Poštnina plačana v gotovini
Cena 2.— din
GLASILO  O SV O BO D1LN E FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ, N OVO ME ST O IN TREBNJE
JLeto I.     Stev. 18.
NOVO MESTO, 24. junija) 1950
Izhaja tedensko
Naloge žena v izgradnji socializma so velike
Razpisane so volitve v odbore Anti-fašistične fronte žena, ter bi naj bile od 1. junija do 15. julija. V našem okraju so bile že sektorske konference v Šent Jerneju, Beli cerkvi, Škodami, Šmarjeti, Mirni peči, Straži, Dol. Toplicah, Dvoru, Sela H inje, Žužemberku, Brusnicah, Stopičah, Novem mestu, Novem mestu okolici in Ur snih selih. Na vseh teh konferencah so se žene temeljito pogovorile, vendar pa bi bilo potrebno, da se še in še pogovarjamo in pišemo o teh volitvah.
Dobro je znano, da je v mnogih vaseh edino le Fronta žena izvrševala dela, ki bi jih morale izvrševati prav vse množične organizacije. In prav zato je potrebno, da tudi drugje nastopi Fronta žena za dosego prav tistega, kar nam še tako zelo manjka.
V tednu matere in otroka je bilo nešteto pametnih sklepov in zamisli, ki iih bo treba tekom letošnjega leta spraviti v življenje. In kdo naj bi bil tisti, ki bo to izvršil? Prav gotovo edino le Fronta žena. Ali ni potrebno, da bi zadruga v Orehovici ali pa kjer koli dobila otroško zabavišče ali igrišče, ali ni potrebno, da se v Novem mestu še bolje uredi za otroke zaposlenih mater, ali bi ne bilo prav, da se prav v vsaki vasi, kjer je šola, osnuje mlečna kuhinja itd. Pomisliti je treba tudi na zimo, ko ne bo več toliko poljskega dela, ko bo žena nekoliko bolj prosta, da se v teh mesecih osnuje gospodinjska ali šivalska ali kaka druga šola in da začno žene v teh dolgih zimskih mesecih študirati našo preteklost in svetlo prihodnost?
Vse to se bo lahko uredilo te tedaj, če bomo imeli na vasi in na krajevnih
odborih dobre odbore AFŽ in v njih žene, ki bodo stremele za čim boljšo izgradnjo naše žene in za čim boljšo izvedbo sklepov, sklenjenih na sestankih v času tedna matere in otroka.
IN KAKO BOMO TO STORILE?
Najprej bomo sklicale na vasi sestanek vseh žena. Na njem se bomo najprej pogovorile o vsem, kar je treba na vasi, kaj bomo vse storile, da bomo čim preje izboljšale življenjske prilike nam samim, posebno pa še našim otrokom. Ko bomo videle vse te potrebe, bomo pa izlahka našle v vasi žene, za katere smo si v svesti, da ne bodo mirovale prej, preden ne izvrše vsega, kar so na sestanku uvidele za nujno. Prav od tega kakšen bo odbor, zavisi vse nadaljnje delo AFŽ odbora. Nikakor ne bomo izpustile iz kandidatne liste tistih žena,
ki so predane državi in novi gospodarski stvarnosti. Vse karkoli je bilo do sedaj te kot številka v odboru, ne bomo sedaj več predlagale v izvolitev. Pazile pa bomo na to, da ne bodo izpadle tiste, ki bi še vedno rade sodelovale z najrazličnejšimi pametnimi nasveti, pa so žal zelo zaposlene s svojim strokovnim delom.
Same, jasno, ne bomo delale, pomagale nam bodo vse množične organizacije, zato se bomo na nje najtesneje navezale in skupno gradile lepšo in srečnejšo bodočnost našemu mlademu rodu.
Tovarišice! Te volitve so izraz naše volje, da izgradimo socializem tudi na vasi, zato se na nje dobro pripravimo. Kakršen bo naš odbor, tako bo naše delo in tako bo naše zadovoljstvo, ob presoji naših uspehov v delu za izgradnjo novega sveta in novega življenja.
Deviza: 54 frontovce v
maršalu Titu 5222 kubikov
Prve brigade, ki so v začetku maja odšle na delo v gozdove Kočevskega Roga, so po izpolnjeni obljubi zapustile torišče svojega dela in se vrnile domov. Med njimi je tudi II. Novomeška frontna brigada, ki so ji dali fron-tovci naslov »Brigada padlega partizana«.
Na Kraguljevem vrhu, v neposredni bližini sedeža našega političnega in vojaškega vodstva med Narodno osvobodilno borbo, leži 5222 kubičnih metrov
Razstava lokalnega gospodarstva
NOVO MESTO - 1.-10. julija 1950 v osnovni šoli
SPORED:
V nedeljo, 1. julija ob 11. uri dopoldne otvoritev
Zborovanja v sindikalnem domu:
V ponedeljek, 3. julija zborovanje vseh lokalnih podjetij državnega, zadružnega in privatnega sektorja
V petek, 7. julija zborovanje vseh novatorjev, racionalizatorjev in udarnikov novomeškega okraja
Kulturno-prosvetne prireditve:
1. julija zabavni   večer (gledališče SKUD »Dušan Jereb«)
2. julija koncert   (orkester SKUD »Dušan Jereb«)
3. julija koncert vojaške godbe
4. julija koncert (pevski zbor SKUD »Dušan Jereb«)
5. julija Folklorni večer
6. julija  zabavni  večer (gledališče SKUD »Dušan Jereb«)
7. julija koncert    (orkester SKUD »Dušan Jereb«)
8. julija zabavni   večer (gledališče SKUD »Dušan Jereb«)
9. julija pevski koncert (pevski zbor SKUD »Dušan Jereb«)
Vse prireditve na zabavnem prostoru ob 21. uri
Izleti:
2. julija Gospodična — bolnica v Penderjevki — zadruga Orehovica; odhod ob 6. uri zjutraj
9. julija Trška gora; odhod ob 9. uri dopoldne
10. julija ob 11. uri dopoldne zaključek razstave s podelitvijo nagrad in diplom
Na razstavi bo tudi zabavni prostor Vstopnina: 20 din za ogled razstave, 20 din za zabavni prostor.
porušenih hoj. Slečene se zračijo in sončijo v pričakovanju, da zapuste slavni Rog in da s svojim življenjem podare za socializem se bore čemu ljudstvu prepotrebne tovarne.
5222 kubičnih metrov podrtih in izdelanih hoj je bilo sprejeto od stroge in pravične komisije brez vsakega odbitka zaradi kakovosti izdelave. S tem sprejemom tako odlično izdelanih hoj se je naša, — II. Novomeška frontna brigada postavila pred brigade iz novomeškega, krškega, Črnomeljskega in trebanjskega okraja. Razen naše, ni niti ena sama brigada odšla domov brez odbitka. Mi smo imeli le 3% pregovora zaradi previsokih panjev in še teh 3% je opravičeno visokih. Tistemu, ki niso poznane roške kraške skale, jame in divjina, bo težko razumeti, s kakšno muko smo prišli včasih do živega stoletnim hojam. Z eno nogo v jami, z drugo nekje na skali, je na primer Branko Matkovič, komandir tretje skupine, iskal srce trmoglavki, ki je dala tudi po šestnajst kubikov. Značilna je hudomušna pripomba inženirja, ki je sprejemal les od naše brigade: »Če vas bomo kaznovali, vas bomo zaradi prenizko spodžaganih panjev!«
Naša brigada je bila ob sami ustanovitvi — to je bilo 3. maja — podobna bolehnemu novorojenčku. Tovariši, ki so naši brigadi dali življenje, so bili z nami nekam površni. Dovolili so na primer komandantu in komisarju III. Novomeške frontne brigade z Jelenice, da po svoji mili volji zbirata frontovce. Jasno je, da sta ta dva — Golob in Vrančičev Bogdan — zbrala fizično najmočnejše in že od lanskega leta iz-
kušene gozdne frontovce. Henigmanov Drago iz Dolenjskih Toplic, ki je bil določen za našega komandirja, je pa čakal na Kraguljevem vrhu in sprejemal v svojo brigado fizično najslabše frontovce. Tudi to je zanimivo: v ostalih brigadah na Rogu je bilo največ kmečkih ljudi ali pa gozdnih delavcev. Pri nas je bilo pa največ frontovcev iz pisarn, obrtnikov in le malo iz vasi, ki so vajeni težkega fizičnega dela. Ne zaradi kakšnega opravičila, še daleč od tega, ker smo dali vse od sebe, ampak zato, da se drugo leto nekaj podobnega ne ponovi, bomo tudi tole zapisali: frontne brigade je treba poslati na torišče dela kompletne, tako kot je to bilo na Jelenici, takp kot so to napravili iz krškega okraja, ne pa tako, kakor je bilo pri nas, da so prihajali v brigado od 3. maja pa do 30. maja, ko je prišla frontovka Bračika Tončka iz Družinske vasi poslednja v brigado.
Če je pa do tega težko priti zaradi objektivnih težav, ki jih imamo danes vsepovsod, potem naj odgovorni ljudje pošiljajo brigadam vsaj kompletne skupine, če že ni mogoče postaviti cele brigade.
Zaradi opisanega je III. Novomeška frontna brigada, kateri mi frontovci H. Novomeške brigade prav nič ne zavidamo zaradi republiške prehodne zastave in imena »udarniška«, kar si je upravičeno priborila, — odšla iz gozdov skoraj deset dni pred nami. Naših 5222 kubičnih metrov, v celem Rogu kvalitetno najlepše porušenih in izdelanih hoj, je najlepši dokaz naši visoki politični zavesti in dokaz naše zvestobe maršalu Titu in z njim Komunistični partiji Jugoslavije.
Plan naše brigade, ki je zaradi nepopolnega števila frontovcev bil znižan na 5222 kubikov, ima svojo posebno povest. Zanj so se tolkli fizično slabi ljudje. Namesto da bi dnevno normo izpolnjevali v osmih urah, so odhajali zjutraj ob štirih ali treh in se vračali z dela v trdi noči. »Od vida do vida« — kakor pravi naš ljudski izrek — je pela sekira in žaga svojo vsakodnevno pesem po prostrani kočevski hosti. Znojne kaplje, ki so padale z obrazov in čel naših fron-tovcev, je upila trda roška zemlja, trdi in grčam podobni žulji nam krase roke, in obljuba, katero smo poslali maršalu Titu za rojstni dan, je bila tudi častno izpolnjena. Še več: presežena za več kubikov.
Tudi naši brigadi ni prizaneslo dezerterstvo. Nekaj ljudi je zapustilo brigado. Težko nam je bilo, ko smo ugotavljali pri nekaterih, da je naše zaupanje vanje neopravičeno. Bolelo nas je to, ni pa nam vzelo volje do dela. Še bolj smo pljunili v roke in njihovo sramotno dejanje zbrisali z naše brigade. Če naj bo koga sram, naj bo sram uhajalce! Ne vem, ali bodo imeli pogum nam pogledati v oči, ko se bomo srečali.
Plan je bil izpolnjen v nedeljo 11. junija. V tem pomembnem dnevu so nas
Stran 2
>DOLENJSKI LIST«
Stev. 18.
Novomeški tekstilci v tekmovanju
Nov način tekmovanja v naših tekstilnih tovarnah je zajel seveda tudi novomeške tkalke in predice. Tekmovanje, ki so ga v moderni tovarni nad Krko že lani sprejeli kot stalen način dela, nikakor ni moglo mimo mladinskih brigad Marije Hostnikove, Anice Rajkove in brigade predilk in pre-dilcev. Zgled mlađih tkalcev in predilcev v Mariboru je potegnil za seboj tudi dolenjske tekstilce.
V čem je prednost novega tekmovanja? Brigada, ki tekmuje po novem, mora poznati svojo dnevno nalogo. Njen vsakodnevni uspeh se zapisuje na posebno razpredelnico s točkami — približno tako, kakor delajo to šahisti na svojih turnirjih. Zato se je novega tekmovanja ponekod že prijel tudi izraz: turnirsko ali šahovsko tekmovanje v industriji. Vse brigade, ki tekmujejo,   imajo   torej   vsak dan drugega
nasprotnika. V tovarni zato ne tekmujejo le delavci pri strojih; ne — nov način tekmovanja zahteva drobno razpodelitev vsakodnevnih nalog na tehnično osebje, na pomožne delavce, na administrativni kader v podjetju itd.
Na veliki razpredelnici v novomeški tekstilni tovarni so nanizana imena 26 najboljših slovenskih tekstilnih brigad. Naša dekleta tekmujejo med drugim tudi z Ju-rišno brigado iz Kranja, z Rdečo brigado, z Novo zarjo, z Osmo in s Pohorsko brigado iz Maribora, s Sočo iz Tržiča, s Potočnikovo iz Majšperka, z Gabrovo brigado iz Medvod in z drugimi. Boj je tokrat oster in trd. Za odstotke se borijo najboljši med najdelavnejšimi!
Republiški časopisi so že v prvem tednu tekmovanja prinesli pohvalne ocene o novomeški tekstilni brigadi, ki  je imela nekaj
Nenehno teko stroji za petletko . . . Brigadirka Marija Hostnik, ki visoko presega vsak dan svoj proizvodni plan
obiskali tovariši Okrajnega komiteta Komunistične partije Novo mesto, predstavniki Osvobodilne fronte in zastopniki Lesno industrijskega podjetja Straža. Mi smo jim odkrito povedali vse, kar smo imeli v srcu. Dali smo jim priznanje za skrb, ki so jo imeli z nami zaradi prehrane. Mirne vesti lahko povemo vsem tistim, ki so bili v skrbeh za naše želodce, da nismo bili nikoli lačni niti žejni, in če se ne bi »tako gnali« pri delu, bi prišli nazaj v dolino zrejeni kot pitani purmani. Komandant brigade — tovariš Henigman — je razdelil na proslavi zmage naše brigade štiri in dvajsetim brigadirjem udarniške izkaznice, dvajset je bilo pa pohvaljenih. Udarniki naše brigade so presegali dnevno normo od 25 do 40%. V teh prekoračenih odstotkih je tudi največ zaslug, da je naša brigada kljub vsem težavam zmagala in lahko položila pred zastopnike oblasti tako čist in zmagovit račun.
Ni napak nekaj besed o naših udarnikih. Eno velja za vse: dali so vse od sebe. Zmučeni so se vračali v trdi noči z dela, da se po nekaj urah nočnega počitka znova vrnejo na delovišče. Svetlih primerov graditeljev socializma naših narodov smo imeli pri nas kar lepo število. Nikoli ne bom pozabil jutra nekaj dni pred zmago. Skozi okno brigadne pisarne sem opazoval rojstvo novega dne. Dve zaljubljeni grlici sta zobali krušne drobtinice, katere so jim brigadirji vsak večer trosili po dvorišču. Nejevoljen sem se ozrl na tovariša, ki je iznenada stopil iz barake in prepodil grlici. Zagledal sem Retelja. V roki je držal sekiro.
»Kaj ne moreš spati, Retelj?« sem ga vprašal skozi jutranji mrak in mu pogledal v poštene oči.
»Grem v hosto — včeraj smo pustili na delovisču nekaj neokleščenih hoj. Do
prihoda ostalih jih bom slekel do golega,« se je zasmejal in se zgubil v gozdu. Ura na budilki je kazala pol treh zjutraj. Na dvorišče sta se vrnili grlici. V srcu se mi je nekaj toplega zganilo in ves poln zaupanja v našo bodočnost sem pričakoval nov dan. Retelj je bil v skupini, ki je imela dva uhajalca. Preračunal je in ugotovil, da je njihov skupinski plan v nevarnosti. Kljub izredno slabi fizični moči — je vztrajal, se boril in zmagal. Bil je proglašen za udarnika. In tak, kakršen je bil on, je bilo veliko frontovcev II. Novomeške frontne brigade na Kraguljevem vrhu.
Z delom vred je potekalo tudi naše kulturno-politično delo. Priredili smo igrico, ki smo jo sami spisali, peli smo, proslavili praznik Jugoslovanske armije, počastili maršala Tita za rojstni dan, sodelovali smo v štafeti, priredili šahovski turnir, katerega zmagovalec je bil Jenič Štefan, eden izmed najbolj zmagovitih udarnikov brigade, nič kolikokrat peli in zaplesali, da se je kar iskrilo po Kraguljevem vrhu... Tovarištvo se je vedno in povsod izražalo v plemenitem tekmovanju in pomoči drug drugemu.
Ob zaključku proslave so nam predstavniki oblasti, Partije in direkcije Lipa iz Straže čestitali in dali priznanje, katerega smo zaslužili. Njihovo priznanje nas je razveselilo — v zameno smo jim povedali, da v kubikih, ki leže z našimi žulji porušeni v gozdovih, niso le dragocene devize, ampak da je najbolj dragocena deviza: štiri in petdeset frontovcev Novomeške brigade, ki so izpolnili svoj časten plan in si ob njem še bolj izkristalizirali svoje srce, da nanje Osvobodilna fronta lahko računa vedno in povsod. Zvesto ji bomo stali ob strani in ji pomagali do končne zmage: do socializma!
dni celo najvišji odstotek dnevnega preseganja plana. Čeprav je »Dolenjski list« letos že pisal o brigadi mladink »Marije Hostnikove« to zdaj z veseljem lahko spet ponavlja. Upravičeno smo ponosni na delovni kolektiv mlade tekstilne tovarne, ki se je v nekaj kratkih letih razvila iz malega obrata v moderno tovarno. Kdor je videl naše tekstilce pri delu, .jih ne bo pozabil nikoli.
Kdo dela s Hostnikovo Marijo v brigadi? To so Mirni Sivec, Angela Srebrnjak, Draga Rodič, Mirni Luzar, Ančka Grivec in Marija Pelko, vsem pa pomaga in skrbi za nemoteno obratovanje strojev njihov tkalski mojster Miha Sepetavec. Brigadirke Hostnikove tekmujejo že dolgo časa z brigado Anice Rajk. To je plemenita tekma. V uspehih se ne razlikujejo mnogo ena od druge; če je pri eni brigadi morda danes nekaj odstotkov več, jih bo jutri pri drugi. Tovarišice, ki tekmujejo med seboj, pa so v minulih mesecih že neštetokrat pokazale, da razumejo, kaj pomeni tovarištvo. Ako slučajno nagaja stroj v eni izmeni, poskrbijo, da ga predajo popravljenega drugi izmeni. Takrat niso važni odstotki. Prvo je — tovarištvo.
Zato se je brigada Hostnikove z zaupanjem vključila v novo republiško tekmovanje, saji ve, da ima doma v tovarni dobre
sodelavce. Od 1. junija dalje vsak dan dviguje svoje uspehe. Prvi dan tekmovanja so stroje izkoristile s 73.9%, 3. junija z 80.6%*. 8. junija pa že kar z 86.5%! Kako napreduje pri tem proizvodnja, povedo tudi na-> slednje številke: 1. junija so natkale tkalke v eni izmeni 358.000 votkov, sedem dni kasneje pa že 418.000 votkov! Novi tisoči metrov blaga čez plan — to je odgovor dolenjskih tekstilcev, Titovih delavcev!
Čeprav so vsi stroji v tovarni zmanju šali svoje obratovanje zaradi boljšega izkoriščanja njihove zmogljivosti, proizvodnja kljub temu dnevno raste. Celo več; zaradi dobrega tekmovanja se zdaj več strojev uporablja za izdelovanje izvenplanskih izdelkov. Tovarna bo zato poslala na trg lahko še več volnenih odej. Pri tem pa kakovost blaga za obleke ne trpi. Skrb kolektiva za dober glas podjetja je velika.
Štiri točke, ki so jih novomeški tekstilci doslej že pripisali k svojemu imenu v sedanjem republiškem tekmovanju, vzpodbu* jajo zavedne tkalke, da tudi tokrat ne bodo popustile.
Delavcem   in   delavkam,   tehničnemu in administrativnemu  kadru  ter vodstvu tekstilne tovarne čestitamo k dosedanjim uspehom v borbi za plan Dokazali so, da »... Petletka naša teče ...«
Besede velikega pesnika, ki pozdravljajo naše tekstilce vsak dan s sten njihove tovarne, so postale borbeno geslo požrtvovalnih brigadirk. t. Gl
Nekateri kmetje v KLO Trebnje bodo morali spremeniti odnos do ljudi, ki vestno izpolnjujejo planske naloge
Bilo je meseca maja, ko je poverjeništvo za državne nabave OLO Trebnje zastonj in-tervendrak> na KLO Trebnje, da resneje pristopi k odkupu zastankov mesa in pitanih prašičev, odnosno maščob. KLO Trebnje se za to vprašanje ni dosti brigal, saj jim je pač vseeno kako izvajajo svoje dolžnosti do ljudstva, ki vestno1 izvršuje planske naloge petletke. Odbor je v celoti zatrjeval, da je v »poletnih« mesecih nemogoče odkupovati! pitane prašiče ali mast. Okrajni izvršni odbor je poslal KLO v ponibč večje število aktiva pod neposrednim vodstvonii člana OLO.
Sklicana je bila širša seja KLO, na kateri se je odbornike opozorilo na odborniške dolžnosti, sklicani pa so bili tudi vaški sestanki o gospodarskih vprašanjih z namenom, da naj volivci v celoti sodelujejo! 'in oni spregovorijo, kdo lahko v teh mesecih časovno izpolni svoje obveznosti.
Na sestankih so volivci ugotovili, da bo pri nekaterih špekulantsko nastrojenih kmetih potrebno resneje pristopiti k izterjatvi, ker imajo mast skrito. Ker se je aktiv ravnal po navodilih volivcev, je imel v svojem delu tudi uspeh.-
Posestnika Potokarja Antona iz Račjega sela dobro pozna Trebanjska dolina kot večjega kmeta in tudi njegov brezčutni socialni odnos do sočloveka. Njegovo zadržanje med okupacijo je bilo izdajalsko; bil je tesni sodelavec z organizatorji in voditelji bele garde. Njegov sdn je dezertiral iz NOV in stopil v vojaško formacijo Be-ga. Po osvoboditvi svojega protiljudskega delovanja in mišljenja ni izpremenil in ni popravil odnosa do ljudstva in ljudske oblasti. V KLO se je vedno kdo našel, ki je ščitil špekulantsko, malomeščansko miselnost Potokarja in njegovih so. mišljenikov.
Na podlagi uredbe o odkupu mesa in masti v letu 1950 je bil obremenjen s 25 kg masti ali 1 pitanim prašičem. Obvezo bi moral izpolniti do 23. maja. Od te predpisane oddaje je izpolnil samo 1 kg. Ker je bil podan sum, da ima mast skrito, je bil po odločbi poverjeništva za državne nabave uveden upravno kazenski postopek.
Dne 25. maja je Potokar že zgodaj zjutraj zapregel konje in se odpeljal z vozom, na keterem je bila trtna škropilnica in nekaj sena, v svoj vinograd- Ker so aktivisti kaj takega od njega pričakovali, so ga že v vasi ustavili. Podi senom So našli kanto masti v bruto teži 38 kg, katero je nameraval skriti na cesti Račje selo—Blato. Ko je videl v kakšnem položaju je, je nenadoma udaril po konjih in njegov sin, ki je bil z njim in hči sta se v naglici odpeljala proti Blatu. On sam je skušal aktivistu, ki je z voza vzel mast, mast nasilno odvzeti, kar pa se mu ni posrečilo. Nato je tudi sam stekel za vozom. Na cesti je dohitel aktivista odkupnega podjetja, ki se je z dvokolesom peljal za vozom, ga udaril po rokah, vrgel z dvokolesa, ter se z njim v naglici odpeljal za vozom.
Aktiv se je hotel prepričati, zakaj in kam v taki naglici z vozom. Ugotovilo se je, da v vinograd sploh ni dospel, temveč je v vasi Blato zavil v gozd in tako skril sled za sabo. Po dveh urah sta se sin in hči vrnila z vozom iz gozda, ko pa sta zagledala v vasi aktiviste, sta oba pustila voz in zbežala. —
Po ljudskih govoricah je Potokar ob tej priliki na vozu prevažal preko 100 kg masti-
Podoben primer je mlinar in posestnik Bizjak Franc iz Sevnice, za časa okupacije organizator in aktivni podpornik črne roke.
Ko se je aktiv približeval njgovemu domu, je na njegovo povelje gospodinja zgrabila bano ca 30 kg masti in jo zanesla skriti v drvarnico. Bizjak je imel oddati 25 kg v maju, izpolnil pa je V k kg. Ker ni hotel sam izpolniti predpisane oddaje, je bil napram njemu uveden upravno kazenski postopek. Pri preiskavi se je poleg masti, ki jo. je pokazal ca 20 kg ter pri tem odločno trdil, da je več nima, našlo še 47 kg mesti in 300 kg pšenice, ki je bila skrita v skednju pod senom, čeravno ima žitno shrambo prostorno. Prav tako ima dobro urejene svinjake, v katerih ima 7 prijavljenih prašičev, 2 prašiča v težini po 100 kg pa je imel skrita v bunkerju v listnjaku. Vse to mu je bilo tudi odvzeto.
Dne 26. maja, ko So ljudske množice okoliških vasi, Hudeje, Račje selo, Blato, Sevnica in ost. zvedele za te primere se je zbudilo na vaseh živahno razpoloženje in odobravanje. Tako sli slišal v večernih pogovorih' vaščamov: »Vendar je enkrat prvič po osvoboditvi pravična roka zagrabila in odkrila špekulantstvo v naših vaseh.«
Oba sta sedaj pred sodiščemi, ki jima bo izreklo pravično kazen. Ta dva primera pa. nista osamljena v KLO Trebnje, niti ne v ostalih KLO trebanjskega okraja. Odbornikom KLO naj bo to v resen opomin, da v bodoče resneje in dosledneje pristopijo k izvajanju odkupov), posebno še sedaj, ko se na KLO ponovno določajo po novih uredbah plani odkupa za posamezna gospodarstva. K tej nalogi je potrebno naj resne je pristopiti in odpraviti napake, ki so Se do sedaj pojavljale, da bomo z doslednim odkupom zagarantirali redno preskrbo ljudstva in s tem prispevali k izpolnitvi petletnega plana. G. L.
ZADRUŽNA EKONOMIJA V TOPLICAH PRIDNO SPRAVLJA SENO
V Dol. Toplicah so že lansko jesen ustanovili kmetijsko ekonomijo, h kateri so pristopili le 3 večji kmetje in takoj krepko prijeli za delo. Tudi letos spomladi so pohiteli z delom kljub temu, da jim manjka delovne sile, zato pa ti, ki so, krepke je poprimejo. Ko se je približal čas košnje, so uredili hlev, kamor bo prišla goveja živina, kakor hitro bo dovolj krme pripravljene.
Cas košnje jih je našel pripravljene. Zapele so kose. K delu so pristopili na pomoč tudi invalidi, ki se zdravijo v Dol. Toplicah in tako pada lepo dozorela trava pod ostro koso. Tako gre parcela za parcelo, travnik 2a Iravnikom. Na primerni travniški legi kose tudi s strojem. Tako so na 1 ha velikem travniku z delom štirih ur travnik pokosili, prevračali seno, posušili in spravili krmo«. Tako se shramba sena dan za dnevom bolj polni. Ko bo živilska krma preskrbljen na.bodo napolnili tudi hlev, kar bo za zdraviliški kraj, kjer stalno primanjkuje mleka, vprašanje mleka rešeno.
Se s tem, kako so sicer maloštevilni ekonomisti prijeli za delo, se vidi siguren uspeh ekonomije, kar bo najlepši vzgled drugim zadrugam v okolišu.
Stev. 18
>DOLENJSKI L ISTc
Stran S
Golijeva Sneguljčica v Novem mestu   Lepa kulturna prireditev v Žužemberku
V tednu matere in otroka je novomeška osnovna šola in Sola za učence v gospodarstvu trgovske stroke uprizorila Golijevo Sneguljčico.
Sel seml v Dom ljudske prosvete pač z Klesanimi občutki. No, da, saj kadar nastopijo otroci) je zmeraj fletno in prikupno, vendar novomeški otroci se vedno dobro odreže jo, zanje ni skrbi. Toda najavili so se tudi učenci trgovske stroke. Tu je pa druga! Saj je v tej šoli prava pravcata Združena Slovenija, če drugega ne> bom vsaj Enkrat slišal vsa slovenska narečja skupaj.
Pa sem se temeljito urezal. Prav nič od tega. Z.odra &e je slišala le slovenska knjižna govorica. Presenečeni smo bili vsi. Da Potrudili so se vsi brez razlike, posebno pa še prireditelji, ki so imeli ogromen koš Potrpljenja pri vajah.
Kralj\ica in maršal sta bila odlična in bi bilo prav, da prideta v kraj-, kjer bi se lahko še nadalje izobrazila in bi postala odlična igralca. Frice in Frače, dobra sta bila, le še roke bosta morala spraviti v sklad z govorjenjem pa bo zadeva v redu. Tudi lovec, poveljnik straže in kraljevič so odigrali svoje vloge kar zadovoljjvo. Pa Plemstvo in spremstvo in kaj vem kaj še vse, dobri ste bili in častitam vam. Le glejte, tovariši vajenci, da vam ta žilica ne usahne in da boste na svojih delovnih mestih še dalje čarali gledalcem življenje na odru.
Zdaj pa vi malčki, ki ste nam prikazali Palčke in živalce in meglice in ves prav. ljični svet, prikupni ste bili in še več, naravnost čudoviti. Vidva bradata možička, ki sta stražila Sneguljčico v krsti, bila sta kot iz lepe slikanice  samo da sta govorila
in ti debeli medved podplatar, le kje si dobil za ta večer tako kosmato kožo. O ne, pa ni bilo še to najlepše. Tista vaša pesem, dobri bradati možički, tista je bila nad vse. Pa kaj govorim, plesi, plesi na dvoru in v hosti v globoki zimi. Vse je bilo lepo, najlepša pa si bila ti zvezdica, ki si uspavala Snegulčico. Snegulčica pa pazi se, če boš dosegala taka priznanja s ploskanjem:, se boš še prevzela, prevzetni in domišljavi pa saj veš niso za današnji čas.
Ko je zastor po 8. sliki padel, sem jo od-kuril v garderobo. Joj, kakšen živžav je bil tam doli. Komaj, da so me slišale tova. rišice učiteljice, k0 sem jih pobaral o Vsem. Režiserji vse, vsaka svojo sliko, skupno vadbo pa upraviteljica Zamljen Marija in Marn Zora, pa Fujs Ruža. Plese je naštudiral ner umorni prof. Dobovšek Marijan, godbo in plese ravnatelj glasbene šole Fink Stane in dirigent mladinskega orkestra Sproc, petje Kastelic Jelka. Tu se pa v resnici vidi, kaj zmore tak učiteljski aktiv, kot je na novomeški osnovni šoli. In še nekaj so mi povedali. Naštudirali s0 letos tudi že Pravega tovariša in lansko leto Triglavsko bajko in še prej Jurček gre na Triglav, pa Film pionirskega življenja, prav vsako leto eno ali celo dve prireditvi. Prav je tak0 in še naprej tako, pa boste v resnici vzgajale naše malčke v prave delovne ljudi.
In ko sem jih vprašal, kam bodo dali denar, so vse odgovorile v en glas: »Za tiste, ki ne morejo na letovanje, pa jih moramo poslati.«
Res ste dobri in srčkani, vi ste se trudili za one, ki bodo šli v kolonijo. Tako je prav. Drug drugemu moramo pomagati, da nam bo lepše in boljše.
Kako dela SKUD »Tone Mišic'
2e več kot leto ni je odkar se je v Vavti Vasi oziroma v Straži ustanovil SKUD »Tone ^lišič«. Takrat je bilo mnogo besed, obljub. P® tudi kritik proti prejšnjemu društvu, katero je bilo po njihovem mnenju zelo malomarno.
Res je, da se je prejšnje društvo premalo brigalo, da bi zbudilo misel kulturnega udej-stvovanja na vasi, toda vendar je prejšnje društvo vsaj za silo opremilo dvorano in oder, saj je po vojni v domu ostalo samo golo zidovje; poleg tega pa tudi postavilo na oder (kar lepo število dobrih in skrbno pripravljenih predstav. Toda posebnega razgiban j a res ni bilo.
Ko se je ustanovil SKUD »Tone Mišic« smo VSi pričakovali, da se bo slednjič tudi pri nas Začelo kulturno gibanje, žal pa smo zelo razočarani, kajti ostalo je samo pri besedah in obljubah. Do danes ni dal SKUD »Tone Mišic« od sebe niti najmanjše »fige«, poleg tega Pa je še tako zelo malomaren, da ne čuva ^n hrani vsaj tisto, kar si je prejšnje društvo z velikimi težavami priborilo.
Oglejmo si na kratko samo dom Ljudske Prosvete v Vavti vasi, kateri naj bj bil nekakšno ogledalo društva- Obiščeš ga kadar hočeš, saj je vedno odprt. Ko stopiš v dvorano vidiš, da vlada v njej pravo razdejanje. Okna večina brez šip, klopi in. stoli ^zmetani po dvorani, mnogo izmed njih je 26 »invalidov«, kar je posledica raznih vese. 'ic »Gapov« in »Lipov«, v katere namen se dvorana zadnje čase uporablja. Po podu f^eti, prahu m pajčevin v obilici. Na odru ^ garderobi je pravo razdejanje. V garderobi
okna brez šip, prahu za prst na debelo, res ni za drugo uporabo kot za skromen dom miši in podgan.
Poleg dvorane je tudi knjižnica, katera ima okrog petsto prav dobrih knjig. Vrata knjižnice so res zaprta, toda ne predebel človek pride lahko vanjo tudi »ilegalno«, kar se menda tudi dogaja, saj je poi vasi mnogo knjig, katera so last društva, pa so sedaj v privatni lastnini. Da vlada v knjižnici red, je težko reči; knjige v omari res da so. še kar urejene, zato pa je na omari lepši nered. Tam je mnogo starih knjig, revij, časopisov, ki niso primerni današnjemu času, toda kljub temu ne bi bilo napačno, da bi to tudi uredili in lepo shranili, gotovo niso brez vrednosti. Ce bi hotel povedati še o poslovanju knjižnice, vem le to, da ne posluje in to iz lastnih izkušenj. Vsak petek naj bi bile uradne ure, toda žal niso, kdaj, ne vem, vem pa le toliko, da tovarišica, ki je menda zadolžena za knjižnico, izdaja knjige kar »ilegalno«. Taka je slika doma Ljudske prosvete v Vavti vasi, ki je obenem tudi slika SKUD »Toneta Mišica«.
Ce se končno še vprašamo, kdo je temu kriv? Prav gotovo nihče drug 'kot velika ma-lamornost društva, katero nima niti toliko čuta odgovornosti, da bi vsaj svojo dvorano imelo v redu, če že kaj višjega ni zmožno. Poleg tega so mu po mojem mnenju tudi gosti neljubi in namerno hočejo gostom s svojo malomarnostjo preprečiti obiske! Prav je imel prizadeti igralec, ko je rekel, da je v domu potebna metla, zdi se mi pa, da je še bolj potrebna nekje drugje! ,      —xy—
Pred kratkim nas je obiskal kolektiv uči-teljiščnikov iz Ljubljane. Prizadevni učiteljišč-niki so nam nudili bogat in pester program, tako da je bil vsak zadovoljen. Programsko so se vrstile recitacije iz del naših sodobnih pisateljev in pesnikov. Prav lepo je bil podan odlomek iz Cankarjevih »Hlapcev«. Prav poseben užitek pa so nam nudili z dobro naštudiranimi in skladno izvedenimi srbskimi, hrvatskimi plesi in koli. Prav prikupen je bil gorenjski ples: »Šivaj, šivaj z dreto, tolci, tolci kline«. Lepi kostumi so pestrost plesov še posebno povzdignili. Saj so bili za izvajanje viharno nagrajeni. Z nekaj skladbami je nastopil tudi violinski duet, ki je s prijetnim in čustvenim muziciranjem manjših del v veliki meri doprinesel k pest-
rosti programa. Tudi pevski zbor je ob spremljavi instrumentov zapel razne slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi. Da je bilo še bolj Mvahno, je vesel godec krepko raztegnil meh, tako da bi se zavrtele še tako stare kosti. Eno pa se mora grajati, obisk spričo take prireditve vsekakor ni bil zadovoljiv, manjkalo je veliko takih, ki ne bi smeli manjkati in bi s svojo prisotnostjo najlepše podprli prizadevnost naše mladine. Lahko pa je žal vsem tistim, ki lepe prireditve niso videli. Pridne članice AFZ so goste pogostile z izdatnim kosilom- V bodoče: potrebno je na več mestih in vaseh nalepiti lepake, marsikdo tudi ni vedel, da je prireditev. S. Hotko
OPEKARNA PRELESJE
Medtem ko se objavljajo uspehi iz mnogih obratov naše lokalne industrije, tudi delavci »Opekarne Predesje« pri Mokronogu ne držimo križem rok. Skupno se vsi borimo ter stremimo za čimprejšnjo in popolnejšo izpolnitev petletnega plasa na področju naše proizvodnje. Kljub mnogim oviram in težavam smo dokazali s svojim delovnim elanom, da so tudi med nami zavedni borci pri izpolnjevanju Titove petletke.
10. maj, praznik našega malega podjetja, je pokazal rezultate. Zbrani v prostorih Opekarne, smo tega dne nestrpno* čakali končnih rezultatov ter imena najzaslužnejših tovarišev in tovarišic našega obrata.
Knjigovodja podjetja tov. Dulc Ivan v svojstvu upravnika podjetja, nam je to našo radovednost v kratkem in vzbudljivem govoru pojasnil s tem, ker nam je prečita! dosežene uspehe ter imena naših najboljših, kateri, so proglašeni za udarnike.
Proglašeni so sledeči tovariši in tovari-šice: kot najstarejši 55 letni tov. Zeleznik
Janez, kot najmlajša, 20 letna tov. Kralj Ana, Tratar Janez, Nartnik Matija in Zupan Pavel. Ob izročitvi udarniških izkaznic in pripadajočih nakaznic, je tov. Dulc Ivan vsakemu posebej čestital k dosedanjemu uspehu, ter želel še večjih uspehov pri nadaljnjem delu.
Ob tej priliki je bila izrečena tudi posebna pohvala strojniku tov. Zelezniku Jakobu za njegovo požrtvovalno delo pri izboljšanju delavnice in strojev.
Celotni delovni kolektiv obljublja še naprej in še častneje izvrševati planske naloge, ter izraža željo, da bi tudi ostali v bodoče imeli čast nositi naslov udarnika. Zavedajoč se, kako velika je potreba po gradbenem materialu, smo sklenili, da bnmo šli s podvojeno silo na delo, da plan proizvodnje Čimprej dosežemo in tudi presežemo. Biti hočemo tudi mi med borci za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva, ter eno-dušno kličemo
Teden matere in otroka v Dolenjskih Toplicah
Za Teden matere in otroka se je odbor AF2 dalje časa pripravljal, da bi v tem tednu res posvetil svoje delo in skrb materi in našim najmlajšim. Le žal, da ni mogel vseh svojih načrtov izvršiti tako, kot je želel, ker ni imel na razpolago potrebnih sredstev in premalo opore od ostalih organizacij.
Kot v uvod Tedna matere in otroka se je vršil v Dol. Toplicah sektorski pionirski festival, katerega so se udeležile in sodelovale šole Vavta vas, Soteska, Poljane in Gor. Sušice. Pionirji in pionirke vseh teh šol so se zbrali ob 14. uri v kopališkem parku, kjer so se uvrstili v povorko1 ter krenili prepevajoč narodne in borbene pesmi po zdravilišču Dol. Toplice, nato1 pa v veliki park, kjer so na prirejenem igrališču nastopali z raznimi fizkulturnimi vajami.
Vsaka šola je nastopil^ s svojimi vajami, s katerimi je pokazala uspeh svojega teles-novzgojnega dela. Starejši pionirji in pio-niruke sedemletne šole v Dol. Toplicah so nastopili prav čedni in skladno s prostimi vajami, in sicer pionirji z zastavicami, pionirke pa z rutami. Posebno so ugajale izvajane vaje pionirk, zato so jih navzoči gledalci in starši nagradili z živahnim aplavzom.. Tudi naši najmlajši pionirji so pokazali z ljubkimi vajami in petjem svoje mlade zmožnosti, ki so napravile na gledajoče kar najboljši vtis. Zato priznanje tudi
vrlemu učiteljstVu, ki se je potrudilo do lepega uspeha.
Šolski upravitelj je nagovoril zbrano mladino in starše s primernim nagovorom, zastopnik okrajnega poverjeništva za prosveto pa je po primernem govoru izročil vsem šolam nagrade.
Po izvršenem vzporedu se je šolska mladina dalje zabavala z raznimi igrami, zlasti z žogo, s katero imajo največ veselja.
Prireditev je na najlepši način pokazala, kako se naša mladina izobražuje v novi socializem gradeči državi in koliko polaga naša ljudska oblast na zdrav in tudi umiski razvoj naše mladine.
AFZ je obdaroval dojenčke z raznimi potrebščinami, druge najmlajši otroke pa tudi s telesnimi dobrotami, katerih so bili deležni tudi najmanjši šolski otroci.
Za zaključek Tedna matere in otroka pa je šola priredila roditeljski sestanek, kjer je učiteljstvo topliške šole predavalo o vzgoji otrok.
Naročniki, pišiie v svoj list!
Med Krko in Gorjanci
(Nadaljevanje) Katoo lepo pa bo šele tedaj, ko bo oder opremljen s horizontom in drugimi finesa-mi>  ko  ga  bodo  zapirale težke žametaste zavese, ko bosta oder in dvorana razsvetljena s številnimi lučkami in lučmi, ki so ]in pod vodstvom tov. Janeza Sluge montirali naši električar ji.  Pa balkon in druge Novosti. Pa kaj bi vam pravil! K0 bodo dvorano odprli na posebni prireditvi, bodo obvestili mene, jaz pa vas. — Na stotine prostovoljnih ur so dali pionirji, mladina, AFZ, in pridni gasilci. Tudi razne ustanove na Primer Inv. ekonomija, uslužbenci AZ v St. erneju in drugi so s svojo pomočjo pokar razumevanje.   Z velikimi  težavami so morali boriti naši graditelji. Enkrat je T^anjkal materijal, drugič delavci, nagajalo *nairtf-eme itd Pa navedena trojica je bila iz-
mS    ' kakor Se pravi 150 naše — samo-
ciatlvna _ vrtala, drezala, odpirala razna bil xa m šlo je in — gre. Seveda, če bi ne *o Posojila od Rep, odbora Sind., bi stvar ofcT. Veliko je pripomoglo razumevanje p^nega odbora za ljudsko prosveto, OSS, ^ ^jeništva za prosveto, skratka: vse usta-^v e so jim šle na roke, tako da je bila st^^na začasno odprta že 27. aprila, ko bili v njej lepa proslava in kinopred-
stava- Kino sedaj deluje dalje. Cez teden pa se bodo izvrševala dela v notranjosti. Za začetno predstavo so bili dolgo študirali igro »Matiček Se ženi«. Pa s« je Matiček že oženil in ima prav čednega otročička. Sediaj pa bodo omožili Zupanovo Micko. Pomagali pa bodo pri tej zadevi samo učitelji podružnice prosvetnih delavcev v Sent. Jerneju. Vodi jih pa tov. Tavčarjeva (lani je bila še — gospa ministrica), ženske so namreč bolj sposobne za mešetarjenje kot moški, — Želimo obilo sreče! —
Oglejmo si še malo druge krajevne šent-jernejske zadeve. KLO vodi z veščo roko tov. predsednik Stanko Kušljan. Na sejah poročajo posamezni poverjeniki o svojem delu. Za olepšavo kraja se zelo prizadevata tov. poverjenik za komun, zadeve Peter Dur java, Vodil je akcijo v okviru tedna cest, opravljenih je bilo nad 700 ur. — Kar 20 točk je bilo na sporedu Pionirskega dne, ki je bil 4. junija. Sodelovale so šole Dobrava, Drča, Orehovica, Zameško in Sent Jernej. Za lepo izvedbo vsa čast pionirjem in marljivemu učiteljstvu! Naj omenim še to, da je tuk. učiteljstvo imelo predavanja kot pripravo za Teden matere in otroka po vaseh, da je pomagalo pri popisu setev itd. Z ministrskim odlokom je šentjernejska
sedemletna šola proglašena za nižjo gimna-zijo. To ni karsibodi, moji dTagi. Prej je bil omogočen študij le irnovitimi, danes pa je dostopno šolanje vsem slojem Povedali so mi, da bo letos prvič matura," to je zrelostni izpit na naši gimnaziji. Naši mladinci in mladinke, ki so že med letom dopolnjevali svoje znanje v krožkih, se že vneto pripravljajo na to preizkušnjo. Obilo sreče vam žeilm za sedaj in za naprej v življenju. Le korajžno!
Skoraj bi pozabil omeniti, kako so proslavili učenci sedemletne šole 27. april in 25. maj: Z delom! 27. aprila so sadili krompir in sončnice za šolsko kuhinjo, sirk za metle, ki jih je težko dobiti, delali na pionirskem vrtu, pospravljali pred dvorano SKUD, delali na cesti, čistili kanale, odkrivali gramoz, obrezovali mejo ob cesti, na Titov rojstni dan pa so okopavali krompir in sončnice, pleli na pionirskem vrtu, zopet delali v dvorani. — Titove štafete Se Je aktivno udeležilo 140 učencev, tek je odlično uspel. Tudi sosedne šole so poslale v Sent Jernej svoje tekače s palicami. — Pionirji sami so posadili nad 5000 sončnic in jih gojijo.
12. maja je pokazal upravnik invalidske ekoomiije na Dol. Brezovici tov. Rudi Puše-njak pšenična stebla, debela 1 cm, visoka 1 m, listi pa so bili široki 5 cm. Tov. Rudi, ko bo ta pšenica (imenuje se menda Ul) pospravljena,  ne   pozabi   me  povabiti na
mlatiški »likof«. Ni mi za likof! Vendar me strašno zanima, kako debela bodo zrna in koliko je je bilo na 6 ha.
30. maja So že začeli z mlačvo oljne repice.
Vsem še ni znano, da avtobusi, ki vozi iz Brežic v Novo mesto zjutraj in se vrača iz Novega mesta opoldne ob 14, opravi še eno vmesno vožnjo, in sicer tako, da odpelje iz Novega mesta ob 9,45 do St. Jerneja in se vrne v Novo mesto iz Sent Jerneja ob 14. V avtobusu so rezervirani sedeži za matere z otroki in za invalide. Lepa gesta! Težko službo opravljata sprevodnica Angelca in šofer Kari na tej zelo frekventirani progi, vendar sta na mestu.
Končam s svojim poročilom. Toda, malo se bomo še pomudili na Sončniku, od koder je lep razgled in vidiš pod seboj Pleterje, ob dolgem zidu pa špalirje hrušk in jabolk, ki jih bo kartuzija jesen^ spet dala na razstavo. Petje čujem:
Trinks, trinks, saj: ga je še več, saj morda danes v letu ne bomo več na svetu prepevali.
Trinks!? Nikar ne mislite, da je to morda nemška beseda. Kaj še! Ta beseda posnema žvenket kozarcev ob trčenju. Zato: Trinks — na zdravje Dolenjcev, trinks na zdravje Slovencev, trinks — na srečo domovine! — Trinks! Trinks! B. (Konec)
Stran 4
»DOLENJSKI LIST«
Ste v, 1R.
PIŠEJO   N AAA
V SPOMIN DOBREMU SODELAVCU TOV. VALENTINU PLEVN1KU
Ko smo Te 9. junija letos položili v drago domačo zemljo na šmiheljskem pokopališču k počitku, nas je Tvoja tragična usoda globoko ganila. Čeprav nisi bil naš rojak, smo Te vendarle vsi iskreno spoštovali. Za vsakega izmed nas si bil odkrit, dobrosrčen in tovariški. Kdorkoli Te je vprašal za nasvet, vsakemu si dal prijazno in lepo besedo.
V odborih, v katerih si sodeloval, je nastala zdaj velika vrzel, saj Te, dragi Valentin, težko pogrešamo. Zavest do socialističnega dela si si pridobil že v stari Jugoslaviji, saj si delal v raznih naprednih organizacijah. S to zavestjo in iskreno željo za zmago pravic delovnega ljudstva si delal tudi v naših organizacijah. Vestno si izpolnjeval naloge, katere Ti je narod prej in zdaj zaupal. V času domovinske vojne si bil s svojo družino za narodnoosvobodilni pokret. Štirje Tvoji sinovi iso bili v partizanih dobri borci za našo svobodo, Ti sam pa si tudi ilegalno delal kljub belogardi-stienemu zasledovanju. Dočakal si svobodo in prijel še krepkeje za delo.
V našem ustvarjanju Te ne bomo nikdar pozabili. Plodovi Tvojih rok so ostali v naši sredi in z njimi Ti v lepem in trajnem spominu.
Naj Ti bo lahka domača zemlja!
Člani Osvobodilne fronte v Smiihelu pri Novem mestu
NEZNOSEN CESTNI PRAH NADLEGUJE ZDRAVILIŠKE GOSTE
V zdravilišču Dol. Toplice je stalno mnogo zdraviliških gostov, ki so z zdravljenjem in z zdravilnimi napravami zelo zadovoljni, nekaj neznosnega pa je zanje cestni prah, ki se kar stalno vali v velikih oblakih po kopališkem trgu in bližnji cesti, na kateri se največ mudijo gostje v svojem kopanja prostem času. Posebno neznosen je prah v letošnjem letu. Cesta je bila v tednu cest gosto nasuta z gramozom, ki se je sedaj že zdrobil in spremenil v prah. V kolikor pa je gramoz še ob robovih cest nezdrobljen, otežuje hojo že itak največ v nogah bolnim ljudem;
Cesta, ki vodi skozi Toplice, je zelo prometna, saj brne dnevno avtomobil za avtomobilom z bogato naklado lesa iz kočevskih gozdov, poleg njih pa tudi mnogo voz, naloženih z lesom, kar povzroča neprijeten dvig prahu, ki napolnjuje ves zdraviliški kraj. Cestni prah in nezdrobljen gramoz ni nič kaj prikladna zadeva za kopališki kraj, ker vse to ovira udobnost zdravljenja potrebnim delovnim ljudem.
Tudi če bi se po cesti v območju zdravilišča dnevno škropilo z vodo, bi temu ne bilo mnogo odpomagano, toda težava je tudi v tem, da v to svrho primanjkuje vode. Topliški vodovod je namreč večkrat brez vode. Tudi poprava vodovoda je za enkrat padla v vodo in ne bo z njo za sedaj nič, kljub temu, da je bil to plan okrajnega ILO.
Nujna potreba bi bila, da bi bil zdraviliški kraj rešen neprijetnosti prahu, da bi se cesta, če že ne vsa, vsaj v najbližji okolici zdravilišča tlakovala, da bi bilo zdravilišče tako rešeno morečega prahu. Ze v stari Jugoslaviji je bilo to vprašanje na dnevnem redu. Izvršeni so bili že vsi načrti, a ostalo je ie pri načrtih, ki pa so se sedaj tudi že najbrž izgubili. Topliški prah je nujno vprašanje, ki ga bo treba na kak način rešiti.
MOZ Z DVEMA ŽELODCEMA . . .
V Bragešariji živi mož z dvema želodcema. Ta težka telesna napaka ga je uvrstila medi — invalide. Člani invalidske organiza, cije so vedeli, da je z dvema želodcema težko hoditi po tmjevi življenjski poti, zato so na lanskoletnem občnem zboru sklenili takole:
»Dva želodca sta prehuda, ovira za normalno življenje. Storimo tako, da bo postal mož nekaj več kakor mi normalni ljudje, četudi povsem normalni le nismo, ker smo pač invalidi in manjka temu noga, onemu roka itd. Pomagajmo možu z dvema želodcema! Volimo ga za predsednika in naj njegov prvi želodec prebavlja hrano, drugi pa prežveka predsedniško funkcijo. Tako bo imel odvečni želodec dela na pretek in ne bo zadrege za prehrano.«
Kakor so sklenili, tako s© storili. Izvolili so moža z dvema želodcema za predsednika.
Predsednik invalidske organizacije v deželi Bragešariji pa ni bil samo predsednik, ampak tudi mali posestnik, šUvavec in prijatelj žlahtne kapljice. Doma je imel ženo, otroke in kravo. Delal je pridno noč in
dan in prav ta pridnost je zavedla invalide, da so ga volili za predsednika.
Predsedniki invalidske organizacije skrbe za tuzemske blagodati vseh, ki so včlanjeni v organizacijo. Obiskujejo konference, intervenirajo za pravice članstva na pristojnih mestih in dele članom tudi — živilske karte. Toda tudi v Bragešariji velja enaka pravica za vse: kdor prejme živilsko karto pri svoji invalidski organizaciji, ta je ne dobi pri svojem ljudskem odboru.
Za vse je veljala ta pravica, le za predsednika ne. On je bil mož z dvema želodcema in je tudi sebi kakor drugim članom invalidom odmeril živilsko karto, po drugo živilsko karto pa je šel — k tajniku ljudskega odbora . . .
In tako bi ostalo na vekomaj r ako bi ne bilo ljudske inšpekcije. Ta je ugotovila, da je predsednika invalidske organizacije oskrbovala z živilsko karto prva instanca — itnvaiidiska organizacija (za prvi želodec!) in druga instanca — ljudski odbor (za drugi želodec!).
Ko je ljudstvo zvedelo za špekulantstvo bistrega šivavca, je zagnalo vik in krik:
»Požeruh! Kruh odjeda tistim, ki ga zaslužijo! Vlovimo ga in mu izrežimo en želodec!«
A predsednik se je potuhnil v svoji bajti kakor polž v lupini.
Toda dolgo ne bo ostalo pri tem! Vik in krik so zagnali tudi invalidi, ki so sklenili, da bodo sklicali občni zbor in predsednika z dvema želodcema razrešili dolžnosti. Nekdo je celo predlagal:
»Mož je siromak. Kam bi z dvema želodcema? Njegov drugi želodec je premalo prebavi jal predsedniško čast, zato se mu je zahotelo kruha in mesa. Kruh in meso pa sta na karte, In nič čudnega, če je špekuliral in si prišpekuliral dve živilski karti.«
»Nič ne b0 s tem!« so zakričali ostali invalidi! Za poštenje in pravico smo se borili. Pokličemo ga na občni zbor in prerezali mu bomo vamp in pogledali, kako in kaj. Ti, ki si rezar in režeš mlade mer-jaščke,« je zaklicala jezljiva ženska proti Janezu Pipcu, »ti mu boš pa izrezal drugi želodec, da ne bo potreboval dveh živilskih kart in sramotil čast predsednika naše organizacije.«
Vsi so zaploskali.
Janez Pipec pa je med smehom dejal: »Prav. Napravil borni, kar želite. Le pride naj, krota sakramenska!« Tn pri tisti priči si je pričel ostriti nožiČek ob usnje svojih škornjev.
Ljudje v Bragešariji pa zdaj z napetostjo pričakujejo, kdaj bo občni zbor invalidov in kako bo izpadla operacija Janeza Pipca. Pravijo pa, da predsednika — moža z dvema želodcema na občni zbor ne bo. Boji se namreč postati — invalid! —c.
PIONIRSKI GOZDOVI V BELI KRAJINI
Pionirji črnomeljske gimnazije, osnovne šole s Talčjega vrha, Gradaca in sedemletke v Podzemlju so od okrajnega gozdnega gospodarstva dobili v oskrbo gozdne parcele v velikosti od 5 d0 10 ha. Ti pionirski gozdovi bodo postali vzor dobro urejevanih gozdnih parcel. Pionirji So se zavezali, da bodo v njihovo skrb prepuščene parcele temeljito očistili in prihodnjo pomlad skrbno posadili s smrečicami, macesni itd. Zamisel OILO v Črnomlju o dodelitvi gozdnih parcel pionirjem je hvalevredna, ker vpliva na mladino v vzgojnem smislu in jo navaja na pametno in gospodarsko ravnanje z gozdovi, ki so naše narodno bogastvo. —c.
Mala matura v SemfćUL Ob zaključku letošnjega šolskega leta So učenci 7. razreda sermiške sedemletke, ki je bila prva med novoustanovljenimi sedemletkami v Beli Krajini, polagali malo maturo. Izpitna komisija je bila zadovoljna z uspehi učencev, ki so s svojo resnostjo in vestno prii-pravo na izpit dokazali, da v ničemer ne zaostajajo za dijaki, ki so absolvirali nižjo gimnazijo. Mladim absolventom najstarejše belokranjske sedemletke čestitamo k doseženim uspehom! in želimo, da bi se vključili v nadaljnji študij strokovnih Sol, ki jih bodo usposobile za dosego zastavljenega življenjskega cilja. —c.
Nabiranje zdravilnih zelišč v Beli Krajini je letošnje poletje izredno zadovoljivo, ker so se v to delo vključile tudi pionirske organizacije belokranjskih šol. Samo učenci sedemletke v Podzemlju, ki lansko leto v tem pogledu niso pokazali večjih uspehov, so že v mesecu maju in prvi polovici meseca junija nabrali cca. 250 kg zdravilnih zelišč. —c.
NOGOMET SD KAMNIK : SD KRKA 2:0 (1:0)
Pred približno 200 gledalci je bila na novomeškem stadionu prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo ljubljanske oblasti med SD Krka in SD Kamnik. Po zelo slabi toda razburljivi igri so zmagali gostje. Takoj po začetnem udarcu se je igra polagoma raz-živela in sta obe moštvi zapravili nekaj priložnosti. Napadalne akcije domačinov sta branilca Kamnika odlično zavračala. V 8. minuti prvega polčasa je napadalni trio domačega moštva prodrl v kazenski prostor in resno ogrožal nasprotnikova vrata. Desni branilec gostov je v razburjenosti lovil žogo z roko, nakar je sodnik Sušteršič prisodil enajstmetrovko, ki jo je srednji napadalec Smerdu zastreljal. Tudi naslednji napadi domačinov so ostali neizkoriščeni. Pred vrati ni bilo dobrega strelca. Polagoma je domače moštvo igralo vse bolj povezano in so v nekaj zaporednih napadalnih akcijah po obeh krilih izdatno zaposlili ožjo obrambo. Toda nasprotno moštvo je iznenadilo tako igralce kot gledalce z golom,, katerega so dosegli v 31. min.
Tudi v drugem polčasu se igra ni spremenila. Domačini so skušali na vsak način izenačiti, vendar so bili v svojih zaključnih akcijah pred golom neodločni, ali bolje rečeno neprecizni v streljanju. V 20. minuti so gostje po prodornem krilu povečali rezultat na 2:0. Foslednje minute so potekale v znamenju obojestranskih napadov, v katerih so imeli posebno gostje nekaj ugodnih priložnosti da bi rezultat povečali, vendar
KONČNI  POPIS POMLADANSKE SETVE dela ponekod velike preglavice
Končni popis pomladanske setve, ki bi moral biti končan že do 10. junija, povzroča nekaterim KLO precej neprijetnosti. Tako se s tem delom' muči tajnica KLO v Dol. Toplicah že več kot teden dni kar sama, ker nima človeka, ki bi ji pomagal. Velika ovira pri delu pa ji je tudi nepravilna napoved posevka nekaterih kmečkih gospodarjev, ki so ali nevede in vsled neznanja izračuna-nja posevka, ali pa iz namena utaje nepravilno podali setvene podatke. Tako se je ugotovilo, da je neka posestnica iz Dol. Sušic utajila kar 5 in pol ha posevka. V mnogih primerih je treba posestnike klicati ponovno k izjavi o posevku, večkrat pa je potrebno iti tudi na kraj sam, da se premeri površina posevka posameznih kultur. Vse to dela pa mora opravljati tov. tajnica, zato je v delu ovirana, ker ni popis posevkov njeno edino opravilo, nima pa od nikogar izdatne pomoči. Poverjenik za kmetijstvo, ki bi ji moral biti glavna pomoč, najbrž temu delu ni kos, ali pa ima premalo zanimanja za poverjeni mu posel.
Pri tako važnem delu kot je popis setve, bi morale tajnici KLO priskočiti na pomoč množične organizacije, ker tajnica kljub svoji marljivosti in vestnosti ni iz železa, da bi težko delo, ki ga vrši brez odmora, ne vplivalo na njeno zdravje in ji izčrpavalo moči.
BELA KRAJINA SE INDUSTRIALIZIRA
Pred vojno Je bila Bela Krajina gospodarsko zapostavljena. Z izjemo premogokopa v Kanižarici, ki pa je imel zelo nizko kapaciteto in ni redno obratoval, v deželici ob Kolpi ni bilo pomembnejših industrijskih naprav. Sele povojni čas je pričel Belo Krajino tudi v gospodarskem pogledu ugnetati v socialistično smer. Na pobudo OILO v Črnomlju so že pred tremi leti zgradili v bližini rudnika Kanižarica moderno urejeno tovarno »Belsad« za predelavo sadja. Povečal se je tudi obrat v rudniku, lansko leto pa zgradila tovarna učil v Črnomlju, ki je tudi že v obratu. Crnomeljska mala livarna redno obratuje, apnenice v Črnomlju pa sploh ne morejo ugoditi vsem naročilom. V Gradacu se opaža velika podjetnost pri pečarjih in keramikih, pred tedni pa je bil vzpostavljen obrat v gradaški opekarni, ki že izdeluje zidake. Opekarna bo krila domače belokranjske potrebe, za prihodnje leto pa ima v načrtu tolikšno produkcijo da bodo opeko izvažali tudi v krajei izven Bele Krajine.
Ko je meseca aprila t. 1. obiskal Črnomelj podpredsednik zvezne vlade tov. E. Kardelj, je obljubil, da bo ljudska oblast pazila na to, da se bo Bela Krajina še bolj industrializirala. In zares so v teku že priprave za zgraditev velike livarne v Dragatušu.
V Gradacu je v tamošnjem gradu nastanjeno Deško vzgajališče. Mladinci tega zavoda so zaposleni v črnomeljsfci tovarni učil. Ker pa bo z ustanovitvijo industrijske šole pri Tovarni učil pretežni del mladine odšel v šolo, ki bo urejena internatsko, bo spo-
pa je rezultat do konca tekme ostal neiz-preinenjem. • •
Današnja tekma ni navdušila maloštevilnih gledalcev. Domači igralci so v nekaterih primerih delali začetniške napake. Moštvu se pozna, da ne ve za pravilo »vaja dela mojstra«. Sploh pa bi društvu SD Krka priporočal, da posveti nogometu več pažnje.
Čopič
ODBOJKA) Novo mesto, 4. junija 1950. Danes je bila odigrana prijateljska tekma v odbojki med Krimom (Ljubljana) in SD Krko. Po zanimivi igri so zmagali domači igralci z rezultatom 3:0.
FIZKULTURA V ST. PETRU
6 km od Novega mesta leži ob zeleni Krki majhna, prijazna vasica St. Peter. Ce stopiš v vas, je v njej vse živo. Otroci se vesele mladosti in prostosti. Najbolj pri srcu jim je fizkultura. Vsi pionirji in mladinci se zavedajo, kako velikega ' pomena je fizkultura ravno za zdravje. Dvakrat na teden se razživijo v prostih vajah, na bradlji in krogih.
Zdaj se pripravljamo in učimo za akademijo, katero borno priredili v tem mesecu Ln s tem dokazali, da so tudi v majhni vasici, malokomu znani, da napraviti marsikaj, samo če je mladina za to. Ob nedeljah popoldne se kratkočasimo na igrišču z žogo, tekmujemo med seboj, največ pa vadimo odbojko.
mladi 1951 Deško vzgajališče v Gradacu prešlo v likvidacijo. Prebivalstvoi Gradaca želi, da bi se v gradaškem gradu ustanovila tekstilna tovarna, ki bi jo s surovinami napajala Bela Krajina sama, saj je gojitev lanu in konoplje v okolici Gribelj in Adle-šič, kjer je včasih najbolj cvetela domača obrt tkalstva, že tradicionalna. —c.
NE GRE, PA BO MORALO ITI!
Vedno vestno preberem vsako številko »Dolenjskega lista« in vidim, kako drugje delajo in se izgrajuje. Prav zato bi vam rad tudi jaz nekaj napisal iz naših zaspanih Zbur.
Večkrat se pogovarjamo, da bi uprizorili kako igrico, venoar nam vsak tan. skiep pade v vodo. Sprašujemo se pa nikoli ne moremo priti do prave rešitve. Eni pravijo, da ni takih iger za nas, ko smo začetniki, drugi so pa pogruntali, da je temu vzrok nezanimanje od strani mladink iz zadruge, ker nočejo igrati starih vlog. Čeprav je ena od teh celo organizacijska sekretarka našega aktiva, ji nikakor ne diši vsaka vloga.
Jaz pa pravim takole: »Ce ne bomo dobili mladink, da bi igrale, bomo pa vprašali V Novo mesto po kaki igri s samimi moškimi vlogami, pa bomo zaigrali, da bo vsem v Zburah všeč, kujavci pa bodo dobili veselje za prihodnjo igro. Led moramo prebiti, če ne tako pa tako, kot sem jaz dejal.«
Dragi Jože! Prav imaš tako, kar k mena pridi v uredništvo pa se bova zmenila, če imaš res kaj več korajžnih mladincev. Ob žetvi ko boste imeli svoj praznik, boste pa nastopila in videl boš, da bo vsem prav.
Obvestila
DOLENJSKA MLADINA! Vrata dveletne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu so se odprla! Sprejemajo se zdrave mladinke in mladinci! Javijo naj se oni, ki imajo veselje do poljedelske panoge, ki so dovršili z uspehom ljudsko šolo ali, sedemletko in ki so starejši kot petnajst let.
Prijavljajte se osebno ali pismeno, dali vam bomo vsa pogrebna navodila o vlaganju prošenj.
GRAFIČNA INDUSTRIJSKA SOLA V LJUBLJANI Moste, Mokronoška ul. 1 razpisuje sprejem novih učencev (samo moških) v I. razred, ki so stari od 14 do l7 let in so dovršili nižjo srednjo šolo z za* vršnim izpitom.
Pouk je teoretičen in praktičen ter traja 3 leta.
Izvenljubljanski učenci imajo Po možnosti vso oskrbo v internatu.
Za vpis izpolnijo učenci obrazec »Prošnja za sprejem v strokovno šolo« (dobi se v vseh podružnicah DZS) in se kolku Je z 1" dinarji.
Vpisovanje) je v dneh od 27. junija d° 1. julija, in sicer vsak dan od 8 do 11 upravi šole.
Ureja uredniški odbor. Orgovornl urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«