llrednišlvo ■ uprava: LJubljana, Kopitarjeva t>. Telelon 4001 - 4C04 Mesečna naročnina 18 lir, za Inozemstvo J1-50 Ur. fek. rač. • Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za Inserate Izključna poohtaSčenka za domaČe ln inozemske oglase Unloue Pulibllclta Italiana S. A.. Milano AVGUST - 1943 12 ČETRTEK Concessiondiiit eselusiva poi la puhhllclU iti proveoien/a itnluna ed (šteta Umom 1'ubbhclta II.,liana S, V, MIlane Prosegue 1'aspra lotta sul fronte siciliano - I porti di Palermo, Siracusa ed Augusta bombardati - 2 incrociatori, 2 piroscafi e 4 trasporti danneggiati Coiuauilo Su premo. — Ilullcttino di' Guerra n" 1173. Duri roinhattimenii difensivi vrngoiin Kostenuti dalle Iruppe llalo-germniiirhe nei sellori c e u I r a I e e s e 11 e n t r i o n n 1 e del fronte siciliano, per contencre la THiuuta del nentico. Messina e, sta ta iulrnsamrnte e ri-petiilameule liombardala dalPaviazione ai vorsuria. Arrosiluranli italiani bannn altarrato ronvogli nelle neque della Si ril in tol-pondo un incrocialore leggero e tlue piro-Kafi tli meilio toiniellaggio, nirntrc bom bardieri niitturni agivann roti favorevolr esitn sni porli tli P a I e r in o e S i r a c u s a. Nella rada di A u glista r limito le ceste scllentrionali delTisola velivoli tedesehi tlanucggiavuno gravrmento con bombe giiattrn Irasporli por complessive 17.IMIU toimelate, lin tactialorprdiuierc ril alcuni inezzi da sbarco. t 11 arro inglrsr vrniva abhattuto prrs-so lc rostr della Sardrgna da un noslro caccialorpctlinicre. Generale Ambrosio. Le ilieursioni rffrttuate dal nemico sulic ritla di Torino. Milano e Genova ri-lalc dal bollrtlino n" 1170 b.inno rausato. sremido i dali fitiora prrvrniili. le srgurnti villiino Ira la popolazione civile: a Torino 12 morti r -IS feriti: a Milano lili morti e 2t>7 feriti; a Genova 11 morti e 37 feriti. Srdita borba ss nadaljuje na sieilskem bojišču - Pristanišča Palermo, Siracusa In Augusta bombardirana - 2 križarki, 2 parnika in 4 prevozne ladje poškodovane Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo BI. 1173: Italijiiiisko-nrmškr čete vzdržujejo trde obrambne boje n a sred n j r m ii. severu r m odseku g i r i I * k p g n bojišča, da bi zadržale sovražnikovo napredovanje. Sovražno letalstvo je ponovno močilo bombardiralo M r s s i n o. Italijanska torprilna letala so bombardirala konvoje v g i e i I s k i h vodah iu zadela eno lahki križarko ter dva srednje velika parnika, nočni bombniki pa so z ugodnim izidom delovali nad pristaniščema P a I c r m a in Sirarn s r. V sidrišču v A u g u s t i ter ob sr-vrrni »bali otoka so nemška letala r. bombami težko poškodovala i prevozne ladje s 17.11011 tonami, 1 rušilec ter nekaj izkrrevalnih sredstev. Neki nas rušilec je pri sardin-s k i Ii obalah sestrelil eno angleško letalo. General Ambrosio. Napadi, ki jih je izteilrl sovražnik na mrstH Torinu, Milan o in G e -nova. omenjeni v vojnem poročilu 11711, so po dosedanjih podatkih povzročili mod civilnim prebivalstvom naslednje izgube: v Torinu 12 mrtvih in 4S ranjenih; v Milanu 101 mrtev in 207 ranjenih; v Genovi 11 mrtvih in 3" ra-njenih. Hudi boji na vsem ruskem bojišču Vsi sovjetski prodorni poskusi so bili zavrnjeni • Sovjeti so včeraj izgubili 348 tangov, nad Niirnbergom pa je bilo sestreljenih 14 bombnikov Hitlerjev glavni slan. 11. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavim: Na k u h a n j skrm mostišču iu na odseku ob Mili sii poročajo samo o slabih sovjetskih sunkih. Lastni napad je dosegel postavljeni cilj. V prostoru pri Biflgorodu sr težki, spremenili polni boji iiadaljuirjo. Močili sovražni prodorni poskusi podvzeli s pr-hotnimi iu oklepnimi silami so sr s sestrelitvijo'. velikega števila oklepnih vozil izjalovili. Na odseku zapadno od Orla so sr prav tako zrušili številni sovražni napadi. Sumio na področju rne oklepne divizije je bilo srslreljriiih iii sovjetskih oklepnih vozil. Tudi t prostoru južno iu ju ž noža hod no n d V jaz me jc sovražnik z nezmanjšano silovitostjo nadaljeval prodorne poskuse. Itazrii krajevnih vdorov jr fronta ostala trdno v nemških rokah. Južno od Lado škrga jezera jr podvzel sovražnik krajevne sunke, ki so bili prav tako odbiti. Na vzhudnrtn bojišču je bilo včeraj sestreljenih 348 oklepnih vozil. I.rtalslvo jr na vsrli tržiščnih točkah posrglo z mučnimi odilrlki bojnih letal iu letal za bližnjo pulrlr v bojo in je razbrrmrnilo armado v borili. Na daljnem s r v r r 11 so urinski lovci v nrprrlindnrm pragozdu zavzeli ml sovražnika trdovratno hranjeno višinsko postojanko in j« držali proti močnim pr hotni iii in topniškim protinapadom. pri čemer jr sovražnik utrpel trike izgube. Na Siciliji so našr črlr na srver-nrm odsrku v trdili Iniiili v prrmaklji-vrm bojrvnnju odbile sovražne napade. S srednjega in vzhodnega od- seka javljajo samo sovražno delovanje izvitlniških iu naskakiivalnili oddelkov. Pri nočnem napadu trikih bombnih letal proti sovražnemu transportnemu bro-ilovju pred pristanišči A u g u s I n iu Siracusa s« liilr sliri prevozne ladje s skupaj 21.000 tonami uničujočo zadrte. 7 naduljnih velikih ladij, mrd n ii mi ena vojna ladja, jr bilo letko zadrtih. Podnevi jc letalstvo izvedlo presenetljive prodore proti severni in južno-vzhodr.i obali otoka in napadlo razkla-dišča v sovražnikovih oskrbovalnih središčih. Z zadetki bomb in krovnega orožja jc bil poškodovan en rušilec in štiri prevozne ladje, kakor ludi več izkrec-valnih čolnov. Preteklo noč je metal sovražnik razdiralo« in z.ažigaliic bombe na področje mesta Niirnberg. V stanovanjskih okrajih, na kulturnih ustanovah in javnih poslopjih je bila povzročena škoda. Pre-bivjJstvo jc imelo samo majhne izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelili M na-padajočih letal. Hitra nemška bojna letala so v noči nn ti. avgust brez lastne izgube z odličnim uspehom napadla vojaike cilje v srednji Angliji. Skupna usoda Italije in Balkana Bascl, U. avg. as. List -Baslcr Nach- I -'gačno usodo na Balkanu. Pomanjkanje richlen-i poroča, kako so vsi pogledi lin- i plemenitosti do Italije jc zelo jasen opo- dimpešte, Bukarešte, Sofije. Zagreba in - i.-:>: -------:i.; -,„;i.,i„1.... ,„;-,. do Ankare boli kakor kdaj koli obrnjeni proti Rimu. List pripominja, da je usoda Balkana tesno povezano z usodo Italije. Kooseveltov in Churchillov govor sta dosegla nasprotne učinke, kakor sta jih pričakovala in dilema, ki sta io postavila Balkanu, jc padla. Čc bi do Italije pokazala kako širokosrčnost, bi se lahko govorilo o taki dilemi. Toda če Anglija in Združene države vztrajajo na tem. da bi spremenili Italijo v bojišče, bi moral biti zelo nespameten, kdor bi pričakoval dru- i min, kajti zavezniki so neštetokrat izjavili, da se ne bore proti italijanskemu ljudstvu, ampak proti fašistovskemu sistemu. Ko sc je sedaj italijansko ljudstvo osvobodilo fašizma, nc govore več o lej razliki in čc namesto tega vpijejo ter zahtevajo brezpogojno predajo, se ni čudili. če sc obenem tudi na Balkanu govori o 1*1 točkah \Vashinglona. ki so bile dejansko zelo različne od teorije in lako je v Londonu kakor v Washingtonu postavljena dilema za Balkan padla, preden je sploh mogla postati prava dilema. Velikanska bitka divja od Baltika do črnega morja Stalin je začel splošno ofenzivo, toda boljševiške armade ne bodo nikdar podrle vzhodnega zidu evropske trdnjave Berlin, 11. avg. Pristojni komentatorji I je vali llarkov ter zabiti klin izvajajo iz. včerajšnjega nemškega vojnega poročila naslednje zaključke: 1. Sovjeli so začeli splošno ofenzivo, ki besni na vseh važnih odsekih od Baltika do Črnega morja. 2: Središče bojev je na odseku pri je položaj precej kočljiv. Sovražnik je poli,jelgorodu. 3. Sovražni pritisk je zelo si- slal v boj takšna in tolikšna sredstva, da lovit tudi zahodno od Orla, južno in južno- bo po načelih prožne obrambo potrebno v nemški obrambni sestav med Doncem in Dnje-protn. Njegov končni cilj je jasen: donje-ška kotlina in ukrajinska žitnica. \Vesldeulscher Heobacbler pravi, da zahodno od Vjaz.me in južno od Ladoške-ga jezera. 4. Nemške čete so kos nadmoč-tiini silam in z.ato sovražnik včeraj nikjer ni mogel vdreti v glavne črte ined Brijan-skom in Leningradom. Položaj je zelo kočljiv na južnem delu srednjega odseka, kjer uporabljajo Sovjeti velikanska oklepna sredstva in jim jo tako uspelo načeti nemške črte severozahodno in zahodno otl Markova. 6. V trde obrambne boje pogumno posega nemško letalstvo s svojimi načrtnimi množičnimi napadi in občulno ogroža pritisk sovjetskega valjarja. 7. Gigantska sovražna ofenziva se bliža višku: očividno hoče Stalin za vsako ceno z.avo- še kakšno skrajšanje fronte. Poglavitno je, da Sovjeti Nemcem ne morejo onemogočiti izvajanja prožne obrambe. Zato bodo tudi lo pobudo plačali z velikanskimi žrtvami. Preteklo zimo je nemško vrhovno poveljstvo doseglo nadvse zadovoljive uspehe z. izpraznitvijo obširnih predelov in podobno se lahko zgodi ludi se-dnj, čeprav so taktično-slraleške okoliščine različne. Položaj je vsekakor težak, nadaljuje list. vendar pa moramo obraniti zaupanje. Naši vojaki bodo prestali tudi lo največjo preizkušnjo. Boljševiške armade ne bodo nikdar podrle vzhodnega zidu evropske Jlnglosaško-boljševiška neskladja Bern, 11. avg. as. Švicarski listi pišejo, kako angleški tisk bridko ugotavlja, da je Krcmelj zelo podjeten. Sovjeti mrzlično delajo na političnem polju, London in Washington pa čakata. Moskva je dala svoj blagoslov »svobodnemu nemškemu odboru«, Anglosasi pa s svoje strani še niso sprejeli nikake odločitve. »AMGOT« označujejo listi onkraj Rokava za začasno in sterilno rešitev. Churchill je dal pobudo za pripravo osvobodilne vlade. Toda taka vprašanja je treba tudi izvesti. Na tem področju se Anglosasi in Sovjeti borijo med seboj z neenakim orožjem. Vlada Sovjetske Rusije pri svoji politiki nc srečuje težkoč, ker se na nikogar ne ozira in ker mora ruska javnost molčati. Nasprotno pa so v tem poglčdu zavezniki v precej kočljivem položaju, ker se morajo ozirati na razna mnenja in kritike na svojem lastnem ozemlju. Dočim so v Moskv i vsi oznanjevalci komunizma, pa so v Londonu nekateri mo-narhisti, drugi krščanski demokrati, tretji socialisti, drugi zopet oportunisli. Vladni načrti so zato krhki in negotovi. Vladni krogi morajo delati neugodno za Sovjetsko Rusijo. Zato pa se že dvigajo tudi v Angliji številni sovjetofili in skušajo prevrniti ministrske gradove. Že to zadošča za spoznanje, da so neskladja med Anglosasi in Rusi skoro neozdravljiva in najboljši znak za razliko med tema dvema sistemoma in vladama. Spoznanje nekaterih angleških krogov Ženeva, 11. avg. London in Washing-ton sta jasno izrazila svoje nezadovoljstvo nad ustanovitvijo lakoimenovanega »Odbora svobodne Nemčije«. Sovjetska vlada smotrno izvaja svoje načrte. »Pravda« je objavila izjavo nemškega begunca, postavljenega na čelo tega odbora, iz katere izhaja, da »Sovjetska Zveza išče pristašev med nemškimi vojniki ujetniki«. Znano je, kakšnih sredstev se Sovjeti poslužujejo v takih okoliščinah. Enako Politiko je izvajala Moskva tudi proti oljakom, ki je dovedla do ustanovitve armade iz poljskih ujetnikov. Stalin hoče s sodelovanjem Anglo-amerikancev premagati Hitlerjevo vojsko, nato pa z rdečo ormado zasesti Evropo. Angleška javnost je začela opominjati vlado na to politiko, opozarjajoč jo, naj odpre oči in se preusmeri. Londonski politični krogi se sprašujejo, če ni zagrešila Anglija napake, ker ni pred Rusijo ustanovila organizacijo nemških beguncev. Tassov dopisnik iz Londona priznava, da so se odnošaji s Sovjetsko Rusijo poslabšali, kar se vidi iz člankov angleške- ga tiska in zato je Moskva pohitela z ustanovitvijo svobodnega nemškega odbora, da bi tako dosegla od Anglosasov priznanje svojih teženj v zahodni Evropi. V angleški miselnosti se opaža zanimiv razvoj. Tamkaj se začenja opažati, da sedanja londonska in \vashingtonska politika do Italije in Nemčije, politika, ki gre od bombardiranja do zahteve po popolni predaji, od celotne zasedbe do ustanovitve zavezniške vojaške vlade, ne more prinesti nikakega sadu razen državnega in socialnega razkroja sovražnih držav, kar jc le Moskvi v prid. V Angliji si utira pol prizadevanje za spremembo te politike. Nova politika še ni določena. Tavajoč v temi poskušajo doseči sporazum z Moskvo, ni pa izključeno, da bo prišel trenutek, ko se bodo Angleži in Amerikanci zavedli, da nimajo koristi od tega, če pahnejo Evropo v zmešnjavo in da bo treba iskati izhod iz. zavezništva, sklenjenega z boljševizmom. (>Le Ultime No-tizie«.J trdnjave. Goringov list nadaljuje. Ni izključeno. da bo izveden obširen strateški načrt. Slalin upa. da bo zavzel Sniolensk in Brijansk in nato od vseh strani s kleščami napadel lioslav, kjer je bila pred dvema letoma uničena ena cela sovjetska armada. Tudi februarja je koval Slalin podobne naklepe, pa jih ni dosegel. Ko so siale sovjetske armade skoraj pred Dnje-prom, so nemške armade nenadoma prešle v protinapad in vrgle sovražnika na Doneč in zasedle llarkov. Zalo nas trenutni strateški uspehi ne smejo vznemirjati. Sovjetska poročila govore zadnje dni o kritičnem položaju Nemcev pred ilar-kovom. Ruske čete da so blizu proge llarkov—Pollava—Kijev. lako da branilcem preostaja le še proga v Sebaslopol. — Severozahodno od llarkova so boljševiki po lastnih trditvah zasedli del proge llarkov—Sumi in pritiskajo proli Zenku. Seveda govore tudi o stotinah krajev, ki da so jih zasedli v 24 urah. Nihče ne zanika, da Sovjeli niso dosegli nekaj krajevnih uspehov. Toda umik je bil izvršen v popolnem redu. Velike izgube je imel doslej le sovražnik, ko jo hotel za vsako ceno. pa zaman, predreti nemške obrambne črle. ( II Piccolo.) Velika evropska drama »La Rim, 11. avg. Tribuna« — Drama Italije — piše jc danes del največje evropske drame: bodočnost Italije bo jutri morala zanimati Evropo in vplivati nanio. Dogodki v Italiji so bili vedno v središču evropskega dogajanja. Moderna Italija je bila rojena 7 narodnostnim načelom in se jc utrdila na naši celini v preteklem stoletju. Italijansko ljudstvo sc ga je poslužilo in doseglo svojo neodvisnost. To jc služilo tudi drugim narodom. Med različnimi ovirami išče v sedanji vojni narodnostno načelo znova svojo potrditev. Ogrožajo ga trije imperializmi, ki imajo načrt, razdeliti svet v angleško, severnoameriško in rusko vplivno področje. Sovjetski cilji so znani: Sovjetska Rusija bi rada razširila svoj vpliv do Adrije, Dardanele so žc staro in nikdar pozabljeno rusko stremljenje, Rusija hi rada v primeru zmage pogoltnila Litvo, Le-tonsko in Estonsko, zelo žalostna pa bi bila tudi usoda Poljske, Romunije, Bolgarije in Finske. Zaradi važnosti, ki jo predstavlja Sredozemlje, bi Anglija v primeru zmage posvetila vso skrb nevlralizacij, to ic okrnilvi sredozemskih narodnih ozemelj. Apeninski polotok bi moral plačevati pot v Indijo. Francija, Belgija, Nizozemska in Norveška bi prišle popolnoma pod angleški jarem. Združene države pa bi si rade zagotovile prednje postojanke v vsakem koščku svela, se polastile večine trgov in dosegle svetovno finančno nad-oblast Kaj bi bilo s suverenostjo evropskih držav, čc bi se vse to zgodilo? Današnji položaj je posebno težaven šc zaradi tega, ker se Anglija in Amerika za dosego zmage v Evropi poslužujeta metod in sredstev, lastnih boljševi-kom, misleč, da bosta po dosegi svojega cilia zopet lahko vzpostavili red To jc lemcljna zmota, kajti če se enkrat zaneti nered z vsemi pogubnimi posledicami, jc zelo težko, če žc nc nemogoče, kreniti nazaj. Čc šc pomislimo, da skušajo sovražniki zanetiti državljansko vojno tako v Evropi kakor v Italiji — pravi list — da šc nikdar ni bilo bolj zločinskega in neusmiljenega načrta, porojenega v takšnem egoizmu in tako hladni preračunanosli. Kaj loči Amerikance in Sovjete Stockholm, 11. avg. as. Newyorški dopisnik lista »Dagens Niheter« piše, da bi bil bolj kakor kdaj koli potreben sestanek Stalina z Rooseveltom in Churchillom v trenutku, ko so odnošaji med Anglosasi in Rusi vedno kritičnejši, čeprav kaže, da je skoro nemogoče, da bi Stalin v tem trenutku mogel zapustili bojišče. Naslednje točke ruskega zadržanja so zlasti razburile in zbudile pozornost raznih ameriških političnih krogov: najprej sc ugotavlja, da Nemci v bilki za Orel Spremenjena imena vojnih ladij Hlm, 11. nvg. as. Mornariški minister sporoča, da jo bilo ime oklepnico *Littorio« spremenjeno v »Jlalin-., rušilca »Camicia Nern: in »Squadrista< pa sta dobila lino »Artiglierie« in »Corsaro«. Nova imenovanja o Rim, 11. nvg. as. Z ukazom predsednika vlade z dne 10. t. m., ki jc v teku objave, jo hi| imenovan odvetnik Luigi Ciasparotto za komisarja pri Narodni zvezi borcev, general Achiile Martelli, prefekt kraljevine, odlikovan z zlato kolajno, pa jo bil imenovan zn komisarja pri institutu Nastro Azzuro za borce, odlikovano za vojaške zasluge. Novi bankovci Rim, 11. avg. as. Finančni minister jo z dekrolom dne 7. avg. 104.1 odredil, dn bodo bankovci Bancn d Ilalia, ki se hodo izdali po objavi lega dekretu, imeli snmo na prednji slranl vladni znak. predstavljajoč krog z likom Itnlijc in z označbo na robu Ministrski dekret .10. julija 1S00 in 7. avgusta 104.1 . Na hrbtni strnili novih bankovcev ne ho več natisnjen ztink liklorskcga 1'ašija. V praznem prostoru bosta natisnjeni začetnici II. 1. (Banca d'ltalia). llaziitne so, da so veljavni in hodo veljavni bankovci, ki so zdaj v prometu iu imajo vladni znak liklorskcga fašija iu tudi bankovci, ki so bili izdani v smislu prejšnjh dekretov, tako kakor so ohranili svojo veljavo bankovci, izdelani pred dekretom dne lil. marca l'X!li, ko je hilo spremenjeno vluiino znamenje. Bankovci z znakom liklorskcga fašija bodo postopno prišli iz prometa, ko hodo obrabljeni. Generalni inšpektor za vojne ujetnike v Nemčiji Berlin, 11. avgusta, as. Po odredbi vrhovnega poveljstva oboroženih sil je bil ustanovljen generalni Inšpektorat za vojne ujetnike. To službo bo opravljal general, ki ho neposredno odvisen od vrhovnega poveljstvo. Generalni Inšpektorat za vojne ujetnike ho preučeval in preskrboval nastanitev, stražo Icr zaposlitev vojnih ujetnikov kakor tudi njihovo nnjprimernejšo zaposlitev pri totalitarni uporabi vseli razpoložljivih sil z.a vojno. Stalin zopet odsoten? Stockholm, 11. nvgu3tn. as. V ameri kib | Velika uganka je tudi pri tej priliki političnih krogih na široko razpravljajo o i Stalin. Kiti v \Vaslnngtonii niti v Londonu kratkih počitnicah, ki jih namerava Roo- t niso preveč mirni spričo nekoliko molčečno sevelt preživeti na ribolovu nekje v notranjosti države, ter o možnosti, da bi se se-šll Roosevelt, Churchill In Stalin. Ilrži. dn Rooseveltov tajnik Karly ni holel nc zanikali ne potrdili glasov o takšnem sestanku ln da je načelnik obveščevalnega urada v Beli hiši, Davvies. sam od soho poudaril potrebo, da se voditelji vsoh treh zavezniških držav snidejo. V nekem newynršknin krogu celo sodijo, da sta se Roosevelt ia Churchill te sešla, in samostojne politike Sovjetov. Iz. tona neljubega presenečenja, dn bi utegnilo priti do nesoglasij med zavezniki vsaj na političnem področju, ao jc v angleških krogih rodila potreba, znova poudarili nujnost po čim tesnejšem in učinkovitejšem sodelovanju, ki naj hi se zanj odločili vprav nn novi konferenci, o kateri »Dailjr Herald« ve celo povedali, dn jc bil nanjo povabljen tudi Cankajšek. niso uporabili svojih rezerv. V Ameriki sc sprašujejo, kaj naj to prav za prav pomeni in če ne tiči za tem kak politični vzrok. Drugič so diplomati znova dobili dovoljenje za vrnitev iz Samare v Moskvo v trenutku, ko se bojišče pred Moskvo še ni spremenilo. Tretjič se nagla-šajo ponovne ruske zahteve za drugo bojišče, objavljene v »Pravdi« Na četrtem mestu se omenja proglas svobodnih Nemcev, ki je bil objavljen v Moskvi brez predhodnega obvestila londonske in \va-shingtonske vlade O vseli teh točkah manjkajo podrobna pojasnila, govori pa se, da je bolj kakor kdaj koli potreben sporazum med Rusijo in njenimi zavezniki, kajti Nemčija bo izrabila vsako priložnost in imela korist od političnih sporov med Združenimi narodi. »Ncwyork Iimes« se v svojem današniem uvodniku zavzema za takoišen sporazum s Sovjeti. »Mora biti mogoče« — piše list — »prepričati Rusijo, da ameriški interesi na Poljskem in na Baltiku nikakor niso navdahnjeni z željo, uporabiti te države kot uzdo in šc manj kot grožnjo proti Rusiji. Temelj teli interesov je zvestoba obljubam v atlantski karli in v prepričanju, da bo plemenito postopanje s temi narodi v prid Sovjelom samim. Nasilna ruska rešitev vprašanja meja v vzhodni Evropi bi mela takšne odmeve, da bi se Združene države še enkrat umakijile v razočarano izolacijo, kar bi poslabšalo vsak bodoči sestav svetovne varnosti. Nova kriza jugoslovanske begunske vlade Stockholm, II. nvgu. >11 Gnzzettino« poroča Iz. Slockholmn: Nova vellkn kriza jo nastopila v jugoslovanski begunski vladi v Londonu zaradi velikih nesporazumov med Srhi in Hrvati o vprašanju preselitve vlado in kralja v Kairo. Preden hi bili Hrvati pri-pravljeni zapustili London, zahtevajo, da so mora vlada sporazumeti o tem, kakšni naj bodo v bodočnosti odnošaji med Srbi in Hrvati. Hrvati zahtevajo jamstvo za položaj, ki naj hi m> imeli ltrvnti v primeru obnovljene Jugoslavije. Kralj Peter je poklical predvčerajšnjim k sebi hrvatske in srbske zastopnike Iu poskušal preprečili dokončen prelom. Doslej In uspeh še ni bil dosežen, lako da je pričakovati razkol v vladi, od katere hi cn del s Srhi in Slovcnci Sel v K.iiio, drugI del s samimi Hrvati p,i bi oslal v Londonu kot disidentska vlada. Siren g »SLOVENEC«, četrtek, 12. »Taista 19«. 'V. Vec dobrodelnosti in manj - »rabutanja« Javnost naj zaščiti sadjarje pred fantički, ki delajo škodo Posestniki vrtov pa naj bi se zavedali nalog dobrodelnosti V«»elje je jgledati ljubljanske sadno valove, med kateirimi najdete tudi lepe pri-more vzorno vzgojenih dreve« in nasadov. %'a Prvi pogled ee prepričate, dn jih go- ji\lo ljudje z ljuSbezni jo in z mnogoterimi izkušnjami. Ponobocl vidite plomonito vrsto s.iduega drevja, ki imajo strokovno obliko vane krošnje, oko pa ee razveseli tudi pri-tli kakega drevja, kii Bo upoglbajo, privezu jejo ii> obrezujejo ponekod t obliki ograjo ali pa wra nopeljuj«je> ob zidu kakor brajdo. Gotpoda\ju pomeni (sadovnjak nadvse pri jetno zaposlitev, družina pa se ga veseli zdaj zaradi prekrasnega ovetja, zdaj zaradi sladkih češ&nj, okusnih marelic, pa žlahtnih hrnšk, Vibolk, bn*skev, sliv itd. Imajo pa naši smlovnjokl tudi hude Škodljivce in nasprotniilaa. Odrasli, ki si jih ogledujejo, ae zadovolju^ejo ■ tem, da pasejo oči In se novduši^iejo nad radodar-nostjo matere narave. Drujfeče je z onim delom mladine, ki nima jasnih pojmov o tuji lastnini; z« take pomnnl vso, kar visi na drevju, hudo skušnjavoi Ze od nttkdaj so se sadjarji pritoževali nnvl razvado »rabutanja«. In to Po pravici, zakaj dTevje ne rodi samo, pač pa zalitega priiineca dela že v jeseni, ko Ka jo treba obrezovati in pripraviti za zin»ki počitek, pa Itodi spomladi, ko ga je thnbn škropiti, in poli4t. ko ga je treba podpirati. Nič čudnega ni, da so včasih lastniki sadovnjakov nara« nost ljubosumni na svojo lastnina. Toda na vse to poulični fantiči nimajo razumevanja. Cesto se zgodi, da proskočijo ograjo in ai nakradojo, ogromno množino sadja šo preden je dozorelo. Tako so ne smemo čuditi, da pomenijo rnbutarji lastnikom sadnih vrtov trn v peti. Ne gre za to, če si fantiček, ki si je zaželel »adja, pobere par jabolk na tleh. V tem še ne bi bilo nič hialegn. Toda brezobzirnost do drevja in do .vrtnih ograj, ki jo opažamo zlasti v predmestjih, presega vse mejel Ob ulicah vidimo marsikje kruto polomljene in oskubljene veje višenj, hrušk ali jablan. Poulični tatiči so ne zadovoljijo s tem, da hi si privoščili dva ali tri sadože, temveč obirajo nezrelo sadje, od katerega nimajo nobene koristi, festo imate vtis, da gre za škodoželjnost, kakor da bi jim bilo na tem, da bi storili zlo človeku, ki ni zakrivil nič drugega, kot da je sadil in z ljubeznijo negoval svoj vrtiček. Poleg poškodovanega drevja vidite tu pa tam tudi polomljene ograje ali potrgane žico. Ne gre torej za to, če si privošči lačen želod-čok jabolko ali hruško, temveč za storitve, ki mejijo marsikdaj na hudodelstvo. O tom so prepričate, č o preženete fantička, ki se je vzpel prek ograje na tujo drevo. Umaknil so bo • tako ostudnimi klot-vicami in s pretnjarai, da vam je jasno, da gre za skrajno pokvarjenega mladostnika. Vsak pravilno čuteč in dobro vzgojen človek bi moral Imeti že pravšen odnos do narave. Zlo je, če se temu ali onemu ne zdi škodo, če lomj divje čošnje ali lesnike v gozdu, še večje pa jo zlo, če počenja kaj takega celo na sadovnjaku, o katerem ve, da je vložil vanj gospodar veliko dela in gmotnih sredstev. I)a bi se vsaj malo omilila škoda, ki jo delajo poulični fantički na sadnem drevju, bi bila najprej naloga staršev, da jim kaj takega prepovedo, vrh tega pa tudi naloga ljudi, ki to slučujno vidijo. Cfsto vidimo sprehajalce, ki so povsem opravičeno zgražajo nad škodo, ki jo delajo rabutarji. Vidimo po tudi take, ki so za grdo početje ne zmenijo, češ saj no delajo škodo meni. Toda, kdor ee jo navadil v | mladih letih brezobzirnoga prisvajanja In poškodovanja tuje lastnine, je na poti, da bo nekoč tudi sicer človoški družbi škodljiv. Kako napačno pojme Imajo o tein ne-kvitori, naj priča naslednji primer: lansko le»'.o se jo zgodilo, da je ženica vlekla po predmestnih ulicah voziček, spremljali pa so jo dečki s sadnimi obiralniki v rokah; kjer koti so mogli, so obirali in tako polnili vrečo nn vozičku. Pri takšni miselnosti kajpada ni čudno, di^ imajo sadjarji res hude skrbi s svojimi škodljivci. Kakor rečeno, ljudje, ki jim je mar poštenje mladino ln ki so jim ne zdi prav, ko vidijo, da 14 uli 16 letni dečki obirajo zeloiio sadje, bi jih morali enorgično »poditi. Daljo bi bila naloga staršov, da bi vcepili svojim otrokom vsaj misel za to, dn ne bi lomili drevja, da ne bt trgati nedonorelll' audežov ln da so ne bi plazili prek ograj. Ampak tudi sadjarji sami hi lahko vsaj kolikor toliko preprečili škodo, ki jo delajo rabutarjli. Kakot V mislih Imamo tale način: najprej bi morali v sadovnjakih bolj paziti ln se oddolžiti škodljivcem r, lekcijo, ki zaleže; In potem, potrebnim otrokom, ki no kradejo, naj hi sami dali kaj avož.cga za pod zoh. To večjih sadovnjakih je zdaj že precej »n dožev, ki so začeli odpadati zaradi piška-vosti. Marsikateri otrok bi bil iskreno hvaležen, če bi kdaj pa kdaj dobil par hrušk nti jabolk. Greh je namreč, čo sadje gnije n:i lleh, pa če ga uporabljajo za mošt ali kis, otrokom pn ne privoščijo niti enoga snmega sadeža. Drži pa sp?t drugo; nepridipravom, ki dan za dnem jezijo posestnike (ladovn jnkov, sn Imajo zahvaliti tudi dobri otroci, da jim sadjarji včasih tako malo zaupajo. Poletni tečaji Zavoda za italijansko kulturo Zavod sa italijansko kulturo (poroča, da se prično v sredo, 11. avgust«, poletni tečaji v naslednjem redu: 1. nižji jezikovni in konverzacijskl tečaj ob torkih ln petkih od 4—5 popoldne; 3. srednji jezikovni In konverzacijski točaj ob torkih ln petkih od S—6 popoldne; S. višji jezikovni ln konverzacijski tečaj oh torkih ln petkih od S—7 popoldno. Poleg tega bo le lireden tečaj samo za konverznoijo In «loer ob ponodeljkih in petkih od 6—7 »večer. Tečaji se bodo pričeli 11. avgusta In bodo trajali dva meseca. Vpisnina za ves tečaj znaša 35 lir, Vsa pojasnila daje Zavod za Italijansko kulturo, Napoleonov trg 6, I. nadstropje. Cene masti in slanine Visoki komlsariat »a Ljubljansko pokrajino je na podlagi urada za kontrolo een določil na vprašanje tvrdke B. A. E. Gnlbuni, skladišč« v Ljubljani, i dn« *0. 7. 1913 za aprovizaeljsko prodajo slanine, trebušna nasoljen« »lanin« io mutl tele cone: Za prodajo na debelo; za 100 kg slanin« ........ JJOO lir za 100 kg trebušne »lsnln« , . . , 1951 lli za 100 kg masti ........1705 l|r franko skladišč«, brez občinskih doklad. Za prodajo na drobno pa: zn t kg slanin« SI.M lir za 1 kg trebušne elanine . ■ . , . 23.30 lir za 1 kg masti ........ , 20.00 lir franko trgovina, brez vsakršnih doklad. Vse cone morajo biti no podlagi uradne odredbe z dne 9. 5, 1941 javno označene v posameznih prodajalnah. Prestopki navedenih maksimalnih cen se bodo kaznovali na podlagi razglasa o določanju een * due 26. 1. 1942 It. « Uradnega lista It. 8-41. Žalostne clldmcc komunističnega divjastva Bratje Gričarji Dne 10. junija je mlnnlo leto dni, odkar so bili iz svojih domov nasilno odpeljani tri je bratje Gričnrjevi, prvo partizanske žrtve iz St. Ilupertn. Odločno so se postavili v bran proti vsakemu komunistično-partizan skemu delovanju in niso na nob?n način hoteli sodolovati z domačimi »vaškimi zaščitniki«, kajti bili so zgledni ka'oliški mož- I.ojze Grlčnr Franc Grlčar je in očetje. To sta bila edina vzrokn, da so morali pasti in žrtvovati svoja mlada življenja. Njihovi sovnščani in »prijateiji« (vaški zaščitniki) so sestavil! pismeno ovadbo proti Gričnrjcvlm, s katero so štirje so jHidpisani zaščitniki zahtevali njih usmrtitev. Vodstvo partizanskih tolp, ki «1 je prisvojilo pravico soditi nad življenjom in smrtjo ljudstva In posameznika, je moralo ngoditl tej zahtevi, da ne bt izgubili zaupanja »vaške zaščite«, čeprav jI v obsodbi niso mogli dolžiti ničesar. Zato j« poslalo večjo skupino partizanov in ti so sredi mirne noči vdrli nHjprej v hišo posestnika Lojzeta Oriearja in ga odpeljali v temno r.oč. Ko se je poslavljal od žene, svojih malih treh otrok in bolne stare mater«, ja še dejal: »Delajte, kakor morete, jaz moram iti nedolžen v smrt.« Nato so partiznni odili v sosednjo vas llrastovieo, kjer sta imela vsak svoj skromni dom, ženo in otroko 35 letni France, ki je bil po poklicu čovljar, in 31-letni Stanko, ki je bil po poklicu mizar. Tudi tn dva so takoj zvezali, ju Iztrgali iz kroga ljubočih družinic, za kateri »ta se trudilo, da ju proživila in ju skupno z Ix>j-zetom odpeljali v gozd pod Znlovčo, občina Smarjeta. Tam so si morali takoj »aml izkopati dve jami, nakar se je začelo dolgo zasliševanje in mučenje vse do 15. junija. Tega dne »n jih končno zakopali. Dolgo so ležali v neblngoslovljcnl zemlji, končno jih jo bilo mogočo dno 13. junija 1943 odkopati in položiti v blagoslovljeno zemljo na šenlruperskem pokopališču. Pogreb je bil veličasten, saj se ga jo udeležila vočina faranov in njihovih pravih prijateljev. Kakor na tisoče drugih nasilno uinor-jonih Slovencev, katerih kosti še trohnijo po gozdovih, kažejo tudi trupla treh bratov (Jričorjev znake mučenja. Francetu so odbili nos, brado in na eni strani zobe, Lojzetu so razbili lične kosti, a Stanku eo » kolom razbili lobanjo. Po legi trupel ▼ grobu se Je dokazalo, da so jih zakopali lo žive, kajti Lojze je z rokami držal Stanka za no- moEaiEDBasasEasBtsasa! Zadifa carica 84 aaai H n H M 1 Ntkakega dvoma nI, da Je Rospnttn, ki Je »matral velikega II kneza kot svojega osebnega sovražnika, to njeno nezaupanje J še podžigal. Itečl pa moramo, da carlčln strah nikakor nI bil 1] popolnoma brez podlage. Opravičevalo ga je knezovo zadržanje ® v zadnjih dneli carsko vlado, ko jo carju nnsvetoval, da naj B se odpove prestolu, ko Je dopustil, dn so mu predlagali, da lil J se udeležil končnega napada In Je celo molčal o tem, da so mu predligall. da bi sam »topil na prestol. Vsa ta dejstva, ki »o zdaj znana, popolnoma oprnvlčujcjo curlčinn nezaupanje, ki Je Izviralo lz njenih bolestnih tlutenj. V časn, o katerem govorimo, o tem Se nI bilo govora In tisti, kt »o vedeli za earlčlno mržnjo do najvišjega poveljnika vojske, »o »e nad tem slino zgražali, posebno člani vladarske hiše. Vprašanje nadomestitve glavnega poveljnika poraženo armade, ki »n ga zavezniki večkrat z lahkoto rešili, Je hllo sleer n nujno, a 7.a umirajočo carsko vlado jo nudilo priliko za nova 8 politična spletkarjenja. 3 Car »e Je po hudem notranjem bojn odločil, da hib preji vzame Trhovno poveljstvo vojske. Tittl, ki »o mu bili Istrreno g vdani, »o bili neprijetno presenečeni, ko »o zvedeli za tn H njegovo odločitev. Do zdaj vsaj ta odgovornost nI ležala ha Ej njem, zdaj pa je prevzel še to! B Njegovi sovražniki so navidezno ngovorjall, dejnnsko pa »o »e tega silno veselili. Z veliko lahkoto bodo carja zadušili pod težo te odgovornosti. Na drugI strani pa bo car moral biti kot vrhovni poveljnik vedno ▼ glavnem stanu, tako bo Imela Duma v prestollcl proste roke In bo z lahkoto dosegla no samo nadzorstvo, ampak dejan»ko vodstvo vlado. Ctrlca v začetku nI razumela nevarnosti tega položaja. ® Videla Jo «*mo ugled, ki »I ga bo car pridobil z zmngo, o n ■ M ■ a VI 5 6 n §1®®(MČ(BW8I Viteški turnirji Radi bt vedeli, č« to imeli srednjeveški viteški turnirji značaj športa. Vsekakor lahko govorimo pri teh turnirjih, (ki «0 imeli v prvi vrsti vojaški pomen) tudi o športnem značaju. Jezdec je moral biti prav izurjen v obvaldt-nju konja, istočasno pa je moral biti zelo vešč v sukanju kopja Telo je imel zavarovano z oklepom, oborožen pa je bil s 3 m dolgim kopjem, ki ga je držat v desnici in s ščitom Naloga tekmovalca j« bila pri turnirju v tem, da je moral v diru zadeti nasprotnika v prsa in ga podreti s konja Kopj« ni bilo ostro, bilo je na koncu opremljeno s polkrožnira nastavkom. Odločevala je torej izurjenost v ježi, pe tudi veščina obvladanje napadalnega in obrambnega orožja. Takih ali podobnih turnirjev dandanes ne prirejajo več. Zelo popularni pa so bili v srednjem vku. Znano jee n. pr., da »o hodili tudi kranjski plemiči na slovite viteške turnirje v Švico. (L. S.) Maj« človeške zmogljivosti, Vprašujete, če se bavi telsnovzgojna veda tudi z vprašanjem, kje so skrajne meje človeške zmogljivosti. Z drugimi besedami: ali so športni znanstveniki napovedali skrajne meje svetovnih rekordov? Ni mi znana razpredelnica možnih svetovnih rekordov, ki bi jo izdelal in utemeljil znanstvenik. O tem je bilo nekaj zanimivih • trokovnih člankov, ki pa nimajo poaeb-ne znanstvene veljave. Za primer navajam poizkus Nurmija, ki je izdelal nekoč kljub svoji zadržanosti tabelo rekordov, ki pomeni konec napredovanja Človeške zmogljivosti. Po njegovi napovedi je možno preteči 100 m v 10.1 tek. (svet. rekord Ovvens 10.2 sek.), 3000 m pa v 8 min. 7.5 sek. Kakor vidite, te ie Nurml v drugem primeru že zmotil. Gotovo se spominjat« Heegga, ki je postavil lansko leto nov ■vetovni rekord v teku na 3000 m « časom 8:01.2 min. Upoštevati pa je treba, da smo šc vedno v dobi športnega raz- g n M N kateri nikdar nI dvomila. Rtisljn, ki Jo premagala Napoleona, ■ bo znala premagati tudi Viljema II.! Ze v začetku vojno Jc g carica vzkliknila: »Nemogoče Je, da bi Rog no kaznoval pre-B vzetnoatl Iloenzollerncev!« Gotovost v končno zmago Jo je pod- ■ plrala v najhnJSlh trenutkih. Illla je o njej popolnoma preprl-g čana, ker Jo bila znstava za svetlo hodnčnost, ki Jo bila nn- ■ povedana njenemn »Inu. Tudi Itasputin je 1)11 mnenja, dn Jo S prav, da ear združi nnjvlšjo oblast z vrhovnim poveljstvom S vojske, da poved« deželo proti slavni bodočnosti. In zares Je ■ močno podpiral to carjevo odločitev. To pa ne samo zalo, da hI f ustregel carlel, ampak Je bil prepričan, da bi vojakom bilo v ■ veliko tolažbo ln vzpodbudo, če hI car osebno prevzel vodstvo. R Ker Je bil sam kmet, Jo dobro poznal duševnost ruskega kmeta. B Carica Je pozneje Izjavila, da sta samo Itasputin In ona pre-tJ magnla carjevo neodločnost. Silno »o Jo tega veselila, kajti S zdelo »e Je, da »e je položaj n» bojišču znatno Izboljšal pntein, ko Je ear prevzel vrhovno poveljstvo. V začetku Je res bilo II nekaj manjših u»pehnv, ki pa »n Imeli velikanski moralni pomen. Predvsem Je lili zaustavljen neprestani umik, ki se Jo zdel kot vsesplošni polom, Četo »o »e postavile v bran sovražniku na postojankah, ki »n postalo stolne. Nemško nnpredeva-H nje Je bilo ustavljeno tudi na Vzhodu, kakor je že prej bilo S ustavljeno na Z»hodn. To dejstvo Je bilo silno velikega po-M mena. Treba Je bilo zdaj zbrali vse sile za veliki napad skicino 3 1 taveznlkl. Tako »e Je začelo leto 19K, ki Jc bilo zadnjo v y zgodovini cartk« vlad«. 11 3 t. Zadnji smrtni boj. Posledice carjeve odsotnosti »o »e kmaln pokazal« t prestollcl. Vsa vladna zgradba »e Je začela rušiti z večjo naglico. f'e Je car hotel » tem, da Je prevzel vrhovno poveljstvo, 4Mg- nltl moralo vojaštva, so nasprotno »lle hotele preprečiti prav ■ to. Nikakor niso hotele, da lil vojaški ti»peh dvignil earjev S ugled. Levičarji »o hoteli na vsak način, da bi bila riuka voj- S »ka poražena, ker »o računali, da bi Imeli od dokončnega po- ■ raza največjo korist. Skrajna desnica pa Je hotela zmago, toda S to zmago jo hotela pridobiti ona, v škodo carjevemu ngledti. B Hoteli »n pokazati javnosti, predvsem pa zaveznikom, da carska ■ vlada nI sposobna, da 1)1 vodila vojno ln da 1« bilo mogoče S doseči zmago proti njej In brez nje. ■ Prav v Imenn vlade, ki »e Je smatrala kot nemogoča brez S »promembe vlade, »o nastale tesne zveze med »krajno desnico, ■ ki ,|o Jo predstavljal dol Dume, In nekaterimi vladami zavez- j iilšklh vlad. Se bolj tajno pa so se »klepnle »vez« med ne- ■ katerimi člani Dume ln nekaterimi Inozemskimi političnimi ■ strujnml Znova moramo ponoviti, da ne pišemo zgodovine ruske JJJ revolucije. No bomo torej govorili o teh pogajanjih katerih je M prišlo do Jasnosti šele mngo pozneje. V času, o katerem go- »g rorlmo, nlličo v Rusiji nI niti sumil o tem, razen nekaterih, £ ki »n lilll posvečeni v to »krlvnost. Vladarja pa ita vedela ■ manj kot vsi drugI. Carica pa je bolj čutila kot raznmela, da !J Je oblast uhajala Iz carjevih rok In da Je gonja, naperjenn g proti ministrom, ki jih 0e Imenoval ear, dejansko bila gonjo ■ proti nJemu samemu. S tesnobo so Jo spraševala, kako nuj v Jj tej težki url pomaga svojemu ljubljenemu »oprogn. Prav Iz J tega razloga In Iz prepričanja da mora deliti t njim vso telo, ■ Jo provzcla vlogo politične svetovalke. J V pismih gn Jo spraševala, kako naj mu pomaga, medtem ko je on posvetu vso svojo skrb vojski. Bila Je vsa »rečna, ko je dobila odgovor, ki »e Je »kladal ■ njenimi željami. Car JI Jo pisal, da mu bo mnogo koristila č« »topi ▼ »tik z ministri 5 In če nadzoruje nekoliko vse kar so godi okrog Dume. Tako »e g Jo začela doba v kateri Jo carica dejnnsko posegla v politično ■ življenje. Njen vpliv so Je pokazal v glavnem ▼ tem, da Je Jj predlagala Imenovanje nekaterih ministrov. ra g«, a Frane« je z nogami objel p»s nekega Tobiasa, s katerim je bil zakopan. Dragi Lojze, Fronce ln Stanko! Kakor je bilo vaše življenj« polno trpljenja, je bila mučeniška tudi vaša smrt. Trdo sto se morali boriti v življenju za vsakdanji kruh in »voj obstoj, a kljub temu »t« bili vedno vedri, čeprav va» je »tiskala revičina. Ze od rnne mladosti st« radi zahajali v cerkev po tolažbo in pomoč, redno st« opravljali »voj« versk« dolžnosti, bili »t« skratka najboljši krščanski možje In očetje, prežeti »ame dobrote za »voje ženo In otročič« In »ed»J, ko bi van nedolžni otročički najbolj potrebovali, sto morali mučeniško umreti. Feliks in Marija Pogačnik Dn« % avgusta 1942 00 partizani ugrabili Marijo Pogačnlkovo, par dni kasneje, dn« 6. avgusta, pa njenega moža Pogačnika Feliksa, pol»o. Prava vrednost posameznih enajetoric pa se lahko pokaže samo na olimpijskih igrah odnosno pri turnirju za evropsko prvenstvo. (C. S.) Ii plavalnega športa. Prosite me. na) bi prijatelje plavalnega športa sproti oh-veSČal o novicah in novih znamkah. Bodi.e brez skrb-; če se bo zg-^ilo kaj po/nembnejšega, boni gotovo po"očai. V lem K.dnu bi bilo omeniti nekal uspehov ki 60 jih doseuli na dansk?.n pla-valnem prvenstvu. Postavili ao zopet znamke, pred kalerimi velja sneti klobuk. Nathansenova je preplava a 100 m prosto v 1 min. 6.4 sek. in se s t?m posivila r.a čelo vseli evropakih plavalk, npjbrt pa jo trenutno sploh naMiilra.ša na cvetu. Tudi Tilda Jdrgens-nova .10 bila izvrstna v hrbtnem plavanju. 100111 1:16.5 min.! Pa še eno ime si boste morali zapomniti: o mladem Chiisloplicr-senu poročajo, da je dosegel dansko moško prvenstvo na 400 m proslo s časom 5:0S.8 min. Fant je še zrlo mlad in pričakujejo od njega Se novih podvigov v cravvlu. Mednarodnega »prometa« v bazenih v tem tednu ni bilo. (B. L.) Izpred vojaškega sodišča Vojaško sodišče v LJubljani je obsodilo Ivana Zdešorjo, sin* Valentina in Marije Zlbornik, roj. 16, mojo 1922 na Babnl gori, tam blvajočoga, tedaj v zaporih, ki je bil obtožen članstvo v prevratni združbi, ker je od nedoločenega časa do aprila 1043 na ozemlju Ljubljanske pokrajine pripadal prevratni združbi in ee udeleževal nasilnih političnih, gospodarskih In socialnih dejanj proti državi, kor jo pripadal oboroženim tolpam, ker Je nosil orožje brez oblastnega dovoljenja in ker se je udeležil napada proti življenju člonov oboroženih »il, ko so jo nedoločen dan meseca julija udeležil »popada med neko partizansko tolpo, ki ji je pripadal in ined vojaštvom Iz Polhovega Gradca; v tem boju je bit ranjen, Sodišče je Zdelarj« ohsodilo na dosmrtno ječo, vse zadevne stroške ln posledlec. Oprostilo ga pa je zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe napada proti življenju članov oboroženih sil. Vremensko napoved. 11. avgn»ta (»reda); pretežno jo»no, podnevi vroče. It. avgusta (četrtek): večinoma jasno ln vroče, čel dan razvoj krajevnih neviht. KULTURNI OBZORNIK S Pristavljamo pa, da Je teh Imenovanj bilo prav maTo prlmern z vsemi ostalimi. Izmed mnogih sprememb ministrov, ki so sledilo druga drugI v zadnjih mesecih carske vlade, jih Je bilo dobri dve tretjini, ImemovanJ, ki nl»o bila odvUna od enrlco In tudi niso bila v »kladn r. njenimi željami. Pogosto krat Je nadlegovala carja za kako Imenovanje, o vse njeno pri- ■ zadevanje Jo bilo brezuspešno, ker car Je bolje od nje videl J| nevarnost neprestanega boja z,c'llumo In Jo »kuSal ostreči za- fg litevom zmernejših strank. Mnogo Imenovanj Je Izviralo prav J Iz te težnjo pn pomlrjenju. Toda rarlca J« slutila bolj« od 2 carja, da nobena »Ivar no bo pomirila opozicije, ki Je polna ■ sovraštva naredila Iz »lova na ministre« trojno orožje. Dejstva B sn šo preveč potrjevala njeno »lutnje. T»ko Jo l)llo n« primer s notranjim ministrom Prototopovom, ki ga J« car Izbral med člani Dumo. Njegovi tovariši »n ga zelo cenili. t«ko da »o ga celo Izvolili za podpredsednika, dokler nI bilo Imenovan za ministra. Ko pa Je »prejel ministrsko mesto, »o ga začeli »o-vrnžltl, divje napadati In r» obtoževali najbolj neverj««nlh stvari... Carica je s podobnimi primeri »kušelo dokazati, da jo vsak posku« za pomlrjonje nemogoč. Vendar pa nI mogla B nnjll prlmern« pomoči, kajti hllo Jc nemogoč« rciltl vladavino, ki jc bila obsojena, da propailo. I S Beranek: »Quo vadiš?« Poljski roman iz prve krščanske dobe v Rimu »Quo vadi*?«, ki ga je spisal Henrik Sienkicvricz, velja za eno najbol) razširjenih knjig v svetu, Poljaki vsa) trde, da za svetim pismom najbolj. Tudi pri nas ga imamo že v več izdajah in dveh prevodih (Podravskcga in Glonarja) in prav sedaj izhaja ljudska izdaja pri Mohorjevi družbi. Se prej, kakor je lam izšel prvi del pri Mohorjevi, je začel »Slovenski dom« nrinašati roman v novi priredbi Edraida Travna ▼ slikah in sicer kot prvi slovenski izvirni slikovni roman, ki ga je risal znani ilustrator Jože BerAnek (420 sliki). S lem gre »Slovenskemu domu« zasluga, da jc tuje slikanice, ki so jih prinašali naši listi pred tem, zamenjal t izvirnimi, kajti tudi slikanica Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, ki jo je prinašal »Slovenec«, ni delo Slovenca, temveč ruskega belgrajskega emigranta. »Quo vadiš?« pa tudi ni več za nas tuji tekst, saj je Sienkiewicz že zdavnaj dobil pri nas domovinsko pravico ter je dobil med nami sloves »najboljšega in najbolj branega našega pripovednika«. Ni tukaj mesto, da bi govorili o njem kot literarnem delu, kajti prav resnično je malo ljudi med nami, ki ne bi poznali to lepo zgodbo ljubezni rimskega plemiča Vinicija do krščanske deklice Ligije, ta najlepši opis prvotnega katakombskega življenja katoliške cerkve ie za življenja sv. Petra in grozno megalomansko zločinstvo Ne-ronovo ob požaru Rima, da jc nasitil svoi navdih in »voje maščevanje nad prvimi kristjani. Pomen te izdaje, ki jo jc sedaj v več različnih izdajah izdal »Slovenski dom«, je v poudarku na sli- kah kot — roman r slikah, kot delo Jožeta Berineka ob Sienkievviczcvem tekstu ter kot prvo slovensko izvirno delo te vrste na veliki tekst. Tako tudi v tem dosedanjem novinarskem importu začenjamo hoditi svojo pot. Dozdaj in še sedaj velja med nami te vrste knjižna oblika »za skrunjenje umetnosti«, kakor pravi uvodnik, ter išče temu mnenju vzrok »v našem tradicionalnem odporu proti sleherni novi in življenjski obliki in v zagrizeni zaverovanosti v tako imenovano visoko umetnost, ki je vprav zaradi neutemeljene ali namišljene visokosti tuja življenju in ljudstvu nedostopna«. Beranek se je kljub temu mnenju lotil take slikanice, za kar ga usposablja njegov risarski realizem, njegova bujna fantazija ter lahkota tvornosti. Gotovo Beršnck obvlada tehnično plat ilustri-ranja, toda v njem jo več duha kakor v sami obrti ter razodeva talent, ki se prebija z izredno energijo in marljivostjo ter bi mu prav zato želeli, da bi dozorel in se razmahnil ter poglobil. Tako vendar le ponekod še vse preveč spominja na Koželjevo tradicijo ilustriranja ter je nevarnost, da zaide v maniro, še preden se razvije. »Quo vadiš?« je njegovo največje delo ter šele eden prvih mejnikov na njegovi poti. Je pa s to izdajo veliki poljski roman ie bolj populariziran med nami ter prihaja prav zlasti sedaj, ko cclotni tekst izhaja med rednimi knjigami Mohorjeve družbe ter se torej ob« popularni izdaji dopolnju« i«»a. td. • Ob »Umetnosti«. Slučajno »mo dobili v roke revijo »Umetnost«, kjer se urednik Miha Malei v rubriki »Iz umetniškega sveta« dotika ocene »Umetni- fumce Koledar Četrtek, IS. velikega srpana: Klara. devica lo ustauovltoljlca ruda; Evnomija, mu-čenieat Herkulnn. »kot. Petek. |S. velikega srpnna: Pribežališče grešnikov; Hlpolit, mučeueo. Zgodovinski paberki 11. velikega srpana: l. 1814 je umrl na Dunaju Jernej Kopitar, rojen 1. 1780 v Kepnjali pri Vodicah uu Gorenjskem. L. 1608 je šel un Dunaj študi-rut pravg Id se veliko havil s gluvlstlko. Dve leti kasneje jo postal eeuzor zu slovanske knjige in urednik dvorne knjižnice. Na Dunaju je prišel v »tik z romantiki in »e seznanil ludi s Srbom Vukom St Kuru-džlčorn Kopitar nI nič slovenskega pisal. To so delali njegovi sodelavci v domovini, ki jih je znal s pošiljanjem dopisov in knjig organizirati v vseh predelih domovino. S tem je pospeSevul slovstveno združitev Slovencev, ki »o hiti tednj razkosani. Nujzvesiejšl njegov pomočnik je bil Matevž Kavnlknr. Epohulnegu pomena je Kopitarjeva slovnica. Izšla 180S 9. Načelne važnosti je Kopitarjevo načelo, nnj tlovnlčar no piše jeziku zakonov, ampak naj jih v jeziku samo ugotavlja ln zaplšo. Kopitarja štejemo med ustauovltclje slavistične vede, tu je bil njegov najznamenitejši učenec Fr. Miklošič. Kot cenzor un Dunaju je bil Kopitar bolj ovira kot podpora napredujoči ■lovonskl umetnosti, kntoro stn tako lepo započela Cop in Prešeren; znto mu je znd-ajl tudi svetoval v sonetu »Apel Iu čevljar« — »le čovlje sodi naj Kopitar«! It. velikega srpana: 1. 1875 jo umrl v Hodošu prekmurski pisatelj Janoš Kardoš, rojen fobrunrja lo tn 1801 v Noršincih pri Murski Soboti. Gimnazijo in ovangoUko bogoslovje je dovršil v Sopronju, nadaljeval študije v Nemčiji, služboval v Lnpotniku in nuto nnd 40 let v Hodošu Za St. Kiizmlčem je najplo-dovitejši in najpomembnejši pisatelj prekmurskih evangeličanov. Pisal je knjige za vorsko vzgojo in šolski pouk ter izdal cerkveno pesmarico — 1. IW je umrl Stcvnn Srcmac, rojen 1. 18.',5 v Seliti v Bučki, po dvršenl gimnaziji je odšel v Srbijo in se udeležil vojne 1. 1876—78; skončal nato filozofijo v Beogradu in služboval kot profesor v Ni-šu in Beogradu. V literaturi so je pojavil kot zrel mož in zaslovel s povestjo iz ni-škega življenja Turkova slava, ki je dožl vela več Izdaj in tudi dve dramatizaciji. Pisul jo huinoristično ln satirične povesti: Ltmunacija na selu, Pop Clra in pop Spira, Vukadln, najboljše delo Je Zona Zamflrova. V šestih zvezkih so Izšle njegove pesniške »like Iz narodne zgodovine »Is knjiga »t* rostnvnlh«. Snovno gn je najbolj zanimal orientalski, starodohnl Niš a svojim pisanim življenjem ln mali ljudje ter zgubljen-ci vseh vrst, kl govoro nli r narečju ali Pa s »k.ifanskiml« Izrazi, Sromnc je renlist po svoji naravi, sicer pa strnsten nasprotnik nove nauke, kl jo v svojih političnih satirah Izpostavlja ostremu zasmohu. II11 jo profesor zgodovino ln kot Ink zastopnik rodoljubne, na narodni pesnil temelječo zgodovino. — Naročite sc na »SVlil«! — liavnateljstvo novomeške gimnazije obvešča vse učcnco, kl Imajo popravni izpit iz itnlijnnščlno, da se bodo pričeli po čitniški tečaji Italijanskega jezika dne 17. avgusta ob 9 v gimnazijskem poslopju. — Tečaj smejo obiskovati tudi učeuei, kl nl-mnjo popravnega Izpita. — Duhovne vaje zu dekleta bodo v Llch-tonturnu od 14,—18: avgusta Prlčotck 14. avgusta oh 6 zvečer. Prijavite se nn: Pred stojniitvo Liehteuturnovegn zavoda v Ljubljani. — Naročite se na »SVET«! — Obiščite razstavo slik V. Skružnega, ki Jo odprta samo Se do nedelje. 15. avgustu. Cesta Viktorja Gtnanuelu III. 13. — Plus, Tebi na pot. nov« vzgojila knjiga za delavsko doraščajočo mladino je izšla. Naroča se v Mladinski založbi, Ljubljani!, Stnrl trg ,10. — Naročile se n« »SVET«! ■sanenasaftgiECBaessKSBiiaasBaB HOV \mm\ PODLISTEK! Jutri začnemo priobčevati v našem podlistku izvirno povest, ki jo jc spisal Vinko B eI i £ i S MOLITEV M GORI Povest sc godi deloma v Ljubljani, deloma v Buli Krajini, ki jo zna Beličič opisovali s srebrnimi barvami in ljubečim srcem. Lepi prizori mlade ljubezni, greh in zadostitev so vsebina te lepe domače povesti enega naših vidnejših mlajših pisateljev. Berite »Slovenca« — ki prinaša domače podlistke! ■ BBKSraeKECEiHEBKBIPSKEESZBE:' Ljubljana sv. maša za lilngopokojnegn g. Marcela Grudna, višjega kontrolorja državnih železnic, bo v petek. 1.1. t. m., v frunfii škijiiskl cerkvi pri olturju Marije Pomagaj ob 7.3U. Krlžanska moška kongrcgarlja ima nn praznik Vnehovzel in M.-irije duhovno opravilo zjutraj ob ii..'|ii v Križankah:, sv. maša s skupnim obhajilom, popoldne oh 5 se uu udeleži cerkvene pobožnosii pri Mariji Pomočnici nn Rukovniku. Družbeniki nnj oba-krat poskrile za polnošlcvilno udeležbo. Cenjene starše vljmlno opozarjamo nn učne tečaje za popravne Izpile v l.lchtcn-tnrnovcin zavodu, kjer bodo poučevaji samo gimnazijski profesorji trikrat oo ilve očnl url na teilen »te rlntnnzljske ln meščansko šolske predmete. Vpišejo nnj se tudi dijaki l-lnjel. kl iiimujo poprnvnegn izpila, n žele kakšen predmet temeljito predelati Vpisovanje od 9 — 11 dopoldne — Vodstvo učnih tečajev v l.lchtoiitiirmneni zavodu — Ambrožev trg. Srednješolci srednješolke. akademiki, akndcmlcurkc! Počitniški tečaji za stroje pisje In stenografijo se pričenjalo In teden, /.nanje dveh najvažnejši h nruktičnih predmetov ie trajne vrednosti — llčnina je zmerna Informacijo daje. in sprejema prijave dnevno šp ves tn teden; Trgovsko uči-llšfc »Chrlsluluv učni zavod«, Dumobrun ska 15. Novi grobovi t Na Stari Vrhniki Je mimo v Oospodn zaspala gospa Jera Dcbcvc roj Mesec, pocestnica. Pogreb bo v potek, 13. avgusta, ob 9 dopoldne na domače pokopališče. Naj v miru počival Žalujočim sinovom ln hčeram naše Iskreno »ožnljel Od ponedeljka, 16. t. m., dalje bodo vsi naročniki »Slovcnčcve knjižnice«, ki imajo naročnino že za vse leto poravnano ali jo bodo poravnali, lahko dobili prelepo nagradno knjigo MARTIN KRPAN z mojstrskimi ilustracijami slikarja Lojzeta Perka. Ilustracije so v bakrotisku in so tudi tiskarsko lepo uspele. Knjiga bo naprodaj tudi po vseh knjigarnah! škega zbornika«, ki je izšla v »Slovencu«, češ da je »v pamtletskcm slogu napisan napad na »Umetniški zbornik«, na slikarja in urednika Maleša in na »Umetnost«, priznava, da jc na »anonimen članek odgovoril M. Maleš sam v »Slovencu«, da je pozneje dnevnik prinesel ponoven odgovor, ki je bil že precej ponižen in zbegan s podpisom »baje nekega dijaka Demšarja«, in da je obenem list zaključil debato, kar da je »zelo zgledno in vljudno«. Konča pa: »Ker jc bil napad zgrešen in je ostal brez zaželenega uspeha, kljub temu, da je imel napadalec zadnjo besedo — je tudi za nas stvar končana.« Za nas v »Slovencu« je končana dc bata o vrednosti »Umetniškega zborni ka«. Toda ne damo si jemati pravice imeti v svojem listu zadnjo besedo, kakor jo priznavamo g. Malcšu v »Umet nosti«. Pač pa mislimo, da jc res »zgled no in vljudno«, da smo prinesli takoj v celoti njegov odgovor, kajti ni bil poslan pravilnim potom kot popravek, ki bi g; morali prinesli. Zlasti šc, ko ima svo jo revijo, kjer lahko piše, knkor ga je volja. Je torej »vzgledno in vljudno«, da se nam ta resnična vljudnost ironizira?! Ob tej priliki se tudi sprašujemo: ali je »zgledno in vljudno« imenovali podpisanega kritika, o katerem se je urednik gotovo dobro informiraf, da študira umet nostno zgodovino na naši univerzi, oznako »baje neki dijak«, da zmanjša vlis njegove ocene, češ: ubogi petošolček! in to kljub temu, da prav Umelnost prinaša z veseljem in ponosom članke njegovih tovarišev ali celo amaterjev, ki niso bili nikdar niti vpisani v umetnostno zgodovinski seminar? Če »je bil pa napad zgrešen in je ostal brez zaželenega uspeha«, je težko soditi prizadetemu, nas samo prijateljsko veseli, da mu je la zavest v tolažbo, Naročniki „NA3E KNJIGE V ČETRTEK IZiOETA Sal ninen: Katrino Iliinerninnn . Ože Bsmijan Dvicnile knjigi v Ljutilki knjigarni Nil j Iz Metlike Vročina pritiska že neka.i časa, dn se hodimo kur truiuomii hladi v Kolpo, katera lina ves dan mnogollvvllne obiskovalce. Xetnv ](' minila. Sedai je mlatev v polnem teku. Ponekod brnijo mlutllnice, večina pa bodo po vii»eh leto- opravili po »laiein » cepiči. /.adnji čas je za naročite- knjige »Ono vadi««, ki je že izšla. Oglejte «' jo p rt našem zastopniku v Metliki 12H (poleg ko-stilne Oerbeii, kl zbira naročiilue /a knjigo in ludi za »Slovenčev Koledar« zn leto 1944. Saročitt Slov. knjitnirai 1(1. letnik. Pri našem zastopniku kupile posamcziip izvode. Tudi Inliko naročite >Nuš.i knjigo«. Oglejte si posnniezii« izvode pri njem. .Naročile revijo »Svet«. Naznanila RADIO. četrtek, 12. avgusta: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved čusu, poročila v italijanščini — 12.2U Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Niniolitiinsko pesmi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slo vonščinl — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Prenos za Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.1(1 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee, lahka glasba: Amadci: Sultll. Eseobur: Španski ples, Muschcronl: Legenda. Mlcholl: Vesela so-ronudu, Komzuk: Monnkovsko (leto. Tijnr-dovio: Florninjr — pesem, Krmne: Intermez-zo — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert cerkvene glasbo — 17.40 Koncert kvarlota »Form« — 19.30 Poročila v slovenščini -- 19.45 Lahka glasba — 20 Nuppved časa, poročila v Italijanščini — 20.10 Kon-cort vodi dirigent Onllino — 20.45 Koncert vodi dirigent Scgurinl — 21.30 Koncert Ljubljanskega komornega trla (M. Lipovšek — klavir, A,- Dormtilj- — violina. C. Sedi-buucr — čelo)- Smetana: Trio v G-niolu. Piv,zel ti: 1. in 2. stavek iz tria v A-duru — 22 lihe Stjgnlnl nn ploščah — 22.25 Orkester vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini — 23 Pisana glasba . LEKARNE. Nočno službo Imajo leknrne: mr. Leustok, Rcsl'jova cesln 1: mr. Bnho-veo. Kongresni trg 12, iu mr. Komotur, Vič, Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Zgubila sem v ponedeljek dopoldne srebrno znpesltio uro od stolne cerkve po So-meniški ulici, čez Pogačnrjev trg. Poštenega najditelja naprošam, da .lo vrne proti dobri nagradi v upravi »Slovenca«. Z Gorenjskoga Izobraževalni tečaj v Kranju »o lirtell gorenjski voditelj) »A. Predavat Jim je vodja KuScher Tečni za nego dojenčkov. V Kranju Jo bil konec julija zaključen tečaj za nego dojenčkov, ki je trajal 3 mesece 7.ene so prihajale nn tečaj vmik teden enkrat v šolski prostor okrožne hiše žetev smrti. Nn Jesenicah so pokopnli Antona Kokulja. nameščencu Kil), v Siniirt-nem pod Šmarno goro ua znanega sodar-skega mojstra Frnnceta Medveda iz Tacna, kl Je imel svojo delnvnleo v Vižmnrjih V Zgornjih PirnKuh je umrl Matevž Solina, v Tacnu Ivan Moreli. v St. Vidu nad Ljub Mano Anton Sušluršlč. Peter Bikovnlk in Marjanu Hočevar, v Sludenčlenh Anton Ca-dež, na Preski Terezija Vukovoe. v Dvoru Ivana Močnik, v Cerkljah Ivan Zngnr. v Podkorenu 75 letna 1'ršitln Mertetj. v Lešnll Stanko 1'apler. nn Ljubnem pa Anton Mo-horli. S Spod. Štiijorskega 1'mrla Je v Mariboru J« letna poštna uradnica AnUvZemljič Njeno truplo so ure peljali v drodce. Dalje sta umrla v Mariboru 37 letna Marija LuninSek roj. Kliorll iz Bol Tenka pri Miijšpergn in 73 letni vpo-kojeni vrtnar Ivan Hafner Iz Radgone, čigar truplo so prepeljali v Sčavnleo. Odlikovan ie bil z železnim križem II razreda desetnik Jožef Kranje. ki jc bil svoj čiis ranjen, pu jc seduj spet v prvih vrstah na bojišču. Občutna kazen. 50 letni delavec Ivnn Maculur je kupil 0 tobačnih nnkaznln po 30 mark S temi nnknznienmi jo kupil tobačno izdelke in prodajni cigarete tio 25 pfenigov koinnd neznanim osebam Zaradi tega jo prišel pred sodlščo. ki gu jc obsodilo na 6 mesecev jočo in 500 mark deuui ne globe. Poročila stn so v Rogaški Slntlni Ivan Artič in Ana Antoline, oba iz Bukovcu Najdeno trunlo. Kakor smo poročali, je nri kopanju v Dravi v Mariboru utonil Inž. Kurt Volb-r Sedai so njegovo truplo našli in pokopnli v družinsko grobnico nn Po-hrožju pri Mariboru. Koncertni večer jo priredil mariborski klavirski trio na Dobrni. Spored je bil zelo pester in so ga prireditelji dohro izvajali. Iz Elrvašlke Veliki župl Ilum je hrvatsko notranje ministrstvo priključilo okraje Stolne. To-mislavgrud in Prozor Stolne je dosedaj pripadal veliki župl Dnhruvn. Tomisluv-irrnd in Prozor pa veliki župi Lnšvn in Olaž. Zadnšnlen za pokojnega Stjcpana Hudiča. Ob 15. oliletniel smrti Sljepana Rndiča .ie biln v ponedeljek, 9. iivgustn. v zagrebški stolnici slovesna zadušnien. Znlnemu opravilu zn pokojnim voditeljem hrvatskega naroda so prisostvovali poleg članov pokolnikovo družine člani hrvatske vlade, hrvatskega saboru, zastopniki hrvuUko vojsko tor ustnške organizaeljo. Hrvatsko časoplstc objavlja vsebino pi »mn zunnnjegn ministra dr. Budilka birmanskemu zunanjemu ministru, s kutorim gu obvešča, da jo NDH priznala Birmo. Mescen maj* t- L Je bilo pri Osrednjem zavodu zn zavarovanje delavcev v Zagrebu zavarovanih 212-0H5 dolnveev in nameščencev (140.250 moških in 71.075 žensk). tlrvntska kmetska zveza jo pred čnsoni organizirala zbiranje starih krp in tekstilnih odpadkov. Nabiralna akcija teh ostankov so je obnesla, ker so ljudjo dobivali zu vsakih 0 kg krp po tri inetro suliiin po nabavni cci|l 381) kun. Za velikega župana župc S.rnu in Luka v Banja Luki Jo imenovan Husein A I le, ki jo to dni prevzel mesto od podžupana Ahmoda Krupiču. V poslopju šolskih sester v Zemunu so na pobudo romunskih veleohrtnikov odprli nov otroški vrtec. Otroški vrtec bodo vodilo šolske sestro. I k Srbijje Nastop šolske mladine. Oh koncu letošnjega šolskega leta so bili po vseh srbskih mestih naslopl srednješolske in ljudsko-Soške mladine. Najboljši učenci in učenke 80 ob tej priliki dobili od Šolskih oblasti kot nagrado hrnnllne knjižice z večjimi in manjšimi zneski. V Valjevu je dobila prvo tnko nagrado Slovenka Metka Ahačičeva. kateri je pristojni okrožni načelnik izročil hranilno knjižico s 1000 dinarji. 7a tbnlišanie prehrane heonraiskena nre-hlvillsiru. V.n reden dovoz hiniie v Beograd ter za prehrano beograjskegu prebivalstva se ne briga samo beograjska mestna občina, katera ustanavlja Se vedno luvne kuhinje zn nnjslroinnšnejše sloje tn Rdeči križ. temveč tudi Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug Ta .i" v zadnjem času kol centrala srbskega kmečkega zadružništva naročila vsem svojim številnim zadrugam v notni njosti Srbije, naj ji pošiljajo predvsem sad je in pnvrtnino, katero bo sproti ndkupljnln ler jo poleni po zmernih cenah dalje prodajala v prvi vrsti privatnemu in državnemu uradniStvu. Do te pobude Je prišlo pred vsotn znto. ker je beograjski trg predrag In so cene tako visoke, da jih uradnik več ne zmore, Zahvala Ob težki In nenadomestljivi Izgubi, kl nas*io tnko nepričakovano zadela s smrtjo naSeua ljubljenega soproga, najboljšega očka, sAna, brata, nečaka, strica ln svaka, gospoda veleposestnika v Mokronogu nam jo do.šlo od blizu ln daleč toliko Iskrenega sočutja, da nam Jc skoraj nemogočo so vsakemu posebej zahvaliti, — Naša prisrčna zalivala gro predvsem č. as. duhovščini In se. zdravnikom za ves veliki trud lil skrbno nego za čnsa pokojnikove težke bolezni. 17. dna srca pa sc najlskreneje zahvaljujemo g. 11. Sbllu lz Novega mesta I11 gg. Ivu Mejaču in Fr. Gerželju iz Mokronoga za brezmejno prijateljsko naklonjenost ln požrtvovalnost v teh najtežjih dneh. Iskrena livala tudi gg. pcvceni za ganljive ž.ulostlnko oh hiši žalosti ln na pokopališču ter vsem našim dobrim sorojnkom, ki so v tako častnem številu spremili našega nepozabnega Slavkota na njegovi zadnji poli, ln vsem darovalcem prolirasnega cvctja, s katerim so obsuli njegov prezgodnji grob. Vsem In vsakemu posebej Iz dna srca iiušn najlskrenejša zahvala! Mokronog, 11. avg. 1913. Žalujoča soproga Mira z otroci, in ostalo soroilstvo 14. »Ali ti je všeč?« jo je vprašal zvonek, malce zasop-Ijen glas Prestrašila se je, da ji je smuknilo jabolko na tla. Poleg nje je stal defclt. Bil je precej večji od nje in ves v čipkah Na čelo so se mu usipali temni kodri. Iz gospodarstva Pri GoiHIničunki kreditni t adrufll t Ljubljani ne izurile član upruvnoga odboru Kovač Kuri. vpiše pu se člun upravnega odbora Kovač K run jo. Industrijuleo v Sturcin trgu pri Kakeku 1'ri Ooatilničartki nabavijalni tailruai in l.juliljanskn pokraAno r Ljubljani se izbrišejo člani iitiruviiega odluiru- lioluičur Mukn, Mlakar Janko Nrt-gor Ivan in Kočevur Kram", vpišejo t>u se čluni utiraviieua odbora: l/iibuti .loško. Pred škofijo iS, Kramar Franc. Iilinee h, Kirinir Franc. Litijska in Jrltičin ,luško. Dolenjska e, 58, vsi gostilničarji v Ljubljani. /V» liruibi z o. t. Sekote.r se vpiše na-daljni poslovoilja Zal ta Adolf, tekstilni tetinik v Ljubljani. 'Ladrtiina aoupodamka banka d. d. v t.jubtjaui. \ piše se podruvnatclj s prokuro Vrečar Oton. imiiJn1« banke. li zarlriiineija rcitstia: 1' upravni odbor Hranilni ve ia pnsajllniee v St. Juriju tiri (Irosuplju se vpiše namesto Josipa skulju člun upravnega odb >ra Zupančič Josip, po »estnik v Pečali. V upruvnl odbor Mlekarske zadruge iui Vrhniki se vpiše posestnik Ver bič Jože Italijanski paljcdrluki proizvajalni načrt za IUl.l li Italijanska vlada je tudi zu pro-Izvujaluo Ido 1913-41 objavila svoj poljedelski načrt, ki se bistveno ne ruzlikuje od poljedelskemu prolzvnjnlnega načrtu za leto 1IM2-43. Po objavljenem načrtu je iu ostane še nadalje gluvui italijanski pridelek pšp lllca. Pridelovali jo bodo v povočunoin obsegu v srednji In zuorn.1l Italiji v nekoliko zmanjšanem obsegu p* v južni Italiji. Površina. določeun za proizvodnjo rižo ostane Ista Pridelek bodo zvišali s presujevanjom mladih sadik. Objavljeni načrt pa predvideva močno zvišano proizvodnjo raznih oljčnic 7.ilev riln v Italiji je trajala 50 dni. Pri tem opravilu Je bilo zuiioslenih 27.eno delavk. Živahna trgovinska pogajanja v llrali-slavi. V Bratislavi so v teku trgovinska po-gnjanjn z zastopniki bolgnrsko romunske in danske vlnilc Poirajanjn imajo rn cilj odstru nit(*v raznih plačilnih le/koč ki so se pojavile v Izvajanju do seduj veljavnih trgovinskih spoinzuinov s ten,' držuvnini Slova Ska nvaža iz llolgnrije predvsem tobak, v zameno pn daje razne industrijske piolzvo-de. Izmenjavo blagu mou Slovaško in Itomu ni.io vrši družba Omnirc' Septembra meseca bodo v Bratislavi trgovinska pogajanja mcij Slovaško in švedsko. BBitiinaaisssaBBBsaasBaBaBBBBii Vodovodna dela v Malih Ligojnah Vrhnika, 11. avgust«. V kratkem bodo končan« vodovodna dela pri razširjenju vodovodnega omrožj« iz Velikih Ligoju v Mulo. Velike Ligojnc »o imele vodovod žo pred vojno, sedaj pa ga bodo dobile So Mule, ki so so za vodovod dolgo let potcgovnle. Vsa dela vodi vodovodni oddelek Visokega komisariata, seveda pu so zu napredek svoje vasi prispevali tudi domnčlni. Za razširitev vodovodnega omrežj« »o porabili okrog 400 m cevi. Požrtvovalnemu vodstvu ln vellkomu razumevanju domačinov za stvar velja zahvala, da so dela tnko hitro napredovala In bodo v kratkem zaključena. Tnko bodo Mule Ligojnc, ta lepa vns naSe fnre, dobilo vodo vod In čisto, dobro pitno vodo. II miglior lassallvo najboljše odvajalno sredstvo IEl KI IVO MATICA « LJuluivno-puslolovska zgodba močnega dejanja z glasbenimi In pevskimi Vložki — Najzanimivejša sodobna vsebina ! »Grešna žena« Simpatični Igralci : Otello Toso. Gustav Dlcssl, Vlvccn Llndfors Predstavo ob 16.30 ln 19. url. IIU KI NO S LOG A ™ Prnvn IJubor.cn ne pozna zemeljtklh dobrin, ta gre svojo pot. Ljubka |n zanimiva zgodbica v filmu »Pomorščak« V glavni vlogi lepa Marla Mereader In Muesimo Sprato PREDSTAVE ob 14, 16 ln 18. m- KINO UNION K11K0 so z zvijačo razkrinkali lažnega moralista In re.«lll n« smrt obsojenega zaljubljenca, prikazuje film Izdelan po Shakespearajevl drami »Zob za zob« Caterina Boratto. Carlo Tamberlanl l'KUUSTA VH ob 16.30 tn ob 18 30 1 Za razvedrilo ItavnntcSju. Mntevž pride lz gostilne, kjer se gn je za »ilo nalezel. Malo vstran gu naglbljc. Skuša se zravnati In zagodrnja sam pri sebi: »Zlndja vendart Ali Je v»o vino zlezlo samo na eno »tran!« • Cviček. A.: »Kalne, tnkeg* cvička pa nri va« ne promoretot« — B.: »Prav res. 1'uko robo lmumo ml za salalo.« V šoli. Zdaj pa Se eno in sicer zadnje vprašanje: »Koliko žlm je v konjskem repu!« — Učenec: »Štiri tisoč.« — »Kako moreš to vedeti 1« — Učenec: »Oprostite, gospod učitelj; saj sto rekli, snmo še eno vprašanje. To jo oa >e drugo.« V vsako hišo »Slovenca« l V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest. da jo po mučnem trpljenju odšla po zasluženo plačilo k najboljšemu Očetu naša dobrn mati, gospa 3era Debevc roj. Mesec posestnica na Sluri Vrhniki št. 84 C- | k zadnjemu počitku jo spremimo v petek, dne 13. avgusta 1943 ob 0 dopoldne na domačo pokopališče. Stara Vrhnika, dne 11. avgusta 1943. 'An. blago pokojnleo žalujejo: IGNAC. ANDREJ, JAKA, sinovi: FRAN'J A por, Remžgar, ANA por. Trček. MARIJA por. Merlak, TONČKA pur. Ogrin, IVANKA, ličero, zetjo In snnhe, Številni vnuki ln vnukinjo, in ostalo sorodstvo Zahvala Ob smrti svojega nepozabnega očota, gospoda L@opoEda Fursagerja posestnika in trgovca v Kadovl.jici sem prejela toliko toplih Izrazov sožalja, ki mi blagodejno pričajo, da ob težki Izgubi nisem ostala osamljena, da se čutim dolžna. Izreči tem potom v svojem Imenu, kakor v imenu svoje matere ln svojih sinov, vsem Iskreno zalivalo. Posebej velja moja zahvala g. Ivanu Vovku, veletrgovcu v LJubljani za velikodušni dar v dobrodelne namene, s katerim Jc počaslll spomin mojega očeta. Ljubljana, 9. avg. 1943, Vera Mngušorjcva roj. Fiirsager IJdNIN A* MRK v nedeljo 15. avgusta 1943 zvečer Ne samo sončni mrk, ampak tudi lunin mrk jo po svoje zanimiv. Kako. zukaj iu kdaj so pojavi lunin mrk v nedeljo zvečer! Vse navedbe časa so v sedaj veljavnem srednjeevropskem poletnem času. — Za opazovanje luninega mrka niso potrebne optične priprave, ker se ves naravni dogodek laliko opazuje s prostim očesom. Dobro pa je, ako so opazuje z navadnim daljnogledom ali bi-uoklom, ki pa ue sme imeti velike povečave. sovnih razdobjih ločno ponavljajo. Vedeli so, dn se vsak mrk ponovi čez IS let iu II dni uli čez G583 Mul in 7 ur. To razdobje so imenovali Saros. Tudi stari Egipčani iu Kitajci so poznali ž.u Saros. Seveda so so stari Kuldojcl, Kitajci in Egipčani včasih t ud 1 pri napovedi mrkov po Surosu zmotili, niso namreč poznali sedanjo nebeške mehaniko. Vedeli niso, da se pri vsakem prihodnjem Snrosu mrki nekoliko zakasne, da so vidljivost mrkov nu zemlji premakne proti zahodu za 121)". Zemlja In luna — Kako nastunc lunin mrk Ker Je senca, ki jo daje zemlja, obsevana od soncu, premalo ostro iu natančno zarisana nn lunini površini, se ne dajo vsi začetki in konci mrka na sekundo natančno opazovati. Zato lunin mrk nima tiste važnosti zn astronome, kot bi jo sicer Imel. Važni pa so pri tem mrku raznobarvni pojavi na lunini površini ob času mrka. Ti raznobarvni pojavi na luni pa so odvisni predvsem od zemoljskega ozračja, oblačnosti in drugega, ki je iBtočusco oh mrku tudi v tistem delu oiračja, kjer gredo sončni žarki skozi, dn naredijo senco. Slika nam kaže večjo kroglo zemljo in dve mali krogli: gornja je polna luna, druga pa je pomrčena luna, ki se nahaja v zemeljski senci. Sonco obsevn našo zemljo, ki ima premer 12.751 km. Zemlja daje senco v svetovni prostor. Okrog našo zemlje kroži luna s hitrostjo SOI) m na sekundo, v 27 dneh in 8 urah. Na dan mrka je lunu oddaljena od zemlje 354.000 km, ker je tedaj luun najbližja zemlji v tako imenovanem prizemlju ali perigeju. Senca, ki jo daje zemlja v svetovni prostor, je tedaj tudi toliko dolga 345.000 km, da doseže luno. Ker je zemlja velika obla, je tudi senca, ki jo daje zemlja, v razdalji lune, še velika in ima premer 95M km ali tri četrtine premera zemlje oziroma 2.5 krntui premer lune. Kot že omenjeno, kroži luna okrog zemljo po elipsi podobni poli. Ako pride luna na svojem kroženju do točke, da so sonce-zemlja in luna v premi črti. tedaj gre lunina pot običajno nad ali pod zemeljsko senco. V tem primeru vidimo luno kot polno luno ali ščlp. Ako pa luna na svoji krožni poli mora preiti zemeljsko senco, tedaj lahko ijastnne popoln aH delen lunin mrk, odvisno od tega, koliko globoko, nnd ali pod zemeljsko senco zaide luna v senco. Kdaj pa lahko nastane sploh lunin mrki Zemlja kroži okrog sonca po poti, ki se imonuje ekllptika. Luna pa kroži okrog zemlje po poti, ki jc proti rkllpllkl nagnjena 7.» 5' 8', 7. Tnko seka lunina pot ekliptiko na križišču. Le ako je luna od tega križišču oddaljena ne več kot 14°, more nastati lunin mrk in luna gre skozi senco, sicer pa gre luna nad uli pod senco in vidimo samo polno luno. Omenjeno križišče pa se pomika nazaj proti zahodu, zato ni vsak mesce luninega mrka. Ako pomanjšamo velikosti in rnzdnljo zemlje in lune, imaino sledeči model: krogla, velika lm 27 cm, je zemlja, okoli katere kroži luna kot mala kroglica 35 cm ln to v razdalji 35—44 m. Zemlja dajo senco, ker jo sonce obseva. Senca dosega luno, nko gre luna skozi senco, je lunin mrk. Ravno tnko pa dajo tudi luna svojo senco, in nko zemlja pride v to senco, je sončni mrk. Seveda je lunina senca pri sončnih mrkih široka največ 280 km, ko potuje po zemeljski površini. Zato so sončni mrki tako redki, ker so vidni samo v gotovih krajih, pri lem ko se lunini mrki lahko opazujejo istočasno na dveh tretjinah zemeljske površine, kjer je luna takrat sploh nad obzorjem. Sončni mrki so vidni večkrat kot lunini, na tri sončne mrke vidimo samo dva lunina. Okrog popolne sence, ki jo daje zemlja, pa se nahaja pas v stožčevi obliki, polsenea. Pred vsakim luninim mrkom zaide luna najprej v polsenco, istotako se končuje mrk 7. izstopom iz polsenee. Le vajeno oko more poznati polsenco ob mrkih na luui, ker je težko opazi jiva. Ze pred tisočletji so stari Kaldejei znali napove- ■HHT. Bodi da so otroci stari toliko ali follko let, matere si zmeraj želijo, da so njihov fantje ln njih dekleta lepo oblečeni, čeprav se to zaradi vojnih časov ne da gladko doseči, pa ho — zlasti tam. kjer zna mali šivali — Iz marslkake stare obleko nastalo čedno nnvo oblačilo za otroke. Za deklico 10—12 let Je, bodi za tople ali hladne dni, Jaku primerna tako zvana oblekica bolero. Krilo, ki Ima spredaj ln zadaj po dve gubi, se s šestimi gumbi pripne na bluzo. Krilo in bolero je mogoče narediti lz obnošene obleke; treba je 120 do 150 eni volnenega blaga v dvojni širini ln za bluzo 75 fin blaga navadne širine. Tudi zn drugo obleko, ki Je nn sliki zrn-, _ , . . " i ven, lahko vzamemo različne vrsto blaga za dati, kdaj bo kakšen mrk. To svojo skrivnost so ta- 1 oz]i| £ivotck In nabrano krilo. Jako lična le kratni svečeniki in astronomi podedovali iz roda v rod j videti ta obleka, čc je krilo svctlomodro, žl-kot nnjvečjo tajnost. Po stoletnih in stoletnih opazo- ! v",(,k P« >7 Pisanega blaga v rdeče-modrlh-... , ,.,, , . . f rumenih vzorcih — na beli podlagi, Zapest- vanjih neha so prisil na to, da se mrki v gotovih ča- I nlc] ln mau ovratnik so lz belega plkcja. Sedanji astronomi pa lahko vsak mrk, in to zn vsak čas naprej, točno izračunajo: kdaj, kje, koliko časa bo trajal in kako se ho videlo oh mrku. Nedeljski mrk 15. avgusta zvečer bo zanimiv, ker so bo ves mrk lahko opazoval od začetka do konca. Ko bo luna prišla po polnoči v meridijan, bo žo konce mrka. Začetek mrka bo ob 18.59, ko stopi luna v polsenco. V polsencl bo ostala celo uro tor ne bo vidna, ker bo luna tedaj šo pod obzorjem in šo ni vzSla. Takoj nnlo, ko sonco zaide, vzhaja na vzhodu polnn luna. Zo pri vzhnjanju lune se prične mrk. ko ob 19.59 zaide luna v zemeljsko polno seiieo. Mrnčlti se bo pričelo točno v sredini med severnim In vzhodnim roboin lune. Nato so pomika luna čedalje bolj v seuco, mrk na-rašča ter doseže svoj višek ob 21.28. Ob tem času ho luna največ pomrčena, namreč 9 de-sellnk luninega premera. Samo ozek svetal krajček na spodnjem koncu lune, v velikosti ene desetlnke premera bo ostal nepnmrčen. V tem času so bo še toliko zmračilo, da so bodo morebitne sproinembe v barvah v zemeljski senci, ki potuje preko lune, lahko opazovale. Iz polno sence Izstopi luna ob 22.58, in siccr bo zapustila luno nn vzhodnem robu. Skoraj 3 uro bo luna potovala skozi polno zemeljsko senco. SvetlejSa pol-senca pa zapusti luno ob 23.58, ko Je mrk končan. Ob času največjo pomrčine spreminja senca na luui svojo barve od temnorjuve do rdečkaste. To jo odvisno od vremenskega Btauja v zemeljski atmosferi, skozi katero gredo ob Istem čusu sončni žarki. Sončni ž»rkt bodo šli ob 21 skozi ozračje nad Tihim oceanom in Avstralijo tor nad Atlantskim oceanom. Zadnjo popolne lunine mrko so nekateri obsotvatorjl fotografirali. Porabljali so posebno barvno filme (Ag color film), obsevanje jo trajalo od 2 do 3 sekunde. Vso spremembe v barvali so po nuruvl točno posnete. Tudi nnši fotoninaterjl naj poskusijo svojo srečo Dobro kamero z ostro optiko nnj naravnajo na luno ter v četrt uruih presledkih filmujo potek mrka. Aparat naj se nustuvi na »neskončno« ter obseva od 1 do 3 sekund po vsakokratni velikosti inrka. Dobro povečune posnetke ho gotovo rade volje priobčilo uredništvo. Astronomi pa predvsem opazujejo, kako so ujema prorač.unnni čas v poteku mrka z opazovanimi dejstvi, kdaj doseže rob sence, ki se pomika po luni, to ali ono pogorjo nn luni, nakar lahko preračunajo širino zemeljske sence in drugo. Ivan Tornec, Ljubljuna. Bvojfiki Pri človeku so dvojčki razmeroma jako redki. Na 89 normalnih porodov pride po en porod dvojčkov, na 6400 porodov po en porod trojčkov. >Če-tvorčki« pridejo šele na 512.000 navadnih porodov, a petorčki na 41 milijonov normalnih porodov. Kronika nam pripoveduje tudi o sedmorč-kih v mestu Hainelnu krog leta 1000. V spomin tega izrednega dogodka so postavili posebno spo-minsko ploščo. Neka italijanska kronika piše o neki gospej Doroteji, ki je nekoč porodila naenkrat 9, nato pa 11 otrok. Ce je to resnica, seveda ni raziskano. Splošno človeški organizem ni zmožen takih porodov. Trojčki in drugi »mnogoterč-ki« so navadno slabotna bitja in večidel ne živijo dolgo. Odkod zavisijo porodi dvojčkov, 5e ni do-gnano. Brez dvoma imajo tu velik pomen vitamini, pa tudi zemljepisna lega rojstnega kraja ni brez vpliva. Prehrana množic na daljavo V mnogih velikih industrijskih podjetjih so noč in dan zaposleni moški in ženske pri strojih, na mnogih krajih na so velika taborišča inozemskih delavcev. Vse te je treba pre-li runi ti. vendar ni povsod primernih kuhinj, ki bi bile kos tej nalogi. Da ni tudi te množice oskrbeli s prehrano, so ustanovili velikanske kuhinje, ki kuhajo kar nn debelo. Tu vidiš različne najmodernejše priprave in naprave. Vidiš stroj za pranje zelenjave, vidiš celo baterijo kotlov, ki družijo po 600, 800 in 1000 litrov in vidiš stroj za pripravljanje krompirjevih jedil, ki pripravi na dan 20.000 kg krompirja za kuho in pri tem še proizvaja škrob. Posebna priprava za kavo utegne v 5 minutah skuhuti 700 litrov kave. V shrambah za meso je temperatura noč in dan 2 slopinji nnd ničlo, tako da ostane meso zmeraj sveže. Mimo tega imajo te kuhinje tudi svoje preka-jevalnice, posebne shrambe za krompir itd-Povsod je snaga prva zapoved. Sleherni, ki je tu zaposlen, bodi moški ali ženska, mora najprej [iod prho in dobi posebno perilo in oblačilo za delo, ki je zmeraj spravljeno v takem zavodu. Tu deluje obrat noč in dan. Skoraj neprestano se premikajo po tekočem traku toplotne steklenci (Thermos), ki jih naj>olnijo, zapro in pošljejo na kolodvor in jih odvažajo v tiste kraje, kjer vsak dan nn deset tisoče ljudi čaka na topla jedila iz kuhinje >na daljavo«. w P O II E T J E flfl FINSKE!« V Helsinkih, v juliju. — Letos ni finsko poletje prav nič prijazno s tistimi, ki zahtevajo od tega letnega časa toplote, izletov, kopanja in |k)dobne prijetnosti. A jiolja in travniki so si ]>o obilnem junijskem'deževju močno opomogli in obetajo dobro letino. Na področju gozdarstva, trgovine z lesom in splavarstva se je veliko storilo, različne industrije so šle isto pot, kolikor je to mogoče zaradi vojne in jmj-mnnjkanja delavcev. Vse se pripravlja na zimo •Država, podjetja in zasebniki si dova/.ajo drv, ki so tu namesto premoga kot učinkovito orožje spričo zime in drugi sloji prebivalstva Novo iz starega za naše otroke Seveda bomo to obleko sestavile tako, kakršno blago Imamo pač doma na razuolaco. Iz modrega svilenega krila kmečke obleke lahko naredimo dekliško krilo z naramnicami. l)a prihranimo blago, urežriun sem spadajočo bluzo |io kroju kimono tn dodamo rdečo pentljo. Čepico napravimo Iz starega klobuka, ki mu odrežemo krajevee In uporabimo samo oglavje. Oh strani prlšlje-moo klobučevanaste ali svilnato rese. Za fante sešljemo Iz starega suknenega ženskega plašča pričujočo obleko s kratkimi hlačami In prllegajočlm se suknjičem. Pod sukjlčem Jo svetla srajca. Ta obleka jc pri-lična za fante do 10. let. Tako sc d* marsikaj napraviti doma In sleherna mali bo vesela, videč svoje otroke v oblekah, ki jih je sama scšlla, pa so vendarle lepe. Perilo, ki ga uSi ne marajo v Nemčiji so iznašli nov način za preganjanje uši. V prvi svetovni vojni so imeli kaj slabe pripomočke zoper uši, ker življenje uši dotlej še ni bilo zadostno raziskano. \en-dar so bili že takrat spoznali, da so s praškom zoper uši kaj malo dosegli. Temeljito očiščenje uši je moči doseči lo s paro, z vročim zrakom. Tako tudi v tej vojni ravnajo v zavodih, kjer snažijo ušivo obleko. A pri vBeh teh načinih človek vendarle že Ima uši in se jih skuša iznebiti. Kakor poročajo zdaj iz Berlina, se .ie po dolgem raziskovanju posrečilo najti način, ki že vnaprej zabrani, da bi se človek nalezel uši. Kakor v obleke, ki so »culauiziranei ne morejo priti molji, tako zoper uši prepojijo perilo in obleko z neko tekočino, ki je uši ne trpijo. Tekočina, ki je 4 perilo prepojeno z njo, so pri dotiku z na-šim telesom spreminja v paro, ki napolni vse prostore med obleko tn prodira skozi zunanja oblačila. S tem pa se zamori ves mrčes na telesu in v oblačilih. Tisto izpuhovanje učinkuje kakor oklep, ki za dclj čas onomo-goči sleherni dostop uši. «Saj veste, Kent, kaj se je zgodil-". Donald je prišel v Athabasca Landing prej kot jaz, in ko sem dospel jaz, je Barkley bil že mrtev. Slučajno sem na svoji obleki imel krvav madež in radi tega so me aretirali. Kakor vsi drugi je tudi Kedsty mislil, da sem jaz pravi krivec. Jaz sem bil miren; zatrjeval sem sicer svojo nedolžnost, nisem pa hotel povedati ničesar, kar bi moglo spraviti policijo na Donaldovo sled. Ostalo vam je znano. Vi ste tedaj podali napačno priznanje, da bi se obdolžili prijatelju za malenkostno uslugo, ki vam jo |e pred nekaj leti imel priliko napraviti. Isti dan je dospela Marette. Odšla je naravnost h Kedstyju, mu vse povedala, mu pokazala pismeno pričevanje, rekoč, da je original v varnih rokah in da bo uporabljen proti njemu, če bi se njej kaj zgodilo. Tako je dobila popolno oblast nad njim. Kot ceno za molk je zahtevala mojo izpustitev na svobodo in prav v tem trenutku podana vaša izjava mu je dala možnost, da je mogel to storiti. Dobro je torej vedel, da ste lagali, toda žrtvoval je vas, da bi rešil sebe. Marette je ostala v Kedstyjevi hiši čakala Donnldovega prihoda, jaz pa sem ga iskal drugod. Vedela jc, da bo Donald prej ali slej prišel, če bi se mi ne posrečilo najti ga. Nato sc je borila, da bi dosegla tudi vašo rešitev... Ljubila vas je, Kent; vzljubila vas jc že prvi trenutek, ko vas je obiskala v bolnišnici. Tudi vašo izpustitev na svobodo je hotela izsilti, toda Kedsty se je uprl in se boril kot obkoljen tiger. Nato je prišla noč, ko ste bili osvobojeni. Nekaj ur pozneje je prišel Donald h Kedstyjevi hiši. Vstopil je in ga ubil... Ostalo veste. Marette vam je nameraval* vse po- jasniti, toda hotela je, da bi najprej bil Donald na varnem ...« »In vse to je odkril 0'Connor?« »Da. Ni ubogal Kedstyjevega povelja. Na poti v Fort Simpson se je premisli! in se vrnil v Athabasca Landing. Spotoma je srečal mojega brata. Bil je na smrt bolan in zdi se, da se mu je bi! povrnil razum. Predno je umrl, je vse povedal 0'Connorju. Sedaj je resnica znana vsem in vi sle svobodni. Čudno se mi zdi, da niste slišali ničesar ...« Njun pogovor je prekinilo škripanje vrat, ki so se odprla. Vstopila je Anne in na ustnicah ji je trepetal zadovoljen smehljaj. »Marette se že mnogo bolje počuti« — je rekla s prijetnim glasom. — »Pričakuje vas, monsieur. Pridete«?« Kakor v sanjah je šfcl Kent za njo, držrč v rokah svoj dragoceni zavoj, ki mu je bil neobhodno potreben kakor lastna kri. Anne mu je pokazala kam naj gre, nato pa se je vrnila k Mac 'friggeriu, ki se ni vrnil z mesta. Dolgo časa mu je nekaj ljubeznivo razlagala, mu dajala pogum in ga to-ložila. Isti čas se je Marette izvila iz Kantovega objema, ter mu povedala vse, kar je š<2 moral zvedeti To je bila ura njenega zmagoslavja, Njene ustnice so bile zopet rdeče, njena lica pa pokrita z lehno rdcčico. V naročju je držala vsebino za-voia, ki je Kentu tako zelo prirasel k srcu Kadi tega dokaza Kentove ljubezni je bila vesela, kakor da je ves svet njen. Nenadoma si je razpletla lpse in dala Kentu majhen in skrbno zavezan zavitek. »Poglej, Jeems, lasje so mi zopet zrasli na tistem mestu, kjer sem ii )ih listo noč odrezala!« Hicienečen je Keo!: odvil zavilek in našel v njem kito črnih las. »Obdrži jo, če hočeš? — je nadaljeval« — »kajti odrezala sem si jo, ko si me pustil samo v sobi in ko . . si skoro že verjel, da sem jaz ubila Kedstyja. Tu imaš pa drugo kito ...« Izročila mu je drugi zavitek, v katerem je mladenič tudi našel črno kito, podobno prvi. »To je bila last očeta Donalda« — je zašepetala. — »Edino to mu je bilo ostalo od pokojne žene... In tisto noč., ko je Kedsty... umrl...« »Razumem!« — je vzkliknil Kentž — »S to kito je stiskal Donald vrat Kedstyju, dokler ni ta izdihnil. Ti 6i pa hotela, da mislim, ,la gre za kito tvojih las; hotela si rešiti očeta Donalda!« Prikimala je. »Tako je, Jeems! Če bi prišla policija, bi mislila, da sem jaz krivec. Jaz bi tako doigo molčala, da bi bil oče Donald na varnem. Nato bi pokazala drugo kito, kito tvojih las, s čemer bi dokazala svojo nedolžnost. In sedaj.. .« »In |pdaj, drago dekle,« — je navdušeno vzkliknil in objel — »in sedaj je vse popolnoma jasno. Le še eno nama ostane: brž, ko se malo opomore!, pojdeva v Dawson City, kjer bova... verjetno... že našla kakega misijonarja...« Prekinil se je in v njegbvih očeh se je zasvetil radosten blesk. »Nadaljuj, Jeems!« »In postala boš... moja žena... Marette!« »Da, da, Jeems, za vedno, za vedno. Toda, Jeems... — in n;ene roke so se trdno oklenile njegovega vratu — »prav kmalu bo prvi avgust...« »In... Marette?« »In tedaj bo, kot vsako leto, prišel k nam na obisk Annin oče s svojo ženo, torej Annini starši...« »Nc razumem te, Marette, ljubezen moja!« »Annin oče je vendar misijonar, Jeems!« V tem trenutku svoje sreče in svojega zmago-slovja je Kent pogledal skozi okno na gorski vrhunec, ki je kakor stražar-velikan stražil ob vhodu v Dolino. Vrh gore je bil podoben človeški glavi in Kenlu se je zdelo, da je na tej orjaški glavi opazil bežeu, radosten smehljaj. KONEC. se udejstvujejo v smislu mravlje v basni, ki se je odrekla veselju in zabavam poletja in je rajši mislila na bodočnost. Tudi mestno prebivalstvo dela zunaj na deželi in v gozdovih in skuša nadomestiti delo onih številnih moških, ki se bijejo na bojiščih. Bolj odrasla šolska mladina in srednješolsko dijaštvo, kur ga ni na bojiščih, z vnemo izpolnjuje svojo domovinsko dolžnost. Učitelji, profesorji, uradniki, nameščenci prav radi žrtvujejo del svojih počitnic in delajo v gozdu in nn njivah in sodelujejo pri prehrani dežele in prav tako ženske in dekleta. Sploh se pa ženstvo, zlasti tako zvana ženska zveza »I-ota«, boli ko kjer koli drugje udejstvuje pri delu za blagor domovine. Malo jc časa za poletne zabave V tem resnem ljudstvu je knj malo prostora za poletne zabave in razvedrilo, česar je v normalnih časih tuko v obilici v tej severni deželi in česar je to ljudstvo v kratkih sončnih mesecih tudi izredno potrebno, saj ni daleč čas, ko bosta mraz in tema življenje obremenila. Kdor je pa le količkaj mogel, je pa le odšel i/, prestolnice »na deželo«, v kako jioletno hišico na obali ali ob kakem tako čarobnem jezeru. Letos se vsi zatekajo v bližnje krnje Helsinkov, da se utegnejo sleherni čas odpeljati v mesto po opravkih in se zlasti oskrbeti zn čez zimo. Predvsem so pa matere in otroci tisti, ki morejo biti letos na deželi tudi bolj daleč od Helsinkov, v srednji Finski ali celo na poletno lepem severu, ki zdaj ne pozna no-Lene noči. Tako nudijo manjša mesta in drugi kraji navzlic vojni kolikor toliko poletno življenje, lc da sestoji večina letoviščarjev iz žensk in otrok. Avtobuse pa uporabljajo namesto za osebni promet za prevažanje lesa in drv in isto je s parniki po morju in jezerih. Osebni' promet je tudi na železnicah jako omejen in kar je videti jiotnikov, razen žensk in otrok, so le vojaki-dopustniki ali pa peščica ljudi, ki jim je videti, da so si nekaj dni počitnic tako rekoč od ust pritrgali. Sirer pn uživajo tu dobrote poletja zlasti v obliki dolgo zaželene zelenjave, ki jo bodo kmalu sledile jagode, katere so tu prevzele vlogo sadja sploh. Mnogi hodijo nabirat te božje durove in jih prekuhava jo za zimo. Hudi zimi leta 1941 in 1942 sta še vsem preživo v spominu in zato si skušajo na vse načine olajšati bodočo zimo — in v tem znamenju minevajo poletni meseci na Finskem v letu 1943. Nehaj zanimivega iz Nizozemske Čuden lovor jegulj Nedavno se je v Amsterdamu pojavila zjutraj ribičevka iz Volendema, ki jo je vse začelo gledati. To, kar je bilo posebnega na njej, ni bilo toliko n.jenu narodna noša iz Volendema, kot obilnost njenega života. Dozdevalo se je, ko da je prav blizu poroda. Pri zatvornici, kjer potniki prestopijo železniški tir. je postal čuvaj nanjo pozoren, saj ima zmeraj dosti opravka s »črnimi borzijnnci«. Ker ni bil prepričan o njeni naravni životnosti, jo je poklical v stražnico. Ondi je bila preiskana in pod krilom ribičevke so dobili vrečo živih jegulj, ki je njih uvoz v Amsterdam prepovedan po ljudeh, ki niso tozadevni trgovci. Želodec s cigaretnim škatlami V živalskem vrtu v Blijdorpu v Rotierdamu se je pripetilo, dn je na skrivnosten način zbolel največji slon. Ker ni bilo moči dognati vzroka bolezni, je živinozdravnik odredil, naj izpraznijo slonu želodec. Pri tem je prišla na dan velika kepa lepenke, ki je slon ni mogel prebaviti. A kako je prišla ta kepa v slonov želodec? Izkazalo se jc, da so zlikovci dajali slonu cigaretne škatle, ki jih je ta vse požrl. Dobro, dn so bile prazne, sicer bi bil slon že poginil, tako pa je naglo ozdravel. Trije čevljarji za vse mesto Tnko je bilo v mestu Amsterdamu, n ne v sedanjem času, pač pa krog leta 1500. Ob tem času je bilo v mestu že veliko število prebivalcev, ki so bili odvisni zn svojo obutev le od treh čevljarjev. Tnko je bilo določeno po mestnih pravicah, dn smejo biti v mestu le trije usnjarji in trije čevljarji. Seveda so imeli ti trije čevljarji dela čez glavo, saj niso izdelovali obutve le zn moške, ampak tudi za ženske. ki so po navodilih mode večkrat menjavale svoje čevlje. Čevljarskih pomočnikov je bilo seveda več ko troje. A ti se niso smeli osamosvojiti v tem mestu.