F(F KATOmKfcMl Preganjanje nemških katoličanov je predmet interpelacije, ki jo je vložil v madjarskem parlamentu poslanec grof Szecheny, član katoliške stranke. V tej interpelaciji grof Szecheny poudarja, da madjarski katoliški narod z najglobljim občutjem in bolestjo posluša vsak dan vesti, da sedanji režim v Nemčiji preganja katoliške vernike. Nacionalnosocialistični režim se je posebno vrgel na katoliško duhovščino, redovnike, katoliško mladino ter njene voditelje in jih obtožuje izdajstva domovine. Organizirali so tudi velike procese, na katerih so iznesli izmišljeno moralno življenje ter tako uprizorili umetno razne škandale. Vse to bo počenjali le zato, da bi katoličanom škodovali na ugledu. Grof Szecheny zahteva od vlade, da v interesu preganjane cerkve stopi v stik z nemško vlado in naj ji sporoči, da se spričo takšnega preganjanja in samopašnosti narodnosocialistične stranke madjarski katoliki ne bodo borili za sedanii nemški režim. — Ko je naš list iz istega čuta solidarnosti s trpečimi katoličani v Neinčiji obsodil divjo narodnosocialistično gonjo zoper katoliške duhavnike in redovnike, je »Jutro« ematralo za potrebno, da pred svojimi bralci nekoliko razbremeni narodnosocialistične preganjalee. Objavlja namreč, kako je bil neki nemški duhovnik obsojen na osem let robije in da ti procesi baje vendar niso tako neosnovani ter da niso samo akt političnega preganjanja. Za »Jutro« kajpada ni merodajna ta »raalenkostna« okolnost, da nemški narodni socializem inscenira procese zoper duhovnike in redovnike, kadar jib. politično potrebuje. Razlika med nemškim narodnim socializmom in »Jutrom« pa je v tem, da »Jutro« gonjo zoper duhovnike vedno potrebuje. Katoličane poliberaliti! Sv. Oče Pij XI. je izdal okrožnico proti komunizmu, ki je po širnem svetu, ne samo med katoličani, marveč tudi med narodi, ki ne pripadajo krščanstvu, vzbudila silno zanimanje. Ta okrožnica je v živo zadela ruski boljševizem, ki proglaša katolicizem kot svojega največjega in najdoslednejšega nasprotnika. Resnice, ki iih papež postavlja pred oči ruskim boljševiškim brezbožnikom, so neovrgljive. Proti njim ne morejo boljšepiki drugega postaviti, kot svojo hudobno voljo. Njih geslo je: še globlje v brezboštvo in protikrščanstvo! V vrstah katoličanov pa še več liberalizma! To navodilo je izdal Jaroslavski, generalni tajnik organizacije brezbožnikov. Na seji vodstva brezbožniske organizacije je med drugim to poudaril: »Papežu ne bomo tako odgovoriii, kakor da bi hoteli njega in njegove druge prepričati. Nas zanima samo množiea katoličanov, katere hočemo in moramo napraviti za liberalce. Odgovorili bomo tako, da bomo katolicizem uničevali z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Nova ustava ni dovolilna listina za versko agitacijo. Nasprotno, ona je najboljše jamstvo za brezboštvo v obliki, kakor ga propoveda boljševiška država in stranka. Borili se bomo naprej, da osvojimo katoliške množice.« Torej hočejo ruski komunistični brezbožniki osvojiti katoliške tnnožice. In kako? S širjenjem liberalizma, lažniivega svobodomiselstva in naprednjaštva. Ko bodo množice poliberaljene, bodo godne za komunizem. Tako torej boljševiki sami potrjujejo to, kar vedno poudarja papež in njegovemu nauku sledeči katoličani: liberalizem je predhodnik in utiralec pota za komunizem. Kdor se torej hoče učinkovito obraniti pred komunizmom, mora svojo akcijo predvsem uperiti proti liberalizmu, njegovim listom, ustanovam in organizaeijam. Komunistk-ni krstni list. Francoski komunisti razvijajo živahno agitacijo po vsej državi. Vlada ljudske fronte, ki jo sami podpirajo, jim daje v to svrho popolnoma svobodne roke. V svcje mreže, v katere predvsem lovijo marksistično usmerjene delavce, bi tudi radi vlovili veri vdane katoličane. Hlinijo ne samo nekako strpljivost napram katolicizmu, marveč celo spoštovanje. To pa je samo navadna hinavščina, V resnici francoski komunisti niso nič boljši kot njihovi ruski tovariši, saj so vsi pod isto vrhovno komando. Kakšno je resnično stališče francoskih komunistov do vere, dokazujejo brezbožni krstni listi, ki so jih komunistični brezbožniki na Francoskem vpeljali. Na takšnem krstnem listu je v enem kotu slika človeka, ki razbija križ na drobne kose. Napis na tem Iistu pa se tako glasi: »Brezbožni delavci Francije in kolonij! Mi podpisani se obvezujemo Zvezi brezbožnikov Francije in kolonij, da bomo to dete branili pred vsakim posrednim ali neposrednim vplivom cerkve ter da ga bomo odgojili za službo delavskih mas, ki jim dete pripada, potora razredne borbe.« Sledijo podpisi očeta, matere in botrov. To je dokaz ne samo za strupeno sovraštvo komunizma zoper vero in cerkev, marveč tudi za to, da hočejo komunisti zastrupiti s tem sovraštvom že nedolžna srea otrok. Gorje državi, kjer morejo komunisti izvršiti svoj peklen3ki naklep! Osebne ^esil. G. iMjze Cileašek — 70 letnik. V petek, 28. maja nastopi 70. leto življenja č. g. Cilenšek, duhovni svetnik in župnik v Poljčanah. Rojen je bil v Žalcu v Savinjski dolini, gimnazijo pa je obiskoval v Mariboru. Letos obhaja v družbi še treh tovarišev-maturantov 50 letnico mature. Izmed tovarišev-duhovnikov sta živa samo še dva. Kaplanoval je pri Sv. Marku niže Ptuja in v Kostrivnici, po treh letih je postal župnik v Stoprcah in leta 1901 je prišel v Poljčane. Povsod se je z občudovano vnemo trudil za duhovni preporod naroda. V narodnostnih bojih, v katerih je hudo trpel, je bil vedno v prvih vrstah. Z ustanovitvijo Posojilnice in konzumnega društva je tako rekoč rešil našega malega človeka pred izkoriščevalci. Leta 1907 je ustanovil Prosvetno društvo in mu ostal v pomoč do danes z besedo in — denarjem. S svojim odkritim, pa doslednim delorn si je pridobil mnogo prijateljev, radi svoje zdrave, vesele narave pa je deležen spoštovanja vseh. Širom Slovenije je znan kot planinec. Prehodil je vse slovenske gore in švicarske Alpe, 43 krat je bil na Triglavu, skoro j prišel na Mount Blanc, z Matterhornom pa je samo »potegnil« svojega planinskega tovariša g. Mlakarja Janka. Ker je vedno rad plezal po gorah in je v dušno pastirskib. postojankah plezal okoli »štajerskega Triglava«, ga imenujejo »bočki župnik«. Kljub visokira letom ga ta planinska žilica še ni zapustila. Še v tej visoki starosti, ki skriva v sebi težke boje in preizkušnje v življenju, je častiti g. jubilant vesel in zdrav. G. žup- nik, vsi Varn želirno, da bi še preživeli mnogo let tako ndravi in vedri, preden odpotujete na »večne gore«! Bog Vas živi! Prof. dr. Ivan Prijatelj nmrl. V Ljubljani je podlegel daljši bolezni g. dr. Ivan Prijatelj, vseučiliški profesor in eden najbolj odličnih slovenskih književnJh zgodovinarjev. Mesreče. žrtev stekline. V mariborski bolnišnicl je preminul 20. maja na posledicah stekline Ivan Klančnik, ugledni mizarski mojster iz Mejne ulice na Pobrežju, mestni občinski svetnik in zvest pristaš JRZ. Pred tremi tedni ga je vgriznil na roko stekel pes. Klančnik se tii zmenil za malenkosten vgriz in je poiskal žalibog zdravniško pomoč prepozno. Uglednemu ter blagemu možu svetila večna Iuč, žalujočim preostalim naše sožalje! Dve hndi prometni nesreči. Na Košakih pri Mariboru je motociklist podrl 12 letnega Franca Lešnik, kateri si je zlomil pri padcu nogo. — Ivan Straus, 28 letni delovodja opekarne na Košakih, se je vračal na večer domov na motornem kolesu. Zaletel se je v 61 letnega muzikanta Janeza Novaka, doma od nekod iz Dolenjske. Sunek je podrl oba na trdo cesto in sta obema počili lobanji. Novak ima povrh še hudo poškodovan obraz. Omenjeno trojico ponesrečencev so oddali reševalci v mariborsko bolnišnico. Bridka posledica neprevidnega ravnanja z oro/jem. V Zgornji Velki pri Mariji Snežni tik ob avstrijski meji se je zgodila huda nesreča pri posestniku Weinhandlu. V hiši sta bila sama domača sina 15 letni Friderik in 131etni Anton. Friderik je iskal v omari svoj suknjič in je zadel na tamkaj shranjeno očetovo lovsko puško. Orožje je vzel iz omare in se je z njim igračkal, ker ni vedel, da je v njem naboj. Pomeril je proti bratu, odjeknil je strel in brat se je zgrudil, zadet od celega naboja. Kakor hitro so se vrnili starši in videli, kaj je napravila mladeniška neprevidnost, so ukrenili vse potrebno, da je bil hudo ranjeni sin prepeljan v mariborsko bolnišnico. Nesreča posestnika pri vpreganju konj. Konj je brcnil in je zlomil nogo v stegnu posestniku Antonu Jurša pri Sv. Lenartu v SIov. goricah. Otrok se smrtno opekeL V Plitvicah pri Apačah ob severni meji se je zgodila v hiši cestarja Franca Rakovec smrtna nesreča. Rakovčeva 18 mesečna Tončka je v nezavarovanem trenutku se motala krog fitedilnika. Padla je na glavo v čeber kropa ter se je tako opekla, da je kmalu podlegla opeklinam. Troenje dveh avtomobilov. V Slov. BiBtrici sta trčila 20. maja na ozki državni cesti pri samostanski cerkvi avto zagrebškega pogrebnega zavoda in tovorni avtomobil konjiškega trgovca Koropeca. Sunek je poškodoval samo obe karoseriji, motorja sta ostala nepoškodovana in tudi vozačema se ni zgodilo nič hudega. Nevarno trčenje. V Čepljah blizu Vranskega sta trčila na ovinku kolesar in avto. Kolesar Kokovnik je peljal spredaj na biciklu ljudskošolskega učenca Adalberta Sveta v smeri proti Cepljam. Na ovinku mu je pripeljal nasproti avto, M je last trgovca Cizeja iz Crne m ga je šofiral A. Peče. Pri trčenju je priletel Svet v šipo avtomobila, jo zdrobil in se je toliko poSkodoval, <Ja so ga oddali v celjsko bolnišnico. Kokovnik je odnesel iz na prvi pogled hude nesreče le lažje praske. Na povratkn proti domu smrtno poneorečil. Janez Glasenčnik, posestnik v Zavodnjem pri Soštanju, se je vračal na večer po kolovozni poti proti donra. Pot je polna ovinkov. Na enem ovinku je krenil v napačno gmer, zgrešil brv, padel je v 5m globoko strugo, ei prebfl lobanjo in utonil v komaj 5 cm globoki vodi. Nesreča vsled splašenih konj. Mihael 2olnir, posestnik pri Sv. Rupertu v BraBlovčah, ee je peljal 19. maja z dvovprežndm vozom. Konji so se eplašfli avtomobila, zdivjali, Žolnir je padel z voza in kolo voza mu je zmečkalo prsni boš. Hudo poIkodovanega so prepeljali v celjsko bolDišnico. Padel 7m globoko in se ubJL S stebra ferjavove proge na Jesenicah je strmoglavR z višine 7 m in se je ubil 20. maja mlad delavec Ivan Potisk. Smrtno ponesrečeni Je privezoval z monterjem železno vrv na Btebru železne konstrukcije. Hnda prometna nesreča. Dne 22. maja krog osmih zvečer je zadel blizu Lepogla- ve avtobus, s katerim so se vračali z majniškega zleta učenci 6. realne gimnazije v Koprivnici, na prelazu ob mešani vlak. Avtobus je čisto zbit ter zdrobljen, dva učenca sta Mla na mestu mrtva, osem hudo, 22 pa manj ranjenih. Bazne požarne nesreoe. V Makolah pri Poljčanah in v okolici bo beležili zadnje dni kar tri požare. Posestniku Jožefu Enidarju je uničil najbrž podtaknjen ogeuj s slamo krito goepodarsko lopo. Posestniku Antonu Lampretu je vpepelil ogenj radi slabega dimnlka leseno stanovanjsko poslopje. V Radušah je Izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Martina Popoviča. Zgorelo je poslopje s krmo in z raznim gospodarskim orodjem. — V Spodnjem Dupleku pri Mariboru je pogorela domačija posestniku Letonji. Domače je prebudilo iz spanja lajanje psa in so si rešili golo žlvljenje. Skoda znaša 35.000 Din. — V St Janžu na Dravskem polju je pogorela posestniku Jakobu Perneku domačija, njegovemu sosedu Rudolfu Celanu pa gospodarsko poslopje. — V Štražgojncih pri Cirkovcah je vpepelil ogenj hišo posestniku Maksu Butolen. — V Hinjah na Kranjskem se je vnel ob 9. uri zvečer veliki oltar. Cerkev je bila zaklenjena po končanih šmarnicah. K sreči so ogenj pravočasno opazili in poklicali gasilce, kateri bo preprečili, da ni zgorela vsa cerkev. Ogenj je nastal radi utrinka od sveče. Razne novice. Stari Jobn Bockefeller nmrl. Na severnoameriškem polotoku Florida, v svojem poletnem bivališču v Dayronu Bidgue, je umrl 23. maja na srčni kapi John Rockefeller, 981etni in po vsem svetu znani ameriški milijonar ter petrolejski kralj. Opozorilo kmetom-dolžnikom. Tisti kmetje-dolžniki, ki dolgujejo denarnim zavo- dom skupaj nad 25.000 Din, morajo prositi na okrajno sodišče za znižanje svojega dolga. Tako predpisuje nredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Zadnji dan, ko morejo prositi, je 31. maj 1937. Ce bi kdo še ne bil napravil prošnje, je torej zadnji čas, da jo napravi. Opozarjamo, da more prositi za znižanje vsakdo, katerega dolgovi pri denarnih zavodih skupaj so znašali nad 25.000 Din dne 20. aprila 1932. Izplačilo vlog pri bivši avstrijsld poštni hranilnici. Poštna hranilnica v Belgradu sporoča, da se bodo pričenši s 1. julijem začele izplačevati našim državljanom njih vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici, in sicer po ključu 4 krone = 1 dinar. Vsi vlagatelji po hranilnih in tekočih računih bivše avstrijske poštne hranilnice naj pošljejo do 5. junija Poštni hranilnici v Belgrad te podatke: 1. svoj sedanji naslov (kraj, ulica, banovina); 2. številko potrdila (tek. številko in številko seznama), ki so ga prejeli ob izročitvi prijave in knjižice; 3. številko hranilne knjižice ali čekovnega računa, in 4. potrdilo oblasti, da smejo podedovati te terjatve. (To potrdilo seveda le v primeru dediščine.) Vsa. pisma s temi podatki je nasloviti: Poštna hranilnica, izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, Belgrad. — Izplačale se bodo le one terjatve, ki so bile prijavljene do 10. septembra 1929. — Druge terjatve bo izplačala sedanja Poštna hranilnica na Dunaju po ključu 10.000 K = 1 šiling. Kdaj se bodo začele izplačevati terjatve pri bivši madjarski poštni hranilnici v Budimpešti, je še popolnoma neznano. Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku pod Ptujem je naplavila Drava truplo starejše neznanke v kmečki obleki. Obžalovanja vreclrii slučafi. Hitro pojasnjen vlom. Za zadnje praznike je bilo v Mariboru vlomljeno v noči v Vetrinjski ulici pri trgovcu Trpinu, ki se je mudil s svojo družino v Ljubljani in je pustil ključe služkinji Matildi Resnik. Trgovčeva odsotnost je bila izrabljena za vlom v stanovanje in trgovske prostore. Iz stanovanja je zginilo dragocenosti za 25.000 Din, iz trgovine ročna blagajna a 35.000 Din. Policija se je podala hitro na delo in je uzmoviče kmalu odkrila. Gre pri tem primeru za Trpinovo služkinjo M. Resnik in za 191etnega tkalskega praktikanta Edvarda Z. in 201etnega absolventa trgovskega tečaja Igorja M. S prijetima mladoletnima je imela Trpinova služkinja zveze. Fanta sta po aretaciji vse priznala in pokazala, kako sta skrila ukradene dragocenosti in denar pod premog v kleti hiše Igorjevih staršev. Od ukradene- ga denarja je zaprta trojica porabila samo 150 Din, vse drugo je bilo lastniku vrnjeno. Fanta sta bila pri vlomu celo z rokavicami na delu, da bi zabrisala vsako sled in je bilo samo sumljivo obnašanje služkinje vzrok, da je bil veliki vlom hitro razvozlan brez posebne škode za g. Trpina. Dober plen orožnikov. Orožniki od Sv. Barbare v Slov. goricah so prijeli brezposelnega šoferja Janeza Marčiča, pri katerem so našli v nahrbtniku pri Sokliču v Mariboru na Aleksandrovi cesti ukradeni pisalni stroj in še vozil ee je na ukradenem kolesu. Marčič je imel pri sebi več s štampiljkami opremljenih listin, s katerimi je nameraval sleparije. Pri zaslišanju so ugotovili orožniki, da imajo v rokah ptiča, ki se je izdajal nekemu kmetu v Juršincih za detektiva in je napravil pri njem hišno preiskavo radi suma ponarejanja denarja. Kmetu je zaplenil 1900 Din in porabil vsoto zase. Trikrat je osleparil pošte v Mariboru in Ptuju, ker je ponaredil na vložnih knjižicah poštne hranilnice zneske in je dvignil več, kakor je bilo vloženo. O delovanju pretkanega goIjufa se še vršijo poizvedbe. Žalostni odmevi preobilne pijače. Tomaž Strelec, 27 letni kmečki fant, se je peljal s kolesom iz Nove vasi proti Sv. Marku niže Ptuja, in je hotel v Spuhljo. Na cesti ga je napadel neznanec in mu je z udarcem s topim predmetom zlomil levo nogo. — Vinko Stolnik, 201etni hlapec iz Rogozmce pri Ptuju, se je peljal na kolesu skozi Brstje. Večja skupina vinjenih fantov je napadla Stolnika in mu je prebila lobanjo. — Zabodljaj v trebuh je dobil 42 letni Konrad Terbuc v Gruškovnjaku v Halozah. — Janeza Brežnik, 20 letnega posestniškega sina iz Trnovskega vrha pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, je neznan zahrbtnež na povratku proti domu večkrat zabpdel z nožem v hrbet. — Ambroža Švarca, hlapca v zdravilišču na Vurbergu, sta napadla na cesti dva brata in sta ga pretepla do nezavesti. Ista dva pretepača sta v pretepu zlomila levo roko 28 letnemu dninarju Vinku Jermanu iz Selc. Vsi zgoraj imenovani so postali žrtev preobilne pijače za zadnje binkoštne praznike in so se zatekli po pomoč v ptujsko bolnišnico. Huda nesreča zadela kolesna tata. Vo- jaška patrulja je naletela ob robu ceste pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju na dva hudo poškodovana v nezavesti in v bližini je ležalo razbito kolo. Slučajno je pripeljal mimo avto, ki je poklical na pomoč orožnike s Tezna pri Mariboru in mariborske reševalce. Oba hudo poškodovana — enega moškega in deklino — so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta si pri padcu pretresla možgane in prebila lobanji. Deklina ima še razbito koleno in pobita pleča. Po najdenih delavskih knjižicah So dognali, da sta ponesrečenca 221etni tkalski delavec Franc Piberčnik in 191etna Julijana Marciuš, oba iz okolice Varaždina. V Mariboru sta iskala zaposlitev. Med tem časom se je javil Karl Mlinarič, kateremu je bilo oni večer ukradeno kolo izpred krčme Šabeder na Teznu. Piberčnik in njegova tovarišica sta si hotela prihraniti izdatek za vožnjo po železnici iz Maribora v Varaždin in sta se hotela voziti na ukradenem kolesu. Ker sta vozila brez luči, ju je po- drl neznan avtomobilist in sta dobila oba pri padcu življenjsko nevarne poškodbe. Podlegla poškodbi. Zgoraj poročamo, kako sta ponesrečila na ukradenem kolesu Franc Piberčnik in Julka Marciuš. Deklina je podlegla poškodbi v mariborski bolnišnici, za Piberčnika pa ni veliko upanja, da bi okreval. Po sedmih letili prijet roparski morilec. Graška policija javlja, da so zaprli tamkaj dolgo iskanega roparskega morilca Simona Novak iz Šmarja pri Jelšah. Novak je že v Avstriji presedel leta 1923 radi tatvine daljšo kazen. Sedaj se je tudi Zagreb oglasil in je prepoznal po prstnih odtisih onega Novaka, ki je bil leta 1926 v Zagrebu obsojen radi roparskega umora na vešala, pozneje so ga pomilostili na 20 let. Kazen je prestajal v kaznilnici v Lepoglavi, odkoder je 3. septembra 1930 pobegnil in je pribežal v Avstrijo. Po prestani kazni v Avstriji bo izročen naši oblasti. Ustrelil se je. Gustav Gornik, 251etni posestnikov sin pri Sv. Jurju ob j. ž., si je pognal iz puške kroglo skozi srce. Skrajno divjaški čin vinjenega moža. Vas Topole blizu Mengša na Gorenjskein je doživela zadnje dni krvav družinski zločin, nad katerim se mora zgražati vsakdo. V hiši delavca Petra Zarnika so bili prepiri, ker oče ni skrbel za družino z dvema mladiraa otrokoma. Radi brezbrižnor/j očeta je poseglo v zadevo sodišče in je pozvalo Zarnika na odgovor. Poziv sodnije je brezbrižneža hudo razjezil in se je napil. Ko s^ je vrnil zvečer vinjen, je pričel prepir z ženo. Ženin brat, zidar Franc Drolc, je skušal pobesnelega moža pomiriti, a je dosegel ravno nasprotno. Zarnik je v nerazsodni jezi potegnil revolver in je pričel streljati. Svak je ušel skozi okno, Zarnik je skočil za njim in ga je zunaj z dvema streloma v trebuh podrl na tla. Zarnikova žena je vsa v strahu in trepetu stekla iz hiše za možem, da bi mu izvila orožje. Divjak je tudi ženi pognal kroglo v srce in je obležala pri priči mrtva. Šele pogled na dve žrtvi je tudi Zarnika toliko presunil, da se je najbrž zavedel, kaj da je storil. Nastavil si je revolver na sence in krogla je končala tudi njemu življenje kakih 15 korakov proč od žene. Syak Drolc je ob prihodu sosedov kazal, da je še pri življenju in zaradi tega so ga naglo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer upajo, da bo ostal pri življenju. Od nesrečne Zarnikove družine sta postali brez etaršev triletaa Pepca in petmesečna Štefka. Radi smrti žene obupal. Ivan Udovičič, doma iz Krinje v lendavskem okraju, je bil svojčas aktiven narednik in je bil sedaj kot kamnosek zaposlen pri cestnem delu na Brezovici pri Ljubljani. Pred poldrugim mesecem se je poročil z bolehno ženo, ki mu je zadnje dni umrla. Udovičič se je iz obupa radi smrti žene pri železniškem prelazu v Ljubljani vrgel pod vlak, kateri je nesrečneža čisto razmesaril. Vlom v cerkev. V Dravljali pri Ljubljani je bilo vlomljeno v cerkev sv. Roka. Vlomilec je odnesel drobiž iz dveh nabiralnikov, odprl je tabernakelj, kjer je odprl pozlačeni ciborij, iz katerega je zginila ena velika posvečena sv. hostija za monštranco in več manjših za sv. obhajilo. Žeparji na de!u med vožnjo na železnici. Med vožnjo po železnici od Zidanega mosta do Ljubljane je žepar sunil Konradu Vasiču, uradniku Mestne hranilnice v Mariboru, denarnico z 2300 Din. — Tovarniškemu delavcu Antonu Majcenu iz Gaberja pri Celju je izmaknil neznanec med vožnjo iz Ljubljane do Vižmarij zlato uro z verižico v vrednosti 2000 Din. Prijete bogoskrunske surovine. V Vrhovcili med Vičem ter Dobrovo pri Ljubljani so pijani štirje divjaki na križpotju, kjer se odcepi cesta proti Polhovem gradcu, polomili med preklinjevanjem Križanemu na razpelu roke ter noge. Bogoskrunce je oblast zaprla in bodo prejeli od sodišča zasluženo plačilo. Vlomilcema je uspel pobeg. Na Dobrovi pri Ljubljani so že lani septembra skušali neznanci vlom v občinsko pisarno. Dne 21. maja v noči pa sta se zopet splazila dva skozi okno v pisarno, a ju je videl okoli polnoči cerkovnik Vinko Vampelj. Poklical je na pomoč občinskega tajnika Ivana Sadarja in tovarniškega delavca Antona Končana. Vlomilca sta opa- • zila, da sta izsledena in je eden oddal iz i okna pisarne dva strela, od katerih je zadel eden Končana v stegno, drugi pa skozi ramo. Nato sta se vlomilca splazila skozi okno. Enega je pograbil Sadar, a je prijetemu pomagal tovariš, ki je udaril Sadarja po glavi z ostrim predmetom in je nato uspel obema pobeg. Izpred sodišča. Zaslužena obsodba brezsrčnega sina. — Dne 4. marca so našli v Rakovcih mrtvo 73 letno Marijo Kukovec. Sum vzroka nasilne smrti je padel hitro na sina Janeza, ki je pa zanikal krivdo in je bil 18. maja v Mariboru obsojen na izjavo prič. Janez Kukovec je tako surov, da se je spozabljal nad materjo in je moraia stara reva večkrat zbežati k sosedom. Sin je posest zanemarjal in njegova žena se je trudila na vse kriplje, da je preskrbela družino z najpotrebnejšim. Dne 3. marca je Kukovec doma spal. Žena se je vrnila zvečer domov in je pripravila za deco večerjo. Po večerii se je mož prebudil in videl, da bo moral ostati brez večerje, ker so gladni otročiči vse pospravili. To ga je tako razljutilo, da je udaril ženo po obrazu in ji grozil s sekiro. V prepir je posegla stara mati, a tudi njen trud je bil zastonj. Žena se je odpravila od hiše in sin je zopet legel. Okoli 10. ure se je prebudil in je opazil, da žene ni. Ker ni bilo žene, se je spravil nad lastno rnater in jo je začel pretepati. Starko je celo zavlekel na dvorišče. Šele zavest, da bi morda sosedje našli mater zunaj hiše, ga je toliko streznila, da je zavlekel siroto nazaj v izbo, kjer je podlegla poškodbam. Nečloveški sin je bil obsojen na štiri leta ječe. Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. 20 Toda to bi bilo noro! Saj ženska ne bi izdala le sebe, ampak tudi njega ... Je še druga pot. Odnesel bo ukradene reči ponoči kdaj pred šmarsko cerkev in jih bo položil pred vrata, da jib. cerkovnik zjutraj najde. Le kaj mu potem ostane za trud in delo? Za vse lepe denarce, ki jih je Špeli na ta račun že dal? Fej te bodi, zlodej! Ali ga že zopet skuša s to prekleto lakoto po denarju? Ne, noče biti razbojnik! Vrnil bo, kakor je prav, da, gotovo! Le kako malo reč si bo obdržal, zavito v Špelino ruto, zaradi tega, da bo imel kaj v rokah, če bo treba nesramnico zarotiti. Bilo je tisti teden po veliki noči. Travniki so bili zeleni in posejani s cvetjera. Iznenada se je prikadil siv oblak in se je kraalu raztegnil po vsem nebesu. Sonce se je zakisalo in se je skrilo izza megel, ki so postajale gostejše in temnejše. Prav zmračilo se je. Potem pa je zaplesal vihar in začel usipati sneg, da je bilo na mah vse belo in bi bil dejal, da je o šentkatarinjem, ne pa o šentjurjevem. Nepričakovano pa je zavel od druge strani jug in je pomedel oblake in opral nebo, da se je sonce zopet veselo prismejalo na zemljo in brž raztopilo nadležno sneženo odejo. Komaj se je aprilski metež polegel, jo je že primahal Gašpar s svojimi strehami v kapelski trg. Svoj ogromni dežnik je imel še zmeraj odprt in je pel s hreščečim glasom: »Oj ljub' moj kristjan, kaj pravim ti jaz, da streho si kupi, dokler je še čas! V lepem greš zdoma, te dež uhiti, nit' suknja, nit' klobuk ga ne drži. Jlie hitro, le hitro odloči se zdaj, dokler jih 'ma Gašpar na prodaj še kaj!« Res jih je možicelj precej prodal, medtem ko je capljal po trgu in tropa otrok z njim; prav malo mu jih je še ostalo. Ko se je pri Jelenu okrepčal, je strumno odkorakal proti šmarju. Cudne muhe so mu morale danea rojiti po glavi in na srcu mu je moral ležati težek kamen; kajti hudo je sopihal, čeprav ni težko nosil, in venomer je ptre<?^1 <dfl,vo, ko da podi sitne misli. Prvi, ki ga je v Šmarju srečal, je bil cerkovnik Aleš, Gašparjev svak. Pravkar je prihajal iz cerkve in je nameraval k Jurčku. Ko je zagledal Gašparja, ee mu je obraz razvedril in že od daleč je zaklical: »Hoho, Gašpar! To pa je lepo, da se k nam tudi že prikažeš. Bog daj dober večer!« »Bog daj, Aleš!« je pozdravil Gašpar in moža sta si stisnila roki. »Kako še kaj ti? In kako kaj Barba?« »No, meni je pač kakor strehi, ki ti pride z lepega dežja v jasno pripeko, tako-tako: ni dobro, ni Blabo. Ali Barba, ta pa je zabarbljana!« »Kako zabarbljana? Kaj pa ji je?« »To pa ono. Od same nadloge je sebi nadležna.« »Jaz te ne razumem. Bolj jasno povej!« »Ce ti naj jasno povem, bo dolga povest. Za tako pa so mi noge prekratke in prerahle, da bi jih tu na trdem prestavljal. Poiščiva si raje kako sedišče, da si jih naslonim!« >Saj ostaneš pri nas čez noč, ali ne?« »Prav zaradi tega sem napravil to dolgo pot iz Dobrovelj do sem, da bi pri tebi prenočil.« Ne da bi še kaj posebnega spregovorila, sta šla dol v mežnarijo, kl je bila kakih dve sto korakov pod cerkvijo. Obe ženski, mežnarica, ki je bila sestra Gašparjeve žene, in Veronika, sta Gašparja prisrčno pozdravili. ge preden jima je mogel po svoje vrniti, Bta mu že sneli nahrbtnik in njegov veliki rdeči dežnik, mu sezulJ škornje in slekli suknjo ter urno prinesli copate. Kaj kmalu sta tudi pripravili in prinesli toplo večerjo. Medtem ko je mojster pridno požiral, je zbijal sem ter tja svoje norce, ki pa so mu nocoj uhajali očitno bolj po sili, tako da so mežnarjevi videli, da ni, ko po navadi. Šele ko se je najedel in podušil nekaj kozarcev vina, se mu je jezik bolj razvezal. Pravil je, kako aprilsko vreme ga je sem grede ujelo in kako je potem v Kapli dobro prodal, potem pa je pomežiknil z očmi in dejal na videz ravnodušno: »Pravzaprav pa danes nisem prišel po kupčiji sem, ampak ker mi srce ni dalo pokoja.« »Na, na! Kdo pa ti tako piha na srce? Menda vendar ne žena? Hahaha,« se je nasmejala mežnarica; poredni očesci sta ji zabliskali in topi nosek si je postlal med rdeči, živi lici — mežnarica je bila vedno dobre volje! —. »Ali veš kaj, Gašpar? Ko bi jaz bila moški in bi žena mojemu srcu ne dala pokoja, jaz bi jo že naučila. Hahaha!« »Mmmm — Marjeta!« je zabrundal mežnar in si nevoljno pogladil svojo dolgo brado. Veronika, ki je v kotu pri svoji mizici šivala, se je kar tresla od smeha in se ni mogla držati, najsi je ujec še tako hudo godrnjal. »T\ Marjeta, pa moja Barba sta sicer sestri, po enem kopitu pa le nista,« je odvrnil Gašpar. »To je kakor z muho in čebelo. Sta si tudi podobni. A če se čebeli zameriš, te useka in pikne, da ti nos oteče. Sicer pa ni Barba, ki mi ne da pokoja, ampak moja sestra Cenca.« »Kaj pa ji je ? Ali ji je hujše ?« je vprašal mežnar. »Hujša ni, hudo ji je pa. Dejal bi, da ne veš ne ure ne dneva, kateri ji bo zadnji. Ko bi bilo, kakor sta mestna padarja menila, bi morala biti že davno rajna... Najhuje pa je to, da je še niso sprcvideli. Odlaga in odlaga.« »Za božjo voljo,« se je ustrašila mežnarica, »kaj pa odlaga! Saj mora biti že nekaj let, da ni bila več pri spovedi.« »Jih bo že kakih dvajset, bi rekel.« »Ali je mogoče? Glejte vendar, da opravi, preden bo prepozno! Saj je vendar ne boste tako pustili, da vam umre kakor kak Turek,« se je razvnela Veronika in odložila šivanje. »Glej, če moreš! Saj smo vse poskusili. Trikrat so bili gospod pri nji in so jo prosili in rotili, naj pomisli na večnost in na svoje zveličanje. Zmerom je odgovorila isto: da se bo že spovedala, preden bo umrla, ali da zdaj še ne bo umrla. Zadnjič so ji gospod kar naravnost povedali, da je njena bolezen taka, da jo zna vsako uro prijeti. Tedaj je skočila pokonci in je zavpila, da zdaj pa prav zanalašč ne umre, prav zanalašč ne — naj se gospod kar poberejo in naj jo pustijo na miru.« »Kdo pa ji streže?« je vprašal mežnar. »Kdo ji streže? Saj to je drugi križ. Od svečnice sem so bile že štiri ženske in en moški pri nji. Naj- prej je bila naša Urša pri nji. Čeprav je gluha ko štor, ji je Cenca vendar toliko spravila na uho, da ji je po treh tednih bilo raške dovolj in se je pritulila nazaj domov. — Potem smo najeli tisto Sveto Rozo iz Gorja. Ta vam je človeček, da bi jo lahko kar v oltar postaviii. Šest tednov je ostala, potera pa je tudi šla, češ, delj ko ostane, več si bo malih crrehov nabrala in bi pred sodnim dnem ne prilezla iz vic. — Rekli smo, zdaj bomo poiskali kako bolj hudo, ki bo Cenci kcs, in smo nagovorili tisto Rusasto Lizo, ki nima le rus pod nosom, ampak tudi jezik namazan. Že četrti dan sta ženski treščili skup, pa tako, da bi dejal, cela turška vojska je v hiši. Le malo ie manjkalo, da si nista oči izkopali. Liza je odrohnela in je povsod okoli razvpila, da je Cenca obsedena in da je sedem hudobcev v nji, eden hujši od drugega. Kaj zdaj? Nikjer nikogar, ki bi hotel iti Cenci streč! V tej stiski ni ostala druga, kakor da je morala moja Barba na pomoč. Po dveh dneh je bila že vojska in sedmi dan se je vrnila Barba kakor pokropana mačka. Moral sem po padarja, ker je takoj legla, ko je prišla, in se je rotila, da je desetkrat bolj bolna kakor Cenca. Zdaj sem nastopil jaz in sem odrinil k sestri. Menil sem, kot moški in brat bom že zmogel. Da, menil! Prvi večer že sem moral zbežati. Kajti Cenca mi jih je take metala pod nos in v glavo, da me največja moja streha ne bi bila ubranila. Zdaj je spet naša dekla, naša Urša, pri nji, ali pravi, da dalj ko osem dni ne ostane; če v osmih dneh kdo ne pride, bo šla in je ne bo več blizu. Tako sem prišel pač k vam, da mi svetujete, kaj bi počel v tej stiski.« Po tej dolgi besedi si je možic globoko oddahnil ln se ie ozrl po mežnarju, po mežnarici in po Verordki. Posebno dolgo mu je obstal pogled na Veroniki, ki se je rahlo stresla. Bila je v beli obleki, ki ae ji je pražnje podala. Vse na njeni vitki postavi je bilo prijazno belo, le na mladostnem licu ji je gorela nežna rdečica, glavo pa sta ovijali dve plavi kiti in se svetili ko zlata krona. Mežnar, ki je med GaŠparjevim govorjenjem večkrat nevoljno zmajal z glavo, si je krepko odkašljal, Marjeta pa, njegova žena, ki je bila sicer tako zgovorna in vesela, je sklonila glavo skoraj člsto do kolen in je bila tiho kakor miš. Nazadnje se je oglasil mežnar s svojirn globokim srlasom: »Da, Gašpar, ko bi ti znali kaj svetovati!« Zopet je nastala tišina. Tedaj je zadonel sem od mizice Veronikin vedri, pogumni glas: »Beseda bo stricu Gašparju menda malo kaj pomagala. Ce sem ga prav razumela, pričakuje od nas pomoči.« »Mladim ee nič ne poda, če hočejo biti preveč Inodri,« jo je pograjal mežnar. »Aleš, naj deklica govori! Včasih so piščeta modre.iša od petelina,« je vzkliknil Gašpar. »Torej pomoč misliš, Veronika? Ali menda vendar ne misliš, da bi se spravil tujec Aleš z menoj v Dobrovlje in bi on.šel moji bolni sestri streč?« Marjeta je naglo vzdignila glavo in je rekla odločno: »Name tudi ne moreš misliti, Gašpar. Stara sem in za postrežbo nisem, ker ne znam, ker nikoli še nisem stregla kakemu bolniku. Jesti pa tudi ne morem vsega — želodec mi ni zdrav in — in.. .« »Brez skrbi bodi, Marjeta!« jo je prekinil Gašpar. »Nate še v sanjah nisem mislil. Ti moraš ostati pri Alešu. Kar je Bog združil, tega človek ne sme razdružiti. Tebe še vzel ne bi za postrežbo.« Tedaj se je oglasila zopet Veronika: »Potem ostanem le še jaz; ali jaz sem premlada, prejezična, preveč neizkušena za tako postrežbo.« »Veronika, deklica, premlad človek nikoli nl, če je pameten in priden in korajžen kakor ti!« se je razveselil Gašpar. »Ti bi torej bila voljna, da prevzameš to hudo službo?« »Zakaj pa ne? Seveda, če mi ujec dovoli.« »Za božjo voljo, Veronika, kaj ti ne pride na misel?« je branila mežnarica. »Ti nisi za tako reč, si premalo trdna. Kaj pa naj midva starca počneva brez tebe? Otrok nimava, ti si najin otrok. Od skrbi bom zbolela, če greš tako daleč od naju. Na tujem ne boš imela človeka, ki bi se zate pobrigal, če ti bi bilo treba, in ...« (Dalje sledi.) žalovanje pri Kanakih Na različne načine izražajo razni narodi svojo žalost tudi na zunaj. Nekateri bolj izrazito, drugi manj. Na posebno pretrealjiv način pa to store Kanaki, pleme na Novii GvJneji. Kadar Kanaku umre kak aorodnik ali kak drug človek, ki mu je bil zelo drag, si v znamenje globoke žalosti odreže kak prat na roki ali na nogi ali pa se kako drugače pohabi. Tako zahteva star običaj pri teh divjih plemenih in zato ao taki slučaji zelo pogoati. Dobiti je mnogo mladih in aicer zdravih mož, ki jim manjkajo poaamezni prati na rokah ali na nogah, ker ao jlh porezali iz žaloati zaradi Krnrti kakega človeka, ki so ga posebno ljubili. Ce pa se edi Kanaku izgu- ba dragega umrlega tako velika, da je ne bo mogel prenesti m da ne bo mogel biti nikdar vefi veael, si pa v znak hude žalosti vzame življenje. Tudi taki slučaji ndso redki. Tako se je celo ob smrti nekega rniaijonarja, ki so ga Kanakl zelo Ijubili, nekdo iz same žalostl sam usmrtil, še preden so mu mogli to zabranitl. Umljivo je, da se mdaijonarji zelo trudijo, da bl ljudatvo prepričali o nenaravnl pretiranosti takega žalovanja, a se jim to ne posredi vaelej, kakor dokazuje omenejni primer. Tako globoko je ta zabloda poganatva ukoreninjena v njihovi miaelnoati. Mailjarskl regent Horthy zasaja lopato v Eemljo In s tem slovesno otvarja zemeljska dela za zgradbo proste luke v Budlmi^ti. Levo: Sllka angleške kraljovo rodblne po slovesnem kronanju. — Deenor Ob prillkl kronanja anglešUega kralja so razstreUII v irskl prestolici V Dnblinu spomenik angleškega kralja Jtrrija II. Ircl nočejo nlčesar ve6 sliftatl o Angležih.