AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN M OKNI NO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 16, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL /III '»Id iVet ma-'a 1875 je zagledal v Globeli pri Sodražici Lv Janezek v skromni ^j.p'ci, kot večina nas, ki Itf ' sem čez lužo za bolj-°m- Njegov oče je bil Je tudi svojega sina tako potrebnem ro-fc ,U' Kot 24 letni mlade-, plenil, da bo šel poiskat c° v Ameriko, o kateri >4l8q0liko dobre^a- Na L 9 je bil že v Clevelan- Ijjj, . 0 Je dobil pri sloven-u °Jaču, Matiji Ermakori, I delal, obenem je ati v večerno šolo, nogoče kmalu na-ležele. : se je razvijalo jaki društveno gi- ika je to življenje lo nase. Udeležil ■'ne seje društva i'ca Jezusovega, Svoj len tajnikom, 'rumskemu in pev-i Triglav, kjer je predsednik pevec ttalu ga najdemo ir>em društvu sv. Je' bil 15 let pred- 1907 je pa pristo-sv. Barbare št. 6, > bil v Forest City, pa začetek druge-'ega življenja, pri jdemo agilnega in ■ še danes. Iz tega nreč podjetni Cle-'Čeli Slovensko do-» in sicer na usta- ■ novembra 1910. e je bil naš dana-"eprestano pri tej ^ tem ali onem let je bil pred-!rmin podpredsed-e njen glavni taj-1934. »sta 1905 se je po- > Novak, doma iz >rečni, s katero še dovoljno in srečno se jima je na-5 krepkih sinov ki so vsi dobro *°bro preskrbljeni, .je bil v trgovini s in moško obleko !905. Najprej na ' Ave., kjer je zdaj finska postaja, in ."sta leta številka }e kupil poslopje na 'Ave. in več hiš ter krog. Odprl je do->družnico tudi na ^ skupaj je izročil °jim pridnim in lv°m potem, ko je . nad 30 let, sam se 2 vsem srcem ta j-dedujoče bratskt Slovenske dobro-ater0 z vso pravi Sv°jega pridnegf 2. straal) "Trg junakov" je bil posvečen v (levelandu za 7. vojno posojilo Na squaru v Clevelandu so z odprti jo kampanje za 7. vojno posojilo posvetili "trg junakov." V vseh štirih predelih trga so postavljene velike slike, kakih 150 po številu, onih cleveland-skih junakov, ki so dali na raznih frontah svoje življenje v boju za svobodo. Med temi so tudi slike 5 slovenskih mladeničev in sicer: Pfc. Anthony J. Fortuna (padel v Franciji 1944), Pfc. Stanley Koshak (padel v Italiji 1943), Pvt. John Nosse (padel v Nemčiji), mofnar Edward S,tincgč (padel na Pacifiku 1942) in Fran Arh (padel na Pacifiku 1944). Kampanja za 7. vojno posojilo je torej odprta in 20,000 oseb se je priglasilo, da bodo prodajale vojne bonde. V slovenski naselbini na St. Clairju je načelnica kampanje Mrs. Frances Seitz. Ta nam poroča, da se bo v tej kampanji vršil kontest, v katerem bo razdeljenih za $400.00 vojnih bondov onim, ki bodo prodali največ vojnih bondov. Vsak, ki je pripravljen pomagati, se lahko priglasi v ta kontest. Treba vam je samo poklicati Mrs. Seitz na: EN 7076, ki vam bo dala vse potrebne informacije. Vlada potrebuje' denar, da konča to vojno, kakor hitro mogoče. Zato naj vsak posodi, kdor le more. To ni samo potrebno za dosego zmage, ampak je to najboljše in najbolj varno posojilo, ki ga more kdo napraviti. -o- Rusi imajo v svoj kredit 12,770,000 Nemcev London. — Moskva poroča, da je rdeča armada v štirih letih ' vojne pobila ali zajela 12,700,000 Nemcev na vzhodni fronti. Odkar je Nemčija kapitulirala so ; Rusi zajeli na češkem in v Avstriji 1,230,000 nacijev, med temi 101 generalov. Za begunce v Rimu Rev. Julij Slapšak nam je poslal ček za $26.00, kar je v podporo slovenskim beguncem v Rimu. Darovali so sledeči: po $5: Louis Grden, 3554 E. 81. St., Frank Smrekar, Sr., 3511 E. 78. St., Mr. in Mrs. Antonia Stokar, 4709 Lester Ave., Matt Zupančič, 3549 E. 81. St. Po $2: Frank Bricel, 8109 Grand Division, Mr. in Mrs. Louis Gliha, 9105 Union Ave. Po $1: Mr. in Mrs. Ralph Miller, 8101 Mansfield in Frank Mirtič, 14011 Glendale. Najlepša hvala vsem skupaj za velikodušen dar. Delavce že odpuščajo National Aluminum Cylinder Head Co., 3420 E. 93. St. je odslovila več kot 200 delavcev. Vzrok je, ker so odpovedana naročila za dele v bombnikih. Thompson Aircraft Products Co. v Euclidu jih je odslovila pa 50 iz istega vzroka. AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME ''h Gornik praznuje danes 70-lefnico i rojstva i ______ * TITO MORA ODITI IZ TRSTA_ Amerika in Anglija sta ukazali, da morajo partizani takoj oditi iz mesta. London, 15. maja. — Urad angleškega zunanjega ministrstva potrjuje danes, da so Zed. države in Anglija poslale maršalu Titu obvestilo, ki "zelo jasno" izraža stališče teh dveh držav proti temu, da bi Jugoslavija zasedla teritorij, ki ga je imela pred vojno Italija. Diplomatski viri trdijo, da Amerika in Anglija v teh notah zahtevata od Jugoslavije, da takoj vzame svoje čete iz Trsta in ostale Julijske Krajine. Čeprav je bila nota zelo odlo- ■ čna, pa se je ne sme vzeti kot kak ultimat, pravi urad angle- ' škega zunanjega ministrstva. To obvestilo je na poti do Ti- ; ta, nekateri pa celo trdijo, da je bilo že izročeno v Belgradu v ro- 1 ke ameriškemu in angleškemu ( poslaniku, da ga naj servirata 1 Titovi vladi. 1 Po odhodu Nemcev so parti- ! zani zasedli vse urade v spornem • teritoriju ter odstavili vse civilne J in celo tudi cerkvene oblasti. 1 Anglija in Amerika stojita na stališču, da bo vprašanje Trsta 1 in okolice rešila mirovna konfe- j renca, zato naj ne bo na terenu 1 nobene oblasti, ki si to ozemlje < lasti, ampak naj bo do mirovne 1 konference zasedeno od nevtral- 1 nih ameriških in angleških čet. --p- ! [z Italije pride ta mesec domov 11,000 vojakov Rim. — Ameriško poveljstvo naznanja, da bo poslanih domov i iz Italije tekom meseca maja • 11,000 vojakov. Ako bodo šli vsi | v civil, poročilo ne pove. Boyd predlaga za manj < sodnikov v Clevelandu , Senator Wm. M. Boyd je vložil v senatni zbornici predlog, da se zniža število mestnih sodnikov Clevelandu od 14 na 13. Predlog podpira guverner Lau- ! sche. Tako bi ostalo prazno me- 1 sto za umrlim sodnikom Hullom. : Restrikcija za časopise • • * mornarjem in mannom Joseph Nolan, poštar v Cleve- 1 landu naznanja, da se po 1. juliju ne bo smelo pošiljati časo- 1 pisov in revij mornarjem, ma-rinom in obrežni straži, razen na njih izrecno zahtevo. S tem hočejo varčevati s prostorom na ladjah, pravijo. Maša za vojakom V četrtek ob 8:15 bo darova- ' na v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Anthony J. Fortuna, v soboto ob pol sedmih pa za njegovo staro mater Mary Sodnikar. Zadušnica V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Josephine črtalič. rusiji bo okrnjeno pošiljanje raznih potrebščin odslej I Washington. — Ker ni Rusi-'ja zdaj z nobeno deželo v vojni ' in ker je posojilni sklad name-I njen v pomoč samo onim drža-! vam, ki so v vojni na strani Amerike, bo zdaj Rusiji nekoliko 'zmanjšana pomoč potrebščin iz 1 posojilnega sklada. Tako naznanja državni urad. j Tekom zadnjih štirih let voj- ne v Evropi je prejela Rusija potrebščin iz posojilnega sklada v vrednosti $9,000,000,000. Samo tedaj, če bo šla Rusija v vojno proti Japoncem, bo zopet lahko dobila iz ameriškega posojilnega sklada vse, kar bo potrebovala, v municiji in drugih potrebščinah. V RAJHU NAJ BO SVOBODA TISKA ? _ Predsednik Truman je zavrgel odlok urada za vojne informacije. Washington. — Predsednik Truman je včeraj izjavil, da sta1 on in general Eisenhower v po- j polnem sporazumu, da naj bo v Nemčiji svoboda tiskane besede,! dokler to ni v protislovju z vo-l jaškimi oblastmi. To je direktno proti odredbi Elmerja Davisa, načelnika urada za vojne informacije, ki je zadnji teden odločil, da naj bo tiskana beseda, ki bo dosegla nemški narod, pod strogo kontrolo. j Davis je zadnji teden rekel, da naj bodo časopisi in revije iz zavezniških dežel začasno prepo- : vedani v Nemčiji. Samo ameri- ; ški vojaki bi si smeli osebno naročiti časopise od doma. 1 Predsednik Truman je re- ] kel, da ga je obvestil gen. Eisenhower, da ni topogledno izdal : nobene odredbe in da je njegovo | ] osebno mnenje, naj gre v Nem-1. č-ijo svobodno vsaka tiskana be- j seda, dokler ni nasprotna voja- j ški varnosti. In kadar bo čas ' zrel, si bodo smeli tudi Nemci 1 Liskati časopise svobodno, je do- -stavil'Mr. Truman. Elmer Davis ni na tq predsed- j nikovo pozicijo ničesar izjavil. 1 NOVI GROBOVI: Matevž Debevec ( Včeraj je umrl na svojem , lomu, 1110 E. 72. St. Matevž j Debevec, star 73 let. Tukaj t sapuča žalujočo soprogo Hele-'j tio roj. Maček, sina Matthew in j r/Sgt. Ladislav v Nemčiji, j hčer Olgo omož. Debelak, vnu- ] ka Matthew, vnukinji Marga- j ret in Marion, brata Andreja v j Smithfield, Pa., ter več sorod-, 1 riikov. Rojen je bil na Radleku, i fara Vel. Bloke, kjer zapušča l brata Gregorja, sestro Katari- ; no in več sorodnikov. Tukaj je bival 45 let in je bil član društva Srca Jezusovega. ' Pogreb bo v petek zjutraj ob J ( 8:15 iz Želetovega pogrebnega h zavoda v cerkev sv. Vida in na! I Kalvarijo. Naj počiva v miru, : preostalim sožalje. Mirko Erdelac V pondeljek zjutraj je umrl Mirko Erdelac, star 62 let, stanujoč na 1154 E. 148. St. Doma je bil iz sela Koprivnica na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča soprogo Katarino roj. Mitterpach, v stari domovini pa brata Antona. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Anton Satalich Včeraj popoldne je umrl Anton Satalich, star 64 let, stanujoč pri sinu Johnu na 3160 W. 50. St. Rojen je bil v Razan-cih, Dalmacija in je prišel v Ameriko leta 1912. Žena Katarina mu je umrla leta 1934. Bil je član društva 99 HBZ in sam. društva Dalmacija. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda, čas pogreba še ni določen. -o-— Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. ........... j Tudi v Ameriki so se letos držali svoje navade Tisti, ki ste se še v starerr kraju razumeli na vreme, se boste spominjali, da je bilo na 12.. 13. in 14. maja vedno mraz, a na 15. maja prav gotovo deževen dan. Prve tri dni imajo god svetniki: Pankracij, Servacij in Bonifacij, zato so jim v starem kraju rekli "ledeni svetniki," ker so redno vsako leto prinesli mraz. / Na 15. maja je pa god sv. Zofije, kateri so rekli "mokra" Zofija, ki ni nikar pozabila na svoj god namočiti zemljo, da bo bolj rodila. Vsi štirje so se letos tudi v Ameriki zvesto držali svoje stare navade glede vremena. Danes je pa sv. Janez Nepo-muk, kateremu so rekli v starem kraju "fižolovec," ker pred tem dnevom niso pri nas nikdar sadili fižola, a potem pa že, ko se je zemlja ogrela. Vsem Janezom, ki praznujejo danes svoj god, pa ob tej priliki kličemo: vse najboljše! nemškTujetniki bodo videli slike grozodejstev Washington. — Armada zahteva, da bo vsak izmed 343,000 nemških vojnih ujetnikov v Ameriki videli premikajoče slir ke, povzete v nemških jetniških taboriščih, kjer so naciji mučili in morili ljudi na debelo. Da ne bo kake pomote, bodo i'si napisi in besede v teh slikah v nemščini. Dalje naznanja vojni oddelek, da poslej nemški vojni ujetniki ne bodo dobili v kantinah več pive, cigaret, candya in drugih :akih stvari, kadar poide sedanja zaloga, ki jo imajo taboriščne kantine. -o- Pisher Body potrebuje takoj 1,000 delavcev Fisher Body št. 2, ki izdeluje bombnike, izjavlja, da takoj potrebuje najmanj 1,000 novih delavcev. Najnovejši tip je zdaj XB-39. Iz bolnišnice Iz Huron Rd. bolnišnice se je vrnil Josip .Fiirlan iz 1057 E. 68. St. Podvreči se je moral operaciji na želodcu, želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama Iz nemškega ujetništva je bilo oproščenih 26 C1 e v e 1 andčanov, med njimi sledeča naša rojaka, kakor obvešča starše vojni oddelek : Sgt. John Verhovnik iz 5801 Prosser Ave. Pfc. Edward F. Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. m m » Sgt. Frank M. Kastelic, sin Mr. in Mrs. Kastelic iz 4571 E. 86. St. je bil častno odpuščen iz armade po 50 mesecih vojaške službe. Prvo njegovo delo je bilo, da si je zlikal svoje civilne hlače, da se je kakor hitro mogoče prelevil iz uniforme. Potem je bila njegova pot k naborni komisiji, zatem k odboru za ra-cioniranje, da bo dobil odmerke in nazadnje k White Motor Co., kjer je prej delal do 12. marca 1941, ko so ga vzeli v armado in kjer bo zopet prijel za delo. Bil je 28 mesecev onstran morja, v Afriki in Italiji. V svoj kredit je imel 88 točk in je bil tako upravičen do stalnega urlauba. m Mk a« Domov na dopust je prišel William Jerry Glavač, Aviation Metalsmith 3/C, sin Mr. in Mrs. Jerry Glavač, 1052 Addison Rd. Prijatelji ga lahko- obiščejo na gornjem naslovu do 26. maja. Bili služi na bojni ladji U. S. S. Wasp. M M »I Pfc. Stanley J. Bizjak je bil premeščen v Oklahomo in je njegov sedanji naslov sledeč: Pfc. Stanley J. Bizjak, 35023233 Co. B. 205th Engrs. C. Bn. Camp Gruber, Okla. Stanley naroča najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem. SLOVENIJA IMA ZDAJ NOVO VLADO ._ Ustanovljena je bila v j Ajdovščini; a vsi ministri so kmunisti. j Washington. — Prva federa-' tivna vlada za Slovenijo je bila organizirana v Ajdovščini na Primorskem pred nekoliko dnevi. Ministrski predsednik te prve slovenske vlade je Boris Kidrič, kakor je bilo pričakovati. Ostali vladni kabinet je: dr. Marijan Brecelj, podpredsednik; Zoran Polič, notranji minister; dr. Aleš Bebler, minister financ; dr. Jože Pokoril, minister pravosodja; Franc Leskošek, minister za industrijo in rudarstvo; dr. Vlado Vavpotič, minister za trgovino; dr. Ferdo Kozak, minister za vzgojo; Tone Fajfar, minister za šume in Janez Hribar, minister kmetijstva. (Kakor razvidimo iz gornjih imen so vsi ministeri komunisti, nekateri bolj, drugi mang' rdeči, torej je zdaj Slovenija popolnoma v komunističnih rokah, kakor je bilo tudi pričakovati, dokler ima glavno besedo Tito in Moskva. Zakaj je bila prva vlada za Slovenijo organizirana v Ajdovščini in ne v Ljubljani, ftaM-ffi znano.) -o-— Zavezniške oblasti so zaprle nemško mejo London. — Radio iz Luxem-bourga je javljal, da so zavezniške vojaške oblasti trdno zaprle vso nemško mejo. Vzrok je, da se prepreči beg vojnim zločincem iz Rajha, ki jih zavezniki zdaj iščejo. -o- Obisk tovarne dovoljen V nedeljo si bo smel vsak ogledati tovarno Fisher Body pri letališču, kjer izdelujejo bombnike. Publiki bo dovoljen vstop v nedeljo od 10 dopoldne do 6 zvečer. Pričakujejo do 30,000 oseb v nedeljo. Ta tovarna je postavljena na 400 akrih zemlje. Razstavljen bo kompleten B-29, prav tak, ki zdaj razbija Japonsko. Lepa starost John Perko iz 15613 Holmes Ave. praznuje danes' 79. letnico rojstva. Soproga Frances, s katero prav zadovoljno živita že 52 let, bo pa na 28, maja dopolnila 69 let. Trije vnuki hčere Frances Cinco jima delajo kratek čas. Mr. Perkotu želimo vse najboljše k njegovemu rojstnemu dnevu v upanju, da bo še dolgo ostal med nami. Vse najboljše, Mr. Hrovat! Danes praznuje 78. let svojega rojstva splošno poznani slovenski pionir, John Hrovat iz 6711 Edna Ave. želimo mu še mnogo let najboljšega zdravja v krogu svojih pridnih otrok, sorodnikov in številnih prijateljev. IAVSTRIJA BI SE RADA PRIKUPILA ju. S. IN ANGLIJI | London. — Radio iz Dunaja .le poročal, da je avstrijska vla-1 da zopet privzela ustavo republike iz leta 1920. Vladi na čelu , je socialist dr. Kari Renner, ki ga je odobrila Moskva. V diplomatskih krogih mislijo, da si hoče avstrijska vlada s tem korakom pridobiti priznanje od Anglije in Zed. držav, ki no- ! vo Avstrijsko vlado ne priznajo. Amerikanci imajo na vesti 357 japonskih letal te dni Guam, 16. maja. — Ameri ška letala, ki so poletela k na padu z nosilcev letal, so obiska la 18 japonskih leetališč, kje: so ameriški letalci razbili al poškodovali 357 japonskih le tal od sobote do pondeljka. To so tista japonska letali šča, naznanja admiral Nimitz s katerih napadajo Japonc ameriške čete na otoku Okina wa. Na Okinawi se vrši boj na^ prej. Na desnem krilu je 22 polk marinov odbil včeraj močan japonski izpad, dočim jc 77. divizija zavzela novo važno višino po petih dneh boja 1,-800 jardov vzhodno od trdnjave Shuri. V severnem predmestju Na-he uporablja 6. divizija marinov metalce plamenov, da prežene Japonce izza barikad med razvalinami mesta. -o- Dozdaj se je podalo že 35 nemških podmornic Washington. — V angleška in ameriška pristanišča je prispe-o že 35 nemških podmornic, ki so se izročile zaveznikom. V angleška pristanišča jih je prispe-o 18, v ameriška ena, v kanadska dve. v spremstvi., am^ktjj mornarice so štiri nadaljne podmornice, ki so na potu v naša pristanišča, 10 jih je pa na potu v angleška. Kakih 10 do 20 nemških podmornic je pa najbrže še na morju, o katerih še ni glasu, kaj nameravajo napraviti. Vseh nemških ladij je prišlo dozdaj v roke zaveznikom 480, od teh jih je približno polovica poškodovanih ali potopljenih v nemških pristaniščih. -o-— Ne pozabite priti Nocoj bo v dvorani pod cerkvijo sv. Vida zopet običajna in prijetna prireditev. Kakor vselej bodo tudi danes lepe denarne nagrade. Pridite in pripeljite svoje prijatelje s seboj, da bo bolj prijetno v veseli družbi. Obiski dovoljeni Prijatelji zdaj že lahko obiščejo Mrs. Francis Leskovec (iz 19516 Shawnee Ave.) v Glen-ville bolnišnici, soba št. 117. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) C117 St. Clair Ave. HKnderson «628 Cleveland J. Oblo. _____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Dofttl. celo leto $7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po požti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: Celo leto $6-50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6J50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. * bodoče Jugoslavije Trst in Koroška. Lojze Adamič je lansko leto enkrat izjavil na radiu, da je Trst "odprto vprašanje." No, zdaj imate vi Adamičevci tisto "odprto" vprašanje. Ampak če smo protestirali proti Adamičevemu vprašanju, so zarjuli razni narodni domovi in nekatera društvi proti "nesramnemu" pisanju. Ampak vsak dan se bolj jasno kaže, kako prav smo imeli, ko smo svarili. Bojimo se, zelo se bojimo, da smq imeli prav. Ali ste pripravljeni nositi strašno odgovornost za svoje delo« zadnjih par let tam pri Sansu in drugi? Entered as second-claas matter January 5th. 190«. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. No. 113 Wed., May 16, 1945 Tako se ne gradi temlje za mir ■ Že dlje časa se trudijo zastopniki Združenih narodov na konferenci v San Franciscu, da bi postavili temelje svetovni mirovni organizaciji, ki naj bi garantirala pravičen in stalen mir na svetu. Prav v istem času se pa nekatere države, ki so poslale na to konferenco svoje zastopnike z vso vnemo trudijo, kako bi vsejale seme za tretjo svetovno vojno. To sta zlasti Sovjetija in pa njena točasna vazalka Jugoslavija, ki hočeta s silo zlomiti voljo svobodnih ljudi, prva v Poljski, druga v Jugoslaviji sami. Ako bosta končno uspeli s svojim totalitarizmom, bomo še videli, ker videti je, da je Stric Sam končno udaril po mizi, kar bi bil moral že davno storiti. Naša ameriška vlada je bila dozdaj vedno na umiku pred evropsko diplomacijo. V Teheranu in v Jalti je Amerika na celi črti popustila Rusiji in do gotove meje tudi Angliji. S tem so hoteli ameriški državniki kupiti ožje sodelovanje v vojaškem oziru in pa privoljenje, da se skliče konferenca Združenih narodov. Zdaj je postala ameriška vlada naenkrat bolj trdna v inozemski politiki in ne prekmalu, ako hoče uspeti, da se ustvari pravičen in trajen mir. Dozdaj so Zed.'države zaveznikom samo popuščale in dajale, pa nikdar nič' dobile. Zato so pa nekateri mislili, da nas imajo že ovite okrog prsta, pa so hoteli še več in več. Saj mi ne maramo diktirati, toda dovoliti pa tudi ne smemo, da bi kdo drugi diktiral in s tem ogrožal svetovni mir, ki se uprav zdaj ustvarja. Ampak ker ves svet ve, da smo šli mi v to vojno samo radi drugih, to je, da se ustvari enakost in pravica za vse dežele, majhne in velike, moramo tudi zahte-A-ati, da se to zgodi, če nočemo, da bodo vse naše ogromne žrtve .te vojne zastonj. Nekaj časa je izgledalo, prav za prav izgleda še danes, da smo šli v totalno vojno za to, da enemu vzamemo, pa damo drugemu. Na tak način se ne ustvarja svetovnega miru, ki bi naj bil pravičen za vse. Ako se bo po tej vojni nepravično rešilo zahteve posameznih držav in se s tem ustvarilo nezadovoljstvo, potem se lahko pripravimo za tretjo svetovno vojno, še predno bo odjeknil zadnji strel na bojni poljani. , Velesile so se že v začetku vojne sporazumele na tem, da ne bo nobena izvajala svoje moči nad osvobojenimi narodi. Toda ta obljuba je že v vetru, kot bi dajali take oblju be naodgovorni otroci. To vidimo v akciji Rusije in Jugo slavije. Rusija je v Jalti obljubila, da bo, k poljski vladi povabila vse stranke. Ostalo je samo pri obljubi in R,usija ima vso besedo samo za komunistično vlado, ki jo je organiziral Stalin in poslal v Varšavo. Enako je v Jugoslaviji. Tudi glede te je bilo sklenjeno na Krimu, da se povabi k vladi ves stari parlament, pa se ni še ničesar storilo v tem oziru. Na vladi so samo Titovi ljudje, torej ena sama stranka, ki pa zastopa veliko manjšino v Jugoslaviji. Titova Jugoslavija si piše slabo spričevalo pri zapadnih zaveznikih. Zunanji minister Subašič v San Franciscu dosledno glasuje z Moskvo, pa naj bo že prav ali ne. To tudi v vprašanjih, kjer je konferenca v ogromni večini proti. S tem Subašič dokazuje, da je Jugoslavija z sedanjo vlado popolnoma sovjetizirana in da sedanja jugoslovanska vlada ni drugega kot lutka Moskve. Zgodilo se je prav to, glede česar smo mi že davno svarili. Ko smo pisali na tem mestu, da ne gre Osvobodilna fronta v Jugoslaviji za drugim kot da sovjetizira Jugoslavijo, so naši Sansovci obračali oči, se križali in hiteli zatrjevati, da to ni res. No, danes vidimo, da se je zgodilo prav to, česar smo se mi bali. Tito je bil poslan v Jugoslavijo, da deželo s silo pritira v Sovjetijo, ne pa, da jo reši nacijev. Zato je pa z vso vnemo pobijal one, ki so bili proti sovjetizaciji Jugoslavije. Tito je s svojimi partizani pobil v Jugoslaviji več domačinov, ki niso hoteli v komunistični jarem, kot pa Nemcev ali Italijanov. Torej ni bil noben odrešenik Jugoslavije razen, da je "odrešil" in "očistil" Jugoslavijo vsake demokracije ter jo vklenil v komunistični jarem. Kakšna pravica bo vladala v Jugoslaviji je povedal tudi zunanji minister Subašič v San Franciscu, ko je izjavil, da bo general Draža Mihajlovič "ustreljen kot izdajalec." Potem je pa pristavil, da bo dobil Draža tudi "pošteno" obravnavo. Ne vemo, čemu sploh obravnava, če je pa general že naprej obsojen na smrt. S tem se Jugoslavija ni prav nič prikupila ameriškemu narodCi, ki ne vidi v nikomur zločinca, dokler ga sodnija ne spozna krivim. Kot vemo, so zavezniki zasedli Trst z Julijsko Benečijo. Pravijo, da je treba sporna vprašanja teritorijev rešiti šele na mirovni konferenci. Na to je "maršal" Tito tudi pristal še v februarju, zdaj se je pa premislil (premislila se je zanj najbrže Moskva) in zahteva Trst z zaledjem za Jugoslavijo. Nam se pa zdi, da je prav politika Jugoslavije do Zed. držav in Anglije kriva, da polzi Trst s Primorjem iz rok Jugoslavije. Videti je, da usodo Trsta ne bo odločala Moskva, ampak London in Washington, kot smo mi že davno svarili. Dočim hiti Tito brisat Stalinu nos vselej, kadar ki-hne„ pa izgublja najvažnejši del Jugoslavije — Trst in najbrže tudi Koroško. Ako bo Jugoslavija izgubila Trst, bo kriva temu sedanja komunistična vlada v Jugoslaviji in ž njo vsi tisti ameriški rojaki, ki so s tako vnemo ploskali vsemu, kar je započel Tito. Mi smo opetovano poudarjali, da je glavno vprašanje Agnes Urbančič v spomin Da, prijateljice ljubljene nazaj nikdar več ne bo. . . Odnesli so jo in jo zagrebli globoko pod zemljo. Ne žalujejo za njo samo njen ljubeči soprog, dobri sinovi in sinaha, za njo žalujejo tudi nešteti dobri prijatelji in znanci, sosedje in vsakdo, ki jo je poznal. Bila je tiha, skrita, kot sramežljiva vijolica. Neno plemenito srce je bilo le ljubezen in dobrota. Živela je skromno, a v duhu bogato življenje. Imela je lepo in dobro besedo za vsakogai1 in skoro ga ni človeka, ki bi se ji mogel šteti v par. Vsakega je videla le v lepi luči. Prevzetnost, napuh, obrekovanje in podobno je vedno prezrla in pogovor napeljala brez ovinkov na lepo in gladko pot. Ne vem, če ji je mogel kdo kaj zameriti, ker tudi ona ni nikdar zamerila. Bila je pravi vzor žene. Ljubila je dom, ljubila svojega dobrega moža, a nad vse je ljubila svoja dva sinova, da je vselej najraje napeljala pogovor krog svojih otrok. Bila je vselej vesela, ko so prihajali domov in obraz ji je žarel v jhaterinski ljubezni, ko je s ponosom zrla nanje. Skrbela je in v strahu prosila Vsemogočnega za svojega sina, ki je nekje v Nemčiji. Ko se je zadnjič, poslavljal, je že čutila, da ga ne bo videla nikdar več. Hitela je vsa v strahu in veliki ljubezni za njim na kolodvor, da mu še enkrat in zadnjič zakliče: z Bo gom sin. Skoro se je je ustrašil, ko jo je zagledal in jo začuden vprašal: "Mama, kaj pa vi delate tukaj ?" — Težko se je poslovila in tudi sinu so drsele solze po licu. Res, ne bo ga videla nikdar več na tem svetu, a molila in prosila pa bo lahko še vedno zanj. Žal, da ji niJoi-lo več dano dočakati našega tako lepega praznika — Materinskega dne. / Tej tako dobri in plemeniti materi je črna zemlja zakrila njeno tako blago srce. Tako veliko srce, tako velike ljubezni pač ne more zapasti trohno-bi. Da, draga prijatelica Nežka Urbančič, pustili smo Te na božji njivi in se s težkim srcem poslovili od Tebe. Prosi za nas in tudi mi se Te bomo spominjali v molitvi. Pustila si nam lep vzgled za življenje kot žena, mati in prijateljica. Vsi, ki danes žalujemo za Teboj Ti obljubljamo,, da bomo imeli JOHN GORNIK PRAZNUJE DANES 70-LET NIC O ROJSTVA (Na<1aliRvan1e s 1 strani) V času, ko so naši rojaki iskali ameriško državljanstvo, se je skoro vsak obrnil za pričo na Mr. Gornika. Več kot 1,300 rojakom je bil priča pri iskanju državljanstva, za kar je žrtvoval cele dneve popolnoma brezplačno, samo da je mogel pomagati rojakom. Ako pogledamo danes Mr. Gornika, tega starosto naših že redkih pionirjev, bomo videli, da svoja leta prav hrabro nosi. Nihče bi mu ne prisodil 70 let, čeprav je moral vse svoje življenje trdo delati. Upamo, da bo še dolgo živel srečno in zadovoljno s svojo družico, v krogu svojih dobrih otrok in vnukov. Bog Vas živi še na mnoga leta, Mr. Gornik. Tvoje življenje v najlepšem spominuf da bomo tudi mi enkrat prišli za Teboj spravljeni z Bogom in ljudmi uživat večno srečo blaženosti. Pomlad še vedno ozeleni, ptičke se rade povrnejo, a ona nas je zapustila za vedno. Blag ji spomin in večna luč naj ji sveti. Vam, preostalim, ki ste morali izpiti kelih gorja do zadnje kapljice, izrekam moje globoko sožalje. Frances Kodrich. Materam v spomin Danes, na materin dan, mi misli zelo uhajajo v domovino, v duhu se kar ne morem odvrniti od iste. »Dve materi sta tam, moja rodna mati, od katere sem prejel življenje in vzgojo in druga mati — domovina. 0-be pa zaslužita spomina in hvaležnosti, obeh spomin mi gre k srcu. Bolj ko se staram, bolj mi je mati v mislih, bolj dragocen spomin gre na njiju, naravnost srčno ljubljen spomin, da bi zaklical z mnogimi pisatelji in pesniki, ki so napisali že toliko prisrčnih spominov o materah: "Bodi zdrava mati-domovina!" Imam posebne vzroke za o-pis tega spomina. Praznovali bomo binkoštno nedeljo in to je dan, ki ne more mimo mene, ne da bi se spomnil moje rodne matere in domovine. Na binkoštno nedeljo so prišli romarji s Svetih Višarjev v naš kraj na Žalostno goro. Saj je moja rojstna hiša tik pod tem hribom, katerega smo pastirji, ki smo krave .pasli, i menovali Žalostni grič. Krasno je oblečen kip Matere božje na binkoštne praznike, najlepšo obleko ji oblečejo za to praznovanje. Svoj čas sem bil že napisal, kako poln milobe in žalosti je njen obraz. Obličje tega kipa je tako izrazito ganljivo, da bereš v njem v resnici vseh sedem žalosti pi-eblaže-ne nebeške Kraljice, katere kip stoji visoko gori v oltarju s sedmerimi meči, poleg nje pa je orodje, s katerim so mučili Njenega božjega Sina. Ko vsto piš v cerkev, te prevzame neka sveta tišina, po vsej cerkvi so znamenja trpljenja Sina božjega in o žalosti Njegove matere Marije. Koliko noči sem prebil v hi ši cerkovnika, da sem lahko v zgodnjem jutru zlezel v zvonik k potrkavanju, kar je bilo o-krog treh zjutraj ali pa še prej. Štirje veliki zvonovi , so bili v zvoniku, katerih glas se je razlegal daleč naokrog iz vi šokih lin, odkoder je tudi kra sen razgled doli proti Ljubljani, proti Vrhniki, dalje preko morosta v Bevke in v Gorice itd. O, srečni so bili tisti dnevi Srečni vaščani, po večini bogati kmetje, razven naše hiše in še ene, ki so bile revnejše ali kot smo jih mi tam nazivali — bajte, vendar pa so»tudi te postale drugim enake še predno sem jaz odšel v Ameriko. Pa pustimo to, poglejmo, kaj je sedaj v materjo domovino. Že 'štiri leta ni pravega poročila od tam. Ali so v tem času tudi prihajali romarji s Sv. Višarjev ob binkoštnih praznikih na Žalostno goro? Ali so tam še tisti močni zvonovi? Prva svetovna vojne jte pobrala tiste, na katere sem še jaz potrkaval,, a po vojni so dobili nove in ko sem bil leta 1931 doma, smo potrkavali na ta nove. Bog ve kaj se je vse v tem času dogodilo naši materi domovini v teh krajih. Iz poročil, kate- smo čitali v naših dnevnikih, se bojim zlih posledic in žalostnih novic, ko bo enkrat cenzura dvignjena in bodo tisti, ki bodo še ostali, lahko poročali o krvavi revoluciji. Moja draga mati, oziroma njeno truplo, vem da počiva poleg farne cerkve sv. Vida v preserski fari. Mila in ljubezniva, verna in blaga je bila o-na, ki nas je vzgojila, učila in v cerkev vodila. Mnoge nočne ure je prebdela v molitvi, pri delu in opravilih je pretočila mnogo solza, ne vfem zakaj. Videl sem jo mnogokrat objokano, to je bila zame skrivnost, ker takrat še nisem vedel, kaj mati velja. Nisem vedel, da je materino srce tako občutljivo, tako skrbno in hrepeneče, da občuti vsak migljaj svojega o-troka, posebno če se isti prav ne zadrži in obnaša. Zakaj otrok tega ne ve, kako dragocena je njegova mati! Zakaj je bolj ne posluša in uboga, večkrat jo žali kot ji pa dela veselje. Kako krivično je to! Vse to pa začne otrok spoznavati šele potem, ko je že prepozno, da bi mogel materi še kaj povrniti za njeno dobroto. Toda mi vemo, da mati ni umrla, samo preselila se je iz tega v boljši svet. Tam mati še živi. Saj nas je ona tako u-čila misliti in verovati, isto pa nam pove tudi sveti evangelij, ki je čista in večna resnica. Torej mati še živi in čaka na zo-petno snidenje. To je tudi e-dina tolažba in upanje, da se bo naše hrepenenje po njej u-resničilo, da ji bomo šele vedeli in mogli izreči zasluženo spo. štovanje, ko bomo kot otroci božji, kar smo postali po njenem sodelovanju na zemlji, ko je skrbela, da smo postali udje sv. Cerkve in da smo bili poučeni o svetih resnicah ter tako za-dobili pravico do večnega živ- ljenja. O, da, svojo hvaležnost do matere bomo še imeli priliko pokazati in dobri materi povrniti toliko bolj goreče, ko bomo resnično spoznali, kako dragocena je bila mati, ki je skrbela za našo srečo tudi po smrti. Drag spomin Tebi, ljubljena mati z dragim nam očetom med drugimi našimi botri in sorodniki, farani in vaščani. Po posredovanju matere sv. Cerkve se bomo zopet sešli rešeni vsega zlega in nadlog tega sveta pri Stvarniku. Vam pa, ki ste za nas tako ljubeznivo skrbeli in za nas mnogokrat točili solze, naj vso večnost Bog plačilo deli . Dokler živimo, tega ne bomo pozabili. V hvaležnem spominu ste vedno med nami in boste ostali, dokler se ne snidemo nad zvezdami. In ti mati — domovina, kjer sem preživljal svoja mlada leta do 23. leta moje starosti, tudi ti zaslužiš obilo zahvalnega priznanja. Dočim so rodovi nestalni in menjajoče se vlade, boš ostala ti lepa in mila domovina v našem spominu. Po holmcih se dvigajo bele cerkvice, iz katerih lin donijo milo -vabeči zvonovi. Naj bodo rodovi polnili te hrame ali ne, domovina nam bo ostala v spominu kot svetišče in raj. Silno hrepenimo, da bi izvedeli resnico iz tebe domovina. Kaj se je vse dogajalo na tvojih tleh v zadnjih štirih letih, odkar ni več pravega glasu potom pisem od naših dragih. Srčno želimo, da bi ti, mati domovina, ostala zdrava in verna, ki si kot taka rodila toliko velikih sinov, ki so se razšli v širni svet v čast in ponos tebi domovina in drugim v vzgled. Mati domovina, ostani verna kot si bila nekdaj, ker le tedaj boš zamogla vzgo jevati še nadalje take sinove, da jih bo svet spoštoval in u-pošteval. Ce bo pa opešala tvoja vera, bo propadel tudi slovenski rod in potem ne bo več domovina mila in draga, ampak le obžalovanja vredna. Anton Grdina. (Nadaljevanje) Br. Zalar pravi, da je lahko obljubiti, pa ne dati. Pravi: Mi nismo nič obetali, dali pa smo $25,000 kar hkrati. Br. Rogelj odgovarja Grdi-na-tu glede Srbov. Pravi, da je bil svoječasno v Pittsburghu, kjer je čakal na neko zborovanje in tam prišel v stik z gl. tajnikom Srbskega narodnega saveza, ki je rekel, da so Srbi poslali $15,000 na jugoslovansko poslaništvo, oziroma na Fo-tiča, za pomoč od vojne prizadetim. Grdina odgovarja, da v kolikor je njemu znano iz tedanjega poročila v Srbobranu, so poslali tisti denar za jugoslovanske vojne ujetnike, in da se ni delalo razlike, da-li so Srbi, Hrvatje ali Slovenci. Potrdilo od avtoritete, ki je prejela denar v ta namen, je bilo potem pri-občeno v Srbobranu. Omenja tudi sestanek Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršil 10. maja 1941, kjer so tudi izvolili tozadevni odbor, v katerem so bili Hrvatje in Slovenci na pr-; vem in drugem mestu, Srbi, razen ene male izjeme, pa na tretjem. Srbi so že takrat imeli v svoji blagajni več tisoč dolarjev (uradni izkaz z dne 9. maja 1941 je: $14,073.50) dočim so imeli Slovenci in Hrvatje do takrat še kaj malo. K temu gQvori br. Cainkar, ki ponovno pojasnuje glede stvari in pravi, da Srbi imajo denar in radi prispevajo yečje vsote za zbirko Srbskega narodnega saveza in mnogo jih sedaj podpira tudi VVRFASSD. Grdina odgovarja, da čemu potem siliti z našim denarjem ZAPISNIK seje JPO-SS,ki se je vršila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, III. k tisti WRFASSD, ko Slovenija še ni osvobojena, zlasti še ni, kar se ve, osvobojena Ljubljana, ki je vendar nekako na sredi Slovenije. Zagreb še tudi ni osvobojen, je še pod Pa-veličem in se tozadevno Hrvatom oprosti, ako nočejo zdaj prispevati v skupni sklad. Vprašanje pa je tudi, zakaj Srbi ne daj, o ko pa je njihov Belgrad vendar osvobojen, da-si ga seveda niso osvobodili partizani, temveč Rusi. No, in ker je Belgrad osvobojen, zakaj Srbi ne dajo denarja, katerega so zbrali pri SNS? Zakaj bi ga potem morali Slovenci dajati tej organizaciji? Res, da so potrebni pomoči vsi, tudi Hrvatje, Srbi, Macedonci in drugi. To je vse lepo. Toda, ko se bo enkrat lahko poslala tja denarna pomoč ali kar že, bodo Srbi dali svojim, Hrvatje zopet svojim, a kaj bomo mi dali svojim? Za Slovence je bilo zbrano in zanje naj gre! Br. Zalar pravi: Kje je pa kaj Slovenije osvobojene? In sedaj naj damo denar, katerega so zbrali Slovenci, drugim v roke? Br. Cainkar odgovarja, da bomo tudi mi imeli besedo pri tem ako se združimo ter sood-ločevali, kako se bo razpolagalo z našim denarjem in kam se bo dalo, ter da je nepotrebna bojazen, da bo prišlo vse drugim v roke. Večjidel slovenskih krajev je že osvobojenih in misli, da ni več daleč čas, ko bo sovražnik pregnan popol-! noma iz vse slovenske zemlje.: Združeni bomo lahko več na-1 brali in bolj izdatno pomagali, j pravi in opozarja, da JPO ni j (Dalje na 3 strani) ---—..........i "Pa je delala mrcina w . reht ali kaj podobnega, , rinila gori v vršiček, J j gnezdil?" bi bili Kranjč a di dognali od Herblana, ^ "Rečem ti, da je tisto, » ^ čne gemištar, ki vozi čez v Iblano kot mačje jaV^ f priglihi s tem, kar je *' $ čel medved, ki si je t«*^ želel moje druščine, nemarna. Sopihal je, ^ rega Kušlana kovaški Cencovi kovačiji in 111 $ kot vol, ki vleče klade J rovški hrib. Saj ^ verjel, če ti Večem, iz gobca švigal P^^taj mu je pa žarelo, kot ^ , jJ kuril dva kresa. ^ ,tj[ dj bi v takem slučaju slJlSi1 šo iz sebe in bi od str , i petal, ampak He^. J drugačnega testa, ce "Pa si gotov, da je A en medved, ki je sil1' ^ji radi vedeli ata, ki s0 jjfofl nali, da je Bonačeva^.J mnogo dodala v HerD ' vi. j iflil "Za pet ran božjih, J bil že eden v tako it reče, če bi ne bilo ''^i f gače, sem eno fi£° ' ^tif rajtal, če bi bil ^ff pripeljal s seboj POjc0/f še svojo boljšo , gari še kak oklešček tf • J/A'OlJ, , i Kadar je meni tl°\ štt'Je število proti meni ne • ^ Saj se, če se še sp«^. d tista nerodna leta, ^ ^trt lovega Štineta niJ®n jjeH ki se je vendar rekjo t j jih vzame lahko dvaJ^ jrt no roko, dvajset Pil in to na tešče." . "Aha, se ni i kako je bilo takrat, j. fl niševci Štineta Pog' prF Cerknici, potem Je ^ii nazaj, ko se nismo ^ ji tram v roke, mis^ ^ šterak, potem je 1 pri Matencu in s t1'1!. p0 v' ko okno potrkal do ^ "Takrat, takrat i prišel jaz in šel sa* & ta. Njegova sreC\e. ga nisem dobil v r v f gi ste pa ždeli, zar ^ kozolcih, da si «lU upali." pPj "O ,ja, tipa, žeflr če si bil tako kor»J' i1 po čakal, da je b s fronte, a?" . "I, kaj sem ved> bo tako mudilo o bil zakej, bi bil ta*JJ, * jevi hiši malo P o* > aufbiksom vabil » JV, ti, da bi bil Stine v^J svoje kosti dofli^ ^ . "Tebe bi bili 1> ji'1 položili, ti roke V kropit hodili, kaj } * "Ti veš svojo, Jd!li)f• svojo, Miha. • •. gt9v<>'.v šlo za primer110 vzdignem obe i „ J najtežjega taj^" "Plužna kole*' ^ žna kolca, Pa " ^ ^ lo," se smejejo a j;k "O, ti hudoba( vnič devaš in «ie ' i2 F i le roke, ki so , A deti bi me .^flv^ pela plenkača » šumah. Z eno 1 g0 jf> tel, ti rečem, tf![ j z obema imen 1 tvoJ» ) "Pustiva zdaj ci>, povej rajši do ^^ se pogledala * # * I sta si zrla iz °bl>d "Saj slivovi več, kali?" . )e'j "Par kapU boš dobil, ko ^fl J žirek, bi se da je imel me"^ res" ka, da se te J ^ smreki." jiitri ftel No, bomo P ^ Herblanovo s1 ZAPISNIK DELO DOBIJO DELO DOBIJO General Dwight D. Eisenhower (v sredini) s svojim štabom ogleduje 'nemško mu-čilnisko napravo v nemškem koncentracijskem taborišču v Gotha. Eden izmed jetnikov kaže, kako so nemški sadisti mučili svoje žrtve. Prav na levi je general George S. Pat-ton, poleg njega pa, je general Omar N. Bradley. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v , nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. zi s tem res majhen, je sklenjeno soglasno, da se izplača. Nato se predsednik zahvali odbornikom za udeležbo ter strpnost in prijazno sodelovanje pri reševanju zamotanih vprašanj in težavnih problemov ter zaključi sejo. Vincent Cainkar, predsednik, Joseph Zalar, tajnik, Joseph Grdina, zapisnikar. P. S. V zapisniku gori navedene seje z dne 9. marca je pomotoma izpadlo iz poročila Mr. Zalar j a, tajnika JPO-SS, da so tudi Progresivne Slovenke glasovale za pridružitev k VVRFASSD, kar naj se priključi k poročilu tajnika. Zapisnikar. Ob 100-letnici prvega slovenskega nastopa Leta 1845 je praznoval tedanji ljubljanski župan Janez Nepo-muk Hradetzky, bivši glavar brižinskih posestev v škof j i Loki, petindvajsetletnico svojega ljubljanskega županovanja. Ob tej priliki je voditelj slovenskega naroda, urednik "Novic" dr. Janez Bleiweis, naprosil pesnika dr. Franceta Prešerna, naj napiše slovensko prigodnico, kar je Prešeren tudi ustregel, dasi s Hradeckym ni bil osebno bog-vekako poznan. Tako je nastala pesem — "Janezu N. Hradecki-tu," ki se glasi: Od serčno zaželjeniga poklica, ki Tebi zročil varstvo je Ljubljane, pretekla je stoletja četrtnica, za svojega rojaka serca vžgane, že je takrat napolnil up veseli, de mestu očetnimu zlat čas nastane. To prigodnico je nato dekla-miral dijak Lovro Toman, poznejši pesnik in politik, ter velja kot prvi javni nastop v slovenskem jeziku. Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za* ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) MALI OGLASI Sobo išče Pečlar išče sobo in kuhinjo brez pohištva. Kdor ima kaj pripravnega naj pusti naslov v uradu tega lista. (113) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _ (x) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal- • nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Servicc 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Stanovanje iščejo V najem se želi dobiti stanovanje 5 ali 6 sob spodaj, ali hišo 2a eno družino. Smo pripravljeni plačati do $40. Dva otroka v Iružini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče PR 6875. (114 ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledieah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem stopiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv na-5in. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed.— x) MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se zidana hiša za 6 družin. Nahaja se blizu kulturnega vrta. Proda se brez agenta. Pokličite HE 0897. (May 16, 19, 23.) Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 IULDEER AVE. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. ^ France Bevk j Pravica do življenja |J bi me ubili? Kaj pa 1 Se sodili naju ne bo-J111- Ali sva kaj sto-ako malo pravice pa ni na svetu." * ni čisto verjel beseda plahost se mu je 1 srca. Toda ženo je pžiti. ge tako je trpe-' Pretiranih strahov. so. Skozi line je v ratoenih sijal siv jesen-' nekod je bilo sli-!0rjenje ljudi in vmes rce sekire. ,aj sem pozabila!" je a Marula in vzela cu-1sem vama nekaj pri-^ vse moje. Več ko ,tn' je dala teta, ko sem Srede oglasila na Lju- le smela pritrgova-, ,e' Jernej rahlo kara-^ nama ni sile. Ti skr- ! V Kako boš živela?" 0111 že," je zategnila HoiS•> o • -v ■ - i Saj me mmas v , Ne skrbi! Bom bi le ti ne zbolel! J Srofinja, pojdem k l0(jetlih jo bom prosila, pehala. Ce~ le ima sr-,, m°rala uslišati." j . aJ se je razlegnil ^.Marula se je mo- ' 1 4. • 1 ^ii ostala sama, tj(je| °brnil k lini in ne- , Sb v ®voji bridko" 2 Marulo? Berači-^ako se preživi Kragulj je ležal LJ!tiho-Vedel je, kaj ( | ^sa. 0 • 32. 1 je -f- k lri tedne. Hudour-ftov ' Vocle s0 stopale ij ' Potem se je nebo ' L' Cetudi na gorah ni ; L' Je pritisnil mraz, • L^rznila in zalede-Je so se bali za ožili bUo Iss najhujše, kar jim n^ G- Odkar so se bili 'Jret^ grofovim ko-in je novica o deželici, so bili, lis tlači mora. Verje-it^j osleparjeni, bili Lot' vendar so se iz lieij niU vase. Novica, Ik ^ zaprli tudi Juri-jDo' [ se je dlje časa |t gozdovih, jih je še |Val!a- Lenarta Goli!;. " ^utarja in še ne-». ^ so bili poklicali IV]80 Jih »pošteno ža-fJli ^ ej se je vsakdo iz-I^estrašil, da ga kli-pisarno, če je fl(% !°e°n' da bo tajil: T-c j . '^u ne poleg, nič ■A ^ ^u kaj dokazali, ' lj Ja drugi v to za-so bili, kakor primerih, pri- i'HiL? na izdajstvo. h ^ ®il takrat stopil v 1% ^varjal k uporu, 'i^. Podili g kamenjem. f^J*0 Pričakovali kar ;! k zgodilo. Nihče jih ^Jporu ne fclical na 1 Jetnikov niso iz-Lki d vSe je to večkrat Pčet?®11, Ta mir' ta |\;.ta blagodejna, se [ dneva v dan bolj rCgodi? Kaj na" I a so se vpraše-^ nazadnje so po- l^jthl -'im posrečilo, lHiti unjš0 besedico iz-in pisarjev, ki li:'^iv/4rek pijače radi I n°sti graščine. Za I^'av6 bil raznesel le i Dorriberg pisal Iflo l H so novico prav zanikali. Saj 0 mnogo glasov, ki so se izkazali za neresnične. Grof se ves čas ni ganil s Tolminskega. Hodil je na lov in je pri tem pogosto obiskal tudi ta-ie kraje in vasi, ki jih prej še nikoli ni videl. Novica, da je bil grof pisal /ladi v Gradec, vendar ni bila z trte izvita. Zadeva ga je huje /znemirjala, kakor bi bil to vo-jan priznati komur koli. Her-)ert von Stieglitz je bil šel v ;voji gorečnosti, da mu ustreže, lekoliko predaleč; želel je le to-inega obvestila o pritožbi, a bi ie z odposlanci ne bil smel pč-grati. Jerneja Mavriča, ki ga e bil dal zapreti v prvi jezi, bi )il moral izpustiti, da ni bilo istega prizora pred cerkvijo. To nu je porinilo orožje v roke. 'daj strogega postopanja ni lah-;o opravičil le pred seboj, am-)ak tudi pred vlado. Iz obtožen-a je nenadoma postal tožitelj. Cazalo je začeti pravdo, v kate-•i bodo kmetje podlegli. Nare-;oval je torej na vlado dolgo pi-mo in opisoval položaj v svoji Uči. Nevarnost kmečkega upo-a je narisal v zelo živih barvah. 3isarjem in oskrbnikom je stro-fo zabičal, naj o tem molčijo, /erjel je, da bo negotovost kme-e huje potlačila ko stotere gro-;nje. Molk ni zgrešil učinka. Lju-Ije bi bili laže prenesli kruto ■csnico ko čakanje. V začetku lecembra se je izkazalo, da je ;rišla v Tolmin posebna komi-ija, ki jo je poslala vlada v Jradcu z namenom, da na mestu irouči spor med grofom in njegovimi podložniki in preišče po-kus upora. To je vplivalo kot »lajšanje, še več. Tedaj se jim e zopet porodilo upanje, ki so ra bili že izgubili. Po vaseh so 0 širile najrazličnejše govorile, nekatere so presegale vsako erjetnost Nihče izmed 1 jih bi ne bil tvegal tega koraka, vendar so bili prepričani, da o bili nekateri pogumni možje ;nova odšli v Gradec. Kateri? Nekateri so vedeli povedati celo mena. Ali pa je vlada sama izvedela za krivico in se je odlo-ila za preiskavo. Jerneja Mav-'iča, Jurija Kobala in Tomaža iragulja so že videli na svobodi. Glavarju so iz srca privoščili ?oraz. širile so se govorice, da sodo dobili novega gospodarja. Ni manjkalp tudi dvomljivcev, ki niso verjeli v prihod komisije. Teh je bilo sicer malo, a tudi ti so se kmalu prepričali, da je resnica. Prišel je bil Her-oert von Stieglitz iz Gradca, druga člana komisije sta bila iz Gorice. Jedli so kokoši, pili vino, se zavijali v kožuhe in preklinjali tolminski mraz. Podvizali so se, da bi se čimprej poslovili od ledene dežele. Biriči so hiteli na vse strani, možje de-setnije so dostavljali vabila tistim kmetom, ki so bili klicani pred komisijo. Vsako jutro so še pred zoro cd podkovanih čevljev in palic odmevale zamrzle poti v Tolmin. Kmetje so samozavestno stopali v poslopje, ko pa so stali pred visoko komisijo v črnih oblekah in dostojanstvenih lasuljah, jim je-upadel pogum. Gospolje so se zanimali predvsem za punt, grofov razglas so omenjali le mimogrede. Podložniki so spoznali da so se čez noč spremenili h tožiteljev v obtožence. Grof, k je s trdim, jeznim izrazom nt obrazu sedel ob strani, pa ni bi več obtoženec, ampak tožitelj. (Dalje prihodnjič). FOR IWlCTORY UNITED STATES BONDS • STAMPS * PAYROLL SAVINGS POSTER BUY NOW FOR THE WAR LOAN ^mmvfk PcufuoU £cwUujA (Nadaljevanje z 2 strani) pokazal zaželjenega uspeha do sedaj, v bodoče bo pa še manj, ako ostane samostojna. Zalar pravi, da je imel JPO-SS lepe uspehe, dokler se ni ustanovil SANS. Ko se je ustanovila politična organizacija, se je agitiralo in pisalo samo za SANS, JPO-SS se je pa v ozadje porinilo. To je pravi vzrok da ni bilo pri JPO-SS onega uspeha kot bi moral biti in kot se ga ej pričakovalo. Vseeno : pa še ni prepozno, še je čas in : se lahko še veliko doseže. Br. Cainkar odgovarja, da je i bil SANS prav tako potreben i kot je JPO in da to ni škodova- , lo pomožni akciji, pač pa dej- < stvo, da se je ustanovila še po- ; šebna pomožna akcija slovenskih župnij. i Grdina na to odgovarja, da tu pa že ni krivda župnijske po-1; možne akcije. Saj so vendar i želeli sodelovati z JPO-SS in < so se kar ponujali za sodelova- ] nje. Žal, da se jih ni upošteva- 1 lo ter prišlo do sporazuma, ki bi bil nujno potreben za skupno i delo v teh časih. Tudi on je i mnenja, da je SANS škodoval s JPO. j Na to odgovarja Grdinatu br. i Rogelj, rekoč, da ni prišlo do;i sporazuma, je vzrok v tem, ker i] so pri župnijski akciji hoteli i l svojega tajnika. Nadalje Ro-'] gel j pravi, da je bila zamera j ] tudi v tem, ker nismo dali ti- j i stih $10,000 dolarjev, katere je < •pater Ambrozich hotel poslati i v stari kraj. ji Br. Zalar pravi, da je bil ta- c koj spočetka proti dvotirni or*- S (ganizaciji, misleč, da bi morali j ameriški Slovenci vsaj v času, ko narod v starem kraju trpi in umira, skupno in edinstveno i nastopiti in • svojim pomagati. , Dalje omenja, da ko se je ustanovila Zveza slovenskih župnij, ■ se ni povsem strinjal z novo ustanovljeno pomožno akcijo in ji tudi ni nasprotoval, priporočal pa je, da bi se njih prošnji Zveze ustreglo in izplačalo $10,000, toda njegovo priporočilo se ni upoštevalo. Br. Grdina pravi, da je škoda, ker takrat niso dali tistih $10,000, ker bi jih sigurno nazaj dobili, kajti p. Ambrožič, kakor se je sam izjavil, bi šel na delo, da bi dobili nazaj tistih deset tisoč dolarjev. Če,,bi JPO-SS to storil, bi res pokazal dobro voljo za sodelovanje, zgubili pa radi tega ne bi nič. Br. Cainkar pravi, da je že 1 čez poldne in je mnenja, da bi 1 i šli takoj na kosilo ter po kosilu • i zopet nadaljevali z zborova- ' njem. Br. Zalar pa želi, da bi čim prej končali, ker ima za popoldne še druge važne oprav- i ke. i Br. Cainkar odgovarja, da J imamo še več važnih stvari in : ne moremo vseh tako hitro re- ■ šiti. Toda večina odbornikov i je za to, da nadaljujemo z zbo- ] rovanjem, da bo prej končano I j in tako se zopet preide na raz- 1 ;pravo glede združenja, nakar . j br. Jurjovec predlaga, da se ' I pridružimo organizaciji War i ; Relief Fund of Americans of | South Slavic Descent ,,pod po- J gojem, da JPO-SS postane rav- . nopravni član omenjene orga- : j nizacije in da do sedaj nabrani p denar obdrži v blagajni JPO-b SS ter ta odbor še nadalje od- : i ločuje, kako se bo ta denar po-, trošil in skrbi, da bo prišel v i p^moč slovenskemu narodu. • Predlog br. Jurjovca je pod-. piran in po kratki razpravi, ki ■ je temu sledila, soglasno sprejet. Sledi razprava glede nabranega denarja, ki ga nekatere podružnice drže v svoji blagajni, kar ni pravilno in bi se v smislu po predsednikovem odboru za kontrolo vojnih relifov izdanega odloka ne smelo goditi. Sklenjeno, da se podružnice opozori na to ter pozove, da pošljejo ves za našo pomožno akcijo prispevani denar gl. blagajniku Jurjovcu. Nato br. Zalar priporoča, da se podvzame spet živa kampanja za zbiranje nadaljnih prispevkov za pomoč stari domovini ter apelira na br. Roglja, da spet začne s pisanjem vzpodbudnih člankov v to svrho, kakor je že svoječasno delal. Stavi predlog v tem smislu, ki je sprejet. Sestra Zakrajšek nato vpra-vša, kaj se bo naredilo s tistim denarjem, ki bi ga kaka podružnica ali posameznik želel obrniti v takojšno pomoč? Br. Rogelj odgovarja, da je to zelo enostavno, ker je denar itak pod nadzorstvom prispevek takoj porabi v pomoč staremu kraju, naj pri pošiljatvi denar. jamavede, da je njegova izrecna želja, da bo v takojšno pomoč, pa se bo lahko ustreglo. Nadalje vpraša sestra Zakrajšek, da-li tisti, ki želi svoje prispevke obrniti v takojšno pomoč, lahko pošlje kar naravnost na urad WRFASSD ? Mne-|nje je, da se jim tega ne more 'zabraniti, zaeno pa ni nič več kot prav, da za od naših ljudi prispevano pomoč dobimo Slovenci kredit ter je zato potrebno, da se nam pošilja. Nato. je sklenjeno, da se vse prispevke pošilja na gl. blagajnika Leona Jurjovca, in ta naj na even-tuelno zahtevo, da se kak prispevek takoj obrne za nakup ali kakršnokoli pomoč v stari kraj, takoj pošlje tolikšno vsoto na WRFASSD. Nato Br. Rogelj poroča, da je slišal radijsko sporočilo iz starega kraja, da je pošiljatev iz Amerike že dospela v Jugoslavijo, kar se vzame veselo na znanje. Zatem br. Zalar še prečita pismo, ki ga je prejel od jugoslovanskega polaništva v Wash-ingtonu.—Se vzame na znanje. Br. Cainkar poroča glede stroškov s stavo zapisnikov. V tiskarni SNPJ so jih navadno stavili in odposlali odtise drugim listom brezplačno. Toda zadnje čase je izredno veliko pomanjkanje delavcev tudi v tiskarski stroki in morali so plačati za nadčas, da se je izvrši-isto delo, kar pomeni izredne stroške in za to je bil predložen račun v znesku $43.25. Ker je račun v primeri z izvršenim delom in izrednimi stroški v zve- M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN _______________________A Velel je svojim ljudem, naj se čim bolj na široko razmaknejo, da bi bila bojna črta tako večja. Zdaj je zagiedal jezdece: prednja straža se je v skoku vračala. Ko so konjeniki pridrveli na višino, je njihov narednik s pogledom iskal Vickersa, a ga ni bilo treba dolgo iskati: Geoffrey je že sam tekel proti njemu. "Okrog sto Indijcev drvi proti nam! . . . Počakali so nas za bregom . . . Ranjen ni nihče!" "Dobro! Sprejeli jih bomo, kakor se spodobi!" Vickers je premišljal: njih je bilo šestdeset, sovražnika pa okoli sto . . . Lahko se ga bodo ubranili! Ko bodo njegovi ljudje začeli streljati v zrak drugim vzdolž razširjene bojne črte, bodo Indijci zatrdno udri i v beg, prepričani, da jih je manj kakor Vickersovih ljudi. Najbrž pa imajo samo nalogo izzvati boj . po naročilu Surat-kana, da bi ta imel razlog za. napad na Chukoti. Vickers je v naglici še enkrat opomnil vojake, naj streljajo samo v zrak. Zdaj so h daljave že slišali bojni krik Indijcev, topot konj in rjovenje. Vickers je čakal brez diha. Ležal je v pesku in znoj se mu je cedil z razgretega čela. Samo še nekaj sekund, pa bo videl, ali mu bo načrt uspel! "Tu so!" je vkliknil Pearson. ki je ležal ob njem, Njegovo mlado lice je sijalo od nekakega divjega zadovoljstva in pričakovanja. "Pomirite se! Ne smemo streljati nanje!" Kakih dvesto metrov dalje se je dvigala druga višina. Na njej so se zdaj pokazali indijski jezdeci. "Ogenj!" je jeknil Vickersov glas. Tisti,trenutek je udarila salva. Takoj nato je prišlo drugo povelje: "Ogenj posamič!" V dolgem nizu so Vickersovi ljudje, oddaljeni nekaj metrov drug od drugega, začeli streljati v zrak. Sovražnik se je ustavil. Beli konjeniki so začeli streljanje vračati. Streljanje je trajalo samo nekaj sekund. Sovražnik se ni nadejal, da bo naletel na tako veliko četo. Videti je bilo, da so Indijci neodločni. Slišati je bilo nekaj vzklikov, kakor da se med sabo dogovarjajo. To so bili usodni trenutki. Po Vickersovi glavi so stre-lovito švigali različni sklepi. Toda samo za trenutek se je o-botovljal, ali naj začne streljati na- sovražnika zares, če bodo Indijci napadli, ali naj . . . In odločil se je: "Vsi na konje in naravnost naprej l" je zagrmel njegov glas. Ko so Indijci še premišljali, kaj se godi, so Angleži na mah prenehali streljati in so izginili. Vickersovi ljudje so zasedali konje. "Kopje v roko!" je spet zaT donel poveljnikov glas. "Naprej! Ilura! Huraaa!" "Hura!" Zadonel je bojni klic hrabre čete in preden se je sovražnik znašel, so Vickersovi konjeniki drveli po obronku navzdol in naprej na drugo vzpetino. Za trenutek se je med onimi belimi konjeniki pokazala zmeda. Zaslišali so se besni kriki, potem pa so Indijci izginili, kakor da jih je požrla zemlja. Sovražnik jo je ubral v divji beg . . . Ko je Vickers s svojimi dospel na drugo vzpetino, kjer je še trenutek prej stal sovražnik, je videl, kako so Indijci bežali, ne da bi se ozrli. "Stoj!" Konjeniki so se ustavili. Vickers je zmagal! Položaj je bil kočljiv. Toda zdaj je sovražnik bežal, ne da bi bil kdo prelil samo kapljo krvi. Randall je pridrvel do Vickersa. "Ali ne gremo za njimi?" "Ne!" je zavpil Vickers. "Prednja straža, dalje!" "Polagoma naprej! Preiskujte okolico! . . . Znamenja kakor prej! . . ." In onih deset domačih vojakov je z angleškim narednikom na čelu odjezdilo z brega. Randall se je čudil in na obratu Se mu je kazalo veliko razočaranje. "Randall, saj vendar veste, da se moramo izogibati vsakega Zadovoljnega obraza se je dal slikati 11 letni Pon-ciano "Sabu" Arida iz Santo Maria na otoku Luzon, s puško v roki. Skoro gotovo je on najmlajši in najdonosnejši ge-rilec na Filipinih, kjer se je boril zadnja tri leta japonske okupacije. S ponosom svšteje v kredit, da je petim Japoncem prav za gotovo pomagal v krtovo deželo. spopada!" je dejal Vickers nejevoljno. Obrnil je konja in odjahal pred svoj oddelek. Vzdignil je roko in zavpil: "Četa, naprej!" Konjeniki indijske brigade so spet jezdili kakor prej. Na čelu je bil Vickers, za njim pa praporščak. Vse, kakor da se ni zgodilo nič . . . Geoffrey se je zadovoljno smehljal. To je bilo njegovo najtežje srečanje s sovražnikom dozdaj! Ustaviti ljudi, da ne bi streljali v sovražnika, ki stoji pred njimi in čaka, da jih napade! Ljudje so ga res ubogali. "Čudno bojišče!" je pomislil Geoffrey. "Bojišče brez krvi, brez ranjencev . . . brez mrtvih .. . Toda samo ena moja kratka beseda in zdaj bi se tu valjali ljudje v lastni krvi!" Bal se je takih misli, ki so ga zdaj pa zdaj prevzemale. "Končano je in dobro se je končalo!" Zdaj ni več mislil na to, da je njegovo povelje rešilo toliko ljudem kožo, marveč samo na to, da je izvršil svojo nalogo po navodilih, katera je dobil od guvernerja: izognil se je spopadu in ni prišlo do krvavega boja ... do obmejnega incidenta .. . Za boj je bilo zdaj še prez^o.' daj. Kdo ve, kaj jih čaka' v Chukotiju, ki ga bodo Suratove čete prvega napadle. Ali se bo trdnjava obdržala? Geoffrey Vickers je bil najprej vojak in šele potem vse drugo . . . * Spet zvok trobente iz daljave: dva dolga, zategla klica. i Okrog šestih je konjeniški oddelek dospel na majhno ravan, kjer so ponavadi prenočevale karavane. To mesto je bilo zelo ugodno za obrambo, če bi jih ponoči kdo napadel. Ta majhna ravan je obvladovala vso svojo okolico. • Geoffrey je dal vsa navodila za taborjenje. Straže so bile ojačene, prednje straže so poslali na vse okoliške brežičke. Zase je Geoffrey sklenil, da bo teh šest ur odmora prebdel. Ni preteklo še pol ure, pa so že vsi vojaki pospali. Randall, Barclay in Pearson so se ponudili, da bodo čuli skupaj s poveljnikom, toda Vickers jih je poslal k počitku. "Kdo ve, kaj vas čaka jutri v Chukotiju! . . . Boljše je, da se naspite . . . Takoj po polnoči bomo krenili dalje . . . Prosim vas ..." "Toda, dragi Vickers, saj čaka vas prav to kakor nas, in če vi ne marate k počiktu, potem tudi mi lahko , . ." "Kapitan Randall, zapove-dal sem, da pojdite počivat!" je rekel Vickers z ostrim glasom. Randall je pozdravil ter odšel z drugima dvema. Samo Pearson je za trenutek okleval, kakor da hoče nekaj reči: "Le pojdite tudi vi, Pearson," mu je dejal Vickers, "ob dvanajstih bo treba biti spet na nogah, a morda tudi . . . prej . . . če bi se . . . " "Mislite, da bi se Indijci u- Fina posltljun Imamo veliko zalogo POSTELJ, samice in široke, ■ , • : , ■ / "V MODROCE vseh vrst, ravno tako tudi močne FEDRE. Pridite in si izberite iz lepe zaloge. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK, lastnik A HI INSheet Mela| & fill Li 11 Furnace Co. •y % Mi vam inštaliramo nove furneze na premog in plin. Postavimo termostate in reconverzionalne bur-nerje. Mi čistimo, resetamo in popravimo. Mi imamo dele za popravo vseh furnezov. Na razpolago tudi gutter dela. 613 E. 99. St. GL 7630 JOE J. AHLIN Ko začenja naJre drueo stoletie Na 17. maja • Vy bo postala ta ^jSjŽjMpp* banka stara sto let. z našo deželo zapleteno v veliko vojno, misli vodstvo, da se spodcjbi ustaviti se samo za trenutek za hipen pregled preteklosti. Leta 1845 so trije naši uslužbenci zrli skozi okna na Cleveland, ki je imel takrat samo 1500 družin. Bila je to vas z blatnimi cestami in konjskimi poštami, lesenimi kolibami ter hišami — vas brez mestne vode ali požarne brambe. Življenje je bilo primitivno in težko. Toda pogum, ambicija in zaupanje je bilo vsepovsod. V naših rekordih je zapisano, da je mnogo žilavih, bradatih pionirjev dobilo postrežbo v tej mali banki na Superior cesti, kjer so dobili denar za svoja podjetja. Ko se je dežela razvijala za-padno, so prišle železnice, olje in ruda. In več ljudi je prišlo. Industrije so začele cveteti. Ko je naša banka "rastla z mestom," je lahko pomagala mno-' gim možem in firmam, ki so pripomogle k razvoju naše naselbine in države. Njena postrežba je nadaljevala skozi lete brez presledka. Njena vodstva so se držala načel v sodelovanju z voditelji, ter rastočimi zahtevami časov. To je tudi cilj našega sedanjega direktorija, vodstva in uslužbencev, ko začenja naša banka drugo stoletje postrežbe. i THE NATIONAL CITY BANK - OF CLEVELAND - Euclid at East Sixth $4$3 andTl™>**J Tmm Članica Federalne Depozitne Zavarovalne Korporacije tegnili vrniti? ..." "Ne verjamem, ker mislijo, da smo veliko močnejši od njih. Sicer pa so straže tako razpostavljene, da bomo o pravem času obveščeni in potem, bodite brez skrbi ..." in Vickers se je nasmehnil, "bomo poklicali tudi vas ..." "Lahko noč," je odvrnil Pearson in odšel v šotor. Ko je bil Geoffrey sam, je obšel ves tabor, potem pa je stopal od straže do straže, od brega do brega. Njegov ostri pogled je prediral mrak in videl vsako senco na svetlem ozadju. ---------------------- , g Več kakor uro dolg0^ šotoru, kjer so spa« jip Toda ni se stegnil po » ^ stelji. Sedel je na se«1 'j pri glavo z rokami skozi napol razprti 0 Ijavo. m Slišal je globoko, < 1 dihanje tovarišev. Ka«< I začel zmagovati sPaneC'J| tro vstal in šel staro f^ | holma do holma, od st j straže. j (Dalje prihodnji -0 T"v # Iwo Jima pomen* jeziku žvepleni otok.^^. MALZ ELECTRIC SERVK* 6902 St. Clair Ave. kompletna postrežba v naši tovarni na pral- fjk j 10HL nikih> Čistilcih in ra- »jph dijskih aparatih. .. ntira"0' Mi imamo izvežbane mehanike. Vse delo garan Pokličite najprej nas. Odprto od 11 zjutraj do 11 zvečer EN 4808 HE^ UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Ker novega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERP "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d* O ll(/ in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland* ?- •j S potrtim srcem naznanjamo vsem s"1^ nikom, prijateljem in znancem, da je "^eg*5 ugrabila iz naše srede našega nad vse ljub proga in očeta FRANKA STRAJNA? ki je po kratki bolezni, spreviden s sv. zan v vedno zatisnil svoje oči dne 15. marca 194J gel