SKA DOMOVINA .AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 11, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Churchill je v Kanadi in se h posvetoval z Rooseveltom Quebec, io. avg. — Angleški er Churchill je dospel v 0 in bo imel v kratkem USer Sesto posvetovanje s pred-> w m Rooseveltom. Kmalu 'v je i z j a v i 1 predsednik :>elt( da t ij Usesti se bo v kratkem s Churchillom in da bo-»avzoči tudi ameriški ter < eski vojaški eksperti. Ig.0.80 Mr. Roosevelta vpra-rt0'nC® bo navzoč tudi kak za-I Rusije ,je rekel, da ne ^Lbij-ad videl, če bi ka- 0- teri prišel. Predsednik Roosevelt ni povedal, kdaj se bodo pričela ta važna posvetovanja in tudi ne, kje se bodo vršila. Značilno je, da se bo vršilo posvetovanje med Rooseveltom in Churchillom ter generalnimi štabi obeh držav takoj po zadnjih zmagah zaveznikov. Zato sodijo, da bodo naši voditelji odločili važne ukrepe o novih ofenzivah proti osišču. O teh pa ne bomo zvedeli prej, dokler ne bodo stopile v akcijo. ^SLOVANSKA VLADA V LONDONU PADLA y>?n, 10. avgusta. — Ministrski predsednik dr. Mimiloš ,„,.Vlc je danes izročil kralju Petru II. ostavko vsega vladne- cabmeta , nanja se, da je padcu vlade kriva največ zahteva Hrva-Se takoj doseže sporazum glede bodoče sestave Jugoslavi-r'Se je večina protivila. Srb, zadnjih par dneh je imel vladni kabinet, v katerem je bilo lodJV ^ovenča in 2 Hrvata, burne seje, pri katerih niso ho-.Vd,ehati niti za las srbski člani vlade, ki so stali na zahtevi Ta Srbiji' "^iuV'a(?a je bila sestavljena šele 27. junija letos in je bila, po ^^^jko^na j slabša vlada, kar jih je Jugoslavija še imela. % ki je bil uropan iz bolnišnice kmalu po rojstvu, je zopet pri svojih starših s 0 TU Mala Judith Je bila odnesena iz „ 6 avgusta, dva dni po danes zopet pri svo-2(S i , ' V ječi pa se nahaja Mr, %-p Mrs. Catherine služi' !!na narednika Wright, armadi v bližnjem Pri do An ^ v trdi, da mu je žena ■da je\ala celih devet mese-k if0 v blagoslovljenem sta. h je Prinesla otroka do-da • Popolnoma prepri-% . dvekletce njih. Tudi jAtJj žena pripovedovala, ? hI in na L av^usta je '^ico ' rek°č. da gre v Porod- Ko je Pri" JJja ddni z otrokom domov, fr^jaa^^ji zdravniki to |j(u. IV* ali pa v arma- ■ »zadonel feeli ton—Urad za vojno dan° bo v kratkem pri-\ ki S Zahtev°. da gredo "" in v vojaških letih, i vamski> ki zdaj niso VvtoV:>VaŽni v°jni indu" Xi ,rne ali pa bodo re- dovolili, ker je bil porod izredno lahak zanjo. —— Ko se je po mestu raznesel glas o ugrabljenem otroku, je soseda Mrs. Wright povedala policiji, da se sušijo na njenem dvorišču plenice, kar je bilo čisto nekaj novega. Policija je opazovala hišo in ko sta hotela zakonca Wright oditi iz mesta, ju je prijela, žena je namreč možu svetovala, naj bi šla v drugo mesto. Otrok se je od časa ugrablje- n j a zredil za osem unč. Narednik Wright ne more zapopasti, zakaj je žena storila ta čin. Povedal je, da je bila ob času napada na Pearl Harbor na Hava-I jih in da je bila ranjena v glavo. Ohijski demokratje bodo stali za Rooseveltom, če bo spet kandidat Ray T. Miller, načelnik demokratov v okraju Cuyahoga, je izdelal z generalnim poštnim mojstrom Frank Walkerjem načrt, po katerem bo vsa ohij-ska demokratska stranka stala solidno za predsednikom Roose-veltohi, ako bo kandidiral za četrti termin. V glavnem gre ta načrt za tem, da demokratje izvolijo za narodno demokratsko konvencijo take delegate, ki se bodo zavezali že vnaprej podpirati kandidaturo predsednika Roosevelta, da ne bodo zopet cepljeni kot leta 1940. Takrat jih je stalo nekaj za guvernerjem Martin L. Daveyem, nekaj pa za Charles Sawyer jem. Da se predsednik Roosevelt strinja z načelnikom Miller jem in da bo gotovo kandidat za četrti termin, dokazuje dejstvo, da je imenoval vladnim pobiralcem davkov v Cleve-landu Miller j evega kandidata Tom Careya. --o- Bojne ladje čistijo pot armadi proti Mesini Gl. stan zavez, v Afriki, 10. avg.—Zavezniške armade poročajo o napredovanju na vsej fronti v'Siciliji. V bližini rta Orlando so ameriške čete zajele v nedeljo 1,500 Nemcev. S iem je bilo desno oteiško krilo Italijani zakopujejo v I zemljo živila Washington. — Nek vladni | uradnik trdi, da italijanski-kmetje zakopujejo v zemljo živi.' v.. . . la in celo taka, ki v zemlji ne lUrClja DO pomagala na vdržijo, kot moko. Italijansko ^^ ZaveZnikOV,k0 nnn nnvmv'Q n cm- 7 časopisje vsak dan poroča o slu čajih, kjer so kmetje citirani pred sodnijo, ker skrivajo živila. -o- Za pomoč domovini! če mislijo naši Newburžani z g. Julijem na čelu, da bodo naš barometer raznesli, naj le poskusijo. Sicer je res, $10,000 da ga tako naga- Rusi imajo zajete nacije v Harkovu Pet ruskih kolon se zgrinja okrog tega ukrajinskega mesta. Baje so ruske čete že v predmestjih Harkova, druge pa nekaj milj oddaljene. Rusi se naglo bližajo tudi Brijansku. pride pravi čas za to London. — Eden najbolj pro-minentnih turških urednikov je izjavil, da bo Turčija izpolnila svojo obljubo napram Angliji in stopila na njeni strani v vojno takoj, ko bo napočil dan za to. Turčija je obljubila, da bo stopila v vojno ob strani Anglije takoj, ko bodo to zahtevali gotovi pogoji v Sredozemlju. Takrat, izjavlja ta urednik, Turčije ne bo treba siliti v to. V oktobru 1938 je bila skle- $9,001 $8,000- $7,000- 6,000— $5,000— $4,000— $3,000— $2,000-- $1,000 njajo, da kar cviii,| njena za medsebojno vojaško po vendar še ni ne. moč pogodba med Francijo, Tur- varnosti, da bi skočil iz svoje klet- čijo in Anglijo. Turki pravijo, | da jih ta pogodba še vedno veže ke gori pri desetih • da .Q bodo tudi izpolnili. tisočakih. _0_ Včeraj nam je y ioraInskl ladjedelnici poslal g. Juli.1 zo- jJ. pet $50.50 in sicer stavka 3,500 delavcev sta nabrali Mrs. Lorain, O.—Včeraj je odšlo A m al i a Turk in na stavko v tukajšnji ladjedel-Mrs. Jera Mauer niči 3,500 delavcev, ki so usta-$25.50 in Mrs. vili delo na kakih ducat novih ladjah pri American Ship- Moskva, 10. avg. — Pet ruskih kolon dere proti Harkovu, podeč pred seboj nemške čete, ki se umičejo v polni zmešnjavi. Rusko težko topništvo obvladuje to središče jeklarske industrije od treh strani. Ruske armade, ki prodirajo na Siciliji omajano in sovražnik se je moral umakniti v nove pozicije. Ameriške bojne ladje, ki sodelujejo z armado na severnem j dar 9005 Uniori) ki je vsak da. Louise Srebrnak in Mrs. Mary Hočevar pa $25. Imena teh darovalcev bodo priobčena na notranjih straneh našega lista, ker jih je preveč za to, kolono. V izkazu newburških darovalcev od zadnje sobote smo pomotoma izpustili imena: Anton Kordan, 9005 Union, Anton Russj 9009 Union in Anton Zi- a Pustijo in gredo > 0 S«0 bo w ' armado. o opravljajo dela, \ )ce prisiliti vse \;ta dela za vojni na- «>.ki Iz raznih naselbin Joliet. — V sosednjem Rock dalu je pred dnevi umrl John Kamnikar, star 69 let in doma iz Prežganja. Tukaj je bival okrog 50 let in zapušča več sinov in hčera. — Dalje je umrl znani trgovec Louis Bertnik, star 68 let. — Mladi John Majhen, pomorščak v službi strica Sama, je bil doma na dopustu in zgodilo se je, da je utonil v reki Desplaines v bližini svoje domačije. Eveleth, Minn. — Dne 3. avg. zvečer je rojak Frank Rakovec še travo kosil, drugega dne zjutraj so ga pa našli mrtvega v postelji. Dolgo let je bolehal na obrežju, so vedno pred armado in obstreljujejo sovražne pozicije na obrežju ter tako pripravljajo pot armadi. Isto dela angleška bojna mornarica na vzhodnem obrežju otoka. . Glavni stan poroča, da se zavezniške armade počasi pa stalno pomičejo proti Mesini, ki je zadnja točka na severovzhodni Siciliji in kamor zdaj zganjajo osiške armade. Nemci se trdovratno upirajo in skušajo na vse načine ovirati zavezniške armade, toda njih stališče je z vsakim dnem bolj težavno. Najnovejša poročila trdijo, da je angleška armada tik pred mestom Randazzo v sredini otoka, kjfer je glavna nemška baza za oskrbovanje armade. -o- v Cl % kievelandu je do 25, V niti v armadi- ^Hih ,jej jo za vojni na-,srčni hibi. Star je bil 63 let in _ na - v Ohio \ * Superintendent iiS»8h. ^ v $2,591,779,701, Oh. /a" državo Ohio. . uoy; K , šnl^do zaprli restavracija državi Ohio znašajo skup- %„ M; H Pa >Ave. bo zaprta avgusta. Na lili«"1 zopet servirali boljšimi jedili. doma iz Radovljice na Gorenj skem. Zapušča ženo in dva sinova. Eden sin je pri vojakih, drugi pa v bolnišnici. --o- Škof prepoveduje imeti maše v nedeljo popoldne Clevelandski pomožni škof Iloban je izdal odredbo, ki od 1. septembra naprej prepoveduje v katoliških cerkvah imeti maše ob nedeljah popoldne. Nobena maša ne sme biti pričeta kasneje kot ob 12:10 popoldne. Nov grob V Pineville, Minn, je umrl rojak Valentin Bizek, doma iz Štorja pri Sežani po domače šmencov Tine. Zapušča soprogo Ano, hčer Annie, tri sinove: Valentin, Miroslav in Stanley, zadnja dva sta pri vojakih, in brata Franka, brata Johna, v New Yorku ter več sorodnikov tudi v Clevelandu. Pogreba se bo udeležil iz Clevelanda Jack Karish Sr. in Miss Marceline Slapnik Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Smrtna kosa Danes zjutraj je po kratki bo lezni umrla v Mt. Sinai bolnišni ci Mary Kliendienst, stanujoča na 6614 Schaefer Ave. Pogreb ima v oskrbi želetov pogrebni zavod, 6502 St. Clair Ave. čas pogreba še ni določen. Srečen je bil Frank Grandovec iz 1392 Gid dings Rd. je dobil na prireditvi unije CIO v mestni dvorani vojni bond za $1,000.00. čestitamo! roval po $1.00. V našem uradu nam je pa izročil Joseph Stampfel iz 1139 E. 76. St. lepo vsoto $25.00 za reveže v stari domovini. Najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralkam, pa g. Juliju Slapšaku, ki tako lepo vodi svojo armado k zmagi. Priporočamo tudi drugim, naj po možnosti kaj darujejo. -o-- Uničevanje nemških železniških sredstev New York. (New York Post) — Columbia Broadcasting System je prevzel vest londonskega radia, ki pravi, da so jugoslo. vanski gerilci z velikim uspehom sabotirali železniške proge, kate rih se poslužujejo Nemci, ko zamenjujejo italijanske zasedbene čete na Balkanu. "Proga Sarajevo-Višegrad je pretrgana na več mestih — ge rilci so porušili nekaj mostov in premičnic." Srditi boji v centralni Bosni se nadaljujejo. -o- building Co. Družba misli, da so odšli delavci na stavko, ker je bil imenovan Euperintendentom John Steinman iz Clevelanda. Unija A. F. of L. naznanja, da se bodo delavci jutri vrnili na delo in da je stavka ^ prvi vrsti poskus, da se vidi moč unijskega delavstva. Unija se namreč brezuspešno pogaja s kompanijo za novo pogodbo v nadomestilo stare, ki je potekla 2. junija. -o- Ameriški ambasador hvali rusko vojno industrijo Lahke volitve V petih predmestjih Clevelanda so bile včeraj primarne voli tve, katerih se je udeležilo ko maj 3,885 državljanov. Vsak glas je torej veljal nad $'1. V Garfield Heights, kjer živi tudi mnogo Slovencev, sta bila nomi nirana: na demokratski listi za župana Frank J. Kus, ki je do bil 533 glasov, na republikansRi pa sedanji župan Raymond I Ring, ki je dobil 411 glasov. V bolnišnici Andrew Zeleznik iz 6418 Spil-ker Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, 5163 Broadway, soba št. 109. Srečno je prestal težko operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne in 7 do 8 zvečer. Moskva. — Admiral Stand-ey, ameriški ambasador za Rusijo, je prebil štiri dni za Uralom, kjer je pregledoval rusko vojno industrijo. Ambasador pravi, da je ruska vojna industrija skoro enaka ameriški. Zlasti je poslanik občudoval ogromne tovarne, v katerih izdelujejo pod isto streho vse, kar gre v tanke, od kavčuka pa do topov. Tanki gredo iz to varne popolnoma opremljeni za boj. Admiral tudi poroča, da ni videl nobenega pomanjkanja med civilnim prebivalstvom in da je opazil ogromne komplek se zemlje, posejane s krompir jem na državnih kmetijah -o- Nad 5,000 vojakov pomaga delu v Dakoti Omaha. — Iz raznih vojaški taborišč v sedmih državah je bi lo poslanih na. kmetije v North Dakoto 5,100 vojakov, da poma gajo s pospravljanjem letine Farmarji plačujejo vojakom enako mezdo kot drugim delav cem. -o zahodno južno od Harkova, so prišle v svoji ofenzivi že dlje kot lansko zimo ter so okupirale bogata žitna polja, katere so držali Nemci že od začetka vojne. Nemci poročajo, da napadajo Rusi s tanki, topovi, pehoto, letali in metalci ognja. Boj postaja vedno bolj vroč, trdijo Nemci. Tako Berlin kot Moštva priznavata, da je zdaj lavni boj za Harkov. Na severu od Harkova so rute kolone že 45 milj zapadno od mesta, na južni strani pa 25 milj zahodno. Druge ruske ko-one pa pritiskajo na Harkov irektno od spredaj. Ruske colone, severno in južno od Harkova se bodo združile za njegovim hrbtom in tako bo sa nemška armada zajeta pri Harkovu, ako se ne bo umaknila pravočasno iz pasti. Druge ruske kolone pa ogrožajo Brijansk. Ruši šo prišli od Orla že 75 milj bližje Brijansku, ki je važna nemška baza. Rusi tudi napadajo železnice, ki vodijo iz Kijeva, glavni cilj ruskih armad. Poleg tega, da dobiva ruska armada v posest žitna polja, ki so v tem času zrela, dobivajo tudi ogromne zaloge nemških vojnih potrebščin. -o- Angleški bombniki so razbijali važne industrije po Nemčiji London, 10. avg. — Velike formacije angleških bombnikov so sinoči razbijale Mannheim in Ludwigshafen, dočim so drugi razbijali tarče po Porurju. Devet bombnikov se ni vrnilo z napada. Oba goi»i omenjena mesta ležita vsak na eni strani reke Rene, 43 milj južnozahodno od Frankforta. V obeh mestih ima Nemčija važno industrijo, kjer izdelujejo tanke, motorna \wzi-la, Diesel motorje in razstrelji-vne snovi. Berlinski radio je poročal danes zjutraj, da so povzročile bombe v obeh mestih veliko škodo in da so bile tudi človeške žrtve. -o- Na obisku iz Kanade Iz daljne severne Kanade je tukaj na obisku Mrs. Ana Novak s sinom in hčerko ter njena sestra Josephine Stark s sinom. Nahajajo se pri sestri in svaku Nikolaj in Mary Gustin. Želimo jim mnogo zabave v naši metropoli. Prva obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Getrude Sivic v spomin 1. obletnice njene smrti. Va Balkanu vlada vedno )olj napet položaj Carigrad. — Iz Bolgarije in Madžarske se poroča o vedno sol j napetem političnem položaju. Bolgarska opozicija proti Filovu je baje obiskala kraja Borisa in ga vprašala, naj ta j stori, da reši deželo pred tatastrofo. Premier Filov je aaje že zbežal iz Sofije. Na Madžarskem so bili v soboto dijaški izgredi, pri katerih so demonstrantje zahtevali mir. Vladni kabinet se je radi tega takoj sestal k zasedanju. -o- še več naših pionirjev John Perko, 774 E. 156. St. in Mike Skufca, 715 E. 152. St. sta se oglasila in pravita, da sta bila tudi onadva navzoča pri prvi slo. venski maši 6. avgusta 1893 v kapeli sv. Petra, ki jo je daroval Rev. Vitus Hribar. Nas prav veseli, da je še toliko naših pionirjev med nami. Le dobro se držite še naprej! "Bombe" bodo padale Nocoj bo kadrih 50 eroplanov poletavalo nad Clevelandom in metalo papirnate "borfibe" nad mesto. Vaja je ukazana od vojaške oblasti in vsak se mora ravnati po predpisih. Zlasti je važno, da ne gre nihče na ulice med 7:55 in 8:05. Ta čas bo ustavljen ves promet po cestah. Kennickove peticije Wm. J. Kennick prosi vse tiste, ki imajo njegove peticije, da jih podpisane vrnejo danes ali jutri v uradu na 6506 St. Clair Ave. med 7 in 8 zvečer. časopisje prizna resen položaj za Nemčijo Bern, Švica. — Nemški časopis Frankfurter Zeitung, ki je prišel v roke ljudem v tem mestu, piše v uvodniku, da je Nemčija zdaj v borbi na "življenje in smrt" na vzhodni fronti, kjer ima proti sebi brez-usmiljenega nasprotnika. Položaj, pravi časopis, je skrajno rešen in kot se pojavi v vsaki vojni, zato mora storiti vsak nemški državljan svojo dolžnost. Časopis se peča s problemom ruske ofenzive, s zavezniško invazijo, vedno silnejšimi zračnimi napadi na nemška mesta in pa o izgubi Italije kot vojaške zaveznice. Skupna seja društev Woodmen Circle članice društva Waterloo Grove št. 110 W. C. in društva Friendship Grove št. 125 W. C., so prijazno vabljene, da se udeleže velike takozvane "Booster" seje, ki se vrši pod pokroviteljstvom društva Collinwood Grove W. C. v sredo večer 11. avgusta v Kunčičevi dvorani. Seja bo zelo zanimiva, vspored bo razno- vrsten in vršilo se bo slovesno sprejetje novih članic vseh društev. Pričetek ob 7:30 zvečer. V soboto 14. avgusta pa priredi Woodmen Circle organizacija svoj piknik v Euclid Beach parku, na katerega se v splošnem vabi vse članstvo te organizacije. Slike nocoj Anton Grdina bo kazal nocoj1 zanimive slike v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slike bodo iz domovine in iz Amerike, najnovejše vojaške in druge. Narod je prijazno vabljen. Druga obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Matijem Biličičem v spomin 2. obletnice njegove smrti. -o- Kupujte vojne znamke! "AMERIŠKA DOMOVINA" n AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JA1GB9 DEBEVKO. Bdi tor •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4 0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pofetl četrt leta $3.26 Za Cleveland In Kuclld. po raznajšalolh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, Četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6.60 p«r year. Cleveland by mall $7.60 per year O. S. and Canada $3.50 lor 6 month*. Cleveland by mall $4.00 tor 6 month« 0. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2£5 for > months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for • months. $2.00 far S months __ Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 188 Wed., Aug. 11, 1943 Na konec vojne moramo biti pripravljeni Nespametno in morda celo nevarno bi bilo računati na skorajšnji konec vojne v Evropi. Toda ravno tako nespametno in morda še bolj nevarno bi pa bilo, ako bi nas našel konec vojne v Evropi nepripravljene oziroma, če bi utihnili topovi na avropskih bojiščih prej, kot se pa nadejamo. Ne bomo se motili, ako trdimo, da je bil Mussolini v Italiji tako naglo zalučan v kot, da nam je kar sapo zaprlo in da na tako nagel konec Mussolinijeve vlade ni bil pripravljen niti Washington, niti London. Res je sicer, da so vojaški strategi pričkovali razsula v Italiji že koncem leta 1942, toda le v slučaju, ako bi bili Ame-rikanci in Angleži osvojili Tunizijo brez boja. Ampak ni šlo tako gladko in treba je bilo krepkih udarcev po osiških buticah, predno smo jih omehčali. Ko so strategi videli, da Tunizija ne bo šla v malho tako naglo, so mnenje glede Italije spremenili in napovedali njen konec okrog božiča 1943. No, uganili niso v prvem, niti v drugem slučaju in tako je prišlo, da nas je našel konec fašistične, to se pravi Mussolinijeve vlade v Italiji popolnoma nepripravljene in treba je bilo začeti s diplomatskimi triki na povsem drug način, ki nas pa do danes ni privedel še nikamor. Ta nagla sprememba v Italiji in ker nismo bili pripravljeni nanjo, je bila vzrok, da smo nekaj dni po Mussolinjje-vem odstopu lovili sapo in oklevali. To je bil vzrok, da naša propaganda trenutka ni izrabila, kot bi ga bila morala. Tako se je zgodilo, kot vemo, da je bila angleška propaganda pripravljena delati kupčijo z novo italijansko vlado, dočim je naša propaganda v istem času obdelovala italijanskega kralja z slabičem in umsko zaostalim malim kraljičkom, pre-mierja Badoglio pa s fašistom. V koliko so imeli prav in v koliko ne, ni naša stvar, ampak koristno pa ni bilo, da nista šli angleška in ameriška propaganda roka v roki v isto smer. Nista šli pa zato, ker enostavno nismo bili pripravljeni za ta slučaj, ki je vstal pred nami tako nenadoma. Kaj takega bi se ne smelo več ponoviti in zdaj je čas, da se propaganda Združenih narodov združi v eno smer in plane po Nemčiji. Vse namreč kaže, da je prav zdaj nemški narod strašno pobit moralno. Razdejanje Hamburga, pričakovanje iste usode za Berlin, izguba Orla in Belgoroda, izguba Catanije in Munde, skoro vse v enem dnevu, vse to je moralo silno porazno vplivati na nemški narod. Nemški naciji so ukazali oditi iz Berlina vsem onim civilnim ljudem, ki niso neobhodno potrebni za vojni napor. Taka odredba je morala gotovo zelo udariti nemški narod, ker vidi, da so se razblinile v pene obljube feldmaršala Goeringa, da so nemška mesta varna pred bombami. Izpraznitev Berlina ni nič drugega kot priznanje slabosti vlade, ki si ne upa ubraniti nemško prestolico. Vlada pa, ki začne kazati neuspehe, se ne more dolgo vzdržati. Zadnji teden je bilo prvič v treh letih, da nemški propagandni minister, največji širokoustnež sedanjih časov, ni poslal svojega tedenskega članka v časopis Das Reich. V teh člankih je dr. Goebbels redno kazal smernice in uspehe vlade in ti članki so bili nemškemu narodu nekak kažipot. Kar naenkrat pa takega članka ni bilo in to v trenutku, ko bi ga nemški narod najbolj potreboval, da bi videl, kaj bo storila vlada v času, ko se tresejo temelji nemške nacijske države. Najbrže se je Goebbels držal gesla: slabega ne maram poročati, dobrega nimam pa kaj. Nobenega dvoma ni, da ne vidi nemški narod pred seboj drugega kot poraze na bojnem polju, vidi svoja najlepša in najbogatejša mesta v razvalinah in svojo glavno zaveznico na potu iz vojne. To vidi nemški narod zdaj, ko je še v juliju 1940 videl za božič istega leta popolno zmago nemškega orožja na vseh frontah. To morajo zdaj zavezniški propagandisti izrabiti in nemški narod še bolj utrjevati v misli, da je na potu v neizbežno pogubo. To je treba naprej in naprej nabijati, dokler ne bo morala nemškega naroda popolnoma zbita in odpor popolnoma stri;, da ga bo minila vsaka volja za nadalj-no bojevanje. Kdaj bo nemški narod klecnil na kolena, nihče ne ve. Nihče ni bil bolj presenečen, kot so bili Woodrow Wilson, Lloyd George in Clemenceau, ko se je Nemčija tako naglo sesula novembra 1918. Vzrok razsulu je bil največ to, o tem ni nobenega dvoma, ker je narod, doma in armada na fronti izgubila vsako upanje na zmago. Ludendorff je pravilno zapisal: "Možje, ki so se borili tako hrabro, so izgubili vo-ljo." Amerika, Anglija in Rusija bi se morale že zdaj sporazumeti glede bodočnosti Nemčije po tej vojni. Toda vse kaže, da nimajo glede tega nobenega sporazuma. Ko je Stalin oni dan organiziral "svobodni nemški odbor," se mu ni niti zdelo vredno, da bi o tem obvestil London in Washington. O tem so zvedeli šele, ko so čitali tozadevne vesti v dnevnikih. ' Enako je s francoskim "svobodnim odborom," katerega sta pripravljeni priznati Anglija in Rusija, toda Amerika okleva. Ako se Nemčija zruši, predno bodo naše armade na njenem ozemlju, jo bodo morali vzeti v roke naši politični voditelji in ne vojaški poveljniki. Zato bi morali biti pripravljeni že zdaj tudi za tak slučaj, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj bo prišel notranji polom v Nemčiji. H-tM Mil 111,Ml,M^ BESEDA IZ NARODA Faranom fare sv. Vida Skupna društva naše fare se zopet pripravljajo, da napravijo malo razvedrila za vse farane in obenem pa tudi pomagajo zmanjšati cerkvene oziroma farne obveznosti. Seveda društva sama kot taka bi ne mogla napraviti vsega in zato pa se vselej obračamo do naših dobrih faranov, ki se tudi vselej odzovejo našemu klicu za dobro stvar in za korist naše fare. Ker nam je letos nemogoče prirediti običajni piknik, zate smo pa sklenili, da bomo za enkrat opravili vse kar pod domačo streho. Torej prireditev skupnih društev se bo vršila v nedeljo 29. avgusta v dvorani poč cerkvijo. Skušali bomo vsem po-streči, kar bo pač najboljše mogoče v danih razmerah. Farani kakor tudi posamezna društva ste prejeli zadnje čas« zopet vsak po nekaj "delnic," t katerimi boste upravičeni do lepih nagrad v gotovini, katere bodo kakor sledi: £>rva nagrada $100.00, drugi dve po $50.00. tretje štiri po $25.00 in nadalj-nih dvajset po $10.00. Vse tf nagrade bodo v gotovini. Vidite, dragi farani, da se van bo izplačalo, če sami pokupite tiste delnice ali pa če jih razpro-daste med svojimi prijatelji Storite eno ali drugo, oboje je korist naše fare in farano\ sploh, čim bolj se bomo sedaj potrudili, ko nam denarne razmere kolikor toliko dovoljujejo, tem prej bomo izbrisali naš dolg; ki teži celo faro. Večina faranov se je že prav lepo odzvala in odrezki z denarjem že kaj lepo prihajajo nazaj in vsi ostali pa ste prošeni, da tc storite čimprej. Storite to, če vam je le mogoče, vsaj v nedelje 22. avgusta in oddajte svoj delež v glavni labi naše cerkve v na lašč zato pripravljene nabiral nike. To pa zato, da se bo lahke vse o pravem času uredilo, kav je potrebno in da ne bo zadnji trenutek preveč dela, kajti delavcev nam itak primanjkuje. Seveda pa naj nikar noben ne misli, da ne bomo vzeli prispevka tudi še v nedeljo 29. avgusta. Vendar pa je želja odbora, da bi vsak vrnil odrezke od "delnic" in denar čimprej je mogoče. S piknikom letos ni nič in zato pa se pozabavajmo doma, saj itak primanjkuje prevoznih sredstev in delavcev, katerih je potrebno veliko število na pikniku. Zato pa bo ta zabava doma in bo vsak lahko prišel pa če ima avto ali ne. Zato vas pa že danes vabim, da si rezervirate nedeljo 29. avgusta za našo prireditev in da tudi gotovo pridete zraven. To.liko za enkrat, vas bom pa še prihodnji teden spomnil, da ja ne boste pozabili. Pozdravljeni, Louis Erste, predsednik. -o- Društvo Srca Jezusovega (samostojno) članstvo našega društva tem potom opozarjam na nekatere društvene sklepe in zaključke, na katere, kakor izgleda, ste nekateri popolnoma pozabili. Seje so zadnje čase jako slabo obiskane. Nekateri imate resničen vzrok, da se ne morete udeležiti, a precejšnja večina pa je takih, ki se jim ne zdi vredno priti na sejo. Katerega zadržuje delo, je res opravičen in tudi od bolnikov ne moremo pričakovati, da bi zahajali na seje. Vendar pa je velika večina članstva, ki bi lahko za- hajalo na seje, a mislijo, samo, da je plačan asesment, pa je vse gotovo. Drugo bo pa že odbor opravil. Zato pa premnogi pozabljate na svoje društvene dolžnosti. V dosti slučajih bolniške listine niso pravilno izpolnjene, da je tajniku nemogoče nakazati podporo in tako so sitnosti za tajnika in bolnega člana. Naša pravila govore: da mora vsak bolnik imeti vsaj en zdravniški obisk na teden, če tega ni, bolnik po pravilih ni upravičen do bolniške podpore. Torej zapomnite si to. Druga važna točka pa je: V slučaju smrti člana, naj svojci ali pa pogrebnik obveste takoj društvenega p r e d s e d nika, da more isti pravočasno ukreniti vse potrebno glede pogreba. Predsednika lahko obvestite osebno ali pa pokličite po telefonu. Naslov našega predsednika je: Mr. John Levstik, 646 E. 115. St., Cleveland, O. in telefon pa je MUlbery 6710. Dobite ga doma vselej od 5 do 8 ure zvečer. če se boste vsi tega držali, bo to vašo lastno korist. Posebej pa še opominjam vse tiste, ki radi zaostajate s svojim mesečnim asesmentom. Pazite, da boste imeli istega vselej pravočasno plačanega. Nikdar se potem v slučaju kakih neljubih posledic ne jezite nad tajnikom ali drugimi društvenimi odborniki, kajti vsakih takih ne-prilik ste si krivi sami in nihče drugi. Če boste vsi točno izpolnjevali svoje dolžnosti do društva, potem ste lahko brez skrbi, da ne boste imeli nobenih sitnosti in bo tudi društvo napram vam lahko vršilo svoje obveznosti. Ne bom vam na dolgo in široko razlagal in opisoval, kajti, če si boste zapomnili gornje vrstice, bo že približno zadostovalo. Plačajte asesment na seji ali pa 25. v mesecu na domu tajnika, 985 Addison Rd. (zgoraj).' Prosim vas, nikar ne hodite na dom tajnika čez dan, ker ni nikogar doma in boste imeli samo nepotrebna pota. V upanju, da boste upoštevali gornje vrstice in nasvete, vas bratsko pozdravljam^ Frank A. Turek, tajnik. --o- Pisma od doma so največja želja čet preko morja Ameriške čete preko morja— in ravno tako tudi v taboriščih v tej deželi — imajo to največ, jo željo: da redno dobivajo pi sma od doma z domačimi vestmi. Urad za vojne informacije in Oddelek za posebno službo so to ustanovili na temelju rezultata skupne ankete. Ljudje ki služijo v vojski želijo vesela pisma polna novosti o sorodnikih in prijateljih. Prav posebno pa ne želijo ta-kozvane "fan letters" od nekoga katerega on ne pozna in ki piše kot član kakšnega kluba "Piši borcu." Vojaku tudi ne pomenijo mnogo pisma ki jih dobi od navdušenih mladeničev kateri so slučajno čuli njegovo ime in so slučajno iz istega mesta, pa mu se v pismu klanjajo kot junaku. Izsečki iz časpisov, posebno domčih časopisov so vedno zelo interesantni. rn čeprav je hvaležen ako dobi paket s hrano, ga pisma od doma mnogo bolj' razveselijo. Ker pod navadnimi okolnostmi že dobi zadosti hrane v vojski, in mnogo krat se tudi zgodi da biskviti in bonboni pridejo v takem stanju da jih ni mogoče jesti. Interesira ga dejstvo da njegovi prijatelji doma pomagajo domači fronti s tem da veselo sprejemajo omejitve in pomanjkanje mnogih vsakdanjih potreb v hrani in pohištvu, ampak tudi ne mara preveč poslušati o tem. On ima dovolj svojih skrbi. Vesti o pomanjkanju elOma lahko mnogokrat ošibijo njegovo moralo; začnejo ga skrbeti prilike, v katerih ne more nič pomagati, in je vznemirjen pri njegovem resnem delu ako skrbi o svojem privatnem življenju. V tem smislu je brigandi general Adams, šef Vojne Pošte rekel: "Mi pravimo da pošta vzpodbuja moralo vojakov. Ampak pošta tudi lahko uniči moralo vojaka, ako pismo ni prav pisano." V neki postojanki preko morja je bilo nekaj vojaških predstavnikov vprašano: "Kakšne vrste stvari radi berete v svojih pismih od doma?" Pregled odgovorov je pokazal da vojaki radi dobijo pisma ki pravijo kako njihove družine ekonomsko napredujejo. Tudi radi berejo da njihove družine delajo vse kar je mogoče da pomagajo v vojnem naporu in da nestrpno pričakujejo da se vojaki vrnejo domov. Vojakom že mnogo pomeni če dobijo pisma ki samo pokažejo da se njihovim družinam dobro godi in da so zaposlene. Vojaki tudi radi dobijo novice o svojih prijateljih v vojski, in o dekletih katera poznajo (če so samci). Radi tudi ču-jejo o prijateljih ki so še doma, kakor tudi o društvenih dogodkih (kdo je koga poročil). Interesira j o se tudi za pretekle dogodke, za kraje katere so obiskovali in za društveno večerno življenje v njihovem kraju. Druge vesti, ki so ravno tako zanimive so novice o domačem mestu, kot splošni dogodki, razna klepetanja, športne vesti, posebno o domačih timih. Sedanje prilike — odmev ki ga ima vojna na domače mesto, racioniranje, poslovne delovanje — vse je to tudi kar bi vojake interesiralo v pismih. Vojska poudarja da so neke informacije nedovoljene in da ne smejo biti vključene v pisma vojakom. V sledečih šest točkah so riavedene: 1. Nikdar ne vključite informacije o vežbanju čet, pokre-tih, ali produkciji vojnega ma terjala; nikdar ne imenujte kakšno posebno svrho tega ma-terjala. 2. Ne razpravljajte o korakih, ki so podvzeti v varnost to varn, lokalnih naprav ali pre voznih sredstev! 3. Nikdar ne dajajte informacij o vremenu. 4. Ne govorite o slabih prili kah, ki vplivajo na vašo farmo ali na vaše delo. 5. Ne kritizirajte vojno vodstvo. Vaše mišljenje mogoče ne temelji na faktični podlagi. 6. Ko pošiljate slike bodite sigurni, da ni v sceni nobenih vojnih informacij. (FLIS) -o- Nemška strahovlada na Koroškem V buletinu št. 134 z dne 14. .. * junija smo prinesli poročilo o sodni obravnavi proti velikemu številu zavednih koroških Slovencev. Zdaj smo pa prejeli zaupno podtalno poročilo o strašnem preganjanju slovenskega živfja na Koroškem, datirano z dne 24. aprila 1943, katero prinašamo v izvirnem besedilu: Iztrebljenje Slovencev na Koroškem Po krivičnem plebiscitu so koroški Slovenci, živeli od leta 1920 dalje v nemški Avstriji. Noben od avstrijskih režimov od 1. 1920 do 1938, niti socialistični režim dr. Rennerja, niti kršcanskosocialna režima dr. Dollfussa in dr. Suschniga nista koroškim Slovencem dala niti kulturnih niti političnih pravic, oropali so jih celo ostanka slovenskega šolstva. Z letom 1938 po zasedbi Koroške po hitler j anski Nemčiji pa se z ognjem in mečem uničuje slovensko življe na Koroškem. Tako so leta 1941 deportirali vso slovensko inteligenco in vse slovenske duhovnike in redovnike iz dežele in jih poslali deloma v koncentracijska taborišča v Nemčijo ali v internacijo ali konfinacijo. Vsa slovenska mladina je bila mobilizirana in poslana v prve linije na fronto, tako da izkazujejo slovenske občine procentuelno največ padlih in ranjenih. Kmečka občina Sv. Jakob v Ro-žu ima dosedaj že 70 vojnih žrtev padlih, občina Strajaves pri Podkloštru okoli 60 padlih. Nemci so ustavili oba slovenska lista "Koroški Slovenec" in "Nedeljo" ter vse člane uredništva in upravništva internirali. Zaplenili so vse gospodarske in denarne institucije koroških Slovencev ter centralo gospodarskih organizacij "Zadružno zvezo" v Celovcu z vsem premoženjem in isto izročili Nemcem. Nad 60 slovenskim župnijam so zaplenili vso cerkveno nepremično premoženje in ga izročili v last nemškim priseljencem. Najhujše preganjanje koroških Slovencev pa se je začelo s preseljevanjem koroških kmečkih družin v masah od aprila 1941 dalje. Okoli 2,000 kmečkih družin z vsemi člani so od aprila 1941 do danes izselili v Nemčijo v razne lager-je in sicer: Lager Weihsen-burg, Nuernbergstrasse 29, Ba-yern; Lager Wassertruedin-gern, Hopfengaeschen 79; Lager Frauenaurach, Post Erlan-gen, Mittelfranken; Lager Eichstatt, Bayern; Lager Hes-selberg, Post Ehingen ueber Wassertruedingen, Mittelfranken; Lager Rechnitz, Post Sol-din, Preussen; Lager Schwar-zenberg, Post Scheinfeld im Steigerwald, Mittelfranken, Bayern. Vso kmečko posest teh ljudi okoli 10,000 koroških nacionalnih Slovencev — so Nemci brez odškodnine zaplenili in dodelili nemškim priseljencem. Izseljene koroške Slovence pa so vrhu tega mobzilizirali in sicer moške za vojsko in delo v tovarnah, isto sinove od J6 let starosti dalje, ženske pa za dekle in služkinje. Vsled slabih prehranjevalnih razmer umira v teh lagerjih veliko število koroških Slovencev, posebno starejših ljudi. Razumljivo je pri teh razmerah, da so se mnogi koroški Slovenci sedaj ob totalni mobilizaciji odločili, da gredo raje v gozdove in se odtegnejo hitlerjanski vojaški in delovni službi. Del teh ljudi so Nemci v gorovju ujeli in jih privedli v zapore Gestapa v Celovcu. Tako zvani '"Volksge-richtshof" v Celovcu je pod predsedništvom dr. Freislerja, bivšega državnega sekretarja, sodil 37 slovenskih nacionalnih Korošcem in jih z dne 9. in 10. marca 1943 obsodil 12 fantov in eno dekle na smrt; njih imena so: Tomaž Olip, predsednik prosvetnega društva v Selah in vodja pevskih društev v okrožju Borovi je na Koroškem, ljudski pesnik. Jakob Oraze in Janez Davljak iz Sel; Fran Gre-gorič, posestnik iz Borovelj; Franc Pristovnik, Florjan Ke-lih, Jernej Oraze, Ivan Oraze, vsi iz Sel-Sajde, Franc Vajn-cerl iz Suhe, Jurij Pasterk iz Lobnika, Mihael Zupane iz Ob-rij ter Marija Olip iz Železne Kaple. Poleg tega pa so bili še na skupno 125 let in 9 mesecev ro-bije obsojeni: vdova po slovenskem zdravniku dr. Jugu Zora Jug, knjigovodkinja iz Borovelj in njeni hčerki Vida Jug in Justina Jug, obe iz Sel; Jer- ei av; nej Božič, Josip Olip, ^ Ogris, Olga Kelih, Kata" Pristovnik; Marija Linasi, Orase, vsi iz Sel; Uri; Vanjcerl, prevžitkarica : he, Katarina Pasterk iz ^ ka, Janez Rozman, čevlja? ^ mojster iz Celovca, AlojzjjjL sin, rudar, Anton Golob 'v Janez Smolnik iz Zitar® Miha Tomič iz Reberce, Olip po domače Jereb iz in njegova žena Uršula 01 Obrij; Jernej Eržen iz Kaple, Marija Ogrin in & Pristovnik iz Sel ter še dve« bi, katerih imena niso zn^ Sodba je bila javno obj»! na šele sredi aprila. Vsi imenovani so bili nacionalni koroški S'oli člani slovenskih prosvč povskih društev. Vsi i®^ ni kraji ležijo v plebiscit ozemlju na Koroškem. Gauleiter Koroške dr er pa je na javnem zbor" dne 14. aprila 1943 v Mi®j načil te poštene slovensk' te in sinove ter hčerke skih posestnikov kot ban dobesedno rekel: "Sie k" vrsichert sein, class keiD dit (Slovenec!) seine® sal entgehen wird. W11' sie hetzen und schlaffl der Spuk aus dem Kaernten verschwunde" (Bodite prepričani, 'j eden teh banditov | cev!) ne bo ušel svoJ' Preganjali jih bomo li, dokler ta strašila fiM iz koroške dežele.) rag, Od % čl( utei a v, se avtov Ji Apel na voz Na kavčuku lahko v; te in pomagate dobit1 no, ako boste ravnali P" čem: ^ 1. — Vozite samo je to absolutno potre"11., 2. — Na vozite ns na uro. 3. — Avtna do vedno dobro naV° zrakom. 4. — Večkrat jih da gledati. 5. — Naj se voziJ0 še drugi. , William M. Jej direktor ^ H' > »I? V nekem mestu, v ^J A red' 4 kopak, sta bila Pr% dva avtomobilista-vogalu sta imela n® ' jimi vozili karam*0. mož postave in voz'111 Važno je, da ob tej H vem, da je bil eden v j tju zen, drugi pa total"0j Sudac je najprej j v. p* ■terfl |port stražnika, P.^e* ' % vor obtoženih. Se 1 A je HU ■ m r Pt'ir jal ali zagovarjal se 1. j ki je bil trezen, dr"ieii f ^ morda je bil P» vift i ^ brihti, da se je && 1 - dr«* 0 -u0j bil močno sladko gin}, f en ^k čal. Morda ni t) O t 4* let. ka: molčati je zl»t0' J^i^S Sodnik je izreke' ^ * I, d, ne tako, kot si vi. h lji in čitateljice ^ {( j stvar se je razred drugače. / f VjJ Sodnik je nam^«®*0' znega voznika, « N bil, lv. , ' Je Pa i 'ca V V| t), KiiJ stil vsake krivde. J ravnal po lepem* ^ ku, ki nam govor1- • nam govor - / f jklj :u ogniti celoy;;S?,Ct< pijanca - ;1vi zom, kako ne P" z ^ Trezen človek Je u, j)!>,, svoje dejanje, Plj ^ ,c Opozarjam Pa' . tto v V jemljite k srcu, 8 . / bi se odslej naJP'%., cedili, potem se P^ ( Vsak sodnik je pravilnih misli* K gornjem slučaji % ft s?* V ^ V J Satan .asi, Uri' a iz iz evlj oj )b S Qrogov Groga Obraz s slovenskih hribov. je se napotiš od ondot, kjer ^izliva Vitlica v večjo reko, Fgor, greš Najprej mimo ? »»ečega slapa. Iz višine pa-itareflp^. Vitlična voda kipi iz e, T® J°6ine kakor lahek prah in •Z(J %'e belo peneče oboke, ka-a OS ^ bili iz kamenja zidani, z želi * pa vliva na vodene stol-n Jii! j ®avrične barve in spremi-3 dve r aPlje v živo blesketajoče "zna* Jkai*enje. oWa, |i' tod navzgor se pomiri ca ® teče počasi, čeravno ;ek sodil po močnem šu-mora biti deroča; ■eoiu. da .li gloif ive^s!"!6 Je le slišati, ker plu-iorf,^ 0,3 kamenje, s katerim posejana. ^ ostane kake dve uri dr. CJ sir°ko odprta. Tako da- borotiuegaj'0 tudi vasi' blizu po re vsaksebi. Od tod se pa ,, "" a 3biscif£ kakor i it ali v stran, zname-Večja naselbina vrh y. 0(1 zadaj, zdaj se vsu-tajj 1Co iz te, zdaj iz one ^se ' iz stranske doli-v^lišči kupček hiš, ali aj. kotel obdelanega po-Jtatefe Zelenih senožeti. Mar-v %teh potokov dela glasno šklepetajoči ,it. Jer je mlin, tam mo-H ^ tud\ ljudje. Nedaleč %e**niCami se razcepi - • dva Pramena, katerih co biti", ili P°" o LpOJ h< ,zij° • Je) ijilU1 4 h v A*' red bol' ;ej 1", [1)0 P1 d fl je Je o^ še o. b1 Ni ' dolina, gore mole na str proti nebu, večji-. kakor malo nagnje-^ ®> tako tesno skupaj, da e ozek izrezek obnebja. Pa tudi štiri ure daleč ni ^ cesti, le redko se vidi ipujv3 k°ča. Vendar kraj ni Večkrat zagleda polj Vrh košato obraščene 2'dJrav na robu, belo cerkvi-J Pa zdaj zavije lepo po-!. Zna POt Iti na levo, v trg Žrja-*eJ ok ® Pa naravnost naglici, pod Kremenj- b p,. ^ogov grič. Na brvi Can kip svetega Ja-kakor bi k Grogo- VfrT p p Ha brvi> črez katero se °venn 6potnučana 1 le ne Le gres ''oče- SOVori preveč, če se ie Ur0S ,2aineriti." lt|'\'a dalje' že blizu 'Ha ■ iZvira Pozdravlja j-s^.^W 12 hribčeka romar- „,y Hiv^ do katere pelje de- P'cah ®Set stopnic. Po teh Saj o dij'° romarji, ki Pot blizu in daleč na Jf,% ' Večjidel po kolenih ci milncti K lzprosit^s^milosti tako plitvi, da Slik odi je mo-h takih UeSti kamen in sa- sušiti: . naj bj Prostovoljnih bre-l^Si BoStaVila ^^ ce" d r 3 ta ta, « jov* m P", in df li % , lf» Že": 'UUŽJi- N°sili so itij?°tova 3e ljila cerkev sko-i doL.Kar Prinese po Hlic°allni. ^ kamer, orja-' kl Je bila tako ve-stala z eno nogo k V^m Hmi' 2 dru«° na "o. tlipa 5riču in tako sto- da « bi m. dvajset vol ^ Popeljati. Za vn' f J« sreča ro- • neseš silno hi L> t. , Veli \ ta ka"y!UCarj'evi Materi, enček podariti,- h^^ove, daserav_ je na- ■in n e ,lapotil tje," 0prtal sem ka- men j. Vsi so mi odsvetovali in mi rekli, da ne pridem živ tje-kaj, ker sem bil v prsih bolan, za smrt bolan. Res težko sem donesel, pa glej, kako me je obdarila sveta Mati za trud, vračam se zdrav ko riba! Toda že krije streha lepo cerkev, zadnji kamen sem prinesel." Žalostna, da pride prepozno, je odložila na to vest kamen na mostu, kjer še zdaj stoji in je odšla. Nikdo je ni več videl. Še danes kažejo domačini popotniku gladko izdolbljeno mesto jerbasove velikosti v skali, in pravijo, da je stala s tistim koncem skala na glavi orjaške deklice. Kje da je prav za prav ta Vitliška dolina in Kremenice, utegne morda kdo prašati. Na zemljevidu se najdejo; na tistem zemljevidu, katerega imajo vojaški višji za vojaško, da najdejo vsak kot, če bi bilo treba, je celo Grogova hiša in brv do njgovega griča in še kaka manjša reč s pičico zaznamovana, toda imena so drugačna. Pravih imen pa nočemo povedati ; saj ni, da bi moral vsakdo gledat hoditi, ali pa da bi kak neotesanec celo s prstom na Grogove kazal in bi se morali pošteni ljudje sramovati. Toda vrnimo se vendar k Grogovim. Grogova domačija je srednja kmetija. Na Kremenicah ločijo ljudi po njih premoženju na šestero, to so: veliki, srednji in mali kmetje, veliki in mali kočarji in gostje, kolikor imajo parov vol, ali kočo z zemljiščem, ali samo kočo, ali pa še te nimajo, da jim je za malo letno mitnino v tuji koči stanovati, ali, kakor pravijo, gostovati. Torej srednja kmetija je kmetija z enim parom trdnih vol in z enim parom junčkov za lažje delo, ki mora popolnoma dorasti, preden j večja vola prodajo. Hiša gleda kakor začudena ženska z visoko ruto na glavi črez Vitlico. Na licu pa ni ni-kakega vhoda, tudi ne odzadaj, pač pa na obeh straneh vrata, da se lahko od ene strani v hišo pride in da drugi odide. Pri sprednjih večjih vratih vodijo lesene stopnice v gornji del hiše; pod stopnicami stoji velika omara, v kateri se hrani vsakovrstno železno orodje, sekire, tesla, verige, žatlake, rov-nice, krivatice, motike, srpi, žeblji, kladva, in sto drugih reči, kolikor treba, v lepem redu. . Sredi veže stoji široko ognjišče, pod njim votlina, pepel-njak; kadar se ta votlina napolni, strosijo pepel po travnikih. Ognjišče se le malo rabi, ker kuhajo tudi poleti le v peči, v katero se lahko pogleda ob sprednjem robu ognjišča, .kakor veliko duplo. Pravijo, da v peči manj drv pogori in na peči je treba večkrat kaj po-zato izpolnjuje ognjišče svoj poklic le, kadar smodijo, ali perilo žehtajo. V kotu stoje burklje, loparji in ma-hovo omelo, v omari pa, ki je koj zraven v steno vzidana, dolge vilice, kuhavnice, zajemalke, matuči in kar je drugega potrebnega kuhinjskega orodja. Na ognjišče se naslanja velik vzidan kotel, ki vsak .večer prav debelo žlobodra živalim na veselje, ki drugo jutro pojedo, kar se je predvečer skuhalo. Zadnja polovica veže je od zgoraj na obok zidana, pod obokom se pa vidi vrsta drogov, od dima' do cela počrnenih. O bo-, žiču visi na teh drogih nekaj česar se hišni maček kar ne more nagledati, namreč dolge vrste mesenih klobas, stisnjenih želodcev, jetrnic, krač in druge take robe. (Dalje prihodnjič) Albanija in Albanci Albanija je v marsičem izrazita posebnost evropskega kopna. Gorato, valovito, s prepadi in tokavami, močvirji in skalnatimi skladi, po večini gozdnato, raztrgano ozemlje ni primerno za kake široke zasnove poev-ropčevanja. V nižjih legah reke, gorski potoki in hudourniki, ponekod kar veličastni, divje-romantični slapovi dajejo obilo vode, medtem ko je v višjih legah navadno veliko pomanjkanje. Malisorom, t. j. gorskim prebivalcem vprav voda prizadeva največje skrbi. Ob redkih studencih je izvrševanje krvnega maščevanja med rodovi podnevi sporazumno odpravljeno. V okolici Skadra in ob morski obali je podnebje milo, rastlinje bujno in zemlja rodovitna. Uspeva marsikod tudi južno sadje, kakor pomaranče, citrone, smokve itd. V nekaterih legah na nižjih planinah so prekrasni travniki, celo polja. Toda obdelovanje zemlje, ki je zaradi krvnega maščevanja prepuščeno po večini^en-skim rokam, je čisto preprosto in zelo omejeno. Nekoliko bolje je glede tega poskrbljeno v obližju redkih večjih mest skem ozemlju. (Kuči in Išne-ni). Vsa plemena in rodovi med seboj so bolj ali manj v sovraštvu drugo z drugim. Toda, ko gre za svobodo in obrambo domovine, preneha vsaka krvna osveta, in složno se zberejo oborožena krdela pod vodstvom svojih barjaktarjev na določenih kajih, pripravljeni za boj. Za moderno vojskovanje Albanci niso sposobni. Za gue-rilske boje, boje iz zased, pa so neprekosljivi, izdržljivi in pogumni, naravnost drzni. So izredno gibčni. V svojih opan-kah iz surove kože preplezajo najstrmejša pobočja in se nepričakovano in nagloma pojavljajo v posameznih rojih zdaj tu, zdaj tam. Brez izrečhega dovoljenja malisorskih plemenskih starešin ne sme nobena oborožena sila v gorovje, pa še to le v izjemnih primerih. Nobena normalna državna upava ne more delovati na raa-lisorskem ozemlju. Za vse take posle imajo Malisori svoj poseben način, ki se izvaja že stoletja po Dukadžinovem kano-nu, ki je napisan zakonik gorskih postav. Vprav na ozemlju, kjer zdaj besne grško-italijanski boji, v Devoli, so močne žile petrolej-skih vrelcev, ki že zdaj dajejo 40 odstotkov bencina. Priprava bencina pa se bo postopno dala zvišati celo na 80%. Korča (Korica) se v novejšem času industrijsko razvija. Tam so že zdaj tovarne za špirit, preproge, usnje in tobak. Albanija izvaža poleg izvrstnega tobaka tudi olje in kože. A to so še bolj vsakdanji va-gabundi. Dobi se pa še hujših, včasih naravnost nesramnih. Hujše je, če pride študiran klativitez, mož, ki se izdaje zdaj za pisatelja, ki študira jezikovne in politične razmere po deželi; tretjemu se javi že kot profesor, slučajno brez službe zaradi bolezni ali pa ravno na potu v Gradec ali na Dunaj, valstvo po večini muslimanske vere, toda z močno katoliško podzavestjo. Po zapise iz sv. Prebivalstvo je razdeljeno 'pisma pride marsikateri musli-v dva poglavitna plemena, v 'nian, če treba s tveganjem živ-Gege in Toske. Vse od reke Ijenja in celo ponoči h katoli-škumbe pa v notranjost Grčije škemu duhovniku ali pa po bla-so Toski, ki imajo po večini še;g°slov ali podobo Matere bož-nomadski način gospodarstva,'Je- ker se mnogo bavijo z ovčje-i Tujih življev nobeno alban-rejo. Verski in politični vpliv sko pleme med seboj ne trpi. Grkov o je med Toski izredno Zato je malo verjetna trditev, močan." .češ da so med Albanci naselje- Bolj sestavljeno in zato zelo ni Aromuni ali Kucovlahi. občutljivo je življenje med Ge-1 Prirodno bogastvo Albani-gi. Gegi se delijo v številna je je zelo pomembno. Gozdo-plemena, ta plemena pa spet v vi so ponekod še popolnoma ne-rodove in podrodove. Najmoč- načeti, enako tudi vodne sile. nejše pleme med* Malisori so Med rudami so zlasti pomemb-Mirditi, ki so skoraj vseskozi ne asfalt, črni premog, ligmit, katoličani. Od teh sta dva ro- medenina, srebro, žveplo, že-dova čisto slovanska in pravo- lezo, krom in druge kovine. Že-slavne vere, oba na črnogor*- lezna ruda je v okolici Valone. V Srednji Albaniji je prebi- kJer namerava napraviti končne izpite; pri četrtem je pravnik, ki prihaja baš iz bolnišnice •— ker sedemindevetdeset izmed sto delomrznežev prihaja ravno iz bolnišnice. Siromaki, kaj ? In doma je zdaj na. Štajerskem, črez uro v drugem župnišču na Kranjskem, pri tretjem obisku že na Goriškem ali v Istri, kakor najbolj kaže. A je zlagano vse kakor pravljice Pavlihove in lažnivega Klukca! Imen pa ima menda več kot je dni v tednu. In še hujše je, če prime takšen deseti brat, že po zunanjosti precej sličen ciganu, človeka na cesti v mraku, in daleč na okoli ni nikogar razen v obcestnem grmovju kopa ciganov, in se ne ve, ali ni tudi učeni prosilec iz njihovega tabora. V tem položaju je lahko "izpo- Na sliki vidimo ruski top, katerega so Nemci zavzeli na ruski fronti in ga potem prepeljali v Tunizijo in ga rabili tam v boju proti našim četam, ki pa so top iztrgale Nemcem in tako je sedaj priromal v Ameriko. Na desni pa je mali italijanski tank, ki so ga tudi pripeljali z afriškega bojišča v Ameriko, da ga bodo pregledali, kako kaj deluje in kakšen mehanizem ima, Na sliki vidimo velikanski nemški tank ."Mark VI,". kije na ozkih siciljskih cestah zahteval preveč prostora in zato pa so ga naše čete pahnile na stran Poleg njega pa vidimo zavezniške vojake, ki so s svojim trnkom komaj prešli nemškega velikana, in se ustavili, du so si malo ogledali, kakšna je ta nemška "zverina." soditi" si nekaj kronic, vsaj toliko, d'a je za vožnjo v Ljubljano, nad Trbiž seveda, ker se boji predora ob Podrožčici. In pristavi še duhovito opazko: "Sed nollo facere ullam de-pressionem!" — "Nočem vplivati na vas kako nasilno." — A mu treba le zažvižgati, in se dvigne morda ves ciganski tabor! Ni tudi prijetno, če pride isti učenjak kmalu zopet in pravi, ko se ga je po možnosti pogostilo: "Tukaj sem že napisal na posetnico" — ki pa se glasi na napačno ime seveda — "da ste mi posodili osem goldinarjev. Bodite tako dobri, vele-častni ..." * Večkrat se spominjam' nekega klativiteza izza časa, ko sem še kaplanoval. Bil je tisti dan ravno pogreb in s starim, blagim župnikom sva zajtrkovala precej pozno na širokem hodniku v nadstropju. Kar se zaslišijo po stopnicah težki koraki. Takoj nato se prikaže na hodniku še mlad, precej rejen mož in pozdravi. Kakor sem uvidel takoj, ga je župnik že poznal. "Ker sem šel ravno tod mimo, sem se oglasil. Prosim, da bi mi podelila kaj, gospoda." "Ali se nič ne sramujete, da hodite takšen po svetu in beračite? Ko bi vedel vaš rajni oče, kako daleč ste zabredli!" Pozneje mi je povedal župnik, da je bil vagabundov oče učitelj in dober znanec župnikov. "Seveda mi je sitno. Tudi ne poprosim rad vsakogar za dar. A vas bi prosil, ker sva že znana, da mi daste par škornjev." "O tako naglo ne pojde, prijatelj." "Kaj da ne?" se je nekoliko ujezil klativitez, ki je očividno že precej pil. "Ali ne učite, da je pridigal Kristus Gospod: "Kdor ima dve suknji, naj da eno onemu, ki nima nobene." In gotovo imate dva para škornjev, meni pa gledajo iz mojih skoro že vsi prsti. Če imate torej za resnico, kar učite, izpolnujte nauk Kristusov naj poprej sami in mi dajte." Videl sem, da je dobrodušni starček omahoval. Vendar sem mislil: "Tako nespameten vendar ne bo, da bi mu dal. Pijan-čku tako ne bo nič pomagano s tem." Nekaj časa sta se prerekala, naposled pa sta šla v župniko-vo sobo. "Bomo videli, če najdem lye kaj." "Ali ste mu dali škornje?" sem vprašal župnika pri kosilu. "Dal." "A jih zapije, boste videli." "Menda se vendar ne bo upal —. Dal sem mu zaradi rajnega očeta, ki sva si bila dobra, in da ne more zabavljati, češ, da ne izpolnujemO sami, kar učimo. A naročil sem mu, da mora priti popoldne pomagat seno spravljat. Ravno lepo suho bo, delavcev pa tako primanjkuje." "In pride " "Obljubil je." "Če le izpolni obljubo." Ob treh sem prišel iz šole, ker sem zamudil dopoldne zaradi pogreba. In glej, na trati pred župniščem je ležal, kakor je bil dolg in širok, vaga-bund, sin učiteljev, poznavalec sv. pisma in vesten varih, da se natanko izpolnuje . . . Kakor sva zvedela še tisti večer, je takoj prodal škornje in je denar lepo zapil. In človek bi se naj ne jezil! 6. Janezek. Kakor fižola v rodovitnem letu, imamo dece v vasi. Vrišč in krič je včasih po cesti, da mi res že preseda, in je treba prijeti tega ali onega za ušesa — seveda, če se ga dobi. Gorje psu, ki zablodi odkod v vas, in se vsuje ta prešerna tolpa, oborožena s kamenjem in s palica-!mi, z zlimi in najuhjšimi name-'ni za njim. Včasih dobijo kje kola samotežnice in se vozijo po cesti. In mislil bi človek krščanski, ki jih gleda od daleč, da se seli velik ciganski tabor. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se oddasta 2 sobi. Vprašajte na 6120 Glass Ave. po šestih zvečer. (189) Soba se odda Odda se soba za 1 ali 2 dekleti. Vprašajte na 1051 Addison Rd., suite 3. (190) DELO DOBIJO ZANESLJIVI MOŠKI IN ŽENSKE ZA VOJNO DELO z bodočnostjo za delo po vojni za PRŠILCI POMAGAČI in TEŽAKI Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 London Rd. Za intervju 9 do 12—2 do 5. _,_091) HOTEL STATLER potrebuje DELAVCE V PRALNICI NOČNO KUHARICO POMOČ PRI PEKI ' POMIVALCE POSODE SOBARICE Jako dobri delovni pogoji, počitnice s plačo, zavarovalnina zastonj, plača. Zglasite se v sobi 385 od 9 do 5, E. 12. St. pri Euclidu, vhod za služabništvo. (188) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62i/2c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (188) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. _(190) Ženske za čiščenje 3:30 zjutraj do opoldne Dobra plača Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delavske okolščine Pomočnica za kuhinjo Plača in hrana ter uniforme Dobre ure. Nič dela v nedeljo Zglasite se v 8. nadstropju Halle Bros Co. (190) Palomita Zgodovinski roman Obed je bil zares kraljevski; jed se je vrstila za jedjo, vse mamljive, vabeče, lepo dehteče in glad obujajoče, vsaka nova dokaj okusne j ša od prejšnje. Izber in premen ni bilo ne konca ne kraja: razvajeni Francoz je lahko dočakal brez nestrpnosti svojo izvoljeno divjo perutnino, nič manj izbirčni Dunajčan si je akopal zado-voljo svojega slastnega močna-tega peciva in še celo eksotski Mehičan si je mogel zadostiti brez sitnosti in mučnega prebiranja s svojo posebno doma-činsko žgočo ještvino. Najiz-bornejših vin in naj redkejših likerjev pa je tudi bilo na razpolago več kot bi se . jih kdo mogel sploh domisliti, kaj šele poželeti. Strežaji, točaji, kuharji in njihovi številni pomočniki so se nocoj kar dobesedno trli po stopnjicah ter doli v spodnih grajskih prostorih, kjer so bile nameščene kuhinje, kleti in razne shrambe, v katerih so bile spravljene jestvine, pijače, namizno orodje in posod je, brisače, prtivin vse tako, potrebno za postrežbo. Povsod med njimi pa se je kretal urno in samozavestno visoki, kodrolasi, rdečeliči in nemalo rejeni mi-ramarski kuhar Tudos, podoben mogočnemu generalu, ki nadzira in vodi s spretno roko velikansko, povsod razkropljeno in samo pri sebi vso zmešano armado sredi besnega sovražnega napada. Ničesar ni prezrl, ničesar preslišal, nobena še tako neznatna in malenkostna podrobnost ni ušla njegovemu orlovsko bistremu očesu. Hotel, da, kar moral je biti povsod sam zraven. Tu je nekaj popravljal, tam pride- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730 ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi; visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) val, tu pokušal, tam odjemal, grajal, zmerjal, hvalil, rinil naprej, sprejemal, čistil, zopet oddajal, vpil, grozil, učil, ren-tačil ali zadoljno odobraval — skratka, zdel se je sam sebi kakor menda tudi drugim, ki so bili blizu njega, oni veliki in edini, vse poganjajoči stroj, ki daje prav za prav življenje in vso to živahnost nocoj v gradu. Bil je to vsekakor dan njegovih dni, oni, ki nam pride vsakemu baje samo enkrat v življenju. Tudos pa si je moral biti tega dejstva na vsak način tudi gotovo docela svest, saj ni maral ne ostaviti ne zamuditi prav ničesar, kar bi si mogel le količkaj očitati kdaj kasneje v svojem življenju. Pri vsej tej napeti pozornosti in neznanski zaposljenosti je komaj ujel dovolj časa, da je površno opazil nizko, suhljato in ogabno, v zamazane, živo kričeče cunje odeto postavo stare ciganke, ki se je bila pojavila med kuhinjskimi vrati, gologlava, velikih, ogljeno črnih in drznih oči ter kratkih, razmršenih, žimasto svetečih se in posivelih las, med katerimi so ji bingljali vsakovstni vmes vpleteni zlati in srebrni novci. Malo obotavljajoč se in kakor v trenutni zadregi ali negotovosti je obstala za kratek hip med vrati, motrila pozorno neznano ji okolico, škilila pretkano naokrog in opazovala nezaupno tuje ji in nič kaj prav prijazne obraze, ob istem času pa božala s slastnimi in lakomnimi pogledi svetlo namizno orodje in posodje, ki je ali stalo čisto v dolgih, ravnih vrstah po mizah in po policah ali pa ležalo umazano v nerednih kupih po umivalnikih in košarah. Cigankino ostro in izurjeno oko je razločilo na mah kuhinjskega poglavarja med njegovimi podložniki in ker ni bilo slišati od nikoder osornega, njej namenjenega in ven jo podečega glasu, se je takoj os-melila in namerila z rahlim, neizraznim, dasi prizadevoma po mačje priliznjenim usme-vom na velih ustnicah naravnost proti njemu. "Gospodine moj žlahtni in ljubeznivi, bi li ne dovolil, da ti stara, sivolasa in izkušena Zorajda, čije oko vidi daleč v bodočnost, danes prerokuje srečo, ki te čaka?" — tako ga ogovori, ko se vstavi po daljšem vstrajnem in spretnem prerivanju med živahno vrve-čo služinčadjo slednjič vendarle pred njim. Šele hreščeči cikankin glas ga je zdramil iz njegove čezmerne, do tedaj nepretrgane zaposljenosti da se je zavel dodobra navzočnosti tujega in nepoklicanega kakor seveda tudi povsem nezaželjenega bitja v njegovem lastnem liliput-skem carstvu. Obrnil se je s kratko in sunkovito kretnjo svojega orjaškega telesa siroma proti njej, sprožil tolsti kazalec svoje težke desne roke naravnost proti izhodnim vratom, iz ust pa začel naglo in zadirčno bruhati s svojim smešno robatim ogerskim naglasom obilico zapovedi in psovk, ki so se vsipale trdo kakor debela toča po ciganki. "Da se mi pobereš pri tej priči ven iz kuhinje!" je rohnel, kakor da bi bil iz sebe, od nenadne jeze ves zaripljen v obraz. "Pred to cigansko sodr-go res nima človek nikdar in nikjer miru. Kdo pri vragu te je le klical, kdo te je neki sploh spustil semkaj notri? Te je mar privabil že sam duh pečenke ali pa te morda omamil blesteči svit srebrnih nožev, vilic, žlic, skodel in krožnikov, ki si jih videla skozi okno? Zapreti bi te dal najraje za celo leto, če že ne za ves ostanek tvojega življenja, ker se pre-drzneš oskruniti ta lepi, snažni prostor s svojo umazano navzočnostjo, s svojo nagnusno, smrdljivo in zanikrno postavo. Mar res hočeš, da se še jaz sam nalezem grde golazni in tvojih razcapanih kril, da mi bo še ponoči v nadlego, ko rabim mirnega počitka Ven, ven, pravim, pa kar hitro, predno me še mineta potrpežljivost in pa dobra volja, ker sicer še sam ne vem, kaj bom vse ukazal storiti s tabo!" Ves ta ognjeni in divji izbruh razkačenega kuhinjskega poglavarja pa ni oplašil niti malo stare in pretkane ciganke Zorajde Kolombari, ki je poznala že od poprej Tudosov nagli značaj in pa njegovo silno in hitro vzrojijivost, kateri pa so sledila vselej v najkrajšem času druga, vse plemenitejša in milejša čuvstva. Sre-po ga je opazovala s svojimi velikimi, gavransko črnimi očmi ter nemo čakala, da se bo izpihal, potem pa mu odgovorila kakor staremu znancu ali dobremu prijatelju z lahkim usmevom in počasnim, docela mirnim ter globoko zaupnim glasom: "Ej, slabe volje, slabe volje moraš biti danes, plemeniti moj gospodine, da se brigaš bolj za polne že, pa še nemara vedno zevajoče želodce drugih kakor pa za svojo lastno usodo. Nočem novcev danes, daj mi kos pečene jagnjetine ali pa vsaj bedro onegale v jajcih ocvrtega purana, pa ti prerokujem! Iztegni dlan, daj, le daj, nikar se vendar tako ne brani. Lahko mi verjameš, nocojšnjega prerokovanja se boš še marsikdaj spominjal!" Tista nagla in huda jeza ga je bila res že skoraj zapustila, namesto te pa sta ga začeli sedaj priganjati njegova stara Radovednost in pa prirojena vraževernost, da bi si dal od nje prerokovati vsaj vendar še nocoj, morda zadnjič pred nastopom dolge poti v tujo, taj-nostno deželo in nje negotovost. Vendar pa ravno sedajle res ni bilo časa! Zato, da bi se že odkrižal sitnice, pograbi dolg in oster nož, odreže velik kos gorke in lepo vonjajoče pečenke, ga trdo vrže smehljajoči se ciganki v široko razprostrto krilo ter pravi: "Na, vzemi, starka, to pa pojdi! Kasneje pa, če bo še čas, se morda vidimo pred gradom." — Zunaj na vrtu sta vladala ves ta večer nepopisno veselje in burna ter le s silo brzdana živahnost. Z morja sem je po-pihaval zdaj pa zdaj topel južen vetrič in otiral vstrajno hladilno megleno prho, ki je zastrla tupatam za krajši čas setlorumene in prijazno smehljajoče se obličje malo manj kot polne lune, ki je plula veličastno po večernem, z neštetimi zvezdicami posutem tihem nebu. Prostrani vrtovi Miramara, ob drugih prilikah navadno svečano tihi in mirni ob tem času, so bili nocoj natrpani do kraja z burno in sila hrupno množico, ki je rajala nemoteno pod njihovimi visokimi, zdaj že napol ozelenelimi drevesi, posedala ali polegala brezskrbno po njihovi mehki pomladanski travi ali pa se šetala živahno po njihovih prijaznih, z drobnim, finim peskom posutih potih in stezicah. Vabeči sijaj tisočerih malih lučic, ki so vstrepetavale boječe v živobarvnih, ob večernem vetru rahlo nihajočih se lam-pijončkih, ki so bili razobeše-ni povsod ob zidovju, po številnih, nalašč zato postavljenih, z-zimzelenom kakor tudi bujnim spomladanskim cvetjem bogato olišpanih slavolokih ter po široko razprostrtih vejah grajskega drevoreda, se je odbijal le slabotno v enakomerno valujočih gubah ne daleč pod njimi tiho šumečega morja. Glasnemu petju, vriskanju in rajanju razposajene množice pred gradom je od- govarjalo nič manj prešerno in živahno prasketanje svetlobnih raket, votlo udarjanje mogočnih možnarjev ter čarobno po-svitavanje bengalskih ognjev, ki so jih zažigali presledkoma ves večer gori ob više vzpenjajočih se obmorskih pobočjih. Ob dolgih, z neobdelanih desk v naglici skupaj zbitih mizah so stregla med številnimi šalami in neprestanim, veselim hihitanjem prijazna tržaška in bližnje okoliška dekleta z dehtečo svinjino, teleti-no in jagnjetino, ki se je pekla na dolgih ražnjih pod milim nebom vsepovsod, kjerkoli je le dopuščal prostor. Rad' ni viničarji iz bližnjih vin goric pa so prinesli ali P3 peljali s seboj dovolj velik1 težkih veder, polnih najw kraške vinske kapljice, k" je sploh premogli njihovi' ki vinski hrami, da bi stregli kar najbolj ne je svojim priljubi] zdaj • že skoraj poslavlja, se "Mehičanom." (Dalje prihodnjič) ^bfr&ffHMteti DEST1 :. aH ■::■: -■: KamUfX:if":-: » vili' >