Cerkveue zadeve. Smrt in pogreb vzgledne kmetovske deklice Terezije, Gajšek. Od mnogovrslnib stranij smo že v »Slov. Gospodarju« brali, kako so prijatelji odlične tovariše in tova- rišiee, ki so se od nas v večnost preselili in od nas poslovili, k zadnjemu počitku spremili; s kakim težkim srcem so jim pri odprtem grobu vroee vzdihe izročali: »Z Bogom, dokler se v nebesih zopet ne snidemo!« Naj pa sprejme danes malo poročilo o slovesnem pogrebu priproste deklice, Terezije (iajšek, nje življenje pa naj bo vseni deklicam v vedni izgled, katere so jo poznale! Nočem opisovati življenja, kakoršnje je blizo tovaren, mest in rudokopov, katero pohujšlivo upliva, naj bo za kmeta ali dekleta. Terezija Gajšek se je v Gaju leta 1868 dne 14. oktobra rodila, bila je torej še ne čisto 24 let stara. Ona je do lanske jeseni živela vedno tiba, mirna, ubogljiva na Gajskem domu. Zal besede ni bilo nikoli od nobene strani zoper njo slišati, ampak vsak je rad o njej s spoštljivostjo omenil, kako je Terezika vzgledna deklica. 0 novem letu se poda letos v Reko v samostan usmiljenih sester. Pa v kratkem tam na Iegarju in plučni bolezni zboli in bolna doma pride. To strašno bolezen je voljno prenašala z nepopisljivo vdanostjo v božjo voljo do konca življenja. Terezino življenje nam pa je tudi jasna priča, kolike važnosti je lepi, mični poduk v cerkvi in v šoli v slovenskem, t. j. v maternem jeziku, kaj premore branje lepih slovenskih, podučljivih knjig in vaje sv. cerkvenih in narodnih pesmij. Terezika je nenavadno lepo pela in pesmi na citrah spremljala. Koliko veselje je bilo po nedeljah in praznikih, po poldanski službi božji na Gajskem domu, kadar je Terezika citre v roke vzela in kadar so se brati in sestra okoli mize vsedli, oče in mati si pa stol bliže postavili, da so lažje vžival; slast prelepega petja. Smem reči, da je Terezika znala čez 1000 eerkvenih in narodnih pesmij zapeti, le umazane ni nikoli zapela. Tebarska župnija ima sieer precejšnje število pevk, pa »slavček« je bil le v tihem Gaju, naša nepozabna Terezika. Kar zadeva pridnosti, ni bilo nikoli tako težkega dela, da bi ga ne bila ona z veseljem storila. Vsa občina jo je zelo rada imela. Ali kar imajo radi pošteni ljudje, ima tudi Bog rad; željno je želela ona praznik B. D. Marije v nazočnosti izvoljenih devic v nebesib praznovati, to ji je ljubi Bog tudi vslišal. Dne 13. avgusta 1892, vsa in z vsem pripravljena za odhod, pokliče stariše in brate v pričo mnogo deklic in sosedov, stegne koščeno rokico, jo položi njim v naročje tei* prosi, naj nič po njej ne žaljujejo, saj njo srčno veseli, da se je za odhod toliko zvestih tovarišic in prijateljic tukaj zbralo, torej z Bogom vsem skupaj in zdihne proti 6. uri zvečer svojo dušo. Dne 16. avgusta ob sedmi uri zjutraj videl pa je človek kaj lep prizor od cerkve sv. Lovrenca, okoli katere je tudi pokopališoe. Izspod Gaja se začne pomikati dolga vrsta belo in črno oblečenih in ovenčanih devic, katere so truplo neveste Jezusa k zadnjemu počitku spremile, vmes so pa šli vlč. g. duhovni svetovalec Anton Šibal, ter so sv. rožni venee glasno molili. Na rakvi se je »dekliška krona« bliSčala, katero je križarska družba kupila za celo dekanijo, da se dene posebno vzornim dekletom pri pogrebu na trugo. Vč. sestre od Gizeline bolnišnice v Celji so dale s pooblaščenko z jako lepim, spomina vrednim vencem jo do groba spremiti. Pri sv. maši je okoli 60 ovenčanih devic k oltarju pristopilo, da so sv. rešnje Telo prejele. Po sv. maši so se pomikale device in drugi Ijudje s težkim srcem proti odprtemu grobu, kamor so ostanke blage Terezike položili. Vlč. g. župnik, znani odkritosrčni govornik, se vstopijo pred v grobu ležečo Tereziko in zbrane device in druge spremljevavce, ter vzamejo od nje v mili besedi slovo. Čudno otožno je bilo videti, kako so se po vsakem'licu lesketale v solnčni 8vetlobi|solzejmilo'po Tereziki.* Njih [govor seŁše zdaj po hišah razpravlja. Rekli so, da je rajnka bila vzgledna krščanska Gajska deklica, blaga tovarišica in ako sme človek tako po svojem razsojevati, tudi svetnica. Potolažile so nas besede, da spremljajo našo Tereziko danes nebeške tovarišice v slavnem spremstvu pred božji tron, da ji bo podaril ljubi Bog plačilo za izpolnjevanje božje volje; mi zemljani smerao pa zagotovljeni biti, da imamo prijateljico v nebesih, katere prošnje bodo gotovo pri Bogu vslišane. Omenili so tndi, da so jo vsakokrat obiskali z nekim nepopisljivim čustvom in veseljem, kolikorkrat so bili poklican k njej, ona pa jih je vselej vsprejela z velieim veseljem — s časijo, 'ki dohaja le namestniku božjemu. Naj počiva v miru!  J. R. Nekaj o cerkvenem petji na deželi. Veselje nam navdaja srce, kedar citamo slov. časopise: skoraj od vseh stranij dohajajo vesela poročila, da se vzbuja narodno življenje in katoliško mišljenje. Ozirajoči se po slov. domovini, vidimo preštevilne dokaze, da narod slovenski vrlo napreduje v omiki in prosveti. Vendar v nekaterih stvareh smo v napredku še zelo počasni — in med temi žal, da je tudi cerkvena glasba na deželi. Izvzemši nekatere častne župnije, je cerkvena glasba v mnogih cerkvah še zelo v slabem stanji: rabijo se večidel priprosti, deloma posvetni napevi, kakor pri veselicah, poje in orglja se sploh navadno v takozvanem hopsa-zlogu. Marsikje se rabijo še stare pesmarice, polne »nemčizma«:, ko bi se vendar lahko »Venca« poslužili. Res je obžalovati, da so nekateri glasbovoditelji tako malo vneti za napredek v cerkveni glasbi, da sedaj, ko vse napreduje, se v tej važni stvari še držijo »starega kopita«. Koliko se včasih stori za proslavo umrljivega človeka, kar je prav: ali pa nismo dolžni velikoveč v češčenje Najvišjega porabiti vse svoje moči in kar imamo najboljšega ? Rkrajni čas je torej, da se cerkvena glasba na deželi pretvori t. j. postavi na umetno stališče, kjerkoli je mogoče. V ta namen bi se naj že v šoli odrašli učenci v petji po sekiricah marljivo podučevali, da se potem lahko v vsaki fari ustanovi primeren pevski zbor. Čeravno so pri tem mnoge težave in ovire, vendar ni nemogoče, kakor nekateri mislijo. Le dobre volje, veselja in vstrajnosti je potreba in vse se da doseči. V nekaterih župnijah n. pr. v Vojniku in v Dramlji, so se kmečki pevci večidel sami med seboj vrlo izurili v eecilijanskem petji, da zamorejo iz »Cecilije« in druge umetne skladbe čveteroglasno brez pogreška peti. Posebno priporočam prekrasne Hladnikove pesmi, zlasti obhajilne in Marijine. Ti napevi so večinoma lahki, pa tako ljubeznivi, pobožni in veličastni, da se človek težko od njih loči. Prezirati seveda ne smemo tudi ljudskih napevov, kateri pa sodijo le za tihe maSe ob delavnikih in izven sv. maše, vendar je potrebno izbrati, kar je boljšega in za cerkev sposobnega. V prvi vrsti pa bodimo vneti za umetno glasbo, katere idejalna lepota in vzvišenost je najbolj primerna in dostojfta za slavo božjo. Ako je združena s »priprostostjo srca«, brez napuha, vzdiguje se kakor najlepša molitev pred božji tron. Trudimo se tedaj, da v tej stroki tudi na deželi dospemo na častno mesto, da ne bodemo sramotno zaostali za drugimi narodi. V to svrho pa upamo pomoči tudi od slavnih naših cecilijinih društev, kolikor bo mogoče. D—č.