ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 12. V Ljubljani 1. decembra 1881. Leto XI.
Bucélica, zvesta božja deklica.
ìtuóélica vzletela, Tjà v àiruo piali leti: Ves božji dan hitela Nanašati »trdi.
„Ciinii takó marljivo Nabiraš sladko strd? To zate je kvarljivo, Prineslo ti bo smrt.
Glej! človek presebični Satóvje bo razdjàl, Razdrl ti dom bo lični ln sladko strd pobral.
ItriiMlovče v (Ua 5. noveuibr« 1841.
O kaj si mu storila, Bučelica ljuba, Da roka nja nemila Takó s teboj ravnà ?" —
Bučelica v solzicab Vprek pólja se spusti ; Planjava, döl v cveticah Takój jo zveseli.
„Naj bode kakor ràdo. Nanašat moram strd, Vsaj staro kakor mlado Zadeti mora smrt!"
t	Druga mati.
ilo je leta 187* pet dni pred božičem. Huda zima je bila. Debel sneg je pokrival dol in goró. J Solace se je nagnilo za visoke goró, na zemljo pa se je legel T tihi mrak.
V predmestji necega velikega mesta na Slovenskem stoji zidana hiša na dve nadstropji. Le glej, kakó je v teh sobah tù zgoraj razsvitljeno in kakó se razlegajo lepo ubrani glasovi klavirja po njih. A tukaj spodaj, v tej tesnej, na póiu razsvitljenej sobici, katere je pol v zemlji, — tù je takó tožno, takó žalostno! Siromaštvo in béda je v njej domi V bornej posteljici, iz katere štrli tu in tam slama, leži mati, in pri njenej glavi stoji deklica kacih devet let stara — njen otrok Milka.
Nekaj Casa je bilo tiho v tej sobi, a zdajci se oglasi Milka: „Mati! takó dolgo ste už0 bolni ! Kdaj vam bo vender ljubi Bog zopet povrnil ljubo zdravje ?"
Globoka britkost se prikaže na materinem lici, ko reže: „Skoraj, skoraj,
dete. Le umiri se; ne bode več dolgo, da zopet vstanem--— Milka!
da,} mi svojo ročfco in poslušaj m«.--Midv® sve sivoti. ili kaj j«
to, sirota?--Mlada si še ter nežna kakor lilija in vender moraš uže
trpeti I"--
„Mamka, mamka! Kaj mi deoes takó žalostno govorite? Nikdar vas še nisem takó čula. Povejte mi rajše zopet kako povest," pravi Milka.
Britko se jej mati nasmehne ter nadaljuje: „Sirota! Dražega očeta se
ne spominjaš, takó rano ti je umrl. In Milka---kaj bi ti rekla, ko
bi ljubi Bog tndi mene k sebi poklical?"
„Oj ljnba mati! kaj bi jaz brez vas, in nikogar ni, ki bi me imel rad!" ihti se Milka.
„Pač, pač, Milka! Usmiljeni Bog v nebesih bode vedno zate skrbel in ti bo poslal drugo mater."
„Drugo mater," ponavlja počasi Milka. „Saj ste le vi jedina moja mati."
Mati pa jej pravi: „Jaz imau) sestro, ki je tebi teta. Pred več nego li deset leti, ko sem še jaz bila v svojem rodnem kraji, omožila se je bila moja sestra in je šla z možem na Gorenje Avstrijsko v mesto Štajer. Tudi jaz in tvoj rajnki oče sva kmalu po tem zapustila svojo domačijo, preselivša se v to mesto. In od tega časa nisem ničesar več čula o tvojej teti. Pisala sem jej sicer, pa je šla menda tudi v kak drng kraj, ker je pismo ni našlo,
drugače bi mi bila gotovo odgovorila. O kakó je usmiljenega sreà!---
Milka! dozdeva se mi, da teta na naju misli; dozdeva se mi, da naju išče. Glej Milka! potem bi bila teta tvoja druga mati; imej jo rada I"--
„Pa saj mi vi nesmete umreti, ljuba mati !" ihtela je deklica, tiščajoč se k obledelemu licu dobre matere.
Čez kratko reče mati z oslabelim glasom : „Idi Milka hitro po gospoda gori !"
Milka je hitela po stolbah k gospođu, a ta ni hotel takój iti: še le, ko ga je Milka s solzami v oččh prosila, šel je trdosrčnež, saj on nikoli ni mogel trpeti teh dveh sirot, ki mu užš dva meseca niste mogli plačati stanovnine.
Prišedša v sobo najdeta ženo — mrtvo. Vedela je namreč, da se jej bliža zadnja ura, in zató je odposlala Milko.
Kakó je jokala uboga Milka! Komaj je verovala, da nima več dobre matere.--
Druzega dnè proti večeru so prišli štirje neznani možjć ter so Milkiuo mater odnesli. Vprašala jih je, kam nesó njeno zlato mater, a ničesar jej niso odgovorili. Z njimi je hotela, a jej niso pustili. Ostala je sama, čisto sama to noč, in — bila je sama na celej zemlji.
Najub0žnejši otrok na zemlji je ta, kateri nima človeka, ki bi pazil nanj z ljubeznjivim očesom. In taka sirota je bila zdaj Milka. Blage, prijateljske duše ni imela, pa tndi domovja več ne, nego pri dobrotnih Ijudéh je dobila stanovanje in hrano. —
Zlato solnce je denes zatonilo petič, odkar so Milki mati umrli. — Ljubeznjivi otrok ! saj veš, kaj je denes. Sveta noč ! Kateremu otroku se ne bi razsvetlilo lice, ko čuje : Denes je sveta noč !--
Mesto je, kakor vsako noč, razsvitljeno ; vender na ulicah nI videti ljudi. Kdo bi tudi zapustil svojo gorko sobo ? čuj, kakó zunaj ledena burja tuli po ulicah, da šipe na oknih šklepetajo! Ubog človek, kateri mora v tem času biti zunaj 1
Pa čuj korake ! Tam, iz óne ulice nekdo prihaja ; majhene postave je, kakor otrok. Prišel je k svetilnici, hitro mu poglej v lice ! — Jeli mogoče P — Milka ? — Bes, Milka je ta otrok ! — Ubogo dete ! Kakó jej je bled obriz; suhi svoji ročici tišči v raztrgano obleko, saj ni bilo zlate matere, katera bi jej jo sešila. Hu ! trepeti jej glas in ude jej stresa oster mraz.
Denes ni mogla ostati pri neznanih Ijudéh. Ko se je jelo mračiti, hitela je iz sobe pod milo nebé. In hitela je nevedoč kam, iz jedne ulice v drugo. Zdajci ugleda cerkev.
Na vrata poskuša in cdpró se. Vstopila je v cerkev. Pri stranskem oltarji je bilo več mož in ženi, ki so delali. A Milka hitela je tji k prednjemu oltarju, kjer gori večna luč. Pokleknila je ter molila. In molila je zmirom gorkeje ne opazivši, da je jela glasno moliti. V mislih je videla svojo ljubo mater, ki jej je pravila, da bo skoraj dobila drugo mator. Bila je takó vtopljena v gorko molitev, da ni občutila mraza, ki jej je pretresal nežno telò, ter ni opazila gospé, ki je tiho vstopila v cerkev. Bližala se je Milki ter je nekaj korakov od nje postala.
A Milka je molila: „Zlata mati! poglejte me siroto! Zdaj vem, kaj je to, sirota ! Mraz me skeli in lačna sem ! Mati pošljite mi teto, od katere ste mi pripovedovali ; pošljite mi jo, da mi bo druga mati ! Kakor vas jo hočem ljubiti 1"
Nehala je. Za sebój pa začuje ihtenje in nekdo jo ljubeznjivo zakliče : „Milka! Ali si ti res Milka Petrič? Povej!"
„Da, gospi! Jaz sem Milka Petrič!" Gospi jo je srčno objela ter jej rekla: „Ti si! ti si hči moje ljnbe sestre, saj imaš vso njeno podobo. Glej ! jaz sem tvoja teta ; a od tega trenotka bodem tvoja — druga mati. — Predvčeraj sem prišla v to mesto. Kaké sem iskala tvojo mater. Vse sem zvedela, a tebe ni bilo nikjer. Kaj sem trpela zavoljo tebe!" — In zopet je pritisnila ubogo deklico na svoje prsi.
A Milki je bilo také dobro pri srci. Gledala je svojo teto, ki je bila čisto podobna njenej materi ; a rada jo je už0 zdaj také imela, da bi za njo ravno také jokala, kakor za svojo mater, če bi jo zgubila.
„Zdaj pa hitive, saj vidim, da mrazü in lakote drhtiš!" rekla je teta in je prijela Milko za suho ročieo ter jo peljala iz cerkve v veliko lepo poslopje. Šli ste po stolbah ter ste prišli v krasno sobo. A tu nek otročji glas zakliče :
12*
„Mama! mama! kje ste bili takó dolgo?" in pritekla jo deklica kaeih osem let stara. „Glej, sestrico, Milko sem ti privedla, Koža!" rekla je mati. Potein je pa še prišel Kožin oče, kateremu je teta vse povedala.
Milka je morala bitro svojo raztrgano obleko sleči ter je dobila takój lepo, novo obleko.
Deklici sta se kmalu sprijaznili ter se to noč skupaj veselili pri krasnih jaslicah, ki so v kotu užč narejene stale. In Milka je imela res drugo mater — dobro tet«. —	Deoojdn.
Dèi in vnuk.
' vàsi Bregih se je večkrat slišalo imé starega Bukovca. Kadar koli so Jft ljudjé pripovedovali kaj iz starih časov, slišalo se je večkrat : „To in ' to se je zgodilo, ko je še stari Bukovec na brežkih poljanah krave pasei, ko je stari Bukovec še v samej srajčki po Bregih skakal, ko je stari Bukovec še v zibéli ležal" itd. itd. Novejši zàrod brežkih vaščanov je tedaj starega Bukovca samo po imenu poznal, a bilo je pa še tudi nekoliko zelò zelò starih Brežanov in starih babic, ki so trdili, da Bukovec ni nikakeršna izmišljena osoba, da so ga v svojej prvej mladosti poznali, da so nekateri ž njim v šolo hodili, a stara Meglenka, ki je v vsej okolici slovéla za najstarejšo ženo, pripovedovala je večkrat, kako jo je nekdaj Bukovec na Miklavžev večer kot parkelj po vsej vàsi preganjal, v hišo jo pripodil in jo z groznimi verigami v rokah prisilil, da je tri „očenaše" in tri „češčena si Marije" klečeč pri peči izmolila, da-si ni bila več otrok, ki bi se tacih stvari bala.
O Bukovci se je tedaj marsikaj pripovedovalo. Tako n. pr. so znali stari ljudjé pripovedovati, da je bil Bukovec v svojih otročjih letih prvi in najboljši pevec na koru domače farne cerkve, da je cefo' na gosl'iò znaf izvrstno gosti, a neverjetno je bilo res samo to, da je mladi Bukovec neke noči iz Bregov kakor kafra izginil, iu da so vsa popraSevanja njegovih stari še v po njem bila zamàn. Kam, kod in kakó je izginil, o tem nobena živa duša ni znala ničesar povedati. Nekateri so pripovedovali, da so ga ukradli cigani, drugi zopet, da je deček padel v vodo in je utonil, tretji so pripovedovali, da je šel po svetu in pozneje k vojakom, kjer je gotovo postal general itd. Zna se, da so vaški otroci vselej radi poslušali take pripovesti o Bukovci, in da so celò večkrat svoje starile prosili, naj bi jim kaj povedali o starem Bukovci.
Necega dtó, bilo je po leti, poči po vsej vàsi glas, da je nekdanji Bukovec prišel v Brege. V tem hipu se je zbrala malo ue vsa vas pred ćvrčkovo hišo, kjer se je obustavil Bukovec, da vidi starčka, o katerem se je toliko pripovedovalo. In res se na hišnih vratih pokaže zbranej množici stari Bukovec. Bil je res star, prav čestitljive in resnobne postave. S kratkimi besedami pozdravi zbrano ljudstvo, ter mu pové, dà je prepotoval vso Jugoslavijo, da je bil na Hrvatskem, Srbskem, v Bosni, Hercegovini in v Crnej gori, da je mnogo lepih pesni slišal in se jih tudi naučil péti, ter da želi
in se nàdeja, da bo zdaj v starih svojih dnéh večkrat svoje rojake s petjem kratkočasil. Kakor otrok je res sam iz Bregov odšel po širokem svetu, ter je bil nekaj let tndi vodja slepcev, od katerih se je mnogo lepih nàrodnih pesni nančil. Mnogo mnogo je po svetn izkusil, ali zdaj Želi ostati v do-mačej v&si, ter se nikoli več podati po svetu. Kjer mu starisi in sórodniki leié, ondu — nastavi s solznimi očmi — ondu želi tudi on pokopan biti.
Odslej je stari Bukovec vso vas prav pogostoma razveseljeval 8 svojimi pesnimi in kmalu je bil v vsacej hiši znan in priljubljen, kakor da bi bil nžč od nekdaj tukaj. Celò k zabavam in gostijam so vabili starčka ; povsod je pel rodoljubne pesni, še celò v farovž in k gospodi v bližnjo faro je bil večkrat povabljen.
Staremu Bukovcu se je v njegove stare dni prav dobro godilo. Živel je kakor cvetice na polji in ptice pod nebom, ki ne sejejo niti ne žanjejo, a vender dobivajo vsega, česar jim je treba.
Necega dne popóludne. ko so se otroci ravno iz šole domóv vračali, sedel je stari Bukovec na klopi pred Vrabčevo hišo. Nekoliko otrok stopi k njemu, ter ga prosi, naj bi jim „jedno lepo" zapól. Bukovec se sploh ni dal od nikogar dolgo prositi, a z otroci je bil pa še posebno prijazen. Hitro vzame gosli in reče otrokom : „Nu za vas pa uzé dljó časa jedno prav lepo hranim in sioer o „dédu in njegovem vnuku, kako sta po svetu potovala," katero sem se na Hrvatskem naučil, da vam jo zapojem. In začel je peti takó-le:
Glej, vzpomlädi krasnej zjutraj rano
V	zori zlatej pred solnčnim izhodom, K jasnej strani, tjà kder solnce vzhaja, Šetat deček siv'ga slepca vódi:
Šetat vnuk še mali dčda vódi.
„Vodi, vódi drago dete, vódi Déda svoj'ga tjà na hribček óni, Z bele cerkve, kder se zvonček čuje. — Ali čuješ kako zvonček bije, Po dolini glas se nja rnzlćga, Da k molitvi daže narn povzdigne? Znam, da zvezde so se vzé poskrile, Je li sinček, al" se vidiš ktero V — To učila mati me je rajnka : Kadar zvonček zjutraj se oglasi, Vsakej zvezdi sjaj se njen ugàsi, In če rad bi gledal sjajnost néba, Sjajnost, jutra, hitro vstani k delu — Pred no zvonček zjutraj se oglàai !"
„„Nij več zvezde, dedek, nij nobeue ; Kje da .bodo, ko na vzhodu hribi
V	solnčuem sjaji vže se biesketajo ? Danes, dedek, zlo sva zakesnila; Tak počasna nisva nikdar bila:
Po navadi bila sva na hribu, Ko je solnce žar svoj pomolilo ; Danes pa bo naju prehitelo — Oj, da vidiš, kàko se podviza !""
„Le počasi, Slavko, ljubi dragi, Le počasi, alab sem čudovito,
Slab ko starec dvakrat bi osivel. Nogi trudni, kakor nijso bile; Oči slepe še po večjej tmini Kakor nekdaj tavajo nesrečne; Sinko dragi, čudno, čudovito Ded tvoj stari danes se počuti, Vidim, vidim, da sem vžč na konci; Vidim zibel novemu porodu, Vidim viti me v plenice nove,
V	grob zdaj kliče zemlja déte svoje!"
Na obzorji solnce se prikaže, Žarom svojim vse obsije kraje. Vsakej stvarci ljubeznjivo daje Vidno sliko, vidni óbraz bèli ; Zdaj se vstavi kakor bi se zamaknilo
V	drago srebro, bisere in zlato, Ko ugleda snežno staro glavo,
Ko ugleda lep vzpomlad ni cvetek : Starčka läse sive in razsute, Dečka läse gladke, lepo črne. Po brdinah solnčice ju spremlja Spremlja kakor sino dobra mati, Spremlja solnce vérno svoje ljube. Da bi videl kako vérno stopa Déd za vnukom, dobrim dečkom svojim: Radost ti srcé bi osvojila, Sólza ti okó bi orosila, Kakor p&tok, — ko valove širi U jezéru 'z kteroga izvira, Kakor burja, ta nevihta Bilna ¥ ene nosi vAnrftotie ' z jezera, Ktere nikdar bi ne našle iztéka: Tako tukaj slabi starček hodi, Ker ga mlada zvesto roka vòdi.
V	levej sinkovo imà ročico,
V	desnej ljube pésni zaročnico, Zaročnico, gosli jjivorove, Cisto nove gosli jàvorove.
Ko dospéta tjà na hribec óni Vnuku starček to-le beseduje:
„K Btarej óndu me klopi pripélji Pa se sinko bliže k meni vsédi. Tako, tako, k meni se primakni. Le še bliže, da srcé mi vzgréjeé, Da prelijem vroče srce v tvoje, Predno smrtni mraz da me olédi. Kakor solnce ondu vzhajajoče Nov dan vstvarja, novo döbo nosi, CaB takó ti, ki je zdaj pred tabo, Nov obraz in novo döbo nosi. Res je, da bo rastel kakor raste Listje v gorah, cvetke po livadah ; Zemlja bo rodila po navidi Dosti Žita, sadja, kruha, vina: Al bo hrana z drugo silo došla
V	mozeg ljudski, v krvne žile ljudske,
Prišle bodo, kakor vsako vzpómlad. Lastavice naše v broji silnem, Da si v strehah iščejo sirote Starih gnezd vzpomlädnej dòbi novej. a ne bodo. kakor v prejšnih časih, Našle vrabcev v gnezdih gospodarje. Kakor zdaj je, tako bo v prihodnje ; Le nasledki bodo ljudstvu novi. Nà ti torej gosli čisto nove, Cisto nove gosli jšvorove, Moje stare nijso več za tebe, Ker iz starih stari duh le veje. Vzémi, sinko, vzémi gosli nove, Pojdi ž njimi, kam te želja v&di, Kod in kamor ž njimi prepotuješ Zemlji Bvojej konca ne dobodeš: Od severa tjà do dalnjeg' juga, Od izhoda vse tjà do zahoda! Vzemi, Bin ko, ove gosli nove, G&di na nje pesni čisto nove, Pesni nove. v srci ti globoke A po mislih do nebes visoke . . . Kadar vidiš v tugi prijatelja, Daj. zagòdi pesen mu veselo, Z bistrim glasom mu srce prešini, Z roko svojo sólze mu otéri, Ter pokaži, da si véren njemu, Véren v pésni, véren z dušo svojo! . . . Ali kadar poješ domovini, Materi predobrej ali sinu: V stani, sinko, giävo si odkrivši, Vzdigni oči tjà k nebesom jasnim, Pa pogledi góri v visočino Kder ljubezen pravo čisto najdeš, Ondu najdeš svojej pesni misel, Zlato pesen zlatih si Bpominov. Ali ko bi hotel kteri zlöbnik Tvojo pesen, rekši : „Pévuj meni, Širi glas moj po širocem Bvctu : Da poštčn sem, dober, — sicer Vkujem te takój v železne kòri!" — A ti, predno zlöbnik tebe zveže, Gosli vrzi ob žemljico črno, Da se v prah in kosce razpršijo. Reci njemu : „„Znaj, gospod ti silni, Da nad gósli tvoja sila gine ; Ne umeje pésen zapovćdi, Svobodna je — óna glas svoj slédi!""
Tako, sinek, ove gosli nosi Täko pevaj na njih pésni nove; In ko skleneš svojo službo tukaj, Ko tud' tebi zadnja ura pride, Gosli zopet mi nazaj prinési, Pa jih Btavi na grob moj ledéni, Da rekó mi, si li vse izpólnil Kar sem tebi, sinko, zdaj naročil" —
Ko je starec ve« to izgovoril. Nagne glavo in — dušico izdahne.
Vnuk pa vzel je gosli javorove. Poje živo na njih pesni nove. Hodi i njimi, kam ga želja vodi; Al na konec Slaviji ne pride: Od severa tjà do dalnjeg' juga.
Od izhoda vse tjà do zahoda. *) *
# *
Da ste videli, kakó pazno so vaški otroci starpga R u kove a poslušali, in kako so ganjeni bili J Trpinova Nežica in Zajčev Martinek sta bila tako ganjana, da sta starćkn svoje sre-brue dvajsetice ponudila, a mali Ivanko, domaČega kovača Štr-benca sin, je staremu Bukovcu kar naravnost v lice povedal, da mu je pripravljen dati svojo leseno sabljo in pa celo šolsko torbo, ako le hoče. A prijazni stari Bukovec je od Ivanka s klobukom v roci kar sto goldinarjpv za to
------- —__	]ep0 pesen zahteval, in
ko je videl da Ivanko sto goldinarjev nima, ni hotel vzeti njpgove lesene sablje, niti torbe, pa tndi ponnjanih mn dvajsetie ne. nego druzega dné je Trpinovej Neži ci vso pesen narekoval, katera se jo je prav dobro naučila in jo pri skušnji koncem šolskega leta pred vso zbrano gospodo izvrstno deklamovala.
Starega Bukovca ni več med živimi, a pesen o „dédu in vnuku" potnje zdaj tudi po slovenskih pokrajinah. Tudi Štrbenčev Ivanko jo zna dobro de-klamovati ter ga vselej solzé veselja in solzé rodoljubja oblijó, kadarkoli pravi :
„Hodi ž njimi, kam ga želja vodi, Al na konec Slaviji ne pride!*
Ljud. TomSié.
*) To lepo pesen hrvatskega pesnika Prerado viča priporočamo slovenskoj mladini za deklamacije.
Stepančkova glava in lonec s strdjó.
ovest o obljizljivej Marjetici je, menim, marsikomu znana. Cujte pa.
■■^s. kaj se je pripetilo sladkosnédnemu Stepančkn I
Stepanček je sam domi Od kóta do kóta stika, da bi kje kftj sladkega dobil za svoje grlo. Pride do vrat od jedilne shrambe, ki slučajno niso bila zaklenjena. Stopiväi v shrambo, preiskuje ondu stoječe lonce in kozice. Iz visocega, pa ozkega lonca mu zadiäi strd. Urno prime lonec z roko ter ga obrne proti oknu, da vidi, koliko je strdi v njem. Pa le tu in tam je še malo tiči; mati so jo malo ne vso pobrali za velikonočne potice. Pa strd gre Stepančkn posebno v slast ; zato jame s prstom držati po lonci in s prsta oblizavati oprijemšo se strd. Ker pa s prstom ne more vse strdi pobrati, začne z jezikom lizati po lonci. Najpoprej seza po robu ; oblizavši do čistega rob, gre globokeje v lonec, slednjič pride celò do dna. Zraven drži vedno lonec z rokama, kakor mu najbolj ugaja.
Polizaväi, kar je bilo, hoče sneti lonec, ki se mu je ponataknil na glavo. Nekaj časa še grč. da-si ne rado; ko pa pride loncev rob pod nos, ustavi se, in ne grè dalje. Deček poskuša drugič, poskuša tretjič. Vse zamän. Prestrašen otresa z glavó, kakor mlad psiček, če mu klobuk navežeš na oči ; zdaj mirno stoji ter ihti.
Mati pridejo s polja domóv ter zakličejo : „Stepanček kje si ? Pojdi mi pomagat jerbas deti z glave." Na ta klie Stepanček v shrambi pod loncem zastöka, Mati denejo sami jerbas z glave, ko le ni Stepančka. Potem po-prašajo : rKje tičiš, Stepanček ?" Ko nato deček z ihtečim glasom pové, da je v sVramVi, greùò mati ijk pogMat, Via} poBn'e. Mi tóso se zafmtìjo, ugte-davši dečkovo glavo pokrito z loncem ! Ne morejo kaj, da se ne bi zasme-jali. H krati poprašajo, kakó si je nataknil lonee. Dečku ne kaže legati, torej pové vse po pravici. Mati se ga usmilijo ter skušajo snéti lonec. Pa ko ga hočejo potegniti črez nos, deček silno zavpije. Lonec mu je namreč dobro stisnil nos in to ga je zabolelo. Zato opusté poskušanje ter peljejo Stepančka v hišo na zapeček, rekoč: „Tu sèdi mirno, dokler ne pride domóv modri Pavle ; on ti utegne potegniti lonec raz glavo. Ubiti ga je škoda."
Pa Stepančkn v nesrečo in sramoto pridejo takrat učitelj v hišo. Gredó nekolikokrati po hiši gori in doli, govoreč z materjo. Zavivši se okolo peći, zapazijo Stepančka s tistim loncem na glavi. Takój ne uganejo, kaj je. Lonec je segel dečku do ramena, a noge je skrčil pódse in vrhu tega je bilo užč temno za pečj0. Zato poprašajo mater, kaj je tu za pečjč. „Naš Stepanček je pod lonec zlezel," dejrt mati ter povedó, kaj in kakó. Učitelj plesknejo v roki ter se smejejo na ves glas. Kar po kolenih se bijó od samega smehd-Dečka je zelò sram pod loncem in debele solzé mu kapljejo izpod lončenega pokrivala doli na prsi.
Na večer jame prihajati družina in slednjič prikléca Pavle. Takój m» mati ne morejo dovolj razložiti stvari, kajti bil je póstami Pavle tisti dan malo gluh. Zapazivši Stepančka jame snémati lonec. Suka na desno, suka na levo. potem čvrsto potegne. Stepanček zavpije: aj ! in — lonec je snet, ne da bi ga bilo treba ubiti Stepančku na glavi.
Polhen sramote pogleda Stepanček po hiši. Družina sedi za mizo pri večerji, krohotaje se. Rad bi bil žalosten, r&d jezen, ko se mu vsi smejejo. Pa kaj ai če? Sam se mora zasmejčkati, ko se vse smeje po hiši, od pastirja do gospodarja
Ta dogodba je šla druzega dné od hiše do hiše, z domače vasi v sosednjo in še dalje naprej. Tudi mi smo jo čuli in zapisali in z „Vrtcem" pojde po vseh slovenskih krajih.	jo.. OraMim.
ti d r i j a.
(Zgodovinska črtica.)
oliko je Idrija stara ? Kdo in kdaj se je postavil temu važnemu ru. darskemu mestu temelj ? Ali še le v začetku novega veka, ko se je bila plemenita ruda, živo srebro, našlo? Ali ni bil ta kraj užg poprej obljuden, morda už0 v starem ali vsaj v srednjem veku ? Ali niso v okolici ali v mestu samem bivali morda kaki grofi ? Na to moremo odločno odgovoriti : ne: kajti v idrijskej okolici ue najdeš niti novih, niti starih graščin, niti razvalin ali podrtin. Vse to kaže, da je idrijska dolina, idrijska okolica še v srednjem veku le majheno število posameznih kmetov v sredi velikih gozdov imela — ali pa, da je morebiti človeška roka v nekatere temne gozde teh krajev še le v novem veku s sekiro v roci in pnško na rami si pot naredila.
Kaj pa Rimljani ? Ali se znabiti niso uže Rimljani bili v tem kotlu nasefilf, saj je bila njih navada, da so se v vsakej" deželi, katero so si pri-bojevali, tndi naselili. Valjda ne, kajti rimskih starin, rimskega denarja se v Idriji ni še nikoli nič našlo. Zató je tudi le plitva trditev ónih zgodovinarjev, kateri trdé, da bi bila Idrija rimska štacija „ad Siianos" : kajti ni se našlo nikakeršnih ostankov, kateri bi to mnenje podpirali. Tudi so kraji okoli Idrije prehriboviti, da bi bili Rimljanom za napravo ceste ugajali. Napeljani ste bili iz Ogleja sicer dve rimski cesti v severne dežele, Norikum in Pano-nijo, toda o jednej je dokazano, da je peljala od Ajdovščine preko Hrušice na Logatec in Vrhniko, o drngej pa je po spričevanji strokovnjakov verjét-nejše, da je vodila čez Predél na Koroško, in ne čez Idrijo in Kranj. V idrijskej okolici, rekši v gorah vojskarskih in tribnških, kjer izvira Idrijca, se res nahajajo ostanki nasipov (šanc). katere so Rimljani postavljali, da bi bili vhod drugim narodom v Italijo ubranili, ali tacib nasipov najdemo tucll drugod, n. pr. na Novej Oslici med Cerknem in Poljanah, nad Vrhniko in Logatcem, na Hrušici, na Krasu i. dr.
Idrijski okraj je spadal v srednjem veku pod oglejske patrijarhe, kasneje pa pod goriške grofe. *) Vsaj je ta okraj bil še do 1783. 1. pod tominskim okrajnem glavarstvom.
Živo srebro se je v Idriji 1490. 1. našlo.
*) Grof Henrik je idrijsko okolico podaril 1090. 1. opatiji Rosach (Rosazzo) na Furlanskem. V Idriji je bil menda pod goriškimi grofi sedež oskrbnika, pripoveduje Czornjg v svojej zgodovini o goriškej grofiji.
Rudokop se je povzdignil posebno pod vlado cesarja Maksa I. in Ferdinanda I. V dan 22. junija, na dan sv. Ahaci ja, 1508 L se je našla največja živosrebrna žila. V bodočem letu so se bili Benečani rudnika polastili, a so bili kmalu od cesarskih pregnani. Viljem Neumann je bil prvi rudarski sodeč. Cesar Maks je na svoj račun precejšni rudokop prevzel, a jeden del je prepustil družbi, obstoječej iz imenitnih plemenitažev. Kmalu so se naselili v rudniku Nemci s Koroškega in Salcbnrškega, in začeli so rudnik imenovati nemško Idrijo, da seje na ta način razločevala od slovenske spodnje Idrije. Cesar Ferdinand je posebno skrbel za rudarsko mesto. V dan 27. julija 1526. 1. je prepovedal prevaževati preko Kranjskega tuje živo srebro. Ferdinand je bil tudi (8. marca 1553. 1.) ustanovil v Idriji bolnico za onemogle rudaije.
Do leta 1580. so pridobivali živo srebro poleg deželnega kneza tudi drugi rudarski podvzetniki. V tem letu pa si je nadvojvoda Kari ves rudnik prisvojil in izdal potem za Idrijo posebna rudarska pravila. Živo srebro so kupovali tržani v Avgsburgu in Benečani.
Nova luteranska vera se je bila tudi v Idrijo zasejala, kakor v vse večje kraje po Kranjskem. Tukaj je pridigoval novo vero, 1595. 1. neki Boštijan Prassnik (Prašnik). Okoli njega so se zbirali bajè tndi vipavski (t. j. iz vipavskega okraja) protestante. Takrat so pa luterane z vso ostrostjo odpravljali in preganjali. Nadvojvoda Karl je ukazal svojemu oskrbniku v Idriji, naj prežene pridigarja, a grofu Lanthieri-ju v Vipavi je naročil, naj ljudstvu zabranjuje v Idrijo. Leta 1634. je bila kuga v Idriji. Šolo so bili v Idriji uzé v dobi protestantov ustanovili in se je potem vzdržavala še dalje, dokler ni bila v dòbi velike cesarice Marije Terezije glavna šola (normalka) ustanovljena. Ko so bili Francozi prvič na Kranjsko pridrli, vzel je bil francoski general Bernadotte v dan 23. marca 1797. L Idrijo, kjer je nekaj vojakov do meseca maja ostalo. Vzeli so bili Francozi veliko živega srebra in cinobra 8 seboj.	Iv. Lapajne.
Pozna jesén.
^venéla žena
Vrana sama zase Ne "boji se starke. Lakot pase svojo, Prazne pika jarke.
Doli v polji hodi, Kamor li se gène. Mrtvo je povsod i !
Tiče in cvetice
Drzno se babäöi I — A ko ugleda mene Na samötnej cesti.
Todi je spodila — Sivo stresla glavo. S slano vse pokrila.
V vzlót se koj zažćne.
In za njo šumeče Listje tlà pokriva, — Bado vse se umika Kod gre Btarka siva.
In po tožnem zračji Se nad polje ddvi,
In: „ba-M6! ba-bàfi!« se Sred praznote jdvi.
J. Zafinki.
Sinica je màla Ujéta bivala
Nekoliko dnij, Skakàla in pela. Teselo živela Brez muk in skrbij.
Svoboda.
(Basen.)
Pa vender si v kléti Nij tujih imeti Želela dobrot, Ker Bog je v svobòdi Vesöljnej prirodi Jedini gospod.
„Uj, kletka odprta In ókna so strta;
Bežimo od tod!" Peniti razpéla Ter našla vesela Iz ječe je pót.
Sinica je mala Na jasnem bivala Nekoliko dnij, Skakala in pela. A dovolj trpela Strahu in skrbij.
Zdaj tovarišico. Pojočo sinico
Ugleda zunaj. Želi izletéti, In prosta živeti. Vrniti se v gàj.
Andrej Hofer,
vrl domoljub in katoličan.
IX. Andrej Hofer v skrivališč i.
Po Tirolskem se je raznesel glas, da je tudi Andrej Hofer srečno dospel na Dunaj, kjer živi s svojo družino prav srečno in zadovoljno. A žalibog, da temu ni bilo takó!
Umaknil se je bil s svojo družino le v gore, kjer ga je nek kmet gostoljubno sprejel. Ko tu ni bil več dosti varen, poslal je svojo ženo in petero otrok na Snežnike, a sam s svojim tajnikom je šel v dan 2. decembra na najvišje Alpe. Tu si je priredil nek skedenj za bivališče. Le njegov svak in še nekaj družili zvestih prijateljev je znalo za njegovo bivališče. Ti so ga obiskovali in preskrbovali s potrebnim živežem.
O lepih jasnih dnevih so večkrat splezali na najvišji vrhunec, od koder je bil krasen razgled po vsej dolini. Pod seboj — v dolini — so videli korakati francoske straže gori in doli.
Da bi Francoze že bolj premotil, pisal je svojim prijateljem liste, v katerih jim je na dolgo in široko razlagal, da s svojo družino uže davno srečno in zadovoljno živi na Dunaji. Take izmišljene novice so njegovi prijatelji razširjali po dolini. Skrbni prijatelji so kmalu spoznali, da se njegovo bivališče ne bode moglo dolgo Francozom prikrivati ter jih s takimi listi slepiti, ker je bilo njegovo bivališče uže znano mnogim po dolini. Zategadel so mu prigovarjali, naj zbeži na Avstrijsko ; da-si je beg zdaj užč zelò težaven, a vender je še mogoč. Andrej Hofer ni slušal zvestih prijateljev ; ni se dal pregovoriti, da bi zapustil toliko mu priljubljene domače gore, češ, da ga
Tirolcev ne bode nihče izdal. A ni pomislil, da se med njimi lehko najde tudi kak Judež Iškarjot !
U žč je bival Andrej Hofer tukaj kake ätiii tedne, kar pribeži nenadoma necega dné k njemu njegova žena s sinkom v naročji. Sovražnik je zavohal njeno stanovanje. Le po izdajici je mogel to zvedeti. Komaj je zbežala Se o pravem času. S tem je bila pa tudi odkrita njegova zvijača z listi. Bati se je bilo, da Francozi zasledé njeno bivališče.
Bilo je okolo novega leta 1810. Debel sneg je zapadel goré in plan-Na beg o tem času niti misliti več ni bilo, ker so bili gorski poti zamedéui ; cest bi se bilo treba izogibati. Nek slaboglasen Pasajerc, Peter Kafel, prišel je po naključji blizu Hoferjevega skrivališča. Od daleč zapazi, da se vzdiguj« dim iz planinske koče. Radovednost ga žene videti, kdo pač v trdej zimi biva tukaj notri. Ko v kočo stopi in zagleda Andreja Hofevja, prešine peklensk smeh njegovo lice. Andrej Hofer se je jako ustrašil tega človeka, kajti poznal ga je dobro in znal je, da je pripravljen za denar storiti vse, ter mu ni upati. Andrej Hofer ga spomni mnogih dobrot, katere je prejel užć v njegovej hiši, tudi mu dà mnogo denarjev in ga prosi, naj nikar ne pové nikomur kaj o njegovem bivališči, ter ga naj nikar ne izdà Francozom. Hudobnež je na videz Hoferju res obljubil, da ne bode živej duši črhuii o njegovem bivališči. Plemeniti Andrej Hofer sicer ni držal mnogo na njegove besede, in bil bi se ga lehko znebil drugim načinom, ker je bil v njegovih rokah, a kaj tacega storiti njemu ni pripustila vest.
Kakor je Andrej Hofer slutil, takč se je tudi zgodilo. Komaj je prišel hudobnež v dolino, pripovedoval je povsod, da vé za bivališče And. Hoferja, — in naposled naznani tudi francoskemu generalu Huardn v Meranu. V noči 29. januarja pošlje francoski general trčpo vojakov na Planine, da bi poiskali bivališče Andreja Hoferja. Izdajica jim je sam kazal pot. Po velikih težavah in trudapolnem polu — debel sneg je bil namreč zapadel — prišli so proti jutru do planinske koče. Obstopili so jo vojaki od vseh strani. V njej je bilo če vse tiho in mimo, kajti spali so Se vsi sladkó, ne nadejaje se, da je izdajica nžć pred vrati. Šum in ropot okolo koče zbudi spijoče. Andrej Hofer odprč vrata in stopi na prag, da bi videl, kaj je. Ko ugleda oborožeuO množico, precej spozni, kaj poméni — in velik strah se ga polasti. Vender ne izgubi poguma ter vpraša s krepkim glasom : „Kdo unieje nemški ?" Ko poveljnik kardela naprej stopi, reče mu : „Kaj ne, prišli ste po Audreja Hoferja ! Dà, jaz sem ; storite z menoj, kar vam drago ! Za ženo in otroka in pa za tega-le mladega rnoži — pokazal je svojega tajnika — prosim milosti, ker so nedolžni."
Nató vojaki povežejo vse ter povezane na sneg položč. Vse se je stikalo okolo Hoferja ter mu ruvalo lasé iz njegove dolge brade, češ, da pokažemo domà, da smo bili uazoči, ko je bil „bradati" ujet. Vojaki so preiskali tudi njegovo stanovanje in so odnesli vse, kar se je odnesti dalo.
X. Andreja Hoferja poslednji dnevi.
V tem se je bila už0 razširila po Pasajerskej dolini žalostna vest, da je hudobnež izdal Andreja Hoferja, in da je bil po noči vjet.
Iz vseh krajev so se zbirale množice, da še jedenkrat vidijo vrlega domorodca. Vse je obžalovalo od srca žalostno osodo blažega moži tor preklinjalo izdajico in mu pretilo. In istinito! izdajalcu ni bilo ved živeti na Tirolskem. Moral se je preseliti na Bavarsko, kjer je užival plačilo za izdajstvo najvrlejšega domoljuba.
Hrabri mož in domoljub, Andrej Hofer, se je popolnem udal žalostnej osodi in božjej volji. Vojaki so ga peljali naravnost v Meran, kjer so se bili generali uži zbrali, da ga zaslišijo. Pri prvem zaslišanji je And. Hofer brez ovinkov povedal, „daje sicer on osnoval na Tirolskem ustajo, a na povelje avstrijskega cesarja Franca; ko je bil pa mir sklenjen, prisilili so ga ljudje, da je zopet sklical brambovce, ker so mu s smrtjo pretili."
Iz Merana so ga odpeljali v Bočen, kjer se je za vselej poslovil od svoje zveste žene in sinka. Od tu so ga pa peljali z njegovim tajnikom na Laško v trdnjavo Mantovo.
Mej potoma proti Mantovi so necega večera prenočili v malem mestu Ali, ki leži na meji južnib Tirolov. Zaradi nepazljivosti njegovih stražnikov je nastal ogenj v prenočišči. Andrej Hufer je bil prvi pri gašenji in je pomagal vrlo dobro. V tej zmešnjavi mu svetujejo naj zbeži, a ni hotel, češ, to bi bito nepošteno. Od tega časa so ga še bolj spoštovali vojaki, ki so se mu poprej večkrat posmehovali zaradi pobožnosti in zaradi tega, ker ni hotel o postnih dnčh jesti mesi.
Za tega časa je bil poveljnik Mantovi general Bisson. Poznal je dobro Andreja Hoferja, vodjo Tirolskih brambovcev, ker se mu je bil moral udati pri prvem osvobojenji Tirolske. General je često obiskal Andreja Hoferja v ječi, razgovarjal se ž njim, in ker je poznal njegove izvrstne zmožnosti, prigovarjal mu je, naj stopi v službo Napoleonovo. Će to stori, ne bode si rešil le življenja nego dobil bode tudi službo, ki ne bode slabejša od po-prejšne. A zvesti Andrej Hofer je zavrgel vse take ponudbe, rekoč, da hočo ostati zvest habsburškej rodovini iu svojemu cesarju Fraucu, če mu je tudi zaradi tega smrt storiti.
Ko je bil Andrej Hofer prvič zaslišan pred vojaškim sodiščem, spoznal je takój, da ga bodo na smrt obsodili.
Francosko vojaško sodišče se je podvizalo z obsodbo, češ, da ne bi imel avstrijski cesar Franc več prilike in časa posredovati pri cesarji Napoleouu za svojega zvestega podložnika.
Vojaško sodišče se je zbralo v dan 19. februarja ter obsodilo Andreja Hoferja na smrt. Obsodba se naznani v Milan. Hitro pride potrjenje s pri-stavkom, da se ima v 24 urah izvršiti.
Andrej Hofer se ni kar uič prestrašil, ko so mu naznanili sodbo ; kajti už0 se je tega nadejal. Njegova jedina skrb mu je bila kot pobožnemu kristjanu, da se dobro pripravi na smrt. To zadnjo ljub&v mu je skaz&l častitljivi župnik Manifesti, ki je izvrševal tudi njegova poslednja naročila.
V jutro — 20. februarja — pred svojo smrtjo je še pisal jako ganljiv list svojemu prijatelju na Tirolsko. V listu mu je naznanil svojo poslednjo voljo, poslovil se je od svojih znancev, opominjal in prosil svojo ženo in otroke, naj se udajo v voljo božjo ter naj nikar preveč ne žaljujejo po njem. Priporočivši se jim v molitev, sklene list „Z Bogom, goljufui svet! takó
lehko se mi adi umreti, da mi še solza ne stopi v oči. Oh jedenajstej uri danes odpotnjem s pomočjo vseh svetnikov in svetnic božjih k Bògu !"
Ko je odbila ura jedenajst, odpeljali so častniki Andreja Hoferja na kraj, kjer mu je umreti. S križem v roci in trdnih korakov je stopal plemeniti mož na morišče. Prišedši na mesto, vstopijo se vojaki v čvetero-ogelnik, Andrej Hofer stopi v sredo pozdravljajoč na desno in levo. Podajo mn beli robec, naj si ž njim zaveže oči in poklekne; a ni hotel. „Stojéé," rekel je, „hočem izročiti svojo dušo v roke Onega, pred čegar licem stojim 1"
Še jedenkrat zavpije z močnim glasom : „Živijo, cesar Franc !" — ozrè se k nebu, pomóli Se nekaj trenotkov, — potem pa namigne vojakom, naj se pripravijo in sam s krepkim glasom zapové: „Ustrelite!"
Prvih šest strelov je zelò slabo zadelo vrlega moži ; zgrudil se je le na koleno in roko ter vzdihuil : „Umejete jako slabo streljati !" Drugih šest strelov ga je sicer podrlo na tla, vender se je hotel še skloniti. Se le pri 13. strelu, ko ga je zadela krogla v glavo, izdihnil je svojo plemenito dušo.
Kakor v boji, takó je tudi poslednji trenotek gledal brez strahü v smrt; kajti bil si je svest, da se je bojeval za sveto stvar: za prostost in svobodo sv. vere in predrage mu domovine !
Mrtvo truplo so vojaki odnesli v farno cerkev sv. Mihaela, položili ga na mrtvaški oder, da se opravijo zanj navadne mrtvašnice, kakor je bil sam naročil. Potem so truplo na tihem pokopali.
Sentmihelski župnik mu je postavil spominek z napisom: Qui giace la spoglia del fù Andrea Hofer, detto general Barbone, Commaudante supremo delle milizie del Tirolo, fucilato in questa fortezza nel giorno 20. feb. 1810, sepolto in questo luogo. (Tukaj počiva truplo rajncega Andreja Hoferja, ki se je imenoval tudi general Barbone (bradati), vrhovnega poveljnika Tirolskih brambovcev, ki je bil usmrten v tej trdnjavi 20. feb. 1810. 1. in pokopan na tem kraji. —
Celih trinajst let je ostalo truplo A. Hoferja v ptujej deželi. Leta 1823. pa so odnesli tirolski lovci, vračajoč se iz Laškega, njegove ostanke v domovino, kjer so jih pokopali zelò slovesno v dvornej cerkvi glavnega mesta Tirolske.
Cesar Franc jB svojemu zvestemu podložniku postavil krasen spomenik iz belega mramora. Na podolgastem öveteroogeluiku stoji preko 2 metra visoka podoba Andreja Hoferja v narodnej obleki, s puško preko rame, držeč v roci tirolsko zastavo, z odkrito glavo in k nebu povzdignjenimi očmi. Poleg njega na levej je tirolski grb, a na desnej širokokrajevi klobuk. Podnožje kinča bareljif, predstavljajoč Andreja Hoferja, ki priseza z brambovei, da se bode bojeval za domovino do zadnjega moži.
Tudi je podelil cesar Frauc Hoferjevej družini plemstvo ter skrbel za-njo prav po očetovski.
Leta 1867. so obhajali Tirolci stoletnico A. Hoferjevega rojstva z veliko svečanostjo ter so položili temelj in kamen za krasno kapelo presvetega Jezusovega srca na njegovem rojstnem kraji.	p. p. h.

Ravno pred tiskom denašnjega lieta doèla nam je preža-l08tna vest, da je velečastiti gospod profeaor
Dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški,
ljubljenec in vodja slovenskega nàroda danes 29. novembra ob pólu 1. uri po noči mirno v Gospodu zaspal.
Po toliko hrabrem in mnogoza3lužnem možu za našo milo domovino žaluje ves Slovenski narod.
cBcji mu wee n
opomin
(Prebivalstvo vsega sveta) šteje 1.405.000.000 duš. Vsako leto priraste okoli IG milijonov duš.
(Globus) imenujemo umeteljno narejeno oblo (kroglo), ki uaiii v jako majhenej mèri predstavlja podobo naše zemlje. Skozi središče te oble je po-tegueua dratena šibka, ki nam predstavlja zemeljsko os, okoli katere se zemlja vrti. Skrajni točki zemeljske osi se imenujete tečaja; po tem takem imamo dva tečaja: severni iu južni tečaj. Ćrta, ki je jeduako daleč od obeli tečajev potegnena okoli zemlje, imenuje se ravnik (aequafcor), ki dell' zemljo v dve polobli — v južno in severno.
Slovstvene novice.
* Prvi poduk. Navod za poduče-vanje ua najnižji stopinji narodne šolezoziroiu uaEazinger-Žumerjev Abeced nik «n slo venske ljudske šole. Sestavil Ivan Lapajne, ravnatelj meäcanskej Soli v Krškem. V Ljub» ljani 1882. 8". 116 str. — Takó se zove
sloveuskim ljudskim učiteljem zelò potrebna in uže dolgo pričakovana knjiga, ki je ravDO kar priSla v tiskarnici in zalogi Ig. pl. Kleio-mayr-ja & Fed. Bamterga v lepej obliki ua svitlo. Cena knjigi je 60 kr., a poštnino vred 65 kr. To knjigo živo priporočamo vsem slovenskim učiteljem v učni pripomoček.
* Mladi samot&r. Povest. Spisal KŠvaid, pv>&lö\cnii P. AdoU Mayr. 16° 82 str. — To je naslov najnovejše j knjižici za našo slovensko mladino, ki je prišla v založbi J. Blazuikovih naslednikov v Ljubljaui na svitlo. Knjižica je prav okusno natisneua iu ima spredaj ličilo podobo. Mi to knjižico z velicim veseljem pozdravljamo, n.uiejajoč se, da skoraj dobimo vsega Krištofa Šmida v slovenskem prevodu. Noboua šolska knjižnica ue bi smela biti brez te mične knjižice. Cena jej je 15 kr.
B^h Vabilo k naročbi.
Vse naše dosedanje časi. gg. naročnike prao uljudno prosimo, da bi naročnino za prihodnje leto takój obnovili, da bomo znali primerno število ,, Vrtca" prirèditi. „ Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 00 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Vred. „i i^cto."
mestni trg Steo. O v Ljubljani.
„Vrt««*4 izhaja 1. dné vsacega meseca, in atoji sa vao leto S gl. 80 kr. ; u pol leta 1 gl. 80 kr. Napi»: UTed»lS\>o „Vrtecvo," m»«tnV trg, Ste-». 3 ■» LJoblJaal (LaibaehV
Ltdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein iu Kovač v Ljubljanu