Poštnina plačana v gotovini. Št. 24. tinhliana, 1f. iuniia loifc, Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/ll„ telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Narotnlna II IG It rasno: četrtletno I Din, polletno II Din, celoletno 36 Din; u Mi temstto rtten »raerlkei Četrtletno II Din, polletna 24 Oin, celoletno M Diaj Amerik« letno < dolar. — Rndon poštne hranilnice, podrainlee f LJubljani, it. I0.JII. Pijančevanje je usodno zlo Samo z neprestanim hvaljen em, da ima naš mali narod velike vrline, ne bomo nikomur koristili- Potrebno je, da si pogledamo v oči in si odkrito povemo tudi napake. Povejmo si brez prikrivanja, da je naš® pogubno zlo pijančevanje. Dalmacija ima več in močnejša vina kaikor Slovenija, a popivanja v našem pomenu ali obsegu ne poznajo. Isto moramo reči o Italiji. Tudi primcrski del našega naroda se v tem bistveno razlikuje od ostalih Slovencev- Pretepov, pobojev in sploh krvavih Zločinov tam ni v tej množini kakor pri na s. Ali je našim ljudem v krvi, da v pijanosti tako pobesne, da j« za žaljivo besedo brž v reki nož? Zdravniki nam vedo povedati, koliko oklaiiuh vsako nedeljo in praznik zvečer pripeljejo v bolnišnice. Pobojev in ubojev v naši domovini je vsako leto toliko, da nas mora biti greza. Kakor Slovenec mnogokrat dober, tako zna biti sirov, posebno kadar je okajen- Kater ega resničnega rodoljuba ne bole rane lastnega naroda! Ne samo boleti nas mora to hudo zlo, temveč moramo tudi iskati zanj zdravila Narod naš nravnostno dvigniti. Boriti se proti škodljivcem njegovega bla- gostanja, njegove sreče, je sveta borba- K tej berbi so pozvani vsi rodoljubi, brez razlike vsi, ki sami plemenito mislijo in narodu dobro žeto. Borba proti pijančevanju je pri nas posebno težavna zato. ker ie v navzkriž u z gospodarskimi koristmi velikega dela našega prebivalstva. Slovenija prideluje mnogo vina in to vino hoče in mora v denar. S tem dejstvom je treba računati, a vendar je pijančevanje s svojimi groznimi posledicami treba omejevati, pobijati, če ne, nas bo ubilo eno- O vsem tem se bo govorilo na treznostnem zborovanju, ki bo na nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani- Želeti bi pa bilo, da se to zlo obravnava od vseh straini, tudi gospodarske. Naj se na zboru poleg dirugega pretresa vprašanje, kako bi se čim bol: povečalo uživanje grozdja in kako bi se več vina izvozilo, da ga ne bi v Sloveniji vsega doma pridelanega sami popili, ker ga pridelamo preveč. Velik bo uspeh, če bo treznostrao gibanje omejilo uživanje alkohola na tisto mero, da ne bo več očitno zlo naše ožje domovine. še o zavarovanju poljskih Nedavno smo prinesli po razpravi uglednega hrvatskega strokovnjaka članek o le pih uspehih zavarovanja pridelkov proti toči v savski banovini. Te dni pa je priobčil Mačkov »Hrvatski dnevnk« naravnost uničujočo sodbo o učinku obveznega zavarovanja proti toči na Hrvatskem. Ne moremo se spuščati v pravdo ne za eno ne drugo p.at, ker nimamo za enkrat na razpo.ago podrobnih podatkov' o tem važnem vprašanja, pae pa sodimo, da je resnica kakor po nav a-di nekje na sredi. Pri uvedbi vsake novosti najdemo namreč poleg zadovolJnažev tudi nezadovoljneže. poleg 1 udi. ki se z uspehom iin s potrebno veščino oprimejo novosti, tudi nerodneže. ki polomijo še tako lepo zasnovano podjetje. V našdlm prizadevanju, da povemo čtfatel.iem dobre kakor čudi slabe plati pri vsaki zadevi, priobču jemo v naslednjem glavne obtožbe »Hrvatskega dv.evnika« proti obveznemu zavarovanju prdelkov. »Ta vrsta zavarovanja predstavlja odlično zamišljeno delo,« piše omen.eni list, »na osnovi vzaemne pomoči zavarovancev samih. Posebno važna pri tem .,e okolnost, da je zavarovalnima zelo nizka v primeri z osebnimi zavarovalnimi družbami. Vinogradnik prav lahko plača 100 Dan za zavarovanje enega orala vinograda, na katerem pridela 15 do 30 h! vina, saj predstavlja premija vrednost le kakšnih 20 do 50 litrov. Banovinska zavarovalnica v Zagrebu je izplačala v zadnjih treh letih 45 milijonov dinarjev, kar je ogromna vsota za naše razmere. Zardi večje varnosti bi bito to obvezno zavarovane pozavarovati in uvesiti podobno zavarovane za živino kakor tudi proti požaru. proti toči To obvezno zavarovanje pa ni naletelo na takisto soglasno odobravanje pri vseh kme-t.h, saj mnogi naravnost odklanjajo dobrote tega zavarovanja. Kmetje namreč zastopaio mnenje, da je treba vsakemu poedincu prepustiti, da svobodno zavaru e svoje imete ipri zavarovalnici, ki si jo sam izbere. Zavarovalna premija se da tudi pri zasebnih zavarovalnicah znižati na dva načina: 1. tako d se začnejo zavarovalnine izplačevati šele, kadar doseže škoda neko že v naprej pogojeno višino (na primer nad 20 odstotkov), 2. tako da se neha zavarovanje pri nekem najvišjem odstotku (na primer pri 80 odstotkih) in 3. z vezanjem Obeh teh načinov, tako da dobi zavarovanec izplačanih 30 do 70 odstotkov škode. Čeprav je ta premija še. vedno sorazmerno visoka, vendar ve oškodovance, koliko bo dobil zavarovalnine, in se lahko pritoži, če se čuti prikrajšanega. Pri hrvatskih kmetih prevladue mnenje, da tudi najmanjša obvezna premija, ki se prisilno pob;,ra. preveč zad:ra v živo meso zavarovanca, kateremu .pogosto .primanjkuje najpotrebnejšega za življenje. Ugo- var..a.o tudi proti trditvi, da se premije po 100 Din za oral vinograda lahko utrpijo. Pomisliti je treba, da namreč niso vsi vinogradi v istem stanju, ker jih je mnogo mešanih z drugimi pridelki. V letih, kakor sta bili 1933. in 1934., ko je zaradi slabe letine padel pridelek na oralu na nekaj sto litrov, pač ni mogel kmet plačati navidezno malenkostne zavarovalnine, ko še ni zmogel pri nizki vinski ceni sredstev niti za davke in druge stro ške. Da je temu zares tako, glasno prlčaio številni zaostanki v plačevanju premij po vseh občinah. Poslovan e zavoda je drago in zelo.zamotano, tako da morajo občine namestiti nove uradnike za upravljanje zavarovalnih poslov. Pri 600 hrvatskih občinah znaša tako prirastek Občinskega osebja nad 1000, kar povzroča tudi povečanje števila uradni-štfva pri višjih oblastvih. To novo breme morajo seveda nosit: že tako preobremenjena kmečka gospodarstva. Zgoraj omenjenih 45 milijonov dinar.ev, ki so bili izplačani za škodo, je samo na videz vel ka vsota. Ce pa pomislimo. da je bila izplačana v treh letih med dva milijona kmetov, moramo podvomiti, da bi bila to posebna pomoč ali odškodnina. Znani so n.aim primeri, ko so dobivali oškodovanci le po nekaj par ali dinarjev zavarovalnine za potolČEne pridelke, za prijavo škode, komisijo in izplačilo so pa izgubili :po štiri dni. V občini Mačah so dobili lani nekateri kmetje po 25 par odškodnine. Zato ni čuduo, da so kmetje tudi proti zamišljenemu obveznemu zavarovanju živine, in smatrajo, da bi biLo za koristi živinoreje boljše, če bi vlada podprla iin razširila živi-nozdravnško visoko šolo v Zagrebu. Glede zamišljenega obveznega požarnega zavarovanja pa prevladuje pri kmetih mišljenje, da zadošča gasilska organizacija v polni meri za obstoječe .potrebe, zaradi česar bi požarno zavarovanje ne imelo za kmečka gospodarske posebne korsti«. Gornji članek ie prav zanimiv v več ozir rth. Prav otipljivo se namreč zavzema čian-kar za zasebnne zavarovalne družbe, pri tam pa pozabl.a, da bi v slabih letih kmetje, še težavnejše plačevali nim mnogo višje premije. Ves članek preveva demagogija, češ: Kdo bo kmeta silil h katerikoli reči; kmet mora svobodno odločati o vseh ukrep h. Prav zanimiva je tudi trditev, da je prejelo v treh letih v savski banovini dva milijona kmetov odškodnino za škodo po toč;. V vseli državi imamo namreč nekaj manj kakor štiri milijone kmetijskih obratov in je gornja številka za savsko banovino zelo visoka, posebno če pomislimo, da ni mogoče, da bi v treh letih bila prrzadejana v eni sami banovini polovica kmetov od toče. Pisanje »Hrvatskega dnevnika« o vplivu gasilskih čet na zavarovane proti požaru pa ni več resno. Kmetijska družba je dala ©irašun svojega deta V dvorani Delavske zbornice v Ljublian je bi! predzadnjo sredo občni zbor Kmetijske družbe, ki se je bila pred 'eti preosnovala v zadrugo. Predsednik g. Oton Detela je v svojem predsedniškem poročilu opozarjal, da je Kmetijska družba razširila svoje delovno področje zlasti na vnovčenie kmetijskih .pridelkov. kar je eno najvažnejših vprašanj naše Kmel|:ske politike. Zatem je očrtal ovire, ki onemogočajo, odnosno otežujejo izvoz kmetijskih pridelkov. Podrobno pos.ovno poročilo je podal ravnatelj družbe g. inž. Bogdan Eerlinc. Opozoril je, da je družba poteg drugega še vedno vršila tudi posle stanovskega zastopstva kmečkega stanu, ker še nimamo kmetijskih zbornic. Bavila se je zato z neštetimi perečimi kmečk.mi vprašanji in stavila primerne predloge (glede obdavčenja, kmečke zaščite in drugega). Število podružnic -je ostalo v preteklem letu neizpremenjemo, povečalo pa ' se je število članov, tako da jih ie bilo ob koncu preteklega leta 10.653. Obširno je govoril g. ravnatelj o izvažanju kmetskih pr -delkov, pri čemer je bilo treba obvladati številne težkoče. Nazadovali so posli družbe kot dobaviteVice kmetijskih potrebščin. Kupna moč kmeta se je namreč še dalje znižala, o čemer najbolj priča nazadovanje oddaje umetnih gnojil. Pred šestimi leti je družbi oddala članom še šest in po! milijona kilogramov raznih gnojil, vsa naslednja leta pa je ta količina bolj in bolj padala, tako da je v lanskem letu dosegla komaj še mijijon kilogramov. Podobno je z ostalimi dobavami družbe članom. Kupčijsko poslovanje Kme- tijske družbe v preteklem letu izkazuje 275 m.l.jcnov dinarjev prometa (za 111 milijonov več kaKor v ietu 1934.) Promet se je dvignil ta ko p tii osreuiij'1 oružoi kakor pri podružnicah in družbinih skladišč h. iajnik družoe g. jauiko Bukovec je prečital poroči.o o rednem zakonitem pregledu, družbi izvrš la Zveza slovenskih se ki ga je zadrug. Kaztfila s« je nato obširna razprava o delovanju družbe. Odposlancem sta odgovarjala predsednik g. Detela in ravnatelj g. Fer-hnc. Po končani razpravi je b.ia z vel ko večno sprejeta razrešnica upravnemu odboru. Ko se je na zahtevo nekaterih odposlancev glasovanje ponovilo in se je izvršilo poimensko, se Je pokazalo, da so glasovali za raz-rešnico 204, proti eden, a 43 odposlancev se je vzdržalo glasovana. Na predlog narodnega poslanca g. Mrav-ljeta je bila z vzklikom izvoljena uprava družbe za prihodnja tri leta. Z nekaterimi izjemami sta bila izvoljena glavni odbor in nadzorstvo v dosedanji sestavi. Zatem so bile sprejete še resolucije, nanaša.oče se na pereče kmetijske zahteve. Deset let dela Vinarskega društva Zaslužno Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru, v katerem je včlanjena večina slovensk h vinogradnikov, je v soboto in nedeljo praznovalo lGletnico obstoja v lepih Brežicah. V soboto popoldne je bil v Narodnem domu deseti občn zbor, ki ga ie otvoril predsednik g. Lovro Petovar iz Ivani-kovcev in po uvodnih pozdravih podal letno poročilo, iz katerega je povzeti, da je bilo vse delo odbora usmerjeno v izboljšanje težavnega stanja naših vinogradnikov. Smiselno vinogradniško gospodarstvo, zatiranje sa-morodnic, vprašanje trošarine, vprašanje kmetijskih zborn e in druge zadeve, ki se tičejo vinogradnikov, so bile glavna briga društva v teku vsega leta. Društvo ima 15 podružnic z 2925 člani. Podružnice delujejo v vseh znamenite § h vinorodnih okoliših. Temeljto poročilo tajnika višjega kletar- skega nadzornika v p. g. Josipa Zabavnika je pokazalo notranje delovati e društva in težavne gospodarske razmere našega vinogradništva. Odposlanci so živahno posedali v razpravo, na podlagi katere je bila pr.pravljena resolucija za shod. Pri 'volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor: predsednk Lovro Petovar veleposestnik, lvarikovci; podpredsed nik Ivan Janžekovič, narodni poslanec, Ko-šaki; odborniki: Josip Iljaš, posestn.k, Bizeij-sko; Aribrož Gabrijel, sreski kmetijski referent, Krško; Klotar Bouvier, vinogradnik .n tovarnar, Gornja Radgona; Karel Korath. posestnik, Gornja Radgona; Bučar Leopold, posestnik, Kostanjevica; Pečnik Franc, vinogradnik, Bizeljsko; Trojak Stanislav, posestnik, Gornja Radgona; Serbinek Ivan, posestnik, Sv. Kungota; Sega Anton, ravnatelj v p., Ptuj; Brumen Franc ml., posestnik, Ljutomer; Lipovec Ignac, posestnik, Ljutomer; Zabavnik Josip, višji inšpektor v p.. Maribor. V nedeljo zjutraj pa se je začel osmi vinarski shod, ki ga je otvoril g. Lovro Petovar. Po pozdravnih nagovorih banovega zastopnika brežiškega sreskega načelnika ?. Poklukarja, krškega sreskega podil ačelnika g. dr. Tomšiča, brežškega podžupana g. Poljanska. narodn h poslancev gg. dr. Vebkta in Brenčiča in zastopnika banovinskega kmetijskega oddelka g. inž. Gorjupa so sledila izčrpna poročila o važnosifi selekcile v vinogradništvu. o kupčiji z vinom, o gno enju vinogradov in o vinogradniških razmerah na B'ze'jskem. Shod je tudi spreiel obširno resolucijo. ki se pošbe na odločilna mesta- Po shodu je župan g. Ivan Urek iz Globokega pri Brežicah z nagovorom odprl prvo vinsko razstavo v Brežicah. Razstava je imela 240 bizeliskh in svetokriških od,rčnih 1 vinskih vzorcev. Zda! fe čas zeleno cepljenje trt Srno v letnem času, ko lahko izvršujemo cepljenie trt v zeleno. Za uspešno zeleno cepljenje morata biti stržena od podloge (ame-r ske trte) in od cepiča še zelena ali pa vsaj še napol zelena in sočna. Cepljenje se vrši takole: Cepič žlahtne trte spojimo s podlogo med členki ali na členkih Najprej očistimo in pripravimo podlogo, bodisi divjo amer.ško trto aili tudi ameriško samorodnico, jo prirežemo v primerni višini gladko s č'stim. ostrim nožem napošev in takoj nato še cepič, ki mn- DOMA 29 Toda gospod Vulfran menda nj ničesar ve^ slliišal. Onemoglo je omahnil v svoj naslanjač in glava se inu je povesila na prsi. Bil je kakor mrlič. Perina, ki je bila vsa zme> dena in ni vedela, kai se ž njo godi, je pridušeno kriknila. Iznenada pa ie starec dvignil glavo in po licu so mu polzele debele solze. Potem je pritisnil na stikalo, ki ie vezalo njegovo pisarno z ravnateljem in obema nečakoma. Zvonec je zazvonil tako rezko, da so vsi triie v trenutku prihiteli v kabinet. »Ali ste vi tu?« je vprašal tovarnar. »Ta-louel. Teodor in Kazimir?« Vsi trije so se hkratu oglasHi. »Dobil sem snoročilo o smirti svojega sina,« je mrtvo odvrnil slepi tovarnar. »Nedvom« no je resnično. Talouel, ukažite v vseh tovarnah, na.i taikoj nehajo delati. Na zidove nabite naznanilo, da bomo šele poiutrišn'em spet delali, jutri pa bodo zadiišnice v vseli bližnjih cerkvah.« »Stric!« sta vzkliknila oba nečaka v en glas. On pa ie žalostno odvrnil: »Pustita me zdaj samega. Potreben sein miru«. # Vs;; navzoči so šli, samo Perina je ostala pri njem. »Avrelija. aili si tu?« je vprašal tovarnar čez nekaj časa. Odgovorila je- z grenkim stokom. . »Zdai ooideva v grad«, ji je tiho dejal. Kakor vseiej Je oprl desnico ob Pennmo ramo, in tako s.ta ša se podili po dvorišč h. Ali ni misli! rti nihče k zadušnici? Prepr čana je bila. da v cerkvi ne bo več dobila praznega kotička, todi presenečena ie morala ugotoviti, da niti klopi niso bile vse polne. Pod komm so cede.'j sorodniki, dobavitelji in uradniki. — toda vrste delav- f pere ^ perilo bleščeče L belo a Saj {e pa tudi bilo oprano s Schichtovim terpentinovim milom, ki odpravi iz perila temeljito in prizanesljivo vso nesnago in ga na-^ pravi lepo be- lega. ... in za namakanje Ženska hvala cev iz tovarn so bile zelo redke. In to na dan, ki bi bil utegnil postati usoden za nje . vse . . . Drugače je sedla Perina k slepemu tovarnarju, to pot pa se mu ni upala približati. Sedla je k Rozalija, ki jie klečala vsa objokana zraven svoje stare matere, nekdanje Kd-mundove dojilje. »Oh, ubogi moi Edmund«, je jadikovaJa starka vsa obupana. »Kakšna nesreča! Kako jo bo prenesel gospod Vulfran?« Maša, ki se je prav tedaj pričela, je prihranila Perini mučne odgovore. Niti starka niti njena vnukinja se med vso mašo nista več obrnili nanjo s kakšno besedo. Ko je Perina zapuščala cerkev, je srečala svojo učiteljico, ki je bila prav tako v skrbeh, kaj bo s slepim tovarnarjem. Vsa ža lostna ii je Perina povedala, da ga že od rni-nilega večera ni več videla. »Ali pojdeš zdaj v grad?« jo je vprašala gospodična Lepotičnikova. »Da, seveda.« »Potem imava pa do šole skupno pot«, je rekla učiteljica. Perina bi bila najrajši šla sama, toda ni se mogla izgovoriti. Tako se je morala spustiti v pogovor s svojo učiteljico. »Ali veste, na kaj sem mislila, ko sem videla od daleč gospoda Vulfrana?« je dejala učiteljica. »Takrat, ko je vstal, sedel in potem pokleknil. Takrat sem mislila, da je morda prvič v življenju zanj dobro, da je slep«. »Zakaj?« »Ker ni mogel videti, kako prazna je bila cerkev. Se huje bi bil občutil svojo nesrečo, če bi bil videl, da se delavci, ki jim on neže kruh, zanjo ne zmenijo«. »Da, res jih ni bilo prav mnogo . . .« »Saj je zato bolje, da jih ni videl.« »Ali ste mar prepričan, da on tega vzlic svo. ji slepoti ni opazil? Saj je moral slišati kričanje na cesti in grozljivi molk praznote v cerkvi. Poznam ga in vem, da odkrije marsikaj tudi s sluhom.« »Ce je res kaj čutili, je zanj še huje. Tega ponižanja ubogi mož res ni zaslužil.« Umolknila Je, kakor bi bila hotela nekaj zamoičati, toda ker ni bila vajena prikrivati tega, kar je mislila, je naposled rekla: »In to bi bil tudi nauk zanj, prav resen nauk, kajti, dragi otrok, — mi ljudje ne smemo misliti, da se bodo drugi brigali za naše trpljenje in našo žalost, če se mi ne bomo za njihovo. In kolikor spoštujem gospoda Vulfrana«, je dodala nekoliko tiše, »moram vendar reči, da se on ni nikoli preveč zanimal za križe in težave tistih, ki so bili od njega odvisni. Pravičen ie s svojimi delavci, daje jim to, kar misli, da jim je dolžan dati. — toda to je tudi vse. Sama pravičnost pa na svetu ni dovolj. Kako je žalostno, da gospod u-du Vulfranu ni prišlo nikoli na misel, da bi bil tudi lahko oče svojim delavcem. Nikoli se ni brigal za nič drugega kakor za svoja podjetja in za svoje velike načrte. Ko'iko dobrega bi bil lahko storil, če bi bil notel . . . In če bi bi! svojim delavcem pokazal le nekoliko srca, če bi jim bil le tu in tam pomagal. danes cerkev ne bi bla tako prazna«. To ie bilo res, toda Perina je tako hudo občutila tovarna rievo žalost, da ni znava ceniti teh besed. Še celo užalile so jo. "ep-a v je imela drugače svojo dobro učiteljico zelo rada. Zato se je tudi tako hitro od nje poslovila, ko sta prišli do šole. »Z mano pojdi«, jo je povabila gospodična Lepotičnikova. »Malo bova skupaij južinaii«. Učiteljica ie slutila, da Perina ne bo mogla jesti s sorodniki, ampak da jo bodo najbrž odrinili kam v kot. Toda Perina ni sprejela njenega prijaznega vabila. »Ne, hvala«, ie rekla. »Iti moram domov. Gospod Vulfran bi me utegnil potrebovati«. »No, pa pojdi, če ne gre drugače«. Ko je Perina prišla v grad, je videla, da je tovarnar prav nič ne potrebuje, da, niti ne misli nanjo. Kajti Boštjan, ki ga je srečala na stopnicah, ji je povedal, da se je gosoad Vulfran zaklenil v svoj kabinet in da ne pusti nikogar k sebi. »In rekel je celo, da ne bo kosil z družl-no i, je še dodal. »Ali bo mar družina ostala kar v gradu?« je vzkliknila Perina. »Ne. Saj si to lahko mislite! Po užini odpotujejo vsi. Mislim, da se niti poslovil ne bo od njih. O. strašno potlačen je! Kai bo z njim? Sam Bog naj nam pomaga!« »Kaj pa morem pomagati?« je žalostno vzkliknila Perina. »O. dosti lahko storite«, je odvrnil sluga. »Gospod Vulfran vam zaupa in rad vas ima«. »Rad me ima?« »Da. Dobro vem, kaj govorim. Lahko mi verjamete.« Kakor ie Boštjan mislil, tako se ie tudi zgodilo. Sorodniki so odpotovali. Perina ie do večera ostala v svoii sobi. ne da bi bila videla tovarnarja. Šele preden je šla spat, jI je prišel povedat Boštjan, naj bo zjutraj pri- ra biti iste debelosti kakor podloga, spojimo obe prirezani .plošči in ju takoj pritrdimo skupaj s posebnim, za tako cepljenje prirejenim gumijastim trakcem. Ko cepič prireže-mo, mu pustimo navadno le eno oko, da hitreje in močneje odžene. Po končani obvezi ali tudi poprej odtrgamo na podlogi vse stranske izlistke in oslepimo vsa očesa, da gre ves razpoložljivi sok v cepič, ki začne, če se je prijel, že čez nekai dni poganjati in napravi do jeseni lahko dolg pogapiek. Uporabiti moramo le kratke cepiče dobro rodečih žlahtnih trt in po možnosti sproti narezanih. Pozneje moramo na podlogi ponovno odstraniti vse nove poganke 'n stranske izrastke, ki "jemljejo cepiču hrano. Gumijasta vez se pa ne odstrani, ker sama od sebe počasi razpoka in odpade, ko se cepljeno mesto zarase. Potrebno ie le ponovno škropljenje proti peronospori in primerno privezovane cepiča, da se po naključju ne odlomi. Tak cepič naslednje leto že lepo obrodi, če ie trta količkaj krepka in zdrava. Ob močno solnčnih urah se tako cepljene ne sme opravljati. Naibolie ie cepiti v zeleno ob oblačnem vremenu, odnosno proti večeru. če ni preveč hladno in vetrovno. Politični pregled Važen dogodek zadnjih dni je bil sestanek državnih poglavarjev Male an-tante. v Bukarešti- Rumunski kralj Karol II- jugoslovanski knez namestnik Pavle in češkoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš so se razgovarjali o važnih političnih vprašanjih, ki se tičejo vseh treh zavezniških držav. Razgovori so potekali v popolnem soglasju, kar je znamenje, da je Mala antanta danes čvrsta in enotna, bolj kakor kdaj prej. Po vesteh francoskega časopisja so bil sklenjeni tajni dogovori med Italijo in Nemčijo Za primer, da končno zapusti Društva narodov, je Italija pripravila sklenitev nenapa. dailne pogodbe z Nemčijo. Zapustila pa bo Italija Društvo narodov, če se bodo sankci. je proti Italiji nadaljevale, odnosno če skup. fečina Društva narodov ne bo rešila itailijan-sko-abesinskega sipora v prid Italiji. Mussoli-md je določil 30- junij za skrajni rok- do katerega namerava potrpeti. Kakor kaže, se glasovi proti sankcijam zmerom bolj množe, zato menda ne bo prišlo do popolne odtujitve Italije od Društva narodov- Po francoskih Vesteh je celo Anglija pripravljena žrtvovati Abesinijo, zahteva pa zato strogo preosnovo Društva narodv v tam smislu, da bi v bodoče ne mogla nobena država več na lastno pest urejati tako važnih vprašanj, kakor je bilo abesinsko. Kakor je že bilo po izidu državnozborskih volitev pričakovati, je novo francosko vlado sestavil so. cialistieni vodja Leon Blum Nova vlada se je poslanski zbornici predstavila v soboto in je ministrski predsednik Blum prečrtal vladno objavo, ki obljublja ulkrepe v poživljenje gospodarske delovnosti. Debata se je končala z veliko zmago vlade, ki ji je zbornica s 410 proti 205 glasovom izrekla zaupnico. Za vlado je glasovalo tudi več opozicijskih poslancev- Na Španskem se ne morejo pomiriti in { je prišlo zadnje dni do hudih levičar skih izgredov- V Seviili so levičarji navalili na jetnišnico in ubili ravnatelja. V Samtandru je bil nevarno ranjen ravnatelj velikega socialističnega lista. Atentatorji so bili na begu ubiti-Dalje so komunisti navalili na neko velepo-sestvo. Razvila se je bitka, v teku katere je bil en delavec ubit, dva pa ranjena- V Ma-lagi so odvedli nekega katoliškega duhovnika. Ko so prejeli odkupnino, so ga ranili in nato izpustili- Pokrajinski svet kitajskih južmozapadnih pokrajin je po vesteh iz Honkonga sklenil napovedati vojno Japonski Vojska pokrajin Veng Sija ter Veng Tunga se pripravlja na pohod proti severni Kitajski, da si pribori nazaj izgubljeno ozemlje. Splošno se misli, da se nankinška vlada ne bo protivila poveljnikom južnozapadne vojske, ko bo korakala preko njenega Področja- Japonci so že poskrbeli za proti ukrepe, tako da je kmalu pričakovati začetka sovražnosti. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: volom I. vrste 4 do 4.50, II. 3.50 do 4, III. 3 do 3.50, kravam debelim 3 do 4, klobasaricam 2 do 3, teletom 5 do 7 Din. Prasci za rejo so bili po 110 do 120 Din za rilec. SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile nastopne cene: prascem, 5 do 6 tednov starim, 60 do 90, 7 do 8 tednov 100 do 120, 3 do 4 mesece 135 do 200, 5 do 7 mesecev 200 do 300, 8 do 10 mesecev 320 do 460, eno leto 500 do 820 Din za rilec- En kilogram žive teže je bil po 6 do 6.50, mrtve teže Pa po 7.50 do 9 Din- VINO. Gene so ostale pri vinogradnikih neizpremen.ene, namreč po 3 do 3.75 Din za običajna, 4 do 5 Din pa za boljša namizna in delno tudi sortirana rdeča in bela vina. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.80 do 29.95 dinarjev; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 220.62 do 222.67 dinarjev.; 1 ameriški dolar. za 43.76 do 44.12 Din; 100 francoskih frankov za 290.25 do 291.69 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 182.20 do 183.30 dinarjev. Vojna Škoda se je trgovala po 358 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 81.50 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem klirin-gu po 9 Din in nemški klirinški čeki po 13.95 dinarjev. Sejmi 14. junija: Ljutomer; 15. »unija: Dob pri Domžalah, Dravograd, Kočevje, Kostrivnica, Mozirje, Nedeljiščc v Medmurju, Oplotnica, Planina pri Sevnici, Semič, Št. Vid pri Stični, Dobrovnik, Litija, Nova cerkev; 16. junija: Dolnja Lendava, Prosenjakovci, Kotredež, Št. Vid na Blokah; 17. junija: št. Vid pri Grobelnem; 18: junija: Dokležovje, Dole pri Litiji, Loka pri Zidanem mostu. 20. junija: Žirovnica (za živino), Mokronog, Poljčane. Drobne vesti = Začasno ustavljena zamenjava starih bankovcev po 1000 Din- Kakor znano je starim bankovcem po 1000 Din (z dotiskano rozeto; izdaja 30.novembra L 1920) Potekel rok zamenjave pri Narodni banki 4. maja. Pozneje je finančno ministrstvo objavilo, da poleg glavne državne blagajne tudi vse davčne uprave zamenjujejo te bankovce, ker pravica do zamenjave ne zastari. Potrebno jo le, da lastnik bankovcev sestavi seznam bankovcev po seriji in številki, da seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in da napiše svoj naslov. Zamenjava ni podvržena taksi. Teh bankovcev je še vedno precej med ljudmi in jih dnevno prinašajo v zamenjavo davčnim upravam. Poslednje dni je bilo pri strankah Precej vznemirjenja, ker so davčne uprave začasno ustavile nadaljnjo zamenjavo- Z odločilnega mesta so sporočili, da so davčne uprave dobile nalog, naj začasno ustavijo zamenjavo, dokler ne dobe oiovih navodil. Ta nova navodila bodo v prihodnjih dneh dostavljena vsem davčnim upravam, ki bodo potem nadaljevale zamenjavo. Po novih navodilih bodo morale davčne uprave poslati predložene stare bankovce Narodni banki v Ljubljani, ki jih bo preizkusila glede pristno, sti in jih bo potem vrnila davčnim upravam. Šele potem bodo davčne uprave spet vršile zamenjavo- = 16. ljubljanski velesejem se je zaključil v ponedeljek zvečer. V primeri z velesejmi prejšnjih let je letošnji velesejem kazal zna. ke gospodarskega oživljenja, kar priča dejstvo, da razstavni prostor ni mogel sprejeti vseh tvrdk, ki so želele razstaviti. Razstav, ljalcev je bilo 700, od teh 204 iz tujine- Velesejem je obiskalo nad 90.000 oseb, od teh 18% kupcev in resnih zanimancev. Kupci so bih skoro iz vseh banovin naše države- Prihodnji jesenski velesejem bo od 29. avgusta do 9. septembra. Posebnost tega velesejma bo prva vsedržavna razstava lesnega gospodarstva. pravljena kakor vsak delavnik, ker jo bo gospodar potreboval. »Spet se misli oprijeti dela,« ji je rekel. »Sam Bog ve, ali ga bo zmogel. Preveč porrt se mi zdi. Sicer pa mu bo delo najboljša uteha, ker ga je bil vse življenje vajen«. Drugo jutro je ob določeni uri počakala gospoda Vulfrana v veliki sobani poleg veže. Ko je stopil iz svoje sobe, ga je vodil pod pazduho Boštjan, ki je z nemo kretnjo povedal Perini, da je tovarnar zelo slab. »Ali je Avrelija tu?« je tedaj vprašal slepec z izpremenjenim glasom, ki je bil podoben otroškemu. Pohitela mu je naproti. »Da, tu sem, gospod.« »Povedi me do voza!« ji je suho reketl. Rada bi ga bila kaj vprašala ali pa ga skušala tolažiti, toda ni se upala. Ko je sedel na voz, je pobesil glavo in ni rekel niti besedice. Pred pisarno ga je že čakal Talouel m mu pomogal zlesti z voza. »Sodim, da je vase zdravje že nekoliko boljše.« mu je rekel, ko ni našal nobene pametnejše besede. »Upam, da se že bolje počutite . . . « »Nič bolje se ne počutim,« je mrtvo odvrnil starec. »Samo zato sem prišel, ker sem moral priti zaradi dela.« »Prav to sem vam mislil reči . . . « Tovarnar pa ga ni več poslušal. Poklical je Perino k sebi in ji velel, naj ga odvede v pisarno. Potem je začel reševati dopise, ki se iih je bilo v zadnjih dveh dnevih obillo nabralo. Urediti je bilo treba neko zelo važno vprašanje. Ooločiti se je bilo treba, ali naj tvrdka proda velikanske zaloge Jute, ki jih je imela na Angleškem in v Indiji, in obdrži za predelovanje samo toliko surovin, kolikor jih za nekaj časa nujno potrebuje, ali pa na; kupi še nove zaloge. Izkratka: bilo se je treba odločiti, ali naj špekulira na porast ali pa na padec cen. Navadno so reševali taka vprašanja tako, da je moral vsakdo povedati svoje mnenje, tovarnar pa je nato po svoji preudarnosti odločil. Tudi ta dan se je tako začelo. Vsi so povedali svoje mnenje o prodaji ali novem nakupu. Samo Talouel je bil v dvomu, kaj na; reče. »Še nikoli nisem bil v taki zadregi kakor danes,« je rekel. »Res je precej tehtnih vzrokov za nakup, toda nekaj jih je tudi za prodajo.« Resnico je priznal, ko je govoril o svoji zadregi. Navadno se je namreč videlo na tovarnarjevem obrazu že naprej, za kaj se ogreva, to pot pa ie starec strmel v tla in na njegovem obrazu ni bilo mogoče razbrati, kaj misli. Ker se je bal reči nasprotno, kar morda tovarnar namerava, ni maral priti z besedo na dan. Za Talouelom sta povedala svoje mnenje še dva uradnika, potem pa bi se bil moral gospod Vulfran odločiti. Vsi so strmeli van'. Naposled je dvignil roko in izpnegovoril: »Priznati vam moram, da se še nisem mogel odlločitil« Kako so se vsi presenečeno spogledali. Kako? Tako daleč je že? Prvič, kar so ga poznali, je pokazal ne- odločnost, on, ki je bil drugače tako hladen računar, takšen gospodar svoje volje. In pogledi, ki so se še prav iskali, so se začeli drug drugemu ogibati. Pri nekaterih je bilo to iz sočutja, pri Teodorju, Kazimir-ju in Talouelu pa iz strahu, da se ne bi izdali. Potem je tovarnar Še dejal: »Saj se ne mudi tako zeio. Videli bomo še.« Potem so vsi Šli, ne da bi bili izpregovo-rili kakšno besedo, ne da bi si bili razode-li svoje misli. Tovarnar je ostal sam s Perino, toda vse je kazalo, da miti ne ve, da je ona v njegovi bližini. Se zmerom je bil ves strt in pobit. Cas je mineval, pa se niti zganil ni. Perina ga ie že pogosto videla ob. oknu, ko ip strmel v daljave, ki jih ni mogel videti, toda še nikoli ni bil pogiled nanj tako žalosten, tako sočutja vreden. O, dobro je vedela, na kaj je mislil: na svojega ubogega sina. ki mu ga je bil vzel svet. In potem je še slišala kako je iznenada nekajkrat zastokal: »Editnund . . . Moj Edmund . . . « Drugače ie z okna lahko prisluškoval vrvenju v tovarnah, zdaj pa se ;e Perini zdelo, da ne more sVšati ničesar. Tako mir no. negibno je sedel v svoijem naslanjaču. Kakor kip je bil . . . Iznenada pa je skrili obraz v dlaneh. Misleč. da je sam. je zaihtel in vzkliknil ves obupan, nesrečen: »Moi Bog. moi Bog. zakai si me zapustil! Kai sem.ti storil, da me tako hudo teneš?« = Odlog plačil Zadružne zveze v Ljubljani Ministrski svet je na nedavni seji sklenil, da se Zadružni zvezi, r. z. z o. z. v Ljubljani, na njeno prošnjo odobri odlog plačJ za šest let, računajoč od 23. maja letos dalje. Odlog velja za njene dolgove, nastale do 30. junija 1934. Obrestna mera za stare hranilne vloge in vlogie v tekočem računu se odreja na 2.5 odstotka od 30. junija 1. 1934. do 31, decembra 1. 1935, od L januarja letos dalje pa na 2 odstotka. - Prisilno zmanjšanje obsega hmeljišč na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so s po sebnim zakonom določili obseg hmeljišč, da tako preprečijo nadpridelek. Mnogi hmeljarji pa so kljub temu nadalje povečali nasade. Pred tedni pa je izdala vlada poziv, naj skrčijo hmeljarji svoje nasade na postavno dovoljeno mero do konca maja. Po tem roku bodo brezposelni prisilno izkopali pod orož-niškim nadzorstvom hmeljnike. = Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se začne novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetijah. Lastnoročno pisane prošnje, koikovatie s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovdnske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozne.e do 15. avgusta. Prošnji je priložim: krstni list. domovnioo, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti pri ornih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci nai prosijo za podporo še sreski kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkaz lo o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v ŠOlo napravijo učenci kratek sprejemni izpilt iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu preišče njih zdravstveno stanje šolski zdravnik. = Banovinska kmetijska šola pri Sv. Juriju pri Celju začne 15- septembra novo šolsko leto, ki bo trajalo 11 in pol meseca. Prošnje za sprejem, naslovljene na upravo šole, je Poslati do 1. avgusta. Prošnji, kolkovani s 5 Din, je Priložiti: domovnico, krstni list, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo staršev, kolkovnno z 2 Din, da bodo krili strešice šolanja, kolikor nanje odpadejo. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. Prosilci morajo biti du. ševno in telesno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari. V svoji prošnji se morajo obvezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnost; in se podredili zavo-dovim predpisom. Oskrbovalnima znaša mesečno 300 Din. K tej prispeva banska uprava primeren znesek- Sprejeti bodo le kmečki sinovi, za katere je pričakovati, da bodo ostali na kmetijah gospodarji. Zato bo banska uprava od onih, kj potem stopijo v službe, zahtevala povrnitev dobljenih podpor. Starši, odnosno varuhi sprejetih gojencev se morajo pismeno obvezati, da bodo v tem Primeru vrnili banovinski prispevek. DOPISI GORENJI LOGATEC. Hiša našega župana Frica Puppisa je imela 23. maja izreden družinski praznik. Prva potomca sinko in hčerka sta bila ta dan pri birmi in iskreno ljubljena tetka Marija Vavrovska je slavila 90-letnico svojega življenja, za to izredno starost še čila na telesu in duhu. Jubilantka je ne le že po umrlem možu, kar pove že priimek, ampak po rodu Čehinja. Biva že 47 le* med nami, ko se je kot vdova preselila k svoji že tudi umrli sestri Leonovi, materi Puppisove družine, ter bila tej pri gospodinjstvu v veliko oporo. Se vrsto let! Tovorniki Vinske kupčije v bizeljskih krajih — Šega-ve prigoe — En dan v družbi štajerskih tovornikov. Tovorniki pa pridejo bogati, ko so ti zlatov našteli, konjičev iskrih par odpelje vino po cesti tja beli ... Aškerc. Tovorniki so v vinskih krajih visoko spoštovani in najbolj cenjeni gostje. Pridejo veseli in žejni, pretočijo vino v sode, pri dobrem kosilu gospodarju denar na roko odštejejo in potem odpeljejo. Le žal, da so tako redki. Ena sama tožba gre po vinskih kraljih okrog: da je tovornikov premalo. Kak je lanskj pridelek, morda par let ne bo enakega! Po štiri do pet dinarčkov ga ponujajo vinogradniki, toda kupci se vrstijo le počasi. Matej Budin pa ima srečo. Sam je gospodar na Gabrovju, štirje vinogradi se mu kažejo prijazni, če se le vstopi pod oreh pred svojo lepo kmečko hišo. Dva ležita nad globe 1 jo na desno roko, dva tamle nad Za-pečjem. Svojih dvesto veder belca in črnine je lani spravil v svoje štiri ogromne sode v gorci. Pobotan je z oštirjem Skovirjem, da mu vsako leto odvzame večino pridelka. Dejali so zadnjič na praznik, naj pojdem poleg, drugi dan da bomo vozili. »Furenga« pravijo temu v bizeljskih krajih in ker je z njo prav za pirav pojmovana ceremonija obilnega jedačenja in krepkega zalivanja, tedaj praznični dogodek, za katerega še danes marsikje žrtvuje ščetinar v hlevu svoje nadebudno življenje, mi je kar na jeziku, da se je iz »furenge« utegnil razviti »furež«, velika slavnost kolin vsepovsod na Štajerskem. Pa dobro. Nismo zapregli konjičev, cesta na Gabrovje je še poleti mehka in zadnjič se je po sitnem aprilskem deževju naravnost šopirila z rjavim blatom. Komaj pol ure je v Gabrovje, a tako hudo pot v hrib zmorejo komaj težki voli. V gorci nas je pričakal gospodar Budin, stol si je bil pristavil k velikemu sodu v kotu. Ne more stoje točiti: težka bukev mu je bila predlanskim strla nogo nad kolenom. Budinova dekleta slovijo po fari. Prav zala so in pridna. Belo pogrnjeno malo mizo so postavila pred klet, kar tja pod na-pušč, pa nanosila na njo sočne rdeče gnja-ti, klobas in jajc in visoko vznešenega belega kruha. Pa jaz vam ne bom pravil, kako srno jedli in pili, — to bi rad povedal, kako smo govorili pri točenju. Stari Jurjevec — pri šestdesetih letih še krepak možak — ne manjka nikoli pri Bu-dinovih »furengah«. On je komandant, voz pregleda in sode prav naravna na dračju, na povšah. V Iakovnico vliva vedrice, ki fini pravijo vrči ali štulci. Najeti pomagači mu jih prinašajo iz kleti, kjer jih nataka gospodar in jih tovornik-oštir sproti zapisuje, da približno dožene, kdaj se utegne sod na vozu napolniti. Račun je enostaven. Po štirje vrči (14 litrov) dajo vedro. »Nič ne pijete!« pravi gospodar Budin In venomer priganja k majolkl »Bog nas vari, SODRAŽICA (Smrtna kosa). V torek 3- t. m- je preminil v starosti 86 let obče znani Štefan Gruden,. doma iz Bravčjega vrta, ob poti med Sodražico in Sv. Gregorjem. Gru. den je preko 50 let hodil peč kostanj ma Dunaj in so ga Dunajčani poznali kot najstarejšega kostanjarja- Po vojni je ostal doma in se posvetil kmetijstvu. Kljub visoki starosti je bil do zadnjega čil ter je redno prihajal med Sodražane, med katerimi je bil kot šaljivec priljubljen. Neizprosna smrt je ugra/-bila takoj naslednje jutro 261etnega Karola Novaka, člana tukajšnjega Sokola. Pokojnik je bil mirne narave, abstinent in nekadilec- Bil je glasbeno nadarjen in z uspehom nastopal pri raznih Prireditvah s svojim tam,-buraškim zborom. Pogreba, ki se je vršil v petek dopoldne, so se poleg številnega občin, stva in svojcev udeležili tudi Sokoli v krojih, pevskj zbor Sokola pa je zapel brat« V slovo tri žalostinke. Naj mu bo lahka domača žemljica! Obema prizadetima rodbinama naše sožalje! SREDIŠČE OB DRAVI. Tukajšnja tvrdka' A. Lowy izjavlja na zadevno vest v »Domovini«, da ni nikdar izvažala polžev ne iz Slovenije in še manj iz Bosne. Domače novosti * 1251etnica šole v Črni. V Črni bodo praznovali v kratkem 1251etnioo tamošnje šole. Polf»T primerne proslave bosta ob tej priliki šolska razstava in igra. Razstava bo prirejena tako, da bodo vidni razvoj šole in sedanji učni uspehi šolske mladine. * Profesor Evgen Jarc. t. V Ljubljani je 5. t. m. preminil bivši podžupan ljubljanski profesor g. Evgen Jarc. Pokojnik se je v javnem življenju mnogo udejstvoval. Ze pred vojno je bil kot član Slovenske ljudske stranke deželnozborski in državnozborskj poslanec, po vojni pa oblastni poslanec. Potem je bil Član ljubljanskega občinskega odbora in dolgo časa podžupan. L. 1931. se je dvignil nad strankarstvo in kandidiral v volilnem okraju Ljubljani okolici. V zadnjem času mu ije začelo zdravje vidno pešati. Štel je šele 58 let. Pr'znanemu javnemu delavcu bodi ohranjen najlepši spomin! res kar nič ne pijete. Niste več trdni. Rajni Bučar na Tratnem pa, ne lažem, takle vrč je nagnil in ga izpil. Saj ga je tudi imel kam pod streho dati. Osmero mož ga je nazadnje neslo k fari.« »•Bučar, da, tisto je res,« pristavi svojo besedo stari Jurjevec. Z njim je bilo strah hoditi v oštarijo. Kajkrat me je pod pazduho prijel in vabil Ne grem, sem dejal. Z njim bi omagal, če z nikomer . . . Toda, o Jernejčku ste čuli? Jernejček je bajtarček v Zalesju, revček, da se bogu smili. Nekaj brajde ima in eno samo kravico, pa ^itna babnico. Pijače mu ta ženska ne privošči Oni dan, ko še pravega brstja ni bilo, ga je že podila sivko past. Bom, je ubogal Jernejček, iz kleti pa ukradel takle štuleo svojega vina in ga skrivaj nese] v gnmovje, da bi se pijače v miru nasrkal' Pa je malo zadremal, ka-li, sivka je žejna našla vedri-co in je vino počrebala in posrkala do zadnje kaplje. Pijana je zdivjala po hribu in se blizu gnojišča začela z rogovi vsajati v tla. »Ježeš!« je tulila Jernejčevka. »Sivka 'bo krepnila!« »Figo bo krepmila, mene bo jeza strla!« se je diušal Jernejček in skri- vaj spravil iprazno vedrico iz grmičja nazaj v klet . . . « Šumi, šepeče, sikče v sodu povem . . . »B'o kmalu poln, sodim!« pravi tovornik" Skovir. »Smo blizu?« »Še!« veli nosačem Jurjevec, ko je končal zgodbo o Jernejčku. »Za pet ran božjih, ta sod drži z Budiinom. Vlivam, vlivam, pa vina še s prstom ne dotipam . . . « Dobili smo še pet vediric, da je pod Iakovničo na obe strani po diogah v dveh ta- * Diamantno poroko sta praznovala te dni , g. Jožef Tepina in njegova živLenska družica ga. Ivana v Radovljici. G. '1'epina, ki je rodil teta 1850. v Stražišču pri. Kranju, je do svoje upokojitve služboval kot vodja radovljiške postaje. Bil je zmerom vnet narodnjak in splošno priljubljen. Iz zakona se jima je rod.lo 11 otrok, izmed katerih živijo le še dva sinova in dve hčerki. Javnost diamantne poroke je bila za družino toliko po-membne.ša, ker se je poročila tudi slavljen-čeva vnukinja, hčerka sina Antona, z g. Vinkom Magistrom. Obema paroma čestitke! * Nad 300 rudrrjev toži velenjski rudnik, ker jim m izplačeval poviškov ob času bolezni, kakor to določa obrtni zakon. Rudarji zahtevajo te dajatve za tri leta nazaj. + Spor radi zavarovalnine mariborski podružnici Zadružne gospodarske banke v zvezi z nedavnim vlomom. Čedalje bolj zagonetna postaja zadeva še zmerom nepojasnjenega vloma v mariborsko podružnico Zadružne gospodarske banke- Način vloma je bil Poseben. Železje na oknu je bilo presekano z ne. ko pripravo, kakršnih pri nas doslej še niso pozoali. Tudi se še ni pripetilo v naši zločinski in vlomilski zgodovini, da bi bil vlomilec pustil denar in vrednote v blagajni ter Se zadovoljil samo z delnim zneskom, četudi 77 tisočakov ni šala. Zdaj po nepojasnjenem vlomu se je pa glede zavarovalnine razvil zanimiv spor. Blagajna je bila zavarovana pri zavarovalni družbi »Oroatia«, ki se je postavila na stališče, da ji ni treba plačati zavarovalnine, češ da je bila banka sicer zavarovana proti vlomu, ne pa proti tatvini, za kar baje gre dejansko v tem primeru, ker se je prilastitev izvršila brez vsakega nasilja- Zadeva pride najbrže pred sodišče. * Gradnjo ceste preko Slačnika v Trbovlje So začeli. Zaposlili so 58 delavcev, polovico jz Zagorja, polovico pa iz Trbovelj. Ob koncu meseca bodo zaposlili še nekaj delavcev. V prvi vrsKi so bili sprejeti o-ženjeni brezposelni delavci. Mezda znaša 2.50 Din na uro. Delo bo trajalo približno divie leti. Cesta bo banovinska prve stopnje. * »Tivar« spet dela. V tkaninskih tvorni-cah družbe Tivar je 40 dni trajala stavka delavcev. ki so si hoteli priboriti boljše mezde. Ves ta čas je delo v tvormici počivalo in je skoro kazalo, da bo podjetje pridobilo stav- kih ostrih curkih brizgnilo vince iz prepolnega soda. »Zdaj pa pijmo in založimo, da nas bo bog vesel!« pridno prigovarja Budin. Vsa sveža in dehteča se Jurjevcu sveti zlata kapljica v čaši. Proti soncu jo vzdigu-je in z očesom meri, kakor bi v njej iskal nove šegavosti in domislekov. »Ho-ho-ho!« se zagrohoče naposled in oponaša rajnega plavškega župnika Vrešča-ja. »Ho! Še v cerkev mi pijani hodite, požeruhi. da se mi kolca teščemu siromaku na stara leta tu na prižnici. Seveda, v ošta-iriji me po vrhu še obirate, da ga tudi sam cukam in zato laže nad vami vreščim ... pa še bolj bom vreščal . . . Bog me je namenil v ta nesrečni kraj, ker sem župnik .Vreščaj . . . »amen«! Res je župnik Vreščaj včasi tako pridi-goval, neusmiljeno pestil dedce in ženske, najbolj p»a je pred pustom ocifral oklice ženinov in nevest. Imenitno ga Jurievec oponaša in vrešči pred kletjo, da odmeva tam od vinogradov nad Zapeč.iem: »Danes se mi že vsakdo oženi, če nima drugega kakor čik v ustih in fajfo v žepu. V izposojeni obleki mi prideta pred oltar. Potlej pa . . . hiša gola rebra kaže, otroci nagi okoli letajo, mož v oštariii poseda 'n ko se domov privali klada piiana, se začne pretep in korobačen.ie . . . Zatorej, ljube neveste, vzemite le takega hudika. ki ne bo Imel samo fajfe in čika . . . Amen!« O. globoko so bili Plavžam hvaležni svojemu dušnemu pastirju za tako srčen pouk Jn s« ga radi imeli. Cerkev ie bila vsako nedeljo polna, samo nič se iih ni prijelo. Čeprav so »s samo smolo namazani«, kakor kolomce. Ker so kmetje stavkujočim delavcem zastonj dovažali ž.vež, je bilo podjetje naposled le pnsiljeno, da začne z delavstvom pogajanja. Slednjič se je res sklenila pogodba, po kateri so delavske zahteve skoro v celoti sprejete. * Študent je z letalom odvedli deKle. 21 letni jtigoslovenski slušatelj nemške tehnike v Brnu Prano Gregurič se je tam seznanil z lepo 161etno Edito, hčerko bogatega židovskega industrijca, ki je študirala na nemški trgovsk, akademiji. Sestajala sta se vsak dan in govorila že o ženitvi, pa je nastopil dekličin oče odločno proti temu, češ da ne da svoje hčerke kristjanu. Zaljubljenca pa sta se kljub temu sestajala. Hotela sta se na vsak način poročim in zasnovala sta načrt pobega z letalom. Res sta jo ubrala z letalom prati Zagrebu in sta bila v .Mariboru, kjer sta čakala na prihod Editinega očeta, ki na njuno pot oko ni pristal, temveč odvedel hčerko s seboj. * Žrebanje vojne škode. Dne 2. junija .ie bilo v Beogradu 22. žrebanje državne rente za vojno šKodo in so bila izžrebani naslednji dobitki (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek Din 200.000 : 9188—668; dobitka po 100.000 Din: 7963—610 ; 8793—314; dobitki po 50.000 Din: 5732—163 ; 6222-799; 6614-77; 7536-462; 7856—180; dobitki po 20.000 Din: 5207—107; 5354—249; 5692—75; 6007—919; 6084-28; 7114—683 ; 7253—128; 7302-139; 7679—939; 8001—245; 8180—380; 8292-893 ; 8335—201; 9006—182 ; 9326—674; dobitki p0 5.000 Din: 5044—407; 5094—365 ; 5097-496 ; 5683—819; 5736—926; 5760-9; 5803—977 ; 5948—340: 5984—698; 5991—402 ; 5995—355 ; 6172-613; 6178—851; 6228—729; 6271—871; 6404—875; 6656^-213; 6712—86 ; 6822-801; 6843—226; 6856—498 ; 6977—210 ; 6993—506 ; 7090—827; 7105—804 ; 7,361—397; 7414—562 ; 7653-347; 7728—460; 7753—452; 7784—111; 7807—598; 7910—744; 8164—757; 8211-260; 8364—613; 8374—360; 8421—715; 8431-126; 8528—967; 8603-879 ; 8681-799; 8686—468 ; 8884—265; 8915—730 ; 8939—899 ; 8985—18; 9218—159; 9316 — 854; dobitki po 3 tisoč dinarjev so: 5012—460; 5100-316; 5101—179; 5106—397; 5126-150; 5209—229 ; 5276—232; 5347—710; 5390-691; 5407—117 : 5497-103 ; 5537—959; 5544—679;. 5593—453; 5595—395; 5616—345; 5659—780; 5698—348 ; 5735—540: 5740—579: so dejali gospod Vreščaj. Sam pekel in sodni dan je bilo tisto jesen, ko je župnik pobiral vinsko biro in je vaški oštir iz same skoposti vliil v farovški sod vedrico vode, meneč: »Saj se med drugim ne bo poznalo!« Toda takih misli so po čudnem naključju bili tisto jesen vsi Plavžani in je farovški hlapec zvečer pripeljal v cerkveno klet dva polovnjaka — same vode . . . Vse to še Jurjevec dobro pomni. Zdaj smo se nasmejali in polnimo drugi sod. Ob jDodbolih sedim in se do pokrajini razgled-jern. Dva velika oreha na trati pod gorco že drobno, svetlozeleno listje sprezata, češnje na sosednem hribu in marelice in breskve že silijo v cvet. Saj bo morda spet dobra letina, toda čudno se. vreme meša letošnjo pomlad. Vse zadnje dni je rosi! o, danes zarana je ponehalo, a sonce se spet skriva za črne oblake, ki se s kranjske plati vlečejo na naše nebo. Veter je potegnil in šibi mlado drevje. Neka neprijetna so-parica nas prevzema ne všečno in sitno; ta in oni je žejen in sam ne ve, koliko. »Čudna zelenka. nič ni prava letošnja pomlad. Sadja ne bo. pravim Trta se pridno solzi, a kaj, ko nam za poletje točo in ujme in potrese obetajo. »Naj! Gospoda tudi vsega ne ve. Kje za naprej, ko še za nazaj ne.« Tako Jurievec tolaži Budina, a ta svoio težko, invalidno nogo prestavlja in kakor se ie prej od srca smejal, zdaj toži: »Nikdar ene pravične minute Človek nima na svetu . . . « Dooolnili smo drugi sod, nakrmila sta se dišečega sena težka voliča. 5818—899 ; 5827—115; 5874—826 ; 5977-505; 6041—251; 6194—553 ; 6265—457; 6281—58; 6319—799 ; 6363—818; 6373—796; 6393—232; 6487—11; 6513—661; 6546-376 ; 6552—74V; 6641—833 ; 6655—70 ; 6696—436; 6710—12; 6773-678 ; 6780-173 ; 6833—331; 6885^-755; 6900—904 ; 6922—473 ; 6935—29 ; 7042—403; 7085—657; 7169-664 ; 7191—598; 7210-347; 7301—299 ; 7326—856 ; 7382—119; 7520—640; 7561—266; 7589—915; 7607-144; 7613—421; 7631—709; 7641—176; 7709—527; 7724—976; 7739—244; 7761—189; 7799—144; 7812—801; 7844—974; 7946—938 ; 7948—911; 7958—978; 8166-155 ; 8191—626; 8213—380; 8230—27.3; 8293—281; 8323—13 ; 8334—255; 8406—592; 8417-363 ; 845S—217; 8485—559 ; 8648—261; 8789—114; 8817-491; 8832—795 ; 8S94-51; 8976 -751; 8993—692 ; 9006-492 ; 9020—59; 9186—281; 9199—339 ; 9240—202 ; 9381—949. 9068-627 ; 9143—595; 9144—129; 9165—999; * Grozna letalska nesreča. V Banji Luki se je na letališču pripetila na btnkoštno nedeijo grozna letalska nesreča. Letalo banjaluškega zemljo in sta oba pilota v letalu zgorela pred Aerokluba je treščiUo iz višine 20 metrov na očmi občinstva. Laže ranjenih je bilo tudi več gledalcev, hudo ranjen pa policijski stražnik Klajič. Dvosedežno letalo je vodil Dejan Žita, ki ni bil izprašan pilot in je bilo prav to usodno zanj in njegovega tovariša Dušana Sim ča, ki je bil z njim v letalu. * Kap ga je zadela. Pred dnevi je šei posestnik Franc Horvat iz Vitomercev na travnik kosit travo za živino. Ker se ni kmalu vrnil domov, so ga šli iskat in so ga našli mrtvega na travniku. Zadela ga je kap. * Utopljenca v Dravi. Pri Fali je naplavila Drava truplo tesarja Jakopa Cerna iz Dravograda, ki je pred tedni izginil od doma, in pa truplo neke 16 do 18 letne deklice, katere ime ni znano. * Smrtna nesreča pri izobešanju perila. Pred dnevi si je na Dranskem rebru pri Šmarju pri Jelšah Posestnikova žena Kolar-jeva Marija, stara 45 let, pri izobešanju perila zlomila desno nogo. Kolarjevo so takoj spravili v celjsko bolnišnico, kjer pa je za posledicami te nesreče umrla- + Vlak je razmesaril kretničarja. Nedavno ponoči so našli na postaji Blinjskem kutu blizu Siska razmesarjeno truplo kretničarja Josipa Severa- Pokojnik štel 45 let. Kakor »En šop jima še vrzi!« veli gospodar hlapcu. »Mi pa h kosilu!« »Kar ročno!« veli gospodinja, ki je bila prišla iz hiše pogledat v gorco. »Kosilo je vroče. Da sem še eno poleno priložila, bi zgorelo.« »Poleno!« se moraš nasmehniti staremu dovtipu kmečkih gospodinj. E, kako so domača dekleta vse lepo priredila. Mizo v stranski izbi so okranclja^a. Na belem prtu si delata soseščino po dva in dva krožnika, kakor pri gospodi. Med dvema polnima litroma pa je naložena cela grmada belega kruha in orehove in ajdove potice. Da, ajdova potica! Najslovesnej-ša preizkušnja dobrih kuharic na svatovšči-nah in pri »furengah«. Saj veste, kako težka je ajdova moka in kako hudo jo je vmesiti za peko, da je potica visoka in rahla in sladka . . . Kmečka kosila so včasih izvrstna. Juha z rezanci taka, da maščoba po njej plava, govedina s praženim krompirjem in kislim zeljem, svinjina mehka in sočna, od kuretine pa kupcu vina pripade šiška in njegovemu žlahtniku največje puranovo bedro. Naposled pride na vrsto še topla potica z rozinami, sirom iin smetano — žefrana pa tam doli ne siliio v nobeno peko . . . Vse obilje nanošenih iedi ostane na mizi, da bi se res šibila. če bi bila smrekova, ne pa javorova ali češnjeva. In kakor prej v kleti gospodar, je zdaj gospodinja na vrsti, da nrigania. »Moj Bog, nič ne je«te. Seveda, pri nas ni tako kakor pri bogatih . . . « Pa se izgovarjaj in hvali kuharico, kolikor hočeš, — jesti je treba, drugače ne ver- sodijo, mu je ponoči spodrsnilo, da je padel, | udaril z glavo ob tračnice in obležal nezavesten. nato ga je povozil vlak. Pokojnik zapušča ženo in sina.l a * Smrtna nesreča družinskega očeta. Pri-Sv. Ožbaltu pri Breznem se je primerila huda avtomobilska nesreča- Po cesti je vozil avto marenberškega prevoznika Rutarja. Avto je bil naložen z raznim blagom. Z njim se je peljal tudi marenberški trafikant, 56-ietni invalid Franc Pogorelčnik. Na klancu pri Sv. Ožbaltu je stal na desni strani ceste neki voznik, v njegovi bližini pa nekj kolesar- Tovorni avto se je hotel izogniti vozniku, ki je stal na napačni strani, pa mu je v tem trenutku presekal Pot omenjeni kolesar. G. Rutar, ki je sam šofiral, se je izognil tudi kolesarju, pri čemer pa se je tovorni avto sicer močno nagnil, ni se pa prevrnil v jarek, kar bi moglo imeti še usodnejše po. sledice. Ko je Pogorelčnik videl ta položaj, je odprl vrata avtomobila in skočil na cesto tako nesrečno, da je treščil z vso silo preko ceste in da je nezavesten obležal- Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Smrt blagega pokojnika je zbudila obilo sočutja. Pokojnik zapušča ženo in tri otroke- * Usmiljneje do ptic vzrok smrti. 601etni posestnik Jože Jaklič iz Koblerjev pri Stari cerkvi na Kočevskem, je našel gnezdeče z negodnimi mladiči, ki je padlo z drevesa. Stara dva sta v bližini obupno čivkala in Jakliču so se ptičice smilile. Pobral je gnezdeče in zlezel z njim na drevo. Bil je kake štiri metre visoko, ko se mu odlomila veja in padel je tako nesrečno, da je priletel na glavo in si prebil lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kier je umrl. * Tele ga je potegnilo v prepad. Preteklo nedeljo se je pripetila 411etnemu mesarju Ivanu Jemcu iz Hoč huda nesreča. Ko je gnal tele s Pohorja, se je žival splaš la in potegnila mesarja s seboj v prepad. Oba sta strmoglavila 20 metrov globoko, kjer je tele obležalo mrtvo, Jemec pa z zlomljenimi rebri in poškodbami na glavi. Ljudje, ki so slišali klice na pomoč, so ranjenca spravili v mariborsko bolnišnico. * Smrten padec. V noči na ponedeljek se je v šupi posestnika Ivana G'rkmayerja v Počehovi pripetila huda nesreča. V nedeljo zvečer če 731-etni občinski ubožec Franc Zunko iz Sf. Il.a zapros.1 gospodarja za prenočišče in ga dobil. Najprej so ma pripravili lež.šče v kleti. Ponoči' pa se, je hotel preseliti na mehko in se je spravil na pod šupe, kjer je bilo nekaj sena. Na podu je velika iluknja iin bržkone je Zunko zdrknil skozi n;o s podai in padel na cementna tla v hlevu, si prebil lobanjo in kmalu nato umrl. * Huda nesreča se je pripetila pri Slovenskem Javorniku. Lovrenc Volk. 51 letni delavec pri »Slogradir«, se je vračal z dela domov. Med pot.o ga je podrl rroki avtomob-list. Volk je obležal s hudimi notranjimi poškodbami; zlomil si je (udi ključnico. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. * Smrt dečka pod vozom. Poseain k Alojz Brešar iz St. Vida je peljal z deskami naložen voz po cesti proti Doliču. Ko je prišel z vozom pod strmino, ie odvrl zadnje ko'o in konje spet pognal. V tem trenutku pa je skočil z voza negov 11'ktai rejenec Ferdo Ramšak. Dečko je priletel na cesto tako nesrečno, da ga ie zagrabilo ko'o in stisnilo. Dobil ie smrtne notranje poškodbe in je kmalu umrl. * Smrtna nesreča pri guganju. Nenavadna nesreča se je pripetila na Spodnji Kaplji na KozJaku. Hlapec pri posestniku Germutu Peter Krelj je napravil poleg hiše veliko gu-galnico. Postavil ,e visoka stebra, ju zveza! na vrhu s prečnim tramom in nanj obesi', vrvi, na katere je pritrdil desko. Prihajala je mladina na zabavo in se gugala. Te dni je prišlo spet več fantov in deklet na guga-nje. Drvar Ivan Hartman je povabil se Ger-mutovo deklo Antonijo Volmaerjevo, da je prisedla, k njemu in oba sta se močno zaganjala. Nekaj metrov vstran se je Peter Kreij vlegel v travo in gledal, kako se oba zibljeta po zraku. Naenkrat pa je zahreščalo, gugal-ca sta preplašeno vzkliknila in že sta letela po zraku z gugalnico in tramom, na katerem je bila gugalnica pritrjena. Zaneslo ju e v smeri proti Krelju in z vso silo sta treščila nanj. Udarec je bil tako .hud, da se je Krelju zdrobil prsni koš. Po kratkem trpljenju je izd;h-nil * Smrtna nesreča. Iz Sodražice nam piše. jo: V torek 2- t. m. se je smrtno ponesrečil kleparski pomočnik. 191etni Jože Erjavec, doma iz Šmarja pri Jelšah. Bil je zaDOSlen pri popravilu zvonika, da pregleda kupolo, pri čemer je pripravil dve vrvi za desko, na kateri naj bi bil stal, obenem pa se je spustil s tretjo vrvjo, ne da bi se privezal okoli pasu- Pri spuščanju preko kuPole ni opazil, da je med tem padla deska iz prej pripravljenih vrvi. Ko pa je videl to pogreško, je plezal po vrvi, po kateri se je bil spustil preko kupole, nazaj, ali Pri tem je omagal, da je padel iz velike višine zvonika in obležal na me. stu mrtev. Prepeljali so ga na sodraško pokopališče, odkoder se je vršil pogreb v četrtek. Nesrečnega Jožeta vsi splošno obžalujemo. Hudo prizadeti rodbini sožalje! * Tri zgradoe žrtve požiga. Nedavno pozno ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Toplaka Franca v Spodnjem Haj-dimu. Ogenj se ,e razširil tudi na hišo istega posestnika in kmalu nato so iskre užgale še gospodarsko poslopje soseda Martina Gojko-viča. Vse tri zgradbe so zgorele s kmetijskim orodjem, senom, slamo in raznimi drugimi predmeti vred do tal. Živino so rešili vso razen nekaj kokoši. Škoda obeh posestnikov je poravnana z zavarovalnino. Vzrok požara še ni znan, a vsi znaki kažejo, da gre za po-ž g * Samomorilčevo truplo naj'deno. V Ljubljani so že več dni pogrešali 31 letnega mesenega delavca M ho Cimpermana, ki ie izgini1 neznano kam. Te dnj pa so našli izpreha.ia.lci v gozdu na grajskem pobočj-u proti dolenjski strani moško truplo, v katerem so spoznali pogrešanega Cimpermana. Nesrečnik se je zastrupi] z lizolom. Vzrok samomora ni znan. * Pod vlak. Blizu Rudnika je skoč i pod dolenjski vlak posestnik Ivan Goli, stanujoč v Rudniku. Dasi je strojevodja takoj zavrl, so kolesa Goliiiu odrezala stopalo na eni nog' in hudo poškodovala ■ po glavi. Verjetno je, da je Goli izvršil dejamje v duševni zmedenosti. * Utopljenec iz Gradca. Nedavno e Mura pri Sladki gori naplavila truplo neznanega moškega. Preiskava je ugotovila, da je utopljenec 231etn>i slušatelj tehrfke Henrik Gies-rieged iz Gradca. Mladenič je bil skočil v reko z namenom rešiti nekemu potapliajočemu se možu življenje, pa je sam utonil v hladnih valovih Mure. * Človeške žrtve hudournika. V okolici Pakraca *e besnela strašna nevihta. Nad vas- jame. In kakor prej v kleti pri pijači, mora tudi pri mizi Jurjevec odvzeti zamero in odložiti svoj krožnik po dvakrat, po trikrat pri vsaki »rihti«. Gospodar pa čašo dviga in nazdravlja — še nikjer na svetu nisem čul tako kratkih govoranc: »Torej, na zdravje in hvalimo ljubega Boga, ki nam ga piti da. da bi ga pili še za-naprej . . . « »Res, da bi ga dal!« pritrdijo vsi in trčijo. Zunaj se je sredi dne stemnilo. Veter je privlekel tiste črne kranjske oblake naravnost nad Gabrovje in jih prerešetaval, da se je vsula toča, kakor bi orehe potresa!. Sproti se je belilo gričevje, a pri plotih okrog vrtov pred hišo se je v kratkem času nasulo toče za dobro ped. Vendar se je nevihta hitro ugnala in kakor se je prečistilo soparno ozračje, je tudi družba tovornikov iz dremavosti in molčečnosti oživela k dobri volji. Prav nalašč je gospodar Budin začel tisto: Ljuba si ti pomlad, kak si vesela, prišla bo ptičica nam bo zapela . . . Ta pesem je kmečko presrčna in se dolgo ne neha. Opisuje kmetovo življenje od pomladi, do božiča im pusta ter se končuje s furovžem: Kmetič bo furež mev, zraven bo vriskal, pev takrat nrav luštno bo, juhaha ho! Zaukati je treba, da se strop potrese in da se table svetnikov na stenah zamajejo. Potlej sledijo zdravičke, za tovornika je prva na vrsti tista o furmanih . . . Prifurali so furmani .... In vsemu ne bi bilo krara pozno v noč, če ne bi kupec, oštir Skovir, vedel, da je pot v Gabrovje v dolino lnido nevarna. Vseh raznih ceremonij in opravičb in hvale je polno slovo, domača dekleta pripno tovornikom roženkravt in rožmarin, gospodar pa še pred vrati naliva, bodri sebe in druge: En glažek al pa dva, da na,m korajžo da . . . O, da, ko bi bila samo dva. Vselej pa. ko gre vino od hiše, nima ono, kar ga je še ostalo v kleti, nobene prave cene več in bi človeka zalili, če ne bi imel vsaj tiste korajže, da se preveliki postrežljivosti spodobno upre. Sode prirajkljajo na vozu in voliča potegneta. Trudoma vlečeta. Do glavine se kolesa zarežejo v blato. Stija — ajs! — veleva voličema voznik, a Jurjevec stari se ginjeno priduša, da bi ga ču:l gospodar, kako se strašansko muči. ko zadai voz pridržuje. da se ne bi prevrnil s svojim žlahtnim tovorom. Pred Skovirjevo klet srečno privozijo, težke sode, raztovorijo in jih spravijo na gantarje. Na dvorišču se nato vstopijo v krog in pijejo. O, Bud i nov a dekleta so urna — —prinesla so za tovornike cel koš dobrot, pa še dve barigljii vina po vrhu. Kdor le gre mimo. naj pride voščit srečo in zdravje. En glažek al pa dva . . . V vinskih krajih je tovorjenje vina tolikega slovesa kakor svatovščina. Ima slovensko vino svojo skrivnost, šum,i. šepeče, si-če, čuti pomlad. Sveže je. kipeče, pršeče... Takšno se je razodevalo celo trdemu Aškercu v prelestni vinski bajki, da se je zanj navdušil: »Bog živi v čašah naših sok ta zlati. vsa ž nim slovenska nam vina! Bog živi.' ki rodi jih. zemljo sveto. Živela vsa domovina!« Franc Borštnar. TAT Tat nese polno vrečo moke. »Ali težko nosite?« ga sočutno vpraša tujec »Hvala, prav lahko«, se odreže tat, »mno» go težie b: nosil prazno vrečo.« SAM S SEBOJ GOVORI Jera: »Ali je res. da tvoj mož sam s seboj govori, kadar je sam V« Katra: »Ne vem. ker še nikoli nisem bila zraven, kadar ie bil sam!« KROTILKA ZVERI »Vi ste torej krotilka zveri? Vi, s svojo rnršavo postavo?« »Seveda, v tem ie vendar ves moj uspeh. Dokler se ne zredim, me noben lev ne povoha !« NE MORE »Tako. An ca. Zdaj pa lepo zaspančka.i ln bodi mirna.« ie krotila mamica hčerkico. »Ne morem mamica, usta imam še polna besed!« jo brusnikom se je utrgal oblak in strašno je liiio dve uri. V dolino so s iir.bov drli hudourniki in čisto zathli kotlino, v kameri je taborita sedemčlanska ciganska družina. Naval vod.: je b.l tako nagel, aa se cigani mlso mogli rešiti, Vsi so utonili. V okolici Pakraca so hudourniki razorali več cest, na nj.ve pa so nanosilj velike kupe prsti in kamenja. * Sn,rlne posieusce nesreče, Na binkoštno nedeljo se je peljal s kolesom brezposelni trgovski pomočnik Ivan Jug \i Podvincev na-obisk k sorodnikom. Med vožnjo je padel iti dobil laž^ poškodbo. Rani pa ni posvečal posebne pokornosti, zalo je nastopilo zastrup-ijenje krvi m ..e moral v bomišničo, kjer pa mu niso mogli več pomagati. V hudih bolečinah je umni. * Požar v Britoiu. V vasi Britofu pri Kranju je ponoči nastal požar pri posestniku Bučarju in uničil vsa gospodarska poslopja. Poleg tega je upepelu mnogo drv, voz, poljsko orodje, stroje in zadn.o zalogo slame, seno in deteljo. Prav tako /t tudi sosedov pod, ki stoji v bl.žini močno ožgan. Le gasilcem se je treba zahvaliti, da so .požar omej li in se ni razširil še na hišo. Sumijo, da Je zažgal neki berač, katerega ni ho.eJ gospodar malo prej vzeti na prenočšče, ker je bil vinjen. * Strela ubija iii zažiga. Zadnje dni so divjale nad Dravskim poleni in Spodnjimi Halozami hude nevihte. Med nevihtami je nekajkrat tudi treščlo in zahtevalo svoje žrtve. Na banovinski cesti PolJčane - Majšperk je strela večkrat udarila v cesto in jo raztrgala. Preklala je tudi staro bukev in bližno hruško. V usodnem ča-su sta šli po oesti tudi dve kmetici, ki ju je strela ubila. V Medvedicah pi\ Urkovcah pa je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Antona Horvata. S poslopjem je zgorelo tudi več polovnjakov vina. * Otrok je zažgal. Posestnik Mohorko Matevž s Ptujske gore je te dni delal na njivi, a njegova žena Neža je na vrtu opravljate razna manjša opravilla. Med tem časom pa je ostal v hiši sam šestletni sinko. Deček je brskal okrog, našeil škatlico vžigalic in se z njimi igral, tako da je zanetil požar. Hiša, ki je bila krita s slamo, je zgorela do tal. Škoda je le delno poravnana z zavarovalnino.. * Ogenj ie uničil gospodarsko poslopje. Na binkoštni ponedeljek ponoči je v Skalah zgorelo gospodarsko poslop.e posestnika Skorn-ška, jpo domače Šrota. Ogenj je nastal v hlevu. Živino so rešili v zadnjem trenutku. Na kraj požara so prihiteli gasilci, vendar pa je bilo gašenje skoraj nemogoče, ker ni vode v zadostni bližini. Zavarovalnina ne bo krila nastale škode. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, okolnosti pa kažejo, da gre za pežig. Uvedena je preiskava. * Po sliki so prepoznali utopljenko. Pred nekaj dnevi je naplavila Drava na Faleskini-jevem nabrežju v Mariboru truplo mlade utopljenke. Po fotografiji, ki jo je posnela policija, so v utopljenki prepoznali lSletno Jožefo Lipovževo iz Ribnice na Pohorju, ki ije skočila za postajo v Ribnici-Breznu v Dravo in utonila. * V vročici je skočil v vodnjak. 4'letni delavec Anton Karo v Hotinii vasi je bil že dalje časa. bolan in je ležal v hudi vročici. Večkrat se mu je zairaidii vročice bledlo. Ko je te dni prišla njegova žena po kratki odsotnosti v sobo, kjer je ležal bolnik, je našla posteljo prazno. Iskala ga je okrog hiše, pa zaman. Potem je šla zajemat vodo'iz vodnjaka na dvorišču. Pri zajemanju je opazila pene na vrhu vodne gladine in v hudi slutnji je poklicala sosede. Sosedje so preiskali vodnjak in potegnili iz njega truplo pokojnega Antona. Karo je očitno v vročici stekel na dvorišče iin skočil v vodnjak. * Vlom pri belem dnevu. Na binkoštno nedeljo je bil izvršen v Kicarfu vlom pri posestniku Jakobu Bračeku. Vlomilec je odnesel! meso, slanino, klobase in druge 'reči. Orožniki so našli v shrambi kos cigarete, ld je bila ovita s časopisnim papirjem, in ta najdba je pripomogla, da so vlomilca tudi! hitro izsledili. Pod težo dokaza je 431etni vini-čar Franc Pihler vlom priznal. * K žaloigri v Trbovljah. V spominu je še zalo igra, ki se je odigrala 9. septembra Ianj v Trbovljah, ko je Orožniški kaipiar uaJšek Ludvik v duševni zmedenosti ustreli svo.e-ga tovariša orožnika Vinka Stojanoviča nn raniko Pecnikovo. (Jašek je bil iaifcoj oddan v bolnišnico v Cellju iin potem v vojaško bolnišnico. v Zagrebu. Pozneje je prišel v bolnišnico za duševno bolne v Vrabcu. Zdaj pa Je razpravljal mali senat okrožnega sodišča v Celju o tem aii se pusti Uajšek na svobodi ali se odda v zavod za zdravljenje. Po iz a-vah izvedencev bolnišnice ža duševne bolezni v Vrabču Gaj še k za svoje dejanje ni odgovoren. Ker so pa izvedenci duševni zdravniki izrekli mnenje, da se mu stanje še ponovi, je senat sklenil oddati Uajška v zavod na zdravljenje. * Skrivnosten zastrupljevalec psov. Posestniku Josipu Heriču v Bistrici pri Rušah sta poginila zarad. zastrupljenja dva lovska psa. Iz istega vzroka je poginil tudi volčji pes posestnika Popa Lovrenca v Bistrici .pri Rušah. Ob vblčjaika je prišel dalje posestnik Jožef Šerc Iz Istrice pri Rušah. Posestniku Fricu Repoiusku so zaradi zastrupljena poginile kokoši in razen tesa pes stražar in pa lovski pes. Razen tega je bilo zastrupljenih več mačk. Orožniki vršijo poizvedbe. * Vlom v podružnico Zadružne gospodarske banke v Mariboru je še vedno nepojasnjen. Doslej je policija aretirala štiri osumljene. Preiskava pa je dognala, da ni dokazana njihova udeležba pri vlomu in so vse štiri are t i nam ce izpustili. * Obsodba zaradi napada v bolnišnici. V Ljubljani, se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 25Ietni puškarski pomočnik Viljem Kramar, ki je v navalu ljubosumnosti streljal v ljubljanski bolnišnici na Stanka Pančurja, s katerega ženo Marijo je imel lju-bavino razmerje. Streljal je nanj petkrat £;n so Pančttrja zadeli trije streli, da mu je zaradi tega ohromela ena noga, drugo pa komaj premika. Kramar je bil zaradi poskušenega uboje obsoijen na dve in pol leta robije in na izgubo časitniih državljanskih pravic. Poleg te' ga pa mora Stanku ameurju plačati P10.000 dinarjev za poškodbe. * Krivoprisežnike je treba strože kaznovati. Dve kitne Ski rodbini iz ljubljanske okolice sta se že 12 let preganjali po sodiščih. Spor se je pričel zaradi neke tepke. Stanko Zdešar, 351etni' posestnik iz Kozariij pri Viču, je v Civilni pravdi Marija Zdešarjeva — Er-bežni,k Stanko .nastopili pri okrajnem sodišču kot priča. Pričal je v korist svoje žene tako, da je pravdo dobila. Erbežnik je nato ovadil Zdešarja zaradi krive prisege. Pred maturi senatom se je te dni vršila daljša razprava. Stanko Zdešar je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora, v plačilo poviprečnine 800 Din, v plačilo, odškodnine Erbežnilku 100 Din in naposled v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Predsednik senata je v sodbi poudarjal: »Krivo pričevanje se je začelo zadnji čas tako slino širiti pri nas, da so zato potrebne strožje kazni. Obsojeni ste v izgubo časitniih državljanskih pravic za tri leta, da ne boste mogli ta čas nastopati pred sodiščem kot priča.« Zdešar je prijavil revizijo in priziv proti sodbi. * Brezsrčen očim. 35-letni delavec Mihael Lovanjak iz Bukovcev je bit pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na dva meseca strogega zapora pogojno na 3 leta, ker je pretepali z jermenom svoji pastorki, 91etno Anico in njeno mlaišo sestrico Marijo ter ju pustil skoraj vso noč klečati na suhih vejah. Pri razpravi se je zagovarjal, da jih je kaznoval zato, ker sta deklici ukradli nekaj masti. * Mast je kradel in prodajal. V Hrastovem skladišču v Prevalijah je imel shranjeno zalogo masti potnik Janko Kramžer. Zadnie čase pa mu je mast začela kopneti in to je pred dnevi ugotovil, da mu je zmanjkalo za 3.900 Din masti, je prijavil zadevo prevaliskim orožnikom. Tatvine je bil osumljen 321etnj delavec Avgust, ki so-ga orožniki aretirali. Pri preiskavi sicer niso našli ničesar sumljivega, dognali pa so, da ije Avgust zadnje čase prodajal mast nekaterim strankam v Pre-valjah. Izročen je b.l v zapore. * Vlomilec s samokresom. Posestnik Maks Onič iz Hrastja pri Li.mbušu se je vrnil s po-tja domov in v spalnici je zalotil neznanega vlomiica, ki je s precej obilnim plenom smuknil mamo njic.ga na prosto. Onič to je ubral za vlomilcem, ta pa je potegnil samokres in z njim ukrotil zasledovalca in izginil v gozd. * Strogo obsojena žeparica. Pred milim senatom v Ljubljani je bila obsojena Ivanka Majdi.čeva, 401etna natakarica iz Domžal, zaradi treh žepnih tatvin na eno leto strogega zapora in v izgubo državljanskih pravic za tri leta. * Obtožena detomora — oproščena. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjala 34la.ua posestmkova hči Marija Zi-gartova z Dolgega vrha zaradi umora novo-rojenke. Dete je dan po porodu izkrvavelo. Sodišče se ni moglo prepričati o obtoženkini krivdi in je zato Zigartovo oprostilo. * Ciganske tatinske spretnosti. p0 deželi se klatijo cigani, ki sleparijo na star, toda še vedno uspešen način. Ciganska zvijača je namreč ta, da pride c gan h kakemu kmetu, trgovcu ali gostilničarju te.r prosi, naj mu izmenja tisočak v sto take. Nato prosi, naj mu izpremenijo stotake v srebro, naposled pa si premisli in zahteva tisočak nazaj. Pri tem pa tako spretno manipulira, da se njegovih rok vedno prime kakšne petdesetak ali sto-tak. Osleparjene žrtve navadno šefle kasneje spoznajo, da so jih cigani opeharili. O ved takih primerih poročajo iz Št. Pavla pri Preboldu. * Ponarejalci kovancev izsledeni. V okolici Laškega in Celja so se pretekle dni pojavili ponarejeni desoidinanski kovanci. Laški orožniki pod vodstvom komandirja g. Pše-n čnitka so bali pridno na delu in so izsledili ponarejalea v osebi Kobeta Pankraca, bivšega delavca v kemični tvornici v Hrastniku, ki ie pozneie samosno.no izdeloval v Laškem črnilo in čistilo za čevlje. Njegovega potna-gača so prijeli, med tem ko njega samega še iščejo. * Vlomi v cerkve. Nedavno sta bila izvršena v Škof ji Loki dva vloma. Najprej se je vlomilec ponoči splazil k Burdychovim iin pobral razna živila. Dva dni za tem je isti dol-goprstnik ponovno jzkušad krasti pri Burdy-chovih, pa ni ničesar dobil. Zato pa se je ta-kojj še isto noč spravil na delo pri kapucinih, kjer je izpraznil predal, v katerem so kapu-cini imeli shranjen denar od naročenih maš. Odnesel je 285 Din. Vlomilec je brskal tudi po cerkvi in s silo odprl nabiralnike, toda nikjer ni ničesar dobil. Oblastva imajo tatova prstne odtiske in sodijo, da gre za kakega že starega cerkvenega tatu, zlasti ker poročajo, da sta bila izvršena tudi vloma v cerkvi v Sori in Smledniku. Na sumu imajo nekega znanega vlomilca v cerkve, ki je svoječasno ušel iz zaporov novomeškega sodišča. + Pobegel kaznjenec- Rudolf PodPečan, H je nevaren vlomilec, je obsedeval v mariborski kaznilnici dveletno ječo. Nedavno pa je pobegnil s kaznilniškega posestva pri Sv. Miklavžu pri Mariboru in izginil v neznano smer. * Strahovalci Haloz na varnem. V srednjih Halozah, posebno pa v okolišu občin« Podlehniika, so bili v zadnjem času vlomi inl tatvine na dnevnem redu- Orožnikom v pod-lehniku pa se je naposled posrečilo izslediti dolgoprstnike, ki jih je devet, med njimi tudi ena ženska. Trijico vlomilcev in sicer brata Petra in Franca Brgleza in Farnca Hlišai iz Gore pri Sv- Trojici v Halozah so orožniki aretirali. + Iz zapora sta pobegnila. Na binkogtni ponedeljek sita pobegnila iz zaporov s reškega sodišča v Konjicah 21_letni Jože Venust irt 25-letni Jože Habjan, delavca iz Ljubeane pri Celju, ki sta bila v preiskovalnem z n'Poru zar radi tatvin. Za beguncema je bila izdana tiralica, na podlagi katere ju je celjska polt, cija izsledila v celjskem parku, ko sta prav" 'kar pisala dve pismi- + Drzen roparski napad- Nedavno noč so •vdrli štirje okrinkaini moški v hišo posestnika Drevenška na Mestnem vrhu pri Ptuju in s samokresi in noži v rokah zahtevali od gospodarja in gospodinje denar. Gospodar se je groženj prestrašil in jim iziročil ves denar, ki ga je imel, to je 300 Din. Roparji pa so nato pokradli še razno obleko in izginili v moč. Orožniki iščejo roparje- ♦ Svoji ženi je odvedel kravo- Posestnica Roza Pulkova pri Sv. Marjeti pri Račaih je prijavila orožnikom, da ji je bila ukradena iz hleva krava. Izkazalo se je,- da je odvedel kravo posestničin mož, ki živi ločeno od svoje žene. Pravi, da jo je hotel s tem prisiliti, da mu da odškodnino za delo, ki ga je vršil Ea njenem posestvu. ♦ Smola pri lovu na divje koze. V lovskem revirju na Plešiču, ki je last g- Bogdana Po. gačnika, s^ je pojavil divji lovec v osebi 38-letnega Avgusta Kogelnika, ki je lovil divje koze. Pri tem ga je zalotil čuvaj Alojzij Mihov- Na begu Pa je Kogelnik padel v neki šest metrov globoki jarek in se pri tem poškodoval. Orožnikom je Kogelnik vse priznal. Izročili so ga mariborskemu sodišču. ♦ Ponarejalci kovancev. V zadnjem času se pogosto pojavljajo v mariborskem poslovnem življenju Ponarejeni kovanci. Poslovodja Ben-kove trgovine je prinesel na policijo precej dobro ponarejen 20dinarski kovanec, s katerim je hotela neka kmetica plačati meso. Delavec Anton Kekec pa je prinesel na policijo ponarejen 50-dinairsiki kovanec, ki ga je dobil pri tedenskem izplačilu od svojega delodajalca- Policija je oba ponarejena kovanca zaplenila in vrši poizvedbe. ♦ Mladiči so kradli kakor srake. Orožnikom pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je posrečilo razkrinkati tatinsko družbo, ki je vznemirjala vso Okolico. Tartovi pa so sami mladi fantje, izmed katerih šteje najmlajši 15 Jet, najstarejši ipa še ne 21 let. Vsi imajo lepo število tatvin na vesti. Kolovodja je bil Franc, ki so ga orožniki takoij aretirali. Kradli so pa kakor srake vse, kar jim je prišlo pod rake. Zlasti so jemali žito in moko. Največjo tatvino so izvršili v Klemenčičev mlin pri Sv. Martinu. Vlomili so vrata na mlinu, naložili nakradeno žito in moko na voz, ki so ga izmaknili pri sosedu in vse skupaj odpeljali k Dvoršakovim na Ciglenici. Vlomili so še pri posestniku Horvatu, pri Alojziju Zelu dvakrat zapovrstjo, pri Dominiku Ra-mutu, pri kovaču Brimnu in pri Alojziju Toplaku. Najbrž e pa imajo še druge vlome na vesti. Zlasti se je odlikoval s svojo vlomilsko drznostjo jedva 151etnj Jožef Z. ♦ Tombolo je izkušal opehariti. V nedeljo se je vršila v Mariboru tombola Jadranske straže. Bila je zelo obiskana. Vabili so prelepi dobitki, med katerimi je bil glavni dragocen šivalni stroj. Ta stroj je postal usoden mlademu Lovru Komovcu, ki je prišel na. obisk k sorodnikom iz Planine. Povabli so ga na tombolo, kjer si ie Lovro nakupil lepo število tablic. Ko je prišla na vrsto glavna tombola, je bil Lovro prvi, ki je veselo vzkliknil: »Tombolo imam« in se začel prerivati z listkom med množico. Vse številke so bile izpolnjene, kakor so bile izžrebane in Lovro je že sprejemal lepo darilo, ko je zadonel glas »Stoj« in so se stegnile krepke pesti stražarjeve posteve in zgrabile dobitnika. Finančni stražnik, ki je bil na tomboli kot zastopnk pristojnega oblastva navzočem, je opazil spretno sloparstvo. Lovro .ie prišel na tombolo z lončkom lepila in čopičem. Med tem ko se je vršilo žrebanje, ie Lovro pridno sproti strigel iz drugih listkov male kvadrate, izoolmjene z izžrebanimi številkami, in jih lepil na tombolski listek tako spretno, da je čisto nevidno zakril na listku odtisnjene številke. Na ta način je prvi skupaj spravil tombolo. Lovra so stražniki aretirali. * Prekletstvo šmarnice- Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je sedel 371etni sedlar Ferdinand Kukov^e iz Hajndla, obtožen, da je zakrivil smrt kmečkega fanta Štefana Vintarja- Usodni dan so fantje pili žmarnico v viničariji obteženega Kukovca. Ko so se zvečer udeleženci -vinskega izleta vračali v svoje domove, so bili vsi precej vinjeni. Med potjo sta se začela prepirati Ku-kovec in pokojni Vintar in sta zaostala, ne da bi seo stali zanju brigali. Kuikovec in Vin-tar pa sta se zgrabila in je v prepiru Kuko. vec potegnil nož in z njim Vintarja zabodel v prsj in v trebuh- Vintar se je takoj zgrudi in v nekj minutah izdihnil. Kukovec je bil obsojen na pet let robije. * Nož ženi v glavo. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 22-letno Jerinovo Zoro, ki je pristojna na Homec pri Kamniku. S svojim možem se ni nič kaj dobro razumela. Zato se je ločila od njega. Tako je živela ločeno že kak mesec dni. Naenkrat se je pojavil mož pred njo in jo brez besede začeli obdelovati z nožem. En vbod ji je dal v vrat, drugega pa v glavo, kjer je tudi pustil nož zasajen. Nesrečna mlada žena je .zaradi teh ran izgubila mnogo krvi in je močno oslabela. Njeno stanje je zelo nevarno. Mož pa se bo za to surovo dejanje moral nekaj časa pokoriti. * D'vjaški napad. Pri sedmini v Vrtečah pri Sv. Krištofu nad Laškim so v nedeljo neznani moški napadli 40-letnega dninarja Jakoba Ožeka in ga obdelali s koli in noži. Ože-ka so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Vlom. V eni izmed zadnjih noči so neznani tatovi obiskali čevljarsko delavnico Antona Štefaniča v Podzemlju in mu skoro do kraja izpraznili vso zalogo. Orožniki iz Gradca poizvedujejo za vlomilci. * Obsojena ciganska tolpa. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil štiri cigane iz Prekmurju, ker so lani v Murski Soboti vlomili v neki železniški vagon in odnesli razno tkanino. — Ista tolpa je vlomila nekaj dni zatem v železniško skladišče v Mačkovcih ter ukradla razne kmetijske stroje in drugo. Tudi so cigani izvršili več tatvin. Zlasti so kradli kokoši. Obsojeni so: 241etni Matija Horvat na dve leti robije, 181etni Adam C. na eno leto robije, 20letni Rudolf C. na štiri mesece in 531etni Januš Horvat na šest mesecev strogega zapora. * Vlom v zidanico. V bližini slovensko-hr-vatske meje v Lovrčan bregu v varaždin-skem okraju so neznani rokovnjači vlomili v zidanico v vinogradu, ki je last Dragana Bub-nja iz Beograda ter mu pokradli mnogo obleke. perila in en revolver. PREKMURSKI GLASNIF V plitvem potoku je utonil. V Beltincih so našli v potoku, v katerem je bilo le nekaj cm vode, mrtvega dimnikarskega mojstra Erjavca. Pokojnika je najbrž zadela kap in se je nato zadušil v vodi. Mačeho je ubil. Matuševi v Adrijancih so razmerno trdnj kmietje in ne poznajo pomanjkanja. Po smrti gospodarja, ki je pred leti umrl, sta živela na posestvu pokojnikova druga žena Ana in sin iz drugega zakona s svojo družinico. Pokojnikova volja je bila, da preide posestvo v njih last, če se ne vrne iz tujine najstarejši sin Lajoš, otrok iz prvega zakona, ki že petnajst let ni več pisal domov. Lajoš Maiuš pa si je medtem v Ameriki prihranil lepo imetje. Pa so ga slabi časi uničili in si je nakopal hudo bolezen, da so mu ohromele noge Tako se je pred tremi leti vrnil domov. Polbrat ga je vzel pod streho, s čimer pa Lajoševa mačeha Ani ni bila zadovoljna. Polbrat in njegova žena sta morala večkrat dajati Lajošu skrivaj jesti. Sovraštvo se je stopnjevalo in je bilo ozadje žalostnega dogodka, ki se je zgodil nedavno zjutraj. Ko so vsi domači Š11 zjutraj na bližnje polje, je ostal Lajoš z mačeho sam v sobi. Začela sta se prepirati. Med prepirom je stopila mačeha k njemu, ki je sedel za mizo, ga prijela za rokav in ga začela vleči iz sobe, češ' da.ga bo zaprla v drvarnico. Kako se je potem zgodilo, ni jasno. Sam Lajoš je izjav'!, da jo je sunil, zaradi česar je ženska padla na hišni prag, udarila z glavo na cementna tla in se ubla.. Sodna komisija pa je dognala, da se- je dogodek izvršil drugače, kakor je izpovedali ubijalec. Razitelesenje je pokazalo, da je pokojna Ana imela na glavi kar pet ve- likih ran. Zadnja polovica leve temenice je bila čisto zdrobljena. Očitno je, da so od samega padca tako hude poškodbe nemogoče. Preiskava se nadaljuje. NAŠI NA TUJEM Iz Erkenschwicka (Nemčija) nam pišejo: Dne 10. maja je priredilo Žensko narodno društvo v Erkenschwicku majhno zabavo, ki so jo obiskala tudi sosedna bratska društva, iz Reckl:nghausen-Siida, iz Suderwicha, iz Herne-Borniga in iz Hervers-Dorstena. Dalje so nas obiskali zvezna predsedn'ca ženskih narodnih društev ga. Koremtova, zvezni predsednik g. Pavel Bolha in zastopnik našega kon zulata v Diisseidorfu izseljenski komisar g. Samec. Prvi je govoril g. Samec in nas izpod-buijal k složnemu delu v tujini v ponos naše ljubljene domovine Jugoslavije. Enako je nam govoril naš zvezni predsednik g. Bolha. Nato je bila prečitana vdanostna brzojavka Ni. Vel. kraljici Mariji, ki je bila navdušeno sprejeta. Zatem je nastopil pevski odsek in nam zapel nekaj lepih narodnih pesmi, čemur je sledila prosta zabava.— Dne 14. maja pa je imelo žensko narodno društvo občni zbor, na kateremu so bile na novo izvoljene: za prvo predsednico Jožefa Lokarjeva, za podpredsednico Jožefa Tomažičeva. za prvo blagaj-niioo Elfrida Horvatičeva, za drugo Marija Drevova, za tajnico Roza Blažičeva, za pri-sednioi pa Ivana Severjeva in Kovačeva. — Vsem bralcem in bralkam »Domovine« pošiljamo srčne pozdrave članice Ženskega narodnega društva v Erkenschvvicku: Jožefa Lokar, Ana Kovačeva, Angela Končinova, Frančiška Blažič, Terezija Peterlin, Roza Bla-žič, Marija Dolar, Antonija Šuster, Jožefa Poglajen, Alojzija Ličen, Antonija Rujina, Pavla Zokalj, Marija Pevec, Elfrida Horvatič, Marija Horvatič, Jožefa Horvatič. Pavla Horva-tiič, Marilja Vezovišek, Neža Fekonja, Jožefa Tomažič, Greta Tomažič, Matilda Jezernik, Bernardina Jezernik, Ivana Sever, Frančiška Hiti, Frančiška Prelovšek in Marija Drev. Iz Ch^vremonta (Holandska) smo prejeli: Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so mi bili v tolažbo in pomoč ob priliki izgube mojega nepozabnega moža. Zlasti s« zahvaljujem predsedniku Društva sv- Barbare Francu Belincu, ki je poskrbel za lep pogreb in se v imenu društva in vseh tukaj živečih Slovencev pri odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovil od pokojnega. Najlepša hvala tudi onim, ki so darovali vence in ki so se udeležili maše zadušnice. Naposled prisrčna zahvala patru g. Teotimu van Velsenu. ki je daroval sv. mašo in ob grobu izrekel tolažilne besede- Vsem še enkrat najlepša zahvala. Marija Apnarjeva. rojena Bor-štnarjeva. BANKA BARUCH 11, Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši rse bančne poste najkulamtneje. Poštni uradi v Belgiii. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxel-leš; Francija: it 1117-04, Pari«; Hotandija. šte*. 1458-66, Ned Die>nst; Luksemburg: št 5967, Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačna nale čekovne nakaznice. 56 > , DOZOREL BO A: Tale kanarček je pa močno zelen«. B: »Oh, nič ne de, na solncu bo kai k mala dozorel«. PAPIGA Užaljena dama je priletela k trgovcu s papigami in kričala: »Pred enim tednom sem kupila pri vas tole papigo. Vi ste tedaj trdili, da govori papiga Šest jezikov, kar je pa grda laž. Niti besedice ne spravi iz sebe! Vi ste slepar. Denar hočem nazaj...« »Oprostite miilostljiva gospa, papiga zna res vse te jezike, ampak pri vas najbrže nI prišla do besede...« ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Zdrobovi cmočki s sirom. Zdrob skuhaj na mleku, kuhanega postavi, da se shladi. Mešaj, da narase, pet dek sirovega masla in dve jajci. Primešaj hladni zdrob in dve žlici naribanega sira. Iz te zmesi oblikuj d rotor, e omočke in jiih skuhaj v slanem kropu. Kuhane poberi v skledo, posuij z naribanim sirom in zabeli z vročim sirovim maslom. Daš zraven paradižnikovo omako ali pa solato. Jajca na švicarski način. Kozo ali nasproti ognju varno skledo dobro pomaži s sirovim maslom. Zemljam onibaj skorjo in jih zreži na tanke kose. Gosto jih nailoži v pomazanc Skledo. Na vsak kos žemlje položi tanek kos narezanega bohinjskega sira. V lončku žvrk-ljaJ z malo soli osem jajc in po'ij po žemljali Dne 19. t. m bodo po nekaterih krajih naše zemlje opazovali popoln solnčni mrk, ki bo viden od Črnega morja tja do Habarov-ska ob reki Atnurju. Znanstveniki vsega svt-ta se že nekaj let pripravljajo, da bi ta solnčni mrk opazovali. V Rusijo je na potu že 36 znanstvenih družb z vseh strani sveta. Ker napovedujejo za takrat ugodno vreme in so tudi prometne zveze s kraii, po katerih se bo vlekla mesečeva senca, zelo dobre, je verjetno, da bodo tudi znanstveni uspehi zelo vel-ki. Mesečeva senca se bo najprej dotaknil? zemlje ob obali Sredozemskega morja. odkoder se bo čez Grčilio in Malo Azijo premikala proti Rus'ji do Tuapse ob Črnem moru. Tukaj nastopi poooln solnčni mrk ob 7. zjutraj in bo trajal 99 sekund. Cim boli pa se bo senca premikala proti vzhodu, tem boli bodo ugodni pogoji opazovanja. Najbolj ugodno bo opazovane v Kansku vzhodno od Jenisea. Ikjer bodo cel;h 151 sekund lahko opazovali solnčni mrk. Tukaj bo solnčni mrk najbo' poooln. Mesečeva senca se bo z naglico 50 kilometrov na minuto oremaknila čez severni Kavkaz. Povolžie. Orenburg. Omsk. Tomsk, Kra-snoiarsk. R-vkalskn prn r>rnf: Dil'"p-mu X Velika nesreča v Bukarešti. V ponedeljek ob priliki mimohoda rumunskih telovadnih društev pred državnimi poglavarji Male antante se je pripetila huda nesreča-Porušila se je velika tribuna, na kateri je bilo okrog 4000 ljudi. Nesreča je zahtevala veliko število ranjenih in tudi več mrtvih. O nesreči se dioznavajo naslednje podrobnosti: 8. junij se slavi v Rumuniji kot narodni praznik v spomin na obnovo monarhije V ponedeljek se je slavila vrhu tega še šesta obletnica, odkar je kralj Karel iz rok narodnega predstavništva sprejel vladarsko dostojanstvo. Letos je ta slavnost imela še posebno svečano obeležje, ker sta bila v gosteh ju-goslovenski knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Bpneš-Nesreča je pa. hotela, da &e je ta lepa slovesnost pretvorila v veliko žalost. Tik pred koncem mimohoda se je v bližini dvorca Ko-tročeni zrušila tribuna, visoka sedem metrov in dolga nad 20 m, na kateri je bilo okoli 4000 ljudi. Bil je strašen prizor. 50.000 ljudi, ki so sedeli na ostalih tribunah, je moralo z grozo gledati, kako izginja pod ruševinami množica ljudi. Kralj Karol, ki je gledal sprevod, je takoj planil s svoje tribune in šel na kraj nesreče, da osebno izda navodila za reševanje. Svečanosti, ki bi se morale vršiti popoldne, so bile v znak žalosti odpovedane- Ministrski predsednik Tatairescu je izjavil novinarjem, da bo uvedena o vzrokih te nesreče najstrožja preiskava. V Buka. Skledo postavi na pekačo in vse skupaj v pečico, da se jajca strdliljo. Daš kar v skledi s solato na mizo. Praktični nasveti Kadar režeš čebulo, a ne porabiš cele, čebulo na prerezu pomaži z mastjo, pa bo ostala lepo sveža in bela. Krompir pristavi k ognju vedno z mrzlo vodo, posebno še, če ga kuhaš v oblicah. Zben tudi ves krompir enake debelosti (drob-nejši Je bolj okusen), da se tako enako skuha. Lesene posode, kakor raznih desk za rezanje mesa, krožnikov, pa tudi kuhalnic ne pomivaj v prevroči vodi. Zbriši jih tudi takoj, ko jih pomiješ. in potem jih še na zraku posuši, sicer 'se skrivijo. Ce' sta se ti pa deska ali krožnik že skrivila, tedaj zmoči v mrzli vodi dve debeli krpi, položi desko med mokre krpe, jo dobro obteži čez noč, drugi dan pa desko na zraku posuši (ne na solncu). vzhodu, dokler ne bo za japonskim otočjem izginila v Tihem morju. Tam, kjer ne bo polnega mrka, bodo lahko gledali solnce le kakor ozek srp. Popolni solnčni mrk bodo prihiteli gledat znanstveniki iz vseučilišč in zvezdam Zedinenih držav, Anglije, Francije. Japonske. Italije, Češkoslovaške, Poljske in Rusije. Ena izmed teh ameriških družb se bo nastanila v Ak Bulaku (360 kilometrov severno od Kaspiškega morja) Ta bo morala opa. zovati zlasti to, kako so sestavljeni plini, ki delajo venec okoli solnca in ki dajejo svetlobo, kater« doslej še niso mogli ugotoviti, kakšna je. Med mnkom bodo slikali solnčev venec, da bodo preiskali izpremembe, ki bodo nastale zaradi mrka. Druga ameriška družba bo z barvnimi filmi posnela barve te svetlobe. Angleši znanstveniki so se nastanili v Omsku, kjer so postavili celo delavnico- Izmed 25 ruskih družb se bo moskovska nastanila v Habarovsku. kjer se bo sclnčni mrk začel ob 15. uri in bo trajal 132 sekund- Ugotovitve znanstvenikov bodo gotovo zanimive, če namreč ne bodo onemogočene. Pri morebitnem oblačnem vremenu bo ves trud znanstvenikov zaman. | rešti so vse bolnice prenapolnjene z ranjenci, j Zvečer je bilo izdano uradno poročilo, po katerem je 330 hudo ranjenih ostalo v bolniški oskrbi, 270 laže ranjenih pa je po prvi zdravniški pomoči bilo oddanih v domačo nego. Število mrtvih ni bilo objavljeno. Kot videč nesreče je naš knez namestnik Pavle naročil, da se na njegov račun razdeli med sL romašne žrtve te nesreče 50-000 lejev, za buka reške siromake pa je knez na mestnik Pavle razen tega poklonil 100-000 lejev. X Po stratosferi hoče iz Amerike v Evropo. Dne 12. t. m. bo poizkušal neki ameriški letalec prvič po stratosferi poleteti iz Amerike v Evropo. S posebnim v to svrho zgrajenim letalom se bo dvignil na newyor-škem letališču 15.000 m visoko in bo v tej višini skušal doseči evropsko celino. POPOTNIKOVA TORBA Ob 25 letnici središkega Sokola Središče, junija. V Prlekiji so pred letom 1910. imeli samo tri sokolska društva: v Ptuju, Ljutomeru in Ormožu. Na pobudo br. dr. Cliloupeka, staroste ljutomerskega Sokola se je po tem letu ustanovil Sokol v Središču. Dne 28. avgusta 1. 1911. je priredila celjska sokolska župa skupno z varaždinskimi brati župni zlet v Središču, ki je bil svečana počastitev jugoslovenskega bratstva. Ta zlet je dal povod, da se je že 22. oktobra ustanovil v Središču Sokol, z nazivom Dravski Sokol. Prv, starosta je bil br. Srečko Dogša, ki je moral svo.o narodno zavest plačati s smrtjo v graških zaponh med vojno. Z ustanovitvijo Sokola je bil začetek borbe proti ponemčevamju in borbe za narodno edin-. stvo zaikaj že leto dni po ustanovitvi je vzn.kniia misel ustanovitve sokolske župe Stanka Vraza, ki naj bi združevala varaždm-ske središke, ormoške in ljutomerske Sokole. Zal se ia misel rad; preostro umetno začrtanih mej ni uresničila. Vendar pa so ostali varaždinski brat e kljub temu zvesti slovanskemu bratstvu in so z ogromno udeležbo na prvem samostojnem javnem nastopu 25. avgusta 1. 1912. to tudi dokazali. Mnogo bojev je prestalo središko Sokol-st\o pred vojno. Najznačilnejši je bil dogodek v Loperšicah pri Ormožu 13. junrja !. 1913., ko sta se vršila slovenski ljudski tabor .n zlet nemškutarskih gaslcev. »Nevarne« slovenske Sokole je stražila četa orožnikov, da ne bi kdo izmed njih napadel zasra-movalcev slovenskega jezika. Br. dr. Gvidon Sernec je dejal takrat v svojem govoru: »Glejte izdajalce slovenskega naroda, nern-škutarje gasilce! Oni so, ki pomagajo graditi Nemcem pot do Adrije. Zgradili jo bodo samo preko naših trupel.« Mnogim starejšim središkim Sokolom je ostal v neizbrisnem spominu tudi zlet v Ormožu 7. septembra I. 1913., ko je oblastvo prepovedalo korakati Sokolom v strnjenih vrstah skozi »nemški« Ormož in tudi prepovedalo korakati varaždinskim Sokolom čez most na zletni prostor, hoteč na ta način pre prečiti bratsko vzajemnost Hrvatov in Slovencev v borbi proti tisočletnemu sovražniku. Toda vrli Varaždinei se niso ustrašili te prepovedi; zasedli so čolne in se z njimi prepeljali na slovensko stran Drave. Dne 29. junija I. 1914. je bil zadnji pohod sredniških Sokolov pred svetovno vojno, in sioer v Ruše, kjer se je vršil župni zlet mariborske sokolske župe, odkoder so se naši bratje vrnili s hudimi slutnjami v srcih. Nastala je vojna. Mnogi bratje so v borbi za ju-goslovensko misel izgub li svoje živijer.Je kot dobrovoljci. Oni pa, ki so se vrnili, so takoj po povratku zbudili Sokola k novemu lepšemu življenju v svobodni Jugoslaviji. Pa ne za dolgo, kmalu so se morali odzvati Maistrovemu klicu in krepko branili našo severno mejo pod njegovim poveljstvom. Z nezlomljivo vztrajnostjo so po povratku s koroških bojišč začeli misliti na gradnjo So-kolskega doma, katerega so leta 1922. slovesno otvoriili. Od tedaj naprej ni bilo več ovir za smotrno in vztrajno sokolsko deio. Središki Sokol je ustanovil več odsekov (pevski, dramski, tamburaški, godbeni) in upoštavil v sosednem Medmurju več sokol-skih čet (Mhaljevec. Crečani, Mačinec in drugod), ki so po zopetni ustanovitvi vara-ždinske Sokolske župe pripadle njenemu območju, vendar pa Jim je še danes dejansko matično društvo, ki jim ob vsaki priliki nudi bratsko pomoč. Središki Sokol je v svojem neumornem četrtstoletnemu delovanju izvršil ogromna delo v kra;u samem kakor v njegovi okolei. 19 javnih naistcpov. 14 akademij, 125 gledaliških predstav, 20 koncertov in neštevilo predavanj soko'skega, zgodovinskega, gospodarskega in prosvetnega značaja dovolj jasno govore o nriegovem delu. Pred dvema letoma so navdušeni starejši člani spet krepko prijeli za delo v telovadnici. Ustanovili so staro vrsto in pokrepifc z -vzorno disciplino delo mlajših članov. S tem so 'povzdign li delo v telovadnici na tako višino, kakršne še ni biflo v preteklih 25 letih. Kljub hudim časom je središko sokolsko članstvo nabralo primeren znesek za p-a posodil na moj račun konja in voz pri učitelju Ivanu Ivanoviču. Za voz in konja sem mora! plačati pet rabljev. Učitelj Je imel lep ulnjak. Radovedno sem ogledoval ruske panje iz slame. Ponudil nama ie seveda »čaj in hleb«. Kako sem se pa začudil, ko mi je začel govoriti o dobrih lastnostih — naše čebele. Matice sem dobi! od Antona Znidaršiča iz.....«. Imenoval je moj rojstni kraj. Naša matica v srednj Aziji! Ko sem mu pa povedal, da ie Znidar.šič moj svak. tre poljubi in reče: Ti si torei naš človek, vzemi telego (voz) in konja zastonj.« PoslužiJ sem se n egove da režiji vosti. njegov med pa sem imel vedno na razpolago. S konjem sva se odpeljala v Taškent. Nakupil sem vse potrebno za vojaštvo in jim menjaval krone v rublje. Tako" sem dva* krat z 'z posojenim konjem »vandral« tja m nazaj. Mesto sem poznal prav dobro. Vedel senl. kie s naceneje kup;. in si tako p-ihra* nil marsikak rubeli za hude čase.. Kake tri mesece ie šla kuoči;a orav do* bro. a kmalu je pričela vidno pešati Pričakoval1 sem polom Ujetniki so porabil' «Voro ves denar. ZačHa sp >e konkurenca. 7v;t! judie so n°mreč or>az'>;. da se da v »!ajrer* ju« še vedno kaj zasl"ž'ti. V taboru se je začel ?,r»iii ".pm torej, da ga zaoustm za Tiko sem šel nekega dne zadnjič v Taškent z na- in ujetnika v svetovni vojni) meuom, da si ooiščem primerno službo. Dobil sem oelo prj poljskem judu Sussminnu. Gez dva dnii je prišel pome, podpisal potrebne dokumente in ine odpeljali s seboj v mesto. Imel je tvornico sooavic in pokalic. Dal mi je suho kljuse in voz; žena je preštela st eklen.ee in napravila račun; pognal sem. Vozaril sem po vsem Taškentu iz ulice v ulico, oddal steklenice v velikih hotelih in v malih čajnicah na periferiji mesta. Kupčija je šla precej dobro, a Jud n} bil ni-kou zadovoljen. Plačal me je slabo — hra« nij je pa svojega psa bolje kakor mene in ubogo kljuse. V Taškentu je vladala grozna vročina. Ako bi zakopal sirovo ja.ee okoli poldne v pesek, bi ga čez nekaj minut lahko pojedel trdo kuhano. Okoli poldne sem zapeljal kljuse v senco stoletnih dreves, sam sem pa sladko zaspal. Kmalu je prišel gorodovoj (po Iicaj in naju tako nagnal, da sva letela ko Elija. A glej nesreče. Zadela sva ob tramvaj. Kljuse je prišlo pod tramvajska kolesa, a tudi jaz sem bil precej pobit. Steklenice in voz, vse je bilo razbito. Kakor ob vsaki taki priliki se je tudi tu zbrala pisana množica Rusov, Tatarov in Kirgizov. Vpilo ie vse vprek, mene ubogega siromaka pa je policaj prav pošteno obdeloval z nagajko. Ko se mu je zdelo dovolj, me je dvignil in vsega krvavega vlekel s seboj. Vsa drhal je smeje se drvela za nama. Gotovo je bil moj gospodar tako: obveščen o nesreči, ker je pridrvel ko no- na urad in s policajem sta začela spet udrihati po meni. Padel sem na tla in ves izmučen in pobit prosil usmiljenja. Približal se je višji oficir in policaj mu je takoj iavil: »Vaše visoko blagorodje, tako in tako se ite zgodilo. Ujetnik je Avstrijec.« »No, pa čemu ga tako biješ, saj je vendar človek? Vedi ga na komando.« Prišedšj na komando so mi pobrali ves prihranjeni denar in me potisnili v podzemsko klet, kjer je bilo že kakih 50 uetnikov. Smrad je bil neznosen, klet majhna, tako da smo bili natrpani kakor sardine v škatlici. Kot zadnji prišlec sem moral po ruskem običaju skrbeti za snago, nositi polne »kible« iz zapora, jih snažiti in postavljati spet na prejšnja mesta Vsako jutro je prišel sodni pristav in vedel ujetnike za pol ure na zrak, a jaz sem moral ta čas ves prostor očistiti in pneigamati iz kleti podgane, da nam niso delale preveč šumnega koncerta ponoči, Cez osem dni sem bil zaslišan. Upokojeni polkovnik, poveljnik ujetnikov v Taškentu. >e imel usmiljenije z meno;. Vzel me je v službo. Bil je sam in nad preobil co dela se n; mogel pritoževati, a skop je bil ta mo; gospodar do skrajnosti. Niti kopejke mi ni nikoli podaril. Teden dni sem tuhtal, kako bi prše! do denaria. a nič pametnega mi ni prišlo ns um Naposled sem vendar poskusil sr;čo. Ko ie polkovnik spal. sem z vso opreznostjo in hitrostjo potisnil košček lesa v n;e* e-vo zlato uro k; ie seveda nehala tiktakati. Ko ie ziutra vstal, se ni mogel rxrečud'ti. da e ura stala. Poklical me je :n rekel: »Glej AVksander /deksandrovič. to uro sem -Itumi \ Moskvi: do vgfciM ie izvrstno tek1 a in ne vem. ka se re' p-Tirav'!« Vze' sem o. po p-pgnve'-" r^Ko^u ods*-*'-n;! kovček Vsa :n ,,ra ;e tfV'. tudi znna-nio leno očistili ii s pr" h'' nad mojstrskim d^io-^ sitit! s sfHoi zadov-^'1'en Ko s° ;e polkovnik opoldne vrnil, sem mu takoi iiaviil. *VaS« v'soko blagorodje. "ra ie pntys|v« ]jpm «em s^mo n°t ru^liev.« Mrnčno me pogled''!, v z"1 uro. io vtaK-ni' v žen fn m' d".' ruh!'P" N«to pa me je z iezo zag-abil za roko in deral: Takoj pojUeš z menoj k urarju, jaz uiu že pokažem, .kau^o se preurzne racunau tak /ne* sc'a za miajniio popravno ure.« lako sem se lega prestrašili, da bi se bil naira.ši v zemljo vari, a pomagati si nisem mogel. Pnšla sva uo sredine mesta. V Tolstojevi ulici sem zapazil vieiiko trgovino z urami. »Tukaj, Vaše visoko blagorodje.« Stopil je noter in jaz ponžno za njim. Pofclicai je urarja, ki se je zaoeil na vse stra« ni klanjati, žeieč postreči visokemu gostu, a polkovnik je začel na njega vpiti ko nor. ga zmerjati, kako se predrzne za tako malo popravilo računati celih pet rubljev in mu groziti, dia ga naznani oblastvom, da mu bodo zaprli trgovino. Ubogi človek ni prijel niti do besede. S tisočerimi opravičbami je vze! iz predala pet rubiiev in jih daii gospodu pol* kovniku, ki jih je vtaknil v žep in še vedno mrmrajoč izginil iz trgovine. Slišal sem le še urarja, ki je vpil za nama: »Harašo, harašo (dobro)!« Neki dan Je šel polkovnik na taškentsko postajo pregledovat novodošle ure tolike in sem bil prepričan, da se do popoldneva ne vrne. Izposodil sem si njegovo civilno obleko, si svojo opral in šel na sprehod po mestu. Niti na misel mi ni prišlo, da bi lahko srečal polkovnika. A glej spako, zagledal seon ga na drugi stran; ceste in, kar je bilo najhujše, opazil tudi on mene in me poklical: »Aleksamder Aleksandrovič!« Še zmenil se nis.im zanj, le korake sem pospešil, na oglu pa zavil v drugo ulico, za* čel teči, kar so me nesle noge, in prispel domov mnogo pred njim. Hitro- sem sleke] njegovo obleko in jo deil na prejšnje mesto, ni* se,m pa se utegnil obleči v svojo. Polkovnik ine je zalotil v samih spodnjih lilačah s stoterimi krpami različnih barv in me začel začudeno gledati: »No, kakšen pa si?« je pripomnil po kratkem molku. »Delo, delo muči človeka od jutra do ve* čera.« sem mu odgovoril. »Le poglejte stanovanje, vse se sveti, vse je v najlepšem redu; pa saj tudi delam ko živina. To se mora ven* dar nek e poznati in še nisem gotov.« »Da«, mi odgovori. »Kje je pa inoia civilna obleka?« »Vaša obleka?« se začudim. »V omari, na svojem mestu.« Ko se je prepričal in videl, da je res ne* dotakniena, me je poklical in rekel: »Cui me, Aleksander Aleksandrovič, zdaj res ne vem. ali sem jaz bedak ali ti. Pravkar sem srečal na ulici tebi podobnega osla v moji civilni obleki.« Tako se je srečno končala ta dogodivščina. Ob neiki pribki sem ga prosil za dovoUe* n e do polnoči, češ. da bi rad šel v kino. kar pa je bd samo izgovor. »Veš kai « mi je rekel, »resnico govori, ti hočeš k dekletu.« P-itrd:l sem mu. »Na: bo, imaš dovo^ernje do ziutrai, kaj boš vasoval samo do polnoči.« DVA PA ZE. »Vi ste pa res neznansko počasni pri delu.« na.hrulj gospodar brezposelnega postopača, ki ga ie sprejel v službo. »Vidim, da bom moral naiet-i drugega.« »Leno. eosood. dva bova pa že shajala«, reč? notepm. PREVIDNOST »Zmerom morate vse dobro premisliti, p- den ka' rečete Ce hočete novedat: kai važnega šfo;,e na:rvrei do petdeset, potem pi nove:te C? ho"e*e povedati še kai važ-n°:šera šte.ite do sto«, ie uč'l uči tel i svoie uč°noe. Uoe"c' so <;• vzel; to V s-cu Cez nekai dni ip sta1 ji^teV med naukom op oeči. Naenkrat ;p ves n"ps'ono-pn nnazil. vsi učenci premika'o ustnice <5'M*i«;< ie zaslišal iz vseh , devptmdpvetdeset. s'o. Gospod uč:telj. hlače vam gorijo.« ^ADIO LJUBLJANA od 14. do 21. iuiuju. Nt-«.. , ... jiui.ja: S.uu: Je.ocnkov šranici kvartet. — o.-to lNapoved časa, poročna, objava spore* y.0U: Veiak. govor vavna-ti.1., Jože Jagoui.c/. — 9.lo: Prenos cerkvene glasbe iz unovstfe cerkve. — 10.00; liiaruO" vič: Mala rioraaiye (vipereta na ploican). --11.to; Prenos promenaanega Koncert godbe »Stoge«. — 12.uU: Napoveu časa, oo.ava spo-reua, obvcSuia. — 12.15: Prenos promenad-nega koncerta goube »Sloge«. — lo.OO: Kar želite, to uobiU tp.ošče po željah). - 17.00: O kmetijstvu (tnz. Rado Lah j. — 17.20: Vesel spored tradi.sifci orkester). — 18.20: Otroška ura: Mik'.ca m Makec. — 19.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda, obvestila. -19.30: Nacionalna ura: Pesnik Vladimir Nazor — ob priliki 60t.etnice (Milan Marjanovič iz Beograda). — 20.00: Pili Rudolt igra ti a harmon.ko. — 20.45: Operni spevi in fantazije (pela bo Štafanija Fratnikova s spremlie-vanjem radij sike ga orkestra). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Radi. sto; Jazz. Ponedeljek, 15. jun. sec Bora Stankovič ob 60!etnici (Siniša Kordač iz Beograda). — 19.50: Mravljinček Potepinček (zvočna slika iz mravljišča). — 20.30: Produkcija gojencev državnega konservatorija v proslavo lOletnice podržaVljenja konservatorija. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Glasbene slike (radi.ski orkester). Četrtek, 18. junija: 12.00: Instrumentalne solistične točke (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Baletna glasba (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obava sporeda, obvestila. — 19.30: Naconalna ura: 3avez Sok o'a kraljevine Jugoslavije. — 19.5!) Reproduciran koncert na orglali. — 20.10: Naša srednja šola (profesor Mroslav Adle-šič). — 20.30: Francoski operni spevi in fantazije (pela bo Vida RudoMova s spremljeva- lcem radijskega orkcalra). — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — ^J.15: Za zaoavo .n oddih (.plošče). retek, iy. jun.ja: 11.00: Šolska ura: Kosovo m siepi gusiar (Vekoslav Mlekuž). — 12: lz naš.h d_i.n in planin (ptošče). — 12.45: Vremenska napoved, poroala. — 13.00 Napoved časa, oojava sporeda, obvestila. — 13.15: Da i,ni vzhod v raznih skladbah (pki-šoči). — 14.00: Vremenska napoved, borzni tečaji. — 19.00: Napoved časa in vremena, poročila, ob..ava sporeda, obvestila. — 19..-0: Nac.oiialna ura: Pomen in bistvo narodnega sieaahšča (C ril Debevec iz Ljubljane). — 19.50: Pesmi v orkestralni obliki (plošče). — 20.10: Ženska ura: Obisk v dunajski umobol1 niči Stenhoff (Hočevar^Megličeva). — 20.30: Koroške pesmi bo pel zbor »Sava«, vmes harmonika solo (Ciril Rakuša) in radijski orkester. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Kruhke skadb; za godalni kvartet (plošče). — 22.30: Angleške plošče. Soho a, 20. jun ja: 12.00: Plošča za ploščo. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo. — 14.00: Vremenska naooved. — 18.00: Na delopust (radVsiki orkester). — 18.40: Anton Martin Slomšek (dr. Franc Kovačič). — 19.00: Napoved časa in vremena, poročila, objava sporeda. obvestite. — 19.30: Nacionalna ura: Ministrstvo za voisko in mornarico. — 19.50 Pogovori s poslušalci. — 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Alozij Kuhar). — 20.3(1: Prenos iz Škofje Loke (pester večer). — 22'. Napoved časa m vremena, poročila, objava sporeda. — 22.15: Radijski jazz. Za smeh In kratek čas TREŠČILO JE A: »Prijatelj, kakšen si pa danes?« B: »Ni čudno, ko je pa bila taka nevihta!« A: »Kakšna nevihta? Saj je bilo vso noč mirno.« B: »Seveda je bilo, ampak ne v moji hiši. K ženi sem prišel sinoči bolj pozno!« A: »Razumem. Treščilo je in te zadelo po glavi...« ZAKON Urša: »Z možem sva se dogovorila, da vselej, kadar se prepirava, pošljeva otroke na izprehod.« Neža: »A zato so vaši otroci tako krepki in rdečelični. Pozna se, da so pogosto na zraku.« VSE SE MU SMEJEJO A: »Veste, meni je treba reči samo eno be» sedo, pa se mi vse ženske nasmejejo.« B: »Kaj ste milijonar?« A: »Ne milijonar, ampak fotograf.« NELOČLJIVA A: »Servacij in Protazij sta se pa snoči v gostilni spoprijela.« B: »Jaz sem pa vedno mislil, da sta neločljiva prijatelja.« A: »Saj tudi sta! Šest mož nas je imelo dovoli opraviti, da smo ju ločili.« V ŠOLI »No kaj nas uči zgodba o modrih in nespametnih devicah?« vpraša katehet v višji de« kliški šoli. »Da moramo vsako turo čakati na ženina!« odgovori ena izmed učenk. RESNIČNA UMETNIKA A: »Ce se bom kdaj oženil, bcim vzel samo resnično umetnico«. B': »Glasbenico ali slikanico,« A: »Ne. kuharico.« NESPORAZUM Gost: »Prinesite mi. prosim, kavo, ostalo naročim, ko pride dama, ki jo pričakujem.« Natakar: »Svetlo ali tenno?« Gost: »Kaj vas to briga!« ZAROČNI PRSTAN Fant prime dekle Za roko in gleda dolgo na zaročni prstan, ki ji ga je o.! neki dan nataknili na prst. »Kaj so rekle k t.mu tvoje PUateljice. Ali ti ga zavidajo?« jo vpraša zaljubljeno. »Več kakor zavidajo. Nekatere so ga tudi spoznale . . .« odgovori dekle. TEPEC Gospodično Zoro je obiskal njen zaročenec, ki ga bo predstavila danes svojemu očetu. »Očeta«, je rekla gospodična Zora svojemu izvoljenemu, »bo zelo veselilo, da te bo spoznal«. Mali J ur ček. ki stoji zraven, to potrdi z besedami: »T0 je pa res. Kolikokrat Je očka že rekel, da bi srčno rad vedel, kakšen bo tisti tepec, ki bo Zoro vzel.« GRENAK SPOMIN A: »Zakaj si tako žalosten, ko je venda: tu ob morju tako lepo?« B: »Na tem kraju je utonila moja žena.« A: »Po njeni smrti si se vendar poročil z mlajšo in lepšo.« B: »Res je, toda moja druga žena se boji vode... « Listnica uredništva Vransko. Izžrebane številke bj objavili, pa jih nismo prejeli. Morda jih še dobimo. Meerbeck. Besedilo smo objavili, a slike ne. ker so klššeji zelo dragi. Moramo odkrito povedat!. da ne moremo objaviti vseh slik, ker jih prejemamo preveč. Pobrežje pri Mariboru. Vprašajte v kaki trgovini. morda drogeriji. kakšnS je najboljše sredstvo proti črvom v lesu. MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE vnovčite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. PRODAM MLIN z zemljiščem 15 m mit od postaje ob bano-vnski cesti. Naslov pove: Jožef Dergan, Zidani most. f Lahka LETNA OBLAČILA b u r e t, k a ša, lister i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najcene;e pri PRESKARJU. SV. PETRA C. 14. NOVOST » Samo Din 49*50 Aaivl-Ui« S>r»r< 4VUMU stroji [>)6ra kvaiileu lepi k r o m I r • o okrvvi S i>Uu)<»t)« £»raaclj« 0*n 49'šO ji sz.aii uit • MvoUjonilU; -UMld (Rac« um) Oin 19 39 //*»i|«V*JU «CU1K d »im itoSljt m-■4» aj n oroeto inUBUAMA 6 Gastna pro(!>ko-Urana tovarna ar v Š^el