šport in zdravje 57 Influence of the menstrual cycle on muscle strength: myth or fact? Abstract Although the menstrual cycle accompanies every woman, little is known about its influence on changes in muscle strength. The female athlete, from puberty through pregnancy and childbirth to menopause and beyond, has to contend with a shifting spectrum of hormonal alterations that have the potential to interfere with optimal performance, especially at the elite level. As a result, we can observe a sharp increase in research in this area. Regardless, we still don’t have a clear answer about the effect of the menstrual cycle on muscle strength, as the methodological quality of most research is poor. The purpose of the present paper was to shed some light on the latest findings from the aforementioned field and to provide practical guidance. Based on current literature, possible alterations to strength and power performance elicited by the menstrual cycle are more likely to occur dur- ing long-term menstrual cycle phase-dependent training interventions, rather than the acute testing of performance. Based on these findings, training with your menstrual cycle makes sense. However, it is necessary to be aware of the individual response of women during the menstrual cycle. Therefore, reasoning based on the “average” pattern of change may be incorrect. Keywords: menstrual cycle, estrogen, progesterone, muscle strength, premenstrual syndrome Izvleček Čeprav vsako žensko spremlja menstrualni cikel, se le malo ve o njegovem vplivu na spremem- be v mišični moči. Ženska se vse od pubertete oz. menarhe prek nosečnosti in poroda do me- nopavze in pozneje srečuje z dnevnimi hor- monskimi spremembami, ki lahko vplivajo na optimalno zmogljivost, še zlasti ko govorimo o vrhunskem športu. Zato smo v zadnjem času lahko priča skokoviti rasti števila raziskav na tem področju. Kljub temu pa še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje o vplivu men- strualnega cikla na mišično moč, saj je kakovost metodologije večine raziskav zelo slaba. Namen prispevka je predstaviti najnovejše izsledke z omenjenega področja in ponuditi praktične napotke. Trenutni izsledki raziskav kažejo, da je akutni vpliv menstrualnega cikla na mišično moč minimalen, se pa toliko večji vpliv kaže v daljšem časovnem obdobju, ko govorimo o ci- klizaciji vadbe moči. Na podlagi teh ugotovitev je smiselno, da treniramo ob upoštevanju svo- jega menstrualnega cikla. Ob tem pa se je treba zavedati, da je odziv žensk na menstrualni cikel povsem individualen, zato je sklepanje na pod- lagi povprečja rezultatov lahko napačno. Ključne besede: menstrualni cikel, estrogen, proge- steron, mišična moč, predmenstrualni sindrom Manca Glušič 1 Vpliv menstrualnega cikla na mišično moč – mit ali dejstvo? 1 Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Slovenija 58 „ Uvod V zadnjih treh desetletjih se je število žensk v športu občutno povečalo. Takšno rast je mogoče pripisati vse večjemu razvoju in vlaganju v ženski šport (Fink, 2015). Zaradi vse večje priljubljenost telesne dejavnosti in športa pri ženskah v zadnjih nekaj dese- tletjih se potreba po izboljšanju znanja o njihovi fiziologiji in prilagoditvah na vadbo povečuje. Tradicionalno se je domnevalo, da je fiziološki odziv na vadbo med spo- loma enak, zato so se priporočila o telesni vadbi za ženske desetletja predpisovala na podlagi ugotovitev, pridobljenih na moški populaciji, ne da bi se sploh preizkusilo, ali so te smernice ustrezne. Eden izmed razlogov za nizko zastopanost žensk v raz- iskavah je tudi v metodoloških težavah, povezanih z menstrualnim ciklom (García- -Pinillos idr., 2021). Pri nedavnem pregledu raziskav se je izka- zala očitna premajhna zastopanost žensk v raziskavah, saj je le 4–13 % člankov vklju- čevalo samo ženske (de Jonge idr., 2019). Število raziskav, ki vključujejo samo moške, močno presega število raziskav, v katerih sodelujejo samo ženske (~ 4 : 1) (Ansdell idr., 2020). Posledično so ugotovitve glede fiziologije in športne zmogljivosti, prido- bljene le na moški populaciji, največkrat preprosto prenesene na ženski spol (Co- stello idr., 2014; Emmonds idr., 2019). Tudi če so ženske vključene v raziskave, se pogosto ne upoštevajo nihanja ženskih spolnih hor- monov ali pa se testiranja izvedejo, ko so ravni hormonov nizke, s čimer se zmanjša možni učinek menstrualnega cikla (de Jon- ge idr., 2019). „ Menstrualni cikel Menstrualni cikel velja za enega izmed po- membnejših bioloških ritmov, pri katerem so ženske izpostavljene stalnemu in hitro spreminjajočemu se profilu endogenih spolnih hormonov. Menstrualni cikel se kaže kot posledica medsebojnega delo- vanja hipotalamusa, hipofize in jajčnikov (HPO-os) (Constantini idr., 2005). Čeprav je primarna funkcija ženskih spolnih hormo- nov skrb za reprodukcijo človeške vrste, številne raziskave kažejo, da spreminjajoče se koncentracije estrogena in progestero- na med menstrualnim ciklom vplivajo na številne fiziološke sisteme (srčno-žilni, re- spiratorni, presnovni in živčno-mišični), kar bi lahko imelo za posledico spremembe v vadbeni učinkovitosti (McNulty idr., 2020). Menstrualni cikel je sestavljen iz niza do- godkov, ki pripravljajo maternico na mo- rebitno nosečnost (Reed in Carr, 2015). Prvi dan menstruacije (krvavitev) označu- je začetek folikularne faze (razdeljene na zgodnjo folikularno in pozno folikularno fazo), ki traja vse do ovulacije. Za to fazo sta značilna nižja bazalna telesna tempe- ratura in razvoj foliklov (folikulogeneza) v jajčnikih. Folikulogeneza se začne sicer že v prejšnjem menstrualnem ciklu, v zadnjih dneh s sproščanjem folikle stimulirajoče- ga hormona (FSH), in traja vse do sprosti- tve zrelega folikla ob pojavu ovulacije. Za zgodnjo folikularno fazo je značilna nizka koncentracija estradiola (~ 5 pg/ml) (ena izmed oblik estrogena) (Chidi-Ogbolu in Baar, 2019) in progesterona, zaradi česar pride do menstruacije (Reed in Carr, 2015). S koncem menstruacije nastopi pozna foli- kularna faza, ko se koncentracija estradiola povečuje in doseže svoj vrh dan pred ovu- lacijo (običajno med 12. in 14. dnevom po začetku menstruacije), ko se zrelo jajčece sprosti iz folikla, kot posledica porasta ravni luteinizirajočega hormona (LH). Koncen- tracija estradiola ob vrhu doseže vrednosti med 200 in 450 pg/ml, medtem ko se vre- dnost progesterona ne spreminja in ostaja razmeroma nizka. Ovulacija se pojavi pribli- žno 10–12 ur po tem, ko LH doseže svojo najvišjo vrednost, in v tem času lahko pride do oploditve. Po ovulaciji sledi lutealna faza (razdeljena na zgodnjo lutealno, srednjo lutealno in pozno lutealno fazo), ki največ- krat traja 14 dni. V zgodnji lutealni fazi se močno zniža raven estradiola (med 100 in 150 pg/ml) in postopno zviša raven proge- sterona, ki v srednji lutealni fazi doseže svoj vrh (med 8 in 10 ng/ml) (Haggstrom, 2014; Patricio in Sergio, 2019). Tudi koncentracija estradiola se postopno zvišuje (med 150 in 200 pg/ml), vendar ne preseže koncentra- cije progesterona. Če do oploditve v času ovulacije ne pride, v naslednjih 5–7 dneh koncentracija obeh hormonov upade, s či- mer nastopi pozna lutealna faza (Patricio in Sergio, 2019). Rumeno telo začne razpadati s pomočjo proteolitičnih encimov, pride do luščenja maternične sluznice, kar se kaže kot krvavitev oz. menstruacija (Holesh idr., 2017; Patricio in Sergio, 2019). Na Sliki 1 so prikazane glavne faze menstrualnega ci- kla in opisane hormonske spremembe na podlagi 28-dnevnega menstrualnega cikla. Kot prikazuje zgornji diagram, se med men- strualnim ciklom pri ženskah dogajajo veli- ke spremembe v nasprotju z razmeroma stabilnim hormonskim stanjem pri moških. Medtem ko se koncentracija testosterona pri zdravih odraslih moških vsakodnevno spreminja od 6 do 10 ng/ml (Bowen idr., 2011), estrogen in progesteron pri ženskah kažeta veliko večja ciklična nihanja. Na pod- lagi opisanega nihanja hormonov lahko med zgodnjo folikularno fazo (nizek estro- gen in progesteron), pozno folikularno fazo (visok estrogen in nizek progesteron) in srednjo lutealno fazo (visok estrogen in progesteron) prepoznamo tri izrazito različ- na hormonska okolja (de Jonge idr., 2019). Čeprav opisani vzorec hormonskih spre- memb velja pri vseh ženskah, je opazna velika inter- in intraindividualna variabilnost tako v koncentraciji hormonov kot v nasto- pu posameznih faz menstrualnega cikla (Haggstrom, 2014). Še posebno pogoste so nepravilnosti v skrajnih legah reproduktiv- nega obdobja, tj. v času menarhe in meno- Slika 1. Hormonske spremembe med 28-dnevnim menstrualnim ciklom Opomba: Iz »The impact of menstrual cycle phase on athletes’ performance: A narrative review«, avtorji M. A. Carmichael, R. L. Thomson, L. J. Moran in T. P. Wycherley, 2021, International journal of environmental research and public health, str. 2. šport in zdravje 59 pavze, ko je razvoj foliklov neustrezen. Lu- tealna faza je pri vseh ženskah razmeroma konstantna in traja običajno 14 dni. Spre- membe v dolžini cikla navadno izhajajo iz različnih dolžin folikularne faze, ki lahko traja 10–16 dni in se sčasoma skrajša za 3–7 dni (Mihm idr., 2011; Reed in Carr, 2015). „ Vpliv ženskih spolnih hormonov na mišično moč Že od leta 1876, ko so opazili ciklične spre- membe v mišični moči kot posledico ciklič- nih hormonskih sprememb v menstrual- nem ciklu, raziskovalci poskušajo ugotoviti vzrok za nastale spremembe (Jacobi, 1877). Opravljene so bile številne raziskave, ven- dar pa raziskovalci nikakor ne morejo priti do skupnega mnenja o vplivu menstru- alnega cikla na mišično moč. Medtem ko nekateri avtorji potrjujejo vpliv menstrual- nega cikla na ciklične spremembe v mišični moči, drugi niso prišli do takšnih rezultatov (Elliot-Sale idr., 2021). V zadnjih nekaj dese- tletjih je bilo pridobljenih veliko informacij o estrogenu in progesteronu ter njunih vlo- gah v ženski fiziologiji. Kljub temu, da estro- gen in progesteron vplivata na različne cilj- ne organe in spodbujata različne fiziološke odzive, se bomo v članku omejili le na vpliv na mišično moč. Čeprav je anabolni učinek androgenih hor- monov (predvsem testosterona) že dobro znan (Morton idr., 2016), je manj jasen vpliv ovarijskih hormonov (predvsem estroge- na in progesterona) na regulacijo mišične mase in moči (Enns in Tiidus, 2010). Estro- gen je po svoji strukturi podoben antioksi- dantom (predvsem vitaminu E), zato naj bi imel visoke antioksidativne sposobnosti in bil kot tak sposoben odstranjevanja prostih radikalov in omejevanja oksidativnih po- škodb. Zaradi svoje strukture sposobnost interkalacije znotrajmembranskih fosfolipi- dov pomaga pri ohranjanju stabilnosti ce- ličnih membran. Ta sposobnost je še zlasti pomembna za metabolizem pri vzdržlji- vostni vadbi, pri kateri zaradi oksidativnih procesov nastaja več prostih radikalov, ki ogrožajo delovanje in celovitost sarkoleme. Posledično prihaja do vnetja in poškodb skeletnih mišic (Enns in Tiidus, 2010; Oost- huyse idr., 2022). Estrogen lahko prosto pre- haja skozi plazemsko membrano vse do je- dra celic, kjer se veže na svoje estrogenske receptorje (ERα) in (ERβ) ter s tem spremeni izražanje genov. Zaradi svojega delovanja in oblike varuje pred poškodbami mišic, ki jih povzroča vadba (zlasti intenzivnejša ae- robna vadba in vadba z bremeni), in zmanj- šuje vnetni odziv s proliferacijo satelitskih celic po vadbi (Enns in Tiidus, 2010). Prek aktivacije receptorjev ERα na gabaergičnih nevronih zmanjša sproščanje inhibitornega nevrotransmiterja GABA in ustvari ekscita- cijski učinek na živčni sistem (Tenan, 2017). To nakazuje na nevroekscitacijski učinek, s čimer se zmanjša inhibicija in poveča ho- tena mišična aktivacija (Ansdell idr., 2019). Estrogen tudi spodbuja aktivacijo nevron- skih receptorjev, odgovornih za sproščanje glutamata, ki vpliva na ekscitatorni odziv v živčnem sistemu (Ansdell idr., 2020). Progesteron je drugi glavni reproduktivni hormon, ki prav tako kot estrogen nastaja kot posledica aktivnosti HPO-osi (Oost- huyse idr., 2022). Nekatere raziskave kažejo, da progesteron neposredno zavira delova- nje estrogena z zniževanjem razpoložljivih estrogenskih receptorjev (ERα in ERβ) na različnih mestih nevronskih celic (Ansdell idr., 2019). V lutealni fazi, ko je njegova koncentracija visoka, lahko z blokiranjem vezavnih mest zavira vezavo estradiola na receptorje (ERα in ERβ). To povzroči pretvorbo 17β-estradiola v estron, ki velja za manj aktivno obliko estrogena (Davis in Hackney, 2017). Progesteron ima inhi- bitorni učinek na živčni sistem. S svojim delovanjem lahko poveča zaviralni odziv receptorja GABA A do 80 % ob prisotnosti inhibitornega nevrotransmiterja GABA, ki je glavni zaviralni živčni prenašalec v mož- ganih in vpliva na zmanjšano živčno vzdra- ženost in zmanjšan mišični tonus (Ansdell idr., 2020). Na podlagi teh ugotovitev je mogoče trditi, da je raven aktivacije višja na sredini cikla (tj. v pozni folikularni fazi oz. v času ovulacije), kar je povezano z visokimi vrednostmi estrogena, ki ima nevroekscita- cijski učinek, sočasno pa so vrednosti pro- gesterona nižje, s čimer je njegov nevro- inhibitorni vpliv minimalen. Nasprotno je raven aktivacije nižja v srednji lutealni fazi zaradi višje koncentracije progesterona, ki ima, kot že rečeno, nevroinhibitorni učinek (Ansdell idr., 2019). Poleg sprememb v živčnem sistemu pa ženski spolni hormoni vplivajo tudi na spremembe v kontraktilnih lastnostih mi- šic, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je estrogen pomemben za vezavo aktina in miozina (Moran idr., 2006; Moran idr., 2007). Dolgotrajno pomanjkanje estroge- na povzroči upad v mišični moči, zaradi spremenjene interakcije med aktinom in miozinom (Moran idr., 2006). Zmanjšana koncentracija estradiola povzroči manjše število močno povezanih prečnih mosti- čev, zato se zmanjša sposobnost razvoja sile. Z nadomeščanjem estradiola se delo- vanje miozina povrne. Največkrat so učinke estrogena in proge- sterona preučevali pri miših, pri katerih je bila izvedena ovariektomija (odstranitev jajčnikov) (Moran idr., 2006; Moran idr., 2007), ali pri ženskah v menopavzi, ki so ek- sogeno uživale estrogen (Lowe idr., 2010). Pri ženskah s staranjem upada koncentra- cija spolnih hormonov. Izrazito zmanjšanje estrogena opazimo v pozni fazi prehoda v menopavzo (Katajima in Ono, 2016). Po- manjkanje estrogena v menopavzi pove- čuje mišično atrofijo s povečano avtofagi- jo, signalizirano prek FOXO3 (forkhead box protein O3), kar se z eksogenim uživanjem estrogena zavira (Oosthuyse idr., 2022). Na podlagi izsledkov raziskav se domneva, da je upad mišične moči v menopavzi lahko povezan z upadom koncentracije estroge- na. To bi lahko potrdili tudi z dejstvom, da se je ženskam na estrogenski hormonski terapiji (EHT) mišična moč ohranjala dlje kot ženskam, ki so že bile v menopavzi in estrogena niso nadomeščale z EHT. Upad mišične moči v menopavzi nakazuje mo- žne pozitivne inotropne učinke estrogena na mišično moč (Lowe idr., 2010). Raziskave, izvedene na miših z odstranjenimi jajčniki, sicer podpirajo te dokaze, vendar moramo biti previdni, saj pri ovariektomiji ni po- stopnega in nelinearnega hormonskega upada, ki se pojavi pri prehodu iz perime- nopavze v menopavzo (Smith idr., 2012). Pri normalnem ovulacijskem menstrualnem ciklu se sicer pojavljajo precejšnja nihanja v koncentraciji ženskih spolnih hormonov, pri čemer je koncentracija estrogena naj- nižja v zgodnji folikularni fazi. Pa vendar se je treba zavedati, da je raven estrogena v omenjeni fazi še vedno precej višja kot pri živalih z ovariektomijo in pri ženskah v me- nopavzi. Slednje lahko tudi pojasni, zakaj raziskovalci ne opazijo neposredne pove- zave med variacijo ravni spolnih hormonov med menstrualnim ciklom in sprememba- mi v mišični moči. Poleg tega se spremem- be v mišični moči pri živalih z ovariektomijo in ženskah v menopavzi kažejo kot posle- dica dolgoročnih učinkov in ne akutnega vpliva (Dam idr., 2022). „ Iz teorije v prakso Raziskovalci domnevajo, da ima estrogen (in morda tudi progesteron) podobno 60 vlogo pri uravnavanju mišične mase kot testosteron pri moških. Z razlogom sem uporabila besedo »domnevajo«, saj še danes zeva velika vrzel med raziskavami o tej temi. Čeprav je bilo v zadnjem času opravljenih veliko raziskav s tega področja, še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč. Takšen rezultat je lahko po- sledica neenotne definicije menstrualnega cikla in tudi mišične moči. Pri primerjavi iz- sledkov raziskav je treba upoštevati število udeležencev v raziskavi in tudi njihov sta- tus (trenirani, netrenirani). Majhno število preiskovancev vodi do nezadostne moči pri odkrivanju statistično pomembnih raz- lik. Do neenotnih zaključkov prihaja zaradi različnih protokolov testiranj, velike inter- in intraindividualne variabilnosti glede hormonskih sprememb in neskladij v času testiranja (Lebrun idr., 2013). V literaturi je mogoče zaslediti različne za- ključke glede vpliva ženskih spolnih hor- monov na mišično moč. Po eni strani se vpliv ženskih spolnih hormonov na mišično moč potrjuje (Gordon idr., 2013; Rodrigues idr., 2019; Phillips idr., 1996; Sarwar idr.,1996), medtem ko se po drugi zavrača (Lebrun idr., 1995; Romero-Moraleda idr., 2019). Zaključki pregledne raziskave Elliot-Sale (2014), pri kateri so podrobno preučevali povezavo med estrogenom in močjo, ne kažejo jasnega soglasja o učinku estrogena na mišično moč. Glavno vlogo pri pove- čevanju moči v folikularni fazi se pripisuje estrogenu, ki v pozni folikularni fazi dose- že svoj vrh. V skladu s tem se pričakuje, da bo mišična moč v omenjeni fazi naraščala vse do ovulacije, ko upade koncentracija estrogena. Vendar pa rezultati raziskave De Jonge idr. (2001) ne kažejo povezave med spremembo serumske koncentracije estra- diola in spremembami v mišični moči, utru- jenostjo ter kontraktilnimi lastnostmi mišic. Poleg tega so Greeves idr. (1997) dokazali, da vrednosti estradiola nad fiziološkimi vrednostmi bistveno ne povečajo mišične moči, kar zbuja pomisleke o ugotovitvah raziskav avtorjev Phillipsa idr. (1996) ter Sar- warja idr. (1996), namreč, da akutne spre- membe estradiola vplivajo na spremembe v mišični moči. Blagrove idr. (2020) so z analizo ugotovili, da ima menstrualni cikel trivialni učinek na največjo hoteno mišično kontrakcijo, ma- ksimalni izokinetični navor in eksplozivno moč. Na podlagi tega so sklepali, da men- strualni cikel ne vpliva na rezultate moči. To je tudi v skladu z rezultati preglednega članka McNulty idr. (2020), ki je vključeval 73 raziskav. Analiza je bila izvedena med šestimi menstrualnimi fazami (zgodnja fo- likularna faza, pozna folikularna faza, ovula- cija, zgodnja lutealna faza, srednja lutealna faza in pozna lutealna faza), vse primerjave pa so pokazale trivialen učinek menstrual- ne faze na mišično moč (ES = 0,01–0,14), pri čemer je bila opažena največja razlika med zgodnjo folikularno in pozno folikularno fazo (ES = 0,14). Na podlagi tega so avtorji sklepali, da bi lahko bila telesna zmogljivost bolj zmanjšana v zgodnji folikularni fazi v primerjavi s preostalimi menstrualnimi fa- zami. Vendar pa se moramo zavedati, da je med vključenimi raziskavami bila zelo velika variabilnost, metodološka kakovost pa precej nizka. Zato avtorji poudarjajo, da se na podlagi rezultatov ne smejo podajati priporočila in smernice za vadbo (McNulty idr., 2020). Iz napisanega je razvidno, da je akutni vpliv ženskih spolnih hormonov na mišično moč zelo majhen oz. celo trivialen. A ne glede na to se večji vpliv na morebitne spre- membe v mišični moči kaže pri dolgotraj- nih vadbenih intervencijah, ko govorimo o ciklizaciji vadbe moči. V raziskavi Sunga idr. (2014), ki je potekala 3 zaporedne men- strualne cikle, so po protokolu, po katerem so ženske opravile 8 vadbenih enot v fo- likularni fazi in 2 vadbeni enoti v lutealni fazi, ugotovili večje izboljšanje v največji izometrični moči m. quadriceps v primer- javi z drugim protokolom, po katerem so opravile 8 vadbenih enot v lutealni fazi in 2 vadbeni enoti v folikularni fazi (40 % proti 27 %). Poleg tega so po prvem protokolu, po katerem je bilo več treningov opravlje- nih v folikularni fazi, nastale večje razlike v premeru mišice v primerjavi z lutealno fazo po končani intervenciji. To razliko je mogo- če pojasniti z višjim razmerjem med sintezo in razgradnjo beljakovin med vsakim tre- ningom moči ali po njem v folikularni fazi v primerjavi z lutealno fazo (Sung idr., 2014). Pri raziskavi Reisa idr. (1995) se je pokazal večji razvoj največje moči m. quadriceps v skupini, v kateri je bila večina treningov iz- vedena v folikularni fazi (na vsak drugi dan v folikularni fazi in enkrat na teden v luteal- ni fazi skozi celoten menstrualni cikel), v pri- merjavi s skupino, ki je trenirala neodvisno od menstrualne faze (na vsake tri dni skozi celoten menstrualni cikel), in sicer 31 % pro- ti 13 %. Tudi v raziskavi Wikstrom-Frisen idr. (2017) se je pokazalo, da pride do boljših re- zultatov vadbe moči, ko je ta večkrat izve- dena v folikularni fazi, tako pri največji moči in pusti telesni masi, kakor če je vadba izve- dena v lutealni fazi. Trening moči, izveden v prvih dveh tednih menstrualnega cikla, je povzročil celo večji prirastek puste telesne mase kot redni trening skozi celoten men- strualni cikel. Po drugi strani pa do takšnih zaključkov niso prišli Sakamaki-Sunaga idr. (2016) v raziskavi, ki so jo s podobno zasno- vo treningov, temelječih na menstrualnih fazah, izvedli na zgornjih okončinah. Do povečanega prečnega preseka mišic, 1RM in izometrične jakosti je prišlo tako v sku- pini, ki je več trenirala v folikularni fazi, kot tudi v skupini, ki je več trenirala v lutealni fazi, brez statistično pomembnih razlik. To bi lahko pomenilo, da se učinki treningov kažejo drugače glede na mišično skupino (Kissow idr., 2022). Na podlagi rezultatov raziskav Sung idr. (2014), Wikstrom-Frisen idr. (2017) ter Reis idr. (1995) se sklepa, da so učinki vadbe za moč večji, ko je večji delež vadbenih enot izveden v folikularni fazi, in ne v lu- tealni fazi, ali ko se trenira neodvisno od menstrualnih faz skozi menstrualni cikel. Po izsledkih raziskav se razlike pojavljajo zaradi delovanja ženskih spolnih hormo- nov. V svoji raziskavi so Dieli-Conwright idr. (2009) poročali, da je pri ženskah na hormonski terapiji v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do znatno večje regulacije pri izražanju proanaboličnega gena, tako v mirovanju kot po ekscentrični vadbi. Estro- gen s svojim delovanjem vpliva na hitrost obnove mišic po poškodbi z aktivacijo in proliferacijo satelitskih celic, kar se kaže v prilagoditvi celic po vadbi za moč (Enns in Tiidus, 2010). Markofski in Braun (2014) sta ugotovila manjše poškodbe mišic in boljše okrevanje, ko so ženske opravile en trening v folikularni fazi – v primerjavi z lutealno fazo. Poleg tega se koristni učinki estro- gena na mišično moč kažejo z izboljšano intrinzično kakovostjo skeletnih mišic, pri čemer se miozin med mišično kontrakcijo močno veže na aktin, kar se kaže v generi- ranju večje sile med treningom (Lowe idr., 2010). V raziskavi Sunga idr. (2014) je bilo z mišično biopsijo ugotovljeno, da v foliku- larni fazi v primerjavi z lutealno fazo pride do statistično značilnega večjega premera mišičnih vlaken tipa II. Pogoj za povečanje števila in/ali velikosti miofibril je povečanje specifične biosinteze beljakovin, kar je od- visno od anabolnih učinkov estrogena in testosterona. Premer mišičnih vlaken tipa II se je bolj povečal v folikularni fazi, ko je koncentracija estrogena in testostero- na višja, v primerjavi z lutealno fazo, ko je koncentracija omenjenih hormonov nižja (Sung idr., 2014). Vendar pa je treba biti pri šport in zdravje 61 sklepanju na podlagi omenjenih raziskav previden zaradi pomanjkljive metodologi- je, s čimer se zmanjša veljavnost rezultatov (Colenco-Semple idr., 2023). Veliko raziskav na tem področju je pomanj- kljivih zaradi nezadostne metodologije. Po- samezne faze niso določene z merjenjem koncentracije estrogena in progesterona v krvi, slini ali urinu, ki veljajo za zlati standard pri določanju posameznih faz menstrual- nega cikla (De Jonge idr., 2019; Thompson idr., 2020). Večina raziskav se nanaša na 28 dni dolg menstrualni cikel, pri katerem se ovulacija pojavi na 14. dan. Zaradi velike variabilnosti v dolžini menstrualnega cikla med ženskami in tudi pri nastopu posame- znih menstrualnih faz je takšno posploše- vanje povsem napačno. Le pri 10 % žensk z 28-dnevnim ciklom se kaže 14-dnevno trajanje folikularne in lutealne faze. Sedem odstotkov žensk, ki ima sicer normalno dolžino cikla, nima ovulacije (anovulacijski menstrualni cikel), zlasti je to pogosto pri deklicah po menarhi in pri ženskah pred menopavzo (60 % deklet v starosti 10–14 let in 34 % žensk, starejših od 50 let) (Mihm idr., 2011; Reed in Carr, 2015). Mnogo žen- sk v rodni dobi z rednim menstrualnim ciklom ne občuti mesečnih hormonskih nihanj. Za okvaro lutealne faze (angl. luteal phase-deficient-LPD) in anovulacijski men- strualni cikel je značilen neustrezen porast LH zaradi motenj v pulzirajočem izločanju sproščevalnega hormona gonadotropinov (GnRH), kar povzroči zmanjšano izločanje estrogena in progesterona (De Jonge idr., 2019). Vse našteto lahko vodi do neenotnih zaključkov med raziskavami, zato je zelo pomembno, da se v raziskavah natančno preverijo akutne spremembe spolnih hor- monov v vsaki fazi menstrualnega cikla, s čimer se tudi potrdi ali ovrže prisotnost določene faze cikla. Schaumberg idr. (2017) predlagajo za preverjanje menstrualnih faz 3-stopenjsko metodo, ki združuje koledar- sko sledenje menstruaciji, določanje ovula- cije prek testiranja LH ter merjenje koncen- tracije estrogena in progesterona v krvi. Najpogosteje uporabljena metoda za do- ločanje posameznih menstrualnih faz v raziskavah je merjenje koncentracije LH z urinskimi testi in spremljanje sprememb v bazalni telesni temperaturi (Vitzthum, 2021). Ovulacija se običajno pojavi od 10 do 12 ur po porastu LH, zato se LH-testiranje tradicionalno uporablja za ugotavljanje, ali je menstrualni cikel ovulacijski in kdaj pri- de do ovulacije. Ti testi imajo občutljivost med 10 in 60 mlU/l in pokažejo pozitiven rezultat (potrdijo ovulacijo), ko je presežen prag občutljivosti. Z vidika standardizacije pojava ovulacije so testi z elektronskim od- čitavanjem boljši, vendar so nekoliko dražji (Schmalenberger idr., 2021). Čeprav sta obe metodi neinvazivni in razmeroma poceni, sta veljavnost in zanesljivost za potrditev ovulacije prek spremljanja bazalne telesne temperature vprašljivi (Su idr., 2017). Pri nekaterih ženskah se ovulacija pojavi brez jasnih sprememb v bazalni telesni tempe- raturi. Tako bi bila ovulacija določena ob napačnem času in podani napačni zaključ- ki o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč. McNulty idr. (2020) ter Colenso-Semple idr. (2023) ugotavljajo, da je metodološka ka- kovost raziskav slaba. V preglednem članku so Colenso-Semple idr. (2023) navedli, da so pomembne razlike v mišični moči med menstrualnimi fazami ugotovili v raziska- vah, ki so po kakovosti razvrščene nizko, medtem ko pri študijah srednje do visoke kakovosti kar 90 % raziskav ni ugotovilo razlik v mišični moči med menstrualnimi fazami. Menstrualni cikel ima na podlagi ugotovitev najnovejšega sistematičnega pregleda Colenso-Semple idr. (2023) maj- hen vpliv na mišično moč. Trenutni zaključ- ki večinoma temeljijo na nizkokakovostnih raziskavah, s slabo metodološko kakovo- stjo. Zato avtorji pozivajo k uporabi meto- dološko ustreznejših metod za določanje menstrualnih faz, s čimer bo zaključke o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč lažje podati. „ Doživljanje men- strualnega cikla med ženskami Doživljanje sprememb v menstrualnem ci- klu se med ženskami razlikuje in tudi pojav simptomov je drugačen. Hkrati je tudi od- ziv žensk na spremembe v menstrualnem ciklu različen. Medtem ko nekatere ženske čutijo močan vpliv menstrualnega cikla, nekatere teh sprememb sploh ne zaznajo (Brown idr., 2021). Kljub trenutnim izsled- kom, da je učinek menstrualnega cikla na mišično moč minimalen, so izkušnje žensk povsem drugačne in niso v skladu s trenu- tnimi ugotovitvami raziskav. Veliko športnic zaznava spremembe v telesni zmogljivosti med menstrualnim ciklom. Večina zaznava upad zmogljivosti v zgodnji folikularni in/ ali pozni lutealni fazi, kar se časovno ujema s pojavom menstrualnih simptomov, ki se kažejo kot posledica predmenstrualne- ga sindroma (PMS) (Carmichael idr., 2021). Poslabšanje fizičnih sposobnosti v lutealni fazi se najpogosteje pripisuje simptomom predmenstrualnega sindroma, pri čemer ženske občutijo povečano utrujenost, zastajanje tekočin v telesu, pridobivanje teže in dismenorejo (Giacomoni idr., 2000). Ti simptomi lahko vplivajo na delovno in akademsko uspešnost, zvišajo zdravstve- ne stroške in zmanjšajo kakovost življenja (Nworie idr., 2018). V raziskavi García-Pinil- los idr. (2021) je skoraj 80 % športnic nave- dlo, da menstrualni cikel vpliva na njihovo telesno zmogljivost. V raziskavi Armour idr. (2020) so športnice poročale o zaznanem upadu vzdržljivosti in povečani utrujenosti poleg zmanjšane mišične moči, hitrosti in agilnosti. Bolečo menstruacijo je imelo 82 % žensk, vključenih v raziskavo, in 83 % se jih je spoprijemalo s PMS. Poleg men- strualne bolečine so športnice pogosto zaskrbljene zaradi menstrualne krvavitve, ki bi morebiti lahko bila vidna (Findlay idr., 2020). V raziskavi Ergin in Kartal (2020), v kateri so sodelovale vrhunske odbojkarice, je večina udeleženk med prvim in tretjim dnevom menstruacije zaznala spremem- be, povezane z menstruacijo. Vsi ti dejav- niki so pomembni za uspešnost športnice. Nezmožnost izvajanja določenih taktičnih nalog in veščin, ki je posledica povečane utrujenosti in drugih menstrualnih simp- tomov, lahko negativno vpliva ne samo na rezultat športnice, temveč tudi na uspeh celotne ekipe (Armour idr., 2020). Vzroki za PMS še vedno niso jasni, so pa med njimi lahko nekateri prehranski dejav- niki, kot je pomanjkanje aminokislin, kalcija, magnezija, vitamina B (Mumtaz idr., 2018). Simptomi se lahko med ženskami ali sku- pinami žensk razlikujejo, zato dejavniki za razvoj PMS niso jasno opredeljeni. Učinek estrogena in progesterona na serotonin, GABA in dopamin je lahko vzrok za spre- membe v razpoloženju, kar lahko vpliva na sistem renin-angiotenzin. Slednje je lahko vzrok za simptome, povezane z napenja- njem, otekanjem in posledičnim pridobi- vanjem telesne teže (Nworie idr., 2018). Resnost predmenstrualnih simptomov se od ženske do ženske razlikuje in še danes zeva vrzel v razumevanju subjektivnega odziva žensk na menstrualni cikel. Julian idr. (2021) so ugotovili, da so nekatere špor- tnice bolj ali manj dovzetne za spremem- be v telesni zmogljivosti, ki so posledica cikličnih hormonskih sprememb v men- strualnem ciklu. Posledično dobimo širok 62 spekter odgovorov o vplivu menstrualne- ga cikla na splošno počutje in telesno zmo- gljivost (Armour idr., 2020; Solli idr., 2020). To pomeni, da je treba ženske obravnavati individualno. Sklepe o vplivu menstrual- nega cikla na splošno počutje kot tudi na športno uspešnost je treba delati na pod- lagi individualnih izkušenj žensk in ne na podlagi povprečja pridobljenih odgovorov (Brown idr., 2021; Carmichael idr., 2021). „ Praktične smernice in implementacija Optimalna športna pripravljenost je glavni cilj vsakega športnika in športnice. Zahteve vrhunskega športa so vse večje. Medtem ko je bilo včasih za izjemen rezultat dovolj, da je nadarjeni posameznik veliko treniral, mora danes ta posameznik upoštevati še mnogo drugih dejavnikov. Menstrualni ci- kel bi lahko bil med dejavniki, ki bi ga bilo treba upoštevati pri načrtovanju vadbene- ga programa, skupaj z drugimi dejavniki: prehrano, utrujenostjo, kakovostjo spanja, stresom, poškodbami in motivacijo. Poleg tega raziskave nakazujejo veliko večji uči- nek nihanja spolnih hormonov skozi men- strualni cikel v daljšem časovnem obdobju, torej ko govorimo o ciklizaciji vadbe moči. Tradicionalno je za oblikovanje vadbe moči veljal koncept FITT, s katerim določimo frekvenco, intenzivnost, tip in čas trajanja (time) vadbe, k čemur bi lahko na podlagi ugotovitev raziskav dodali tudi fazo men- strualnega cikla. Prva prednostna naloga v povezavi z men- strualnim ciklom v praksi je izobraževanje tako športnic kot tudi trenerjev oz. trenerk in ozaveščanje, da so simptomi (negativni ali pozitivni) pogosti in povezani z narav- nimi fiziološkimi ritmi (tj. hormonskimi spremembami) cikla. Trenerji in trenerke morajo pridobiti znanje s področja ženske fiziologije, s čimer bo zagotovljena lažja komunikacija s športnico glede menstru- alnega cikla. Zaradi velike interindividual- ne razlike v ciklu in stranskih učinkih, ki jih doživljajo športnice med menstrualnim ciklom, je komunikacija med trenerjem in športnico izrednega pomena. Poleg tega je dobro, da ženske sistematično spremlja- jo svoj cikel in tudi simptome, saj bomo s tem lažje razumeli vsako posameznico ter zaznali odstopanja znotraj cikla. Z beleže- njem simptomov bomo tudi lažje ugotovili, kakšen učinek (pozitiven/negativen) imajo hormonske spremembe v posamezni fazi menstrualnega cikla na vsako posamezni- co posebej. Trenerji bodo tako dobili dol- goročnejši vpogled v vpliv menstrualnega cikla na trenažni proces, s čimer bodo lažje prilagodili vadbeni program. Cikel lahko spremljamo z najrazličnejšimi pripomočki, tudi s preprostim papirnatim dnevnikom ali pa z uporabo različnih mobilnih aplika- cij. Potreba po boljšem razumevanju ženske fiziologije ter opredelitvi učinkov cikličnih variacij ženskih spolnih hormonov, tako po- zitivnih kot negativnih, in njihovega vpliva na športno uspešnost je izredno pomemb- na. Hkrati je treba določiti, kako spremem- be v koncentraciji ženskih spolnih hormo- nov vplivajo na spremembe v biomehaniki in fiziološkem profilu žensk ter kako vse skupaj vpliva na trening, tveganje za po- škodbe in športno učinkovitost. Boljše razu- mevanje menstrualnega cikla je potrebno za kritično vrednotenje negativnih vplivov na različne vadbene parametre in prepre- čevanje nadaljnjih razlik v zastopanosti žensk v raziskavah. Glede na to, da je odziv žensk na ciklične hormonske spremembe različen in povsem individualen ter da se ta odziv pri posamezni ženski spreminja iz meseca v mesec, je pomemben celosten pristop pri spremljanju športnice z vidika prilagajanja trenažnega procesa vsaki po- sameznici posebej. V raziskavah Brown idr. (2021) ter Carmichael idr. (2021) so predla- gali, da je treba zaključke o razlikah v telesni zmogljivosti podajati individualno, še toliko pomembneje pa je to v vrhunskem športu, v katerem je lahko razlika med uspešnim in neuspešnim nastopom zelo majhna. Raven ženskega športa raste, zato je čedalje večja potreba po oblikovanju optimalnih vadbe- nih programov, pri katerih bi morebiti bilo smiselno upoštevati tudi menstrualni cikel. „ Zaključek Izsledki raziskav o učinkih menstrualnega cikla na mišično moč – oz. če pogledamo celostno na telesno zmogljivost – so bili in so še vedno nedosledni. Eden izmed glavnih vzrokov za nedoslednost v ugoto- vitvah so metodološke omejitve raziskav. Upoštevati je treba standardne vidike na- črtovanja raziskav, kot so testni protokoli, število udeležencev in metode za prever- janje faz menstrualnega cikla. Slednje velja za najpomembnejši dejavnik na področju raziskav menstrualnega cikla. Kot zlati stan- dard za določanje faz menstrualnega cikla velja metoda z merjenjem koncentracije estrogena in progesterona v krvi, urinu ali slini. Brez analize krvi ni jasno, katero hor- monsko okolje se preiskuje, zato je težko narediti natančne sklepe o vplivu menstru- alnega cikla na žensko telo in neposredne primerjave z drugimi raziskavami. Ženske z normalnim, ovulacijskim men- strualnim ciklom so pogosto izključene iz raziskav, zaradi možnega učinka hormon- skih sprememb med menstrualnim ciklom na rezultate. Po drugi strani pa izsledke raziskav, opravljenih na moškem vzorcu, ekstrapoliramo na ženski spol. Fiziološke razlike med spoloma so dejstvo, zato si s takšnim posploševanjem vsekakor ne dela- mo veliko uslug pri razumevanju menstru- alnega cikla. Za boljše razumevanje vpliva menstrualnega cikla, tako na mišično moč kot na druge parametre, je treba začeti sis- tematično vključevati ženske v raziskave, saj bomo le tako prišli do končnega odgovora. Ženski šport je v polnem razmahu. To nam dokazuje podatek, da se je število tekmo- valk na olimpijskih igrah s 34 % v Atlanti leta 1996 povečalo na 48 % v Tokiu leta 2021. Na olimpijskih igrah leta 2024 v Pari- zu pa se pričakuje enako število tekmovalk in tekmovalcev (The International Olympic Committee, 2022). Razumevanje vpliva menstrualnega cikla na vadbo pri ženskah je ključnega pomena tako za športne stro- kovnjake kot tudi za trenerje. Z upošteva- njem tega lahko zagotovimo optimalno zdravje in dobro počutje žensk, hkrati pa izberemo ustrezen vadbeni program. Treba pa se je zavedati, da je še prezgodaj daja- ti zaključke o tej temi, saj je metodološka kakovost izvedenih raziskav (pre)nizka. Z odgovorom na vprašanje iz naslova bomo morali še počakati, saj bi bilo na tej točki povsem napačno podajati kakršnekoli za- ključke. Kljub še vedno različnim mnenjem raziskovalcev o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč pa je skupno mnenje vseh, da je na tem področju treba izvesti še veli- ko raziskav. „ Literatura 1. Ansdell, P., Brownstein, C. G., Škarabot, J., Hicks, K. M., Simoes, D. C., Thomas, K., Ho- watson, G., Hunter, S. K. in Goodall, S. (2019). Menstrual cycle-associated modulations in neuromuscular function and fatigabili- ty of the knee extensors in eumenorrheic women. Journal of Applied Physiology, 126(6), 1701–1712. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.01041.2018 2. Ansdell, P., Thomas, K., Hicks, K. M., Hunter, S. K., Howatson, G. in Goodall, S. (2020). Physi- ological sex differences affect the integrati- ve response to exercise: Acute and chronic šport in zdravje 63 implications. Experimental Physiology, 105(12), 2007–2021. https://doi.org/10.1 1 13/EP088548 3. Armour, M., Parry, K. A., Steel, K. in Smith, C. A. (2020). Australian female athlete perceptions of the challenges associated with training and competing when menstrual symptoms are present. International journal of sports sci- ence & coaching, 15(3), 316–323. https://doi. org/10.1177/1747954120916073 4. Blagrove, R. C., Bruinvels, G. in Pedlar, C. R. (2020). Variations in strength-related mea- sures during the menstrual cycle in eume- norrheic women: A systematic review and meta-analysis. Journal of science and medi- cine in sport, 23(12), 1220–1227. https://doi. org/10.1016/j.jsams.2020.04.022 5. Bowen, R. S., Turner, M. J., in Lightfoot, J. T. (2011). Sex hormone effects on physi- cal activity levels. Sports Medicine, 41(1), 73–86. https://doi.org/10.2165/11536860- 000000000-00000 6. Brown, N., Knight, C. J. in Forrest, L. J. (2021). Elite female athletes’ experiences and per- ceptions of the menstrual cycle on train- ing and sport performance. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 31(1), 52–69. https://doi.org/10.1111/sms.13818 7. Carmichael, M. A., Thomson, R. L., Moran, L. J. in Wycherley, T. P . (2021). The impact of men- strual cycle phase on athletes’ performance: A narrative review. International journal of en- vironmental research and public health, 18(4), 1667 . https://doi.org/10.3390/ijerph18041667 8. Chidi-Ogbolu, N. in Baar, K. (2019). Effect of estrogen on musculoskeletal performance and injury risk. Frontiers in physiology, 9(1834). 10.3389/fphys.2018.01834 9. Colenso-Semple, L. M., D‘souza, A. C., Elli- ott-Sale, K. J. in Phillips, S. M. (2023). Current evidence shows no influence of women‘s menstrual cycle phase on acute strength performance or adaptations to resistance exercise training. Frontiers in Sports and Active Living, 5. 10.3389/fspor.2023.1054542 10. Constantini, N. W., Dubnov, G. in Lebrun, C. M. (2005). The menstrual cycle and sport performance. Clinics in sports medicine, 24(2), e51–e82. https://doi.org/10.1016/j. csm.2005.01.003 11. Costello, J. T., Bieuzen, F. in Bleakley, C. M. (2014). Where are all the female participants in sports and exercise medicine research?. European Journal of Sport Science, 14(8), 847– 851. https://doi.org/10.1080/17461391.2014.9 11354 12. Dam, T. V., Dalgaard, L. B., Sevdalis, V., Bi- bby, B. M., De Jonge, X. J., Gravholt, C. H. in Hansen, M. (2022). Muscle Performance during the Menstrual Cycle Correlates with Psychological Well-Being, but Not Fluctuati- ons in Sex Hormones. Medicine & Science in Sports & Exercise, 54(10), 1678–1689. 10.1249/ MSS.0000000000002961 13. Davis, H. C. in Hackney, A. C. (2017). The hypothalamic–pituitary–ovarian axis and oral contraceptives: Regulation and func- tion. V A. C. Hackney (ur.), Sex hormones, exercise and women: Scientific and clinical aspects (str. 1–17). Springer, Cham. https:// doi.org/10.1007/978-3-319-44558-8_1 14. De Jonge, X. J., Boot, C. R. L., Thom, J. M., Ruell, P. A. in Thompson, M. W. (2001). The influence of menstrual cycle phase on ske- letal muscle contractile characteristics in humans. The Journal of physiology, 530(1), 161–16 6 . 10.1111/ j.14 69 -7793. 20 01.0161m . x 15. de Jonge, X. J., Thompson, B. in Han, A. (2019). Methodological recommendati- ons for menstrual cycle research in sports and exercise. Medicine and Science in Sports and Exercise, 51(12), 2610–2617. 10.1249/ MSS.0000000000002073 16. Dieli-Conwright, C. M., Spektor, T. M., Rice, J. C., Sattler, F. R. in Schroeder, E. T. (2009). In- fluence of hormone replacement therapy on eccentric exercise induced myogenic gene expression in postmenopausal women. Journal of applied physiology, 107(5), 1381– 1388. https://doi.org/10.1152/japplphysi- ol.00590.2009 17. Elliot-Sale, K.S. (2014). The relationship be- tween oestrogen and muscle strength: A current perspective. The Brazilian Jour- nal of Physical Education and Sport, 28(2), 339–349. https://doi.org/10.1590/1807- 55092014000200339 18. Elliott-Sale, K. J., Minahan, C. L., de Jonge, X. A., Ackerman, K. E., Sipilä, S., Constantini, N. W., Lebrun, C. M. in Hackney, A. C. (2021). Methodological considerations for studies in sport and exercise science with women as participants: A working guide for stan- dards of practice for research on women. Sports Medicine, 51(5), 843–861. https://doi. org/10.1007/s40279-021-01435-8 19. Emmonds, S., Heyward, O. in Jones, B. (2019). The challenge of applying and underta- king research in female sport. Sports Medi- cine-Open, 5(1), 1–4. https://doi.org/10.1186/ s40798-019-0224-x 20. Enns, D. L. in Tiidus, P. M. (2010). The in- fluence of estrogen on skeletal muscle. Sports medicine, 40(1), 41–58. https://doi. org/10.2165/1 1319760-000000000-00000 21. Ergin, E. in Kartal, A. (2020). Menstrual Cycle and Sporting Performance Perceptions of Elite Volleyball Players. International journal of applied exercise physiology, 9(10), 57–64. 22. Findlay, R. J., Macrae, E. H., Whyte, I. Y., Easton, C. in Forrest, L. J. (2020). How the menstru- al cycle and menstruation affect sporting performance: Experiences and perceptions of elite female rugby players. British journal of sports medicine, 54(18), 1108–1113. http:// dx.doi.org/10.1136/ bjsports-2019-101486 23. Fink, J. S. (2015). Female athletes, women‘s sport, and the sport media commercial complex: Have we really “come a long way, baby”?. Sport management review, 18(3). 331– 342. https://doi.org/10.1016/j.smr.2014.05.001 24. García-Pinillos, F., Bujalance-Moreno, P., Jérez-Mayorga, D., Velarde-Sotres, Á., Anaya- -Moix, V., Pueyo-Villa, S. in Lago-Fuentes, C. (2021). Training habits of eumenorrheic ac- tive women during the different phases of their menstrual cycle: A descriptive study. International Journal of Environmental Rese- arch and Public Health, 18(7). 3662. https:// doi.org/10.3390/ijerph18073662 25. Giacomoni, M., Bernard, T., Gavarry, O., Altare, S. in Falgairette, G. (2000). Influence of the menstrual cycle phase and menstrual symp- toms on maximal anaerobic performance. Medicine & Science in Sports & Exercise, 32(2), 486–492. 26. Gordon, D., Hughes, F., Young, K., Scruton, A., Keiller, D., Caddy, O., Baker, J. in Barnes, R. (2013). The effects of menstrual cycle phase on the development of peak torque under isokinetic conditions. Isokinetics and Exercise Science, 21(4), 285–291. 10.3233/IES-130499 27. Greeves, J. P., Cable, N. T., Luckas, M. J., Reil- ly, T. in Biljan, M. M. (1997). Effects of acute changes in oestrogen on muscle function of the first dorsal interosseus muscle in hu- mans. The Journal of Physiology, 500(1), 265– 270. https://doi.org/10.1113/jphysiol.1997. sp022016 28. Haggstrom, M. (2014). Reference ranges for estradiol, progesterone, luteinizing hormo- ne and follicle-stimulating hormone during the menstrual cycle. WikiJournal of Medicine, 1(1), 1–5. 10.15347/wjm/2014.001 29. Holesh, J. E., Bass, A. N. in Lord, M. (2017). Physiology, ovulation. Europe PMC. https:// europepmc.org/article/NBK/nbk441996 30. Jacobi, M. P. (1877). The question of rest for women during menstruation. GP Putnamʾs Sons. 31. Julian, R., Skorski, S., Hecksteden, A., Pfeifer, C., Bradley, P . S., Schulze, E. in Meyer, T. (2021). Menstrual cycle phase and elite female so- ccer match-play: Influence on various physi- cal performance outputs. Science and Medici- ne in Football, 5(2), 97–104. https://doi.org/10. 1080/24733938.2020.1802057 32. Kissow, J., Jacobsen, K. J., Gunnarsson, T. P., Jessen, S. in Hostrup, M. (2022). Effects of follicular and luteal phase-based menstrual cycle resistance training on muscle strength and mass. Sports Medicine, 52, 2813–2819. https://doi.org/10.1007/s40279-022-01679-y 33. Kitajima, Y. in Ono, Y. (2016). Estrogens ma- intain skeletal muscle and satellite cell func- tions. The journal of endocrinology, 229(3), 267–275. 10.1530/JOE-15-0476 34. Lebrun, C. M., Joyce, S. M. in Constantini, N. W. (2013). Effects of female reproductive 64 hormones on sports performance. V A. C. Hackney in N. W. Constantini (ur.), Endocri- nology of physical activity and sport (str. 281– 322). Humana Press, Totowa, NJ. https://doi. org/10.1007/978-1-62703-314-5_16 35. Lebrun, C. M., McKenzie, D. C., Prior, J. C. in Ta- unton, J. E. (1995). Effects of menstrual cycle phase on athletic performance. Medicine & Science in Sports & Exercise, 27(3), 437–444. 36. Lowe, D. A., Baltgalvis, K. A. in Greising, S. M. (2010). Mechanisms behind estrogens’ be- neficial effect on muscle strength in fema- les. Exercise and sport sciences reviews, 38(2), 61–67. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/PMC2873087/ 37. Markofski, M. M. in Braun, W. A. (2014). Influ- ence of menstrual cycle on indices of con- traction-induced muscle damage. The Jour- nal of Strength & Conditioning Research, 28(9), 2649–2656. 10.1519/JSC.0000000000000429 38. McNulty, K. L., Elliott-Sale, K. J., Dolan, E., Swinton, P . A., Ansdell, P ., Goodall, S., Thomas, K. in Hicks, K. M. (2020). The effects of men- strual cycle phase on exercise performan- ce in eumenorrheic women: A systematic review and meta-analysis. Sports Medicine, 50(10), 1813–1827. https://doi.org/10.1007/ s40279-020-01319-3 39. Mihm, M., Gangooly, S. in Muttukrishna, S. (2011). The normal menstrual cycle in women. Animal reproduction science, 124(3– 4), 229–236. https://doi.org/10.1016/j.anire- prosci.2010.08.030 40. Moran, A. L., Nelson, S. A., Landisch, R. M., Warren, G. L. in Lowe, D. A. (2007). Estradiol replacement reverses ovariectomy-induced muscle contractile and myosin dysfunction in mature female mice. Journal of applied physiology, 102(4), 1387–1393. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.01305.2006 41. Moran, A. L., Warren, G. L. in Lowe, D. A. (2006). Removal of ovarian hormones from mature mice detrimentally affects muscle contractile function and myosin structural distribution. Journal of applied physiology, 100(2), 548–559. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.01029.2005 42. Morton, R. W., Oikawa, S. Y., Wavell, C. G., Mazara, N., McGlory, C., Quadrilatero, J., Bae- chler, B. L., Baker, S. K. in Phillips, S. M. (2016). Neither load nor systemic hormones deter- mine resistance training-mediated hyper- trophy or strength gains in resistance-train- ed young men. Journal of applied physiology, 121(1), 129–138. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.00154.2016 43. Mumtaz, T., Roohi, N. in Iqbal, M. A. (2018). A census of premenstrual syndrome in young adolescent girls: Facts about women health in developing country. Medical Reports & Case Studies, 3(2). 10.4172/2572-5130.1000159 44. Nworie, K. M., Aluh, D. O. in Onyekwum, C. A. (2018). Assessment of premenstrual syn- drome among female students in Southeast Nigeria. Journal of Obstetrics and Gynecolo- gical Investigations, 1(1), 55–61. https://doi. org/10.5114/jogi.2018.79426 45. Oosthuyse, T., Strauss, J. A. in Hackney, A. C. (2022). Understanding the female athlete: molecular mechanisms underpinning men- strual phase differences in exercise metabo- lism. European Journal of Applied Physiology, 1–28. https://doi.org/10.1007/s00421-022- 05090-3 46. Patricio, B. P. in Sergio, B. G. (2019). Normal menstrual cycle. V O. I. Lutsenko (ur.), Men- strual cycle, 10.5772/intechopen.79876 47. Phillips, S. K., Sanderson, A. G., Birch, K., Bru- ce, S. A. in Woledge, R. C. (1996). Changes in maximal voluntary force of human adduc- tor pollicis muscle during the menstrual cycle. The Journal of physiology, 496(2), 551– 557. https://doi.org/10.1113/jphysiol.1996. sp021706 48. Reed, B. G. in Carr, B. R. (2015). The normal menstrual cycle and the control of ovulation. Europe PMC. https://europepmc.org/article/ nbk/nbk279054 49. Reis, E., Frick, U. in Schmidtbleicher, D. (1995). Frequency variations of strength training sessions triggered by the phases of the men- strual cycle. International journal of sports me- dicine, 16(8), 545–550. 10.1055/s-2007-973052 50. Rodrigues, P., de Azevedo Correia, M. in Wharton, L. (2019). Effect of menstrual cycle on muscle strength. Journal of Exercise Physi- ology Online, 22(5). 51. Romero-Moraleda, B., Del Coso, J., Gutiérrez- -Hellín, J., Ruiz-Moreno, C., Grgic, J. in Lara, B. (2019). The influence of the menstrual cycle on muscle strength and power performan- ce. Journal of human kinetics, 68, 123–133. 10.2478/hukin-2019-0061 52. Sakamaki-Sunaga, M., Min, S., Kamemoto, K. in Okamoto, T. (2016). Effects of menstru- al phase–dependent resistance training frequency on muscular hypertrophy and strength. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 30(6), 1727–1734. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000001250 53. Sarwar. R., Niclos. B. B. in Rutherford. O. M. (1996). Changes in muscle strength, relaxa- tion rate and fatiguability during the human menstrual cycle. Journal of Physiology, 493(1), 267–72. https://doi.org/10.1 1 13/jphysiol.1996. sp021381 54. Schaumberg, M. A., Jenkins, D. G., de Jonge, X. A. J., Emmerton, L. M. in Skinner, T. L. (2017). Three-step method for menstrual and oral contraceptive cycle verification. Journal of Science and Medicine in Sport, 20(1 1), 965–969. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2016.08.013 55. Schmalenberger, K. M., Tauseef, H. A., Baro- ne, J. C., Owens, S. A., Lieberman, L., Jarczok, M. N., Girdler, S. S., Kiesner, J., Ditzen, B. in Ei- senlohr-Moul, T. A. (2021). How to study the menstrual cycle: Practical tools and recom- mendations. Psychoneuroendocrinology, 123, 104895. doi:10.1016/j.psyneuen.2020.104895 56. Smith, G. I., Reeds, D. N., Hall, A. M., Cham- bers, K. T., Finck, B. N. in Mittendorfer, B. (2012). Sexually dimorphic effect of aging on skeletal muscle protein synthesis. Bio- logy of sex differences, 3(1), 1–11. https://doi. org /10.118 6/20 42- 6 410 -3-11 57. Solli, G. S., Sandbakk, S. B., Noordhof, D. A., Ihalainen, J. K. in Sandbakk, Ø. (2020). Changes in self-reported physical fitness, performance, and side effects across the phases of the menstrual cycle among com- petitive endurance athletes. International journal of sports physiology and performan- ce, 15(9), 1324–1333. https://doi.org/10.1123/ ijspp.2019-0616 58. Su, H. W., Yi, Y. C., Wei, T. Y., Chang, T. C. in Cheng, C. M. (2017). Detection of ovulation, a review of currently available methods. Bioen- gineering & translational medicine, 2(3), 238– 246. https://doi.org/10.1002/btm2.10058 59. Sung, E., Han, A., Hinrichs, T., Vorgerd, M., Manchado, C. in Platen, P. (2014). Effects of follicular versus luteal phase-based strength training in young women. Springerplus, 3(1), 1–10. https://doi.org/10.1186/2193-1801-3- 668 60. Tenan, M. S. (2017). Sex hormone effects on the nervous system and their impact on muscle strength and motor performance in women. V A. C. Hackney (ur.), Sex hormo- nes, exercise and women (str.59–70). Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-319- 44558-8_4 61. The International Olympic Committee (2022, oktober). Gender equality through time: At the Olympic games. https://olympics.com/ioc/ gender-equality/gender-equality-through- -time/at-the-olympic-games 62. Thompson, B., Almarjawi, A., Sculley, D. in Janse de Jonge, X. (2020). The effect of the menstrual cycle and oral contraceptives on acute responses and chronic adaptations to resistance training: a systematic review of the literature. Sports Medicine, 50(1), 171–185. https://doi.org/10.1007/s40279-019-01219-1 63. Vitzthum, V. J. (2021). Field methods and strategies for assessing female reproductive functioning. American Journal of Human Bio- logy, 33(5). https://doi.org/10.1002/ajhb.23513 64. Wikström-Frisén, L., Boraxbekk, C. J. in He- nriksson-Larsen, K. (2017). Effects on power, strength and lean body mass of menstrual/ oral contraceptive cycle based resistance training. Journal of Sports Medicine and Physi- cal Fitness, 57(1–2), 43–52. 10.23736/S0022- 4707 .16.05848-5 Manca Glušič, mag. kin. manglusic@gmail.com