Vesna Grahovac Življenje pisca skozi njegovo lastno besedilo THOMPSON, MARK (2013): Birth Certificate: The story of Danilo Kiš. Ithaca: Cornell University Press. (Izvod iz knjige rođenih: priča o Danilu Kišu (2014). Buybook: Sarajevo.) Književni kritiki pogostokrat posta- nejo strokovnjaki za enega pisca, ki ga skozi celotno kariero analizirajo in iz njegovega dela ter življenja povzemajo dele in dogodke, ki odgovarjajo njiho- vim trenutnim domnevam ter ciljem. Redki pa »zaživijo in preživijo« književ- nikovo življenje v celoti, da bi izvede- li vsako, še najmanjšo podrobnost o njegovem vsakdanjiku, družini, soro- dnikih, izobraževanju, literarnih vzorni- kih, ljubezni, željah, sanjah in strahovih. Toda v obravnavani biografiji Marka Thompsona se skozi zgodbo o Kišu pre- pletata tudi kulturni in zgodovinski kon- tekst časa, v katerem je živel književnik in njegova družina, in pronicata skozi njegovo ustvarjanje ter pisce in umetni- ke, ki so vplivali na njegovo formiranje tako človeka kot pisca. Povabilo, naj predstavim Thompsonovo knjigo o Danilu Kišu, je bilo zame močan izziv. To, da bom končno lahko končala, kar sem začela pred dvajsetimi leti v svojem magistr- skem delu o elementih tradicionalne židovske kulture v proznih delih Danila Kiša; napisala bom hommage o delu velikega pisca; in bila sem radovedna ter rahlo nezaupljiva do tega, da je nekomu uspelo ubesediti njegov opus in življenje. Kiševo delo je tako kompleksno in nenavadno v načinu ustvarjanja književ- nih likov, da me je zanimalo predvsem, kje in kako je Thompson začel: naj- težje pri vsakem ustvarjalnem procesu je namreč narediti koncept in začeti. Fascinantna je rešitev, ki jo je kot ključ za grajenje zgodbe o Kišu uporabil lite- rarni kritik. Tako kot je pogosto pri briljantnih idejah, je tudi ta enostavna, Kiševo besedilo Rojstni list je razstavil v manjše celote, skupke nekaj besed oz. ene ali dveh povedi, in jih tematsko obdelal. Thompson bralcu predstavlja različne dokumente, zgodbe oseb, ki so poznale književnika, analizira pisce in dela, ki so vplivali na Kišev književni stil in pojasnjuje nastanek likov, ki jih je ustvarjal v svojih knjigah. To zgodbo preseka z interludiji, v katerih analizira njegovih sedem del. Vse je združil v knjigo Rojstni list: Zgodba o Danilu Kišu, za katero je dve leti pozneje prejel lite- rarno nagrado Jana Michalskega. Knjiga je prevedena v številne jezike, vključno s srbskim in hrvaškim, v dva jezika torej, v katerih je, ko sta še bila združena v srbohrvaščino, ustvarjal Danilo Kiš. Na slovenski prevod še čakamo. V uvodu Thompson poskuša defini- rati Danila Kiša kot človeka in ustvarjal- ca. Svoje misli nadgrajuje z mnenjem drugih književnih kritikov, ki so pisali Čitalnica | Recenzije 389 Notranja_264.indd 389 07/08/16 11:41 o Kišu. Zgodbo začenja z mislijo, ki je sublimacija opisa književnika: »Obseden s pisanjem, politiko in svobodo umetno- sti glede na politiko, strasten antikomu- nist in antinacionalist Danilo Kiš je bil človek liberalnih prepričanj in močnih čustev.« Piše o tem, kako so drugi znani pisci doživljali Kiša, citira pa samo Susan Sontag, ki je o književniku izjavila: »Je zelo ukoreninjen pisec, a vendar popol- noma kozmopolitski, kar je najčudovi- tejša kombinacija.« Thompson še doda- ja: »Ne glede na to da nikoli ni bil najbolj karakterističen jugoslovanski pisatelj, je postal bistveno jugoslovanski.« Kiševo besedilo Rojstni list avtor pre- naša v celoti in analizo piščevega življe- nja začenja z osebo, za katero meni, da je bistveno vplivala na njegovo književ- no delo – z očetom. Književnikov oče je bil madžarski Jud, mati Črnogorka pravoslavne vere. Štiriletnega Danila sta leta 1939 starša krstila v Uspenski, pravoslavni cerkvi v Novem Sadu, in ga s tem rešila usode številnih madžarskih Judov, ki so bili deportirani v koncen- tracijska taborišča. Med njimi je bil tudi njegov oče, ki je umrl v Auschwitzu. Edvard Mendel Khon je bil rojen leta 1889 v vasi Kerkabarabás v bližini mesta Zalaegerseg na Madžarskem. Priimek je, ko se je vpisal v trgovsko šolo, spre- menil, da je zvenel bolj madžarsko, Kiss oz. Kiš. V Subotici se je poročil z Milico. Deklica Danica, njun prvi otrok, se je rodila leta 1932 v Zagrebu, Danilo pa 22. februarja leta 1935 v Subotici. Thompson skrbno zbira vse podatke o Kiševem očetu ter življenju družine na Madžarskem in v Vojvodini. Ne ustavlja se pri zbiranju dokumentov, ampak išče sosede, prijatelje in sošolce Danila Kiša ter na podlagi njihovih zgodb, kolikor je to mogoče, rekonstruira njegovo živ- ljenje. Namen vsega tega je predvsem komparacija dejstev iz življenja pisca in likov, ki jih je ustvarjal v svojih delih, pri tem mislim predvsem na očeta. Thompson poudarja, da je imel pisa- telj, ker ni poznal lastnega očeta, to prednost, da si ga je lahko izmislil, kar podpre s Kiševo izjavo: »Ta oče, ki se pojavlja v mojih knjigah pod imenom Eduard Sam ali E. S., je idealizirana projekcija, ki ji na poti ni stala čvrsta, homogena masa realnosti in spominov. Oče je negativen lik, negativen v pome- nu odsotnosti in v pomenu knjižnega junaka. Je bolnik, alkoholik, Jud, v eni besedi idealen material za književni lik.« Mark Thompson dodaja, da se Kiš pri opisu svojega očeta Edvarda, enako kot Joyce pri ustvarjanju gospoda Viraga v Uliksesu, ne drži dejstev, in ugotavlja: »To prepletanje fikcije in resničnosti, ki je popolnoma brez vidnih šivov, je eden od Kiševih zaščitnih znakov.« Celotno poglavje v knjigi avtor posveča kom- paraciji Leopolda Blooma iz Uliksesa in Eduarda ter Danila Kiša. Peščena zrna Kiševega življenja so sestavljena s potrpežljivostjo tibetan- skih menihov, a to ne tako, da bi ob tem Thompson prezrl zgodovino teda- nje Jugoslavije, pisce, umetnike, književ- ne kritike ter profesorje s primerjalne književnosti. Zgodbe pogosto začenja kot pravi zgodovinar, opisuje dogodke in osebe, zadržuje bralca v pričako- vanju, kam pelje navedeno in zakaj je pomembno za opis Kiševega dela, dok- ler naenkrat ne vidi prave »mandale«, povezave vsega naštetega in celotne slike. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 264 | Čitalnica 390 Notranja_264.indd 390 07/08/16 11:41 Ne pozablja nobenega pomembne- ga dogodka Kiševega življenje: združu- je šolanje, študij, ljubezen, najemniške sobe, v katerih je živel v Beogradu, podrobno opisuje osebe, s katerimi se je družil in celo to, kako se je prehranje- val ter kakšna oblačila je nosil. Thompsonove zgodbe imajo pogos- to tudi same elemente kratkih zgodb. Eno od teh je 12. poglavje, v katerem piše o Marku Miljanovu, materinem sorodniku, ki se je opismenil v 50. letu življenja in napisal knjigo Primjeri čojstva i junaštva. Thompson poudarja: »Tako kot Marko je tudi Kiš imel močan moral- ni občutek dolžnosti, ko je šlo za jezik in odgovornost pisca. Podobno kot on je gojil mistično vero v kreativno moč jezika, da hrani in oblikuje imagina- cijo in – nezavedno – vpliva na naše resnično življenje.« Nadalje pojasnju- je: »Jugoslovanski pisec, ki je imel rad evropski modernizem in književne eks- perimente, ni mogel sklepati kompro- misov z obsesivno tradicijo niti zaradi dejstva (mogoče prav zato), da so to tradicijo simbolizirali njegovi predniki in ne glede na to da sta bili pogum in morala ključni vrednoti tako zanje kot tudi za Kiša.« Avtor se pogosto dotika Kiševih judovskih korenin, vendar poudarja, da je pisec le enkrat samkrat v inter- vjuju povedal, da je napol Jud oz. Jud. Književnik je judovstvo doživljal kot usodo, zgodovino in mitologijo pre- ganjanja. Družina njegovega očeta ni ohranila stikov z njimi, kar je vplivalo tudi na njegovo ustvarjanje. »Zato v nje- govih knjigah ni domačega judovskega vzdušja,« pojasnjuje Thompson, »notra- njost je vselej zaznamovana s toplino in skrbnostjo njegove matere (kristjanke). Judovski element je omejen na zunanji svet, v katerem tava njegov oče, neob- varovan s stališča zgodovine.« Zgodbo o Kišu Marka Thomsona je nemogoče končati, ne da bi omenili napade na književnikovo delo Grobnica za Borisa Davidovića, objavljeno leta 1976, v katerih so ga beograjski kvazi- intelektualci in književniki, ki jih je vodil Dragan Jeremić, tedanji predsednik združenja pisateljev Srbije, obtožili za plagiat, napisan po delu Karla Štajnerja 7000 dni v Sibiriji. Napadi so bili brez- kompromisni in konstruirani za popol- no manipulacijo bralcev. Očitali so mu žalitev naroda, da »žali lokalno tradicijo in sodobne tokove naše književnosti«. Odgovor na napad je bila Kiševa knjiga Ura anatomije (1978), o kateri Thompson zapiše sledeče: »Napisana v mesecu dni, Uro anatomije – Kiševo najdaljše literarno delo – odlikujeta hit- rost kompozicije in avtorska jeza. To je mogoče najbolj jezna knjiga, ki jo je veliki pisec napisal v zadnji polovici sto- letja. Kiš je trdil, da je škandal ustvarjen s ciljem, 'da se likvidirata knjiga in pisec' in da se v tem vidi 'dekadenca okusa, kolaps (knjižnih) vrednosti in estetskih meril' v Srbiji, kar pomeni obenem v Jugoslaviji. Svojo ogorčenost in oster odgovor na napad je pojasnil z bese- dami: 'Ničesar nimam, razen svojega pisanja. Če me zanikajo kot pisca, mi ne ostane nič'.« A za Danilom Kišem je ostalo veliko, devetnajst objavljenih proznih del oz. pesniških zbirk in številni eseji. Kiš je skoraj polovico svojega življe- nja preživel v Franciji, vendar je pogosto prihajal v Beograd in v Novi Sad, kjer je Čitalnica | Recenzije 391 Notranja_264.indd 391 07/08/16 11:41 imel prijatelje. Med njimi je bil tudi moj znanec, kolega karikaturist dnevnega časopisa Dnevnik, za katerega sem tudi sama delala kot novinarka. Vedoč za mojo fasciniranost s Kišem, mi je oblju- bil, da me bo spoznal z njim. Žal so mi kmalu za tem povedali, da je preminil. Ne glede na to, da mi ga ni uspelo oseb- no spoznati, njegova dela živijo na moji knjižni polici. Spominjajo me na moj in njegov Novi Sad, na to, da so malošte- vilni ljudje, kakršen je Mark Thompson, ki razumejo kozmopolitizem in ki je bil tudi osnova Kiševega življenja. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 264 | Čitalnica 392 Notranja_264.indd 392 07/08/16 11:41