar jim je to bolj slabo uspelo. 17. Godeša, 406–407. 18. Nevenka Troha: Slovenski primorski duhovniki in njihov odnos do novih slovenskih meja (1945– 1947). V: Acta Histriae, VI. Koper: Znanstveno- raziskovalno središèe Republike Slovenije Koper, 1998. str. 139–156. 19. Vsi podatki so iz Letopisa za ljubljansko nadškofijo za leto 2000, Ljubljana: Nadškofija Ljubljana, 2000, str. 1134-1135. Antona Šateja so ustrelili Nemci 26. 9.1943 pod Rihembergom (Branikom), Franca Gabrejno so ubili Nemci (po nekih prièevanjih pa partizani) 15. 11. 1943 na letališèu v Ajdovšèini. Franc Setnièar je umrl med bombardiranjem Gorice 8. 4. 1945. Ernesta Bandlja so ustrelili èetniki in ga vrgli v reko Vipavo, našli so ga 30. 4. 1945 na jezu pri Kosavljah. Valentina Pirca so sovra`ni vašèani februarja 1946 izpostavili hudemu mrazu in je umrl za posledicami 23. 12. 1946 v Gorici. Alojzija Kete pa so ubili Nemci 19. 2. 1944 v Srednjem nad Roèinjem. 20. Ludvik Novak se omenja kot prvi na smrt obsojen duhovnik na Slovenskem (AS 1638, fasc. 537. Dopisovanje s PK VOS, VDV, ONZ.). 21. Ludvika Novaka so ustrelili partizani v Pade`u pod Vremšèico 17. 11. 1943.    2004 - > Alojzija Obida so ubili partizani 5. 1. 1944 v bli`ini Sabotina. Ladislava Pišèanca in Ludvika Slugo so ustrelili partizani 3. 2. 1944 na Lajšah nad Cerknim. Antona Piska so ustrelili partizani 28. 10. 1944 med Gornjo in Spodnjo Trebušo. Rudolfa Trèka je ubila partizanka na poti iz Èrnega Vrha v Godoviè 1. 9. 1944. Emila Keteja so ubili terenci konec novembra 1944 ob poti med Osekom in Šempasom. 22. Gombaè, Metka, Slovensko primorje 1944–1947; Zbornik Primorske – 50 let; 30–33. 23. Troha, 144. 24. Troha, 152. 25. Tamara Griesser – Peèar: Proces proti duhovnikom in redovništvu po maju 1945, V: Temna stran meseca, Ljubljana: Nova revija, 1998, str. 121. 26. Ustava LRS 1947, 24. èlen. 27. Ustno prièevanje Mirka `aklja, `upnika na Planini, 23. junij 2001. 28. Pokrajinski arhiv Nova Gorica (PANG), OK KPS Vipava, fasc. 1. Zapisniki sej okrajnega komiteja v Ajdovšèini, 19. 4. 1946. V Vrhpolju so organizirali prosvetno društvo, in ker v njem ni bilo `upnika in kuharice, so izstopila dekleta iz Marijine dru`be, rekoè, da to društvo `e ne bo dobro. PANG, OK KPS Vipava, fasc. 1. Poroèilo za vzhodno Primorsko, okro`je Vipava, 29. 8. 1946. Duhovnika so klicali na odgovor, ker je vodil neprijavljeno Marijino dru`bo. 29. V partijskih karakteristikah je bilo oznaèeno, ali so duhovniki prebrali Margottijevo pastirsko pismo ali ne. Na Slapu so 31. 3. 1946 po vaških ulicah organizirali protestni shod proti Margottijevemu pastirskemu pismu. V Tolminu so dijaki dijaškega doma ob zaèetku branja pastirskega pisma protestno zapustili cerkev in se vrnili po prebranem pismu. 30. Franc Rupnik: Slovenska cerkev na Goriškem med leti 1945–1966: Cerkev in dru`ba na Goriškem ter njihov odnos do vojne in osvobodilnih gibanj, str. 297. 31. V zapisniku partijske konference v Ajdovšèini z 2. 6. 1946 piše: Ljudstvu pa moramo objasniti, da nismo proti veri ali proti temu, da se vrši birma, ampak da smo odloèno proti temu, da bi fašistièni krvnik Margotti pokladal svoje roke, od krvi našega naroda omade`evane, na glave naših po njegovi krivdi osirotelih otrok (PANG, OK KPS Vipava, fasc. 1). 32. PANG, OK KPS Vipava, fasc.1. OK KPS Nova Gorica, fasc. 1; OK KPS za Vzhodno Primorsko, fasc. 1. 33. Ustna prièevanja veè duhovnikov, junij 2001. 34. PANG, OK KPS Vipava, fasc. 1. Zapisniki sej okrajnih komisij in zapisniki partijskih konferenc v Ajdovšèini, 22. 5. 1946. 35. PANG, OK KPS za vzhodno Primorsko, Ajdovšèina, fasc 1. Seja okro`nega plenuma SIAU – politièno poroèilo. 36. PANG, OK KPS Vipava, fasc. 1. Zapisniki sej okrajnih komisij in zapisniki partijskih konferenc v Ajdovšèini, 19. 4. 1946. 37. PANG, OK KPS Vipava, fasc. 1. Zapisniki sej okrajnih komisij in zapisniki partijskih konferenc v Ajdovšèini. 38. PANG, OK KPS Gorica, fasc. 1. Zapisniki sej okrajnih komisij, Poroèilo OK, 5. 3. 1947. 39. PANG, OK KPS Vipava, fasc. 1. Seznam duhovnikov in njihovo delovanje. 40. PANG, OK KPS Tolmin, fasc. 30. Predlog za èlanek. 41. Branko Kurnjek, Marjan Mauèec, Iztok Mozetiè: Dnevno èasopisje o duhovniških procesih na Slovenskem 1945–1953. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 21. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve, 1999, str. 166–167. 42. AS, III.dislocirana enota, Poimenska evidenca kaznovanih duhovnikov 1945–1960. 43. Letopis ljubljanske nadškofije 2000, str. 1150. 44. Gombaè, 30–33. 45. AS 1638, fasc. 537. Dopisovanje s PK VOS, VDV, ONZ. 46. PANG, OK KPS Tolmin, fasc. 8. Zapisnik izredne seje okrajnega komiteja KPS Tolmin, 10. 6. 1948. Verjetno je šlo za proces proti Antonu Èešornji ali pa Jo`etu Vodopivcu. 47. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik sestanka duhovnikov èlanov OF za goriški okraj, 7. 1. 1949. 48. Na seji politbiroja CK KPS, dne 20. 11. 1950, so razpravljali o ukinitvi verouka v šoli, s èimer bi se cerkveno `ivljenje v celoti preneslo v cerkev. 49. Ustno prièevanje Antona Štrancarja, 22. junij 2001. 50. Ustno prièevanje Mirka `aklja, 22. junij 2001. 51. Ustno prièevanje Antona Štrancarja, 22. junij 2001. 52. Viljem Pangerl: Cerkev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V: Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1991, str. 237-240. 53. Ustno prièevanje duhovnikov, maj, junij, julij 2001. 54. Ustno prièevanje duhovnikov, maj, junij, julij 2001. 55. PANG, OK KPS Tolmin, fasc. 8. Poroèilo o celostnem stanju partije OK KPS Tolmin 1948. 56. Ustno prièevanje Mirka `aklja, 22. junij 2001. - # > 57. Franc Moènik: Moji spomini, Gorica: Mohorjeva dru`ba, 2001.str. 63–75. 58. Branko Marušiè: Z zahodnega roba, o ljudeh in dogodkih iztekajoèega se stoletja, Nova Gorica: Branko. 1995, str. 67–70. 59. Marušiè, 70–71. 60. Ludovik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov èas 1900–1963, I., Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva dru`ba, str. 233–5. 61. Kurnjek, 169. 62. AS, III. dislocirana enota, 80 – 10 Tolminski proces, Javna razprava. 63. AS, III. dislocirana enota, Poimenska evidenca kaznovanih duhovnikov 1945–1960. Leopold Konèan in Jo`e Kvas sta prišla iz ljubljanske škofije, Franc Zagoršek pa iz mariborske. 64. Jo`ko Kragelj: Leta dozorevanja, Gorica: samozalo`ba, 1997, str. 172. 65. AS, III. dislocirana enota, Proces proti Jo`ku Kraglju, Zapisniki zaslišanja od 26. 9.–13. 12. 1951. 66. AS, III. dislocirana enota, 80 – 10 Tolminski proces, Obto`nica, 31. 1. 1952, 1–12. 67. AS, III. dislocirana enota, 80 – 10 Tolminski proces, Javna ustna obravnava. 68. AS, III. dislocirana enota, 80 – 10 Tolminski proces, Razsodba, 51–2. 69. AS, III. dislocirana enota, Poimenska evidenca kaznovanih duhovnikov 1945–1966. 70. Kurnjek, Branko, 150. 71. Pangerl, 238. 72. Zdenko Èepiè: Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji 1945–1948, doktorska disertacija, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 346, 363-4. 73. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL), Društva in ustanove, fasc. 50, Ustanovni obèni zbor CMD 1949, str. 25). 74. AS, III. dislocirana enota , mfs, SOVA – UNZ, serija U, 006, 6392-3. 75. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik sestanka duhovnikov èlanov OF za goriški okraj, 7. 1. 1949. 76. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik sestanka duhovnikov èlanov OF za goriški okraj, 7. 1. 1949 77. AS, III. dislocirana enota, 80 – 10 Tolminski proces, Javna ustna obravnava. 78. PANG, OK KPS Tolmin, fasc. 11. Seznami duhovnikov, ki prejmejo dovoljenje za pouèevanje verouka, 22. 9. 1949. 79. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik II. redne seje pokrajinskega odbora CMD za Slovensko primorje, 22. 2. 1951. 80. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik sestanka duhovnikov èlanov OF za goriški okraj, 23. 1. 1950. 81. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik sestanka duhovnikov èlanov OF za goriški okraj, 7. 1. 1949. 82. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. Zapisnik sestanka PO CMD za Slovensko primorje, 11. 1. 1951. 83. Kurnjek, 42. 84. NŠAL, Društva in ustanove, fasc. 53. 1. seja glavnega odbora CMD, dne 25. 10. 1950, v Ljubljani. 85. PANG, Okrajni odbor SZDL Gorica, fasc. 18. CMD PO za Slovensko primorje v Ajdovšèini, 11. 1. 1951 in 30. 1. 1951. 86. AS 1211, fasc. 143. Dovoljenje za otvoritev gimnazije, 10. 10. 1950. 87. Franc Kralj: Paberki iz zgodovine Slovenskega Malega semenišèa v Vipavi; V: Iskre 1(X) ). Vipava: Malo semenišèe, 1977. 88. AS 1211, fasc. 115. Uradni zaznamek, 27. 10. 1956. 89. Dru`ina, prvi letnik, 1952.