181. številka.
f
Trst, v petek 9. avgusta 1901.
Tečaj XXVI
.»Edinost
7. h * enkrat na uaa. razun nerteit ta
r, t enifco*. ot» 4. uri ive^er.
Vtro^nlim snasm :
za celo leto........24 kron
za pol leta.........-
r* četrt let*........ $ „
za. en mpT ........ 2 kroni
.Naročnino e p ačevati naprej. fiia na-arei nrilotn >e a»ro^nin« <c uprava a$ .aira.	__
Pr> tobakarnah ▼ Trntu »e prodajajo po-uaftn« Številke po f. *totink (3 avč.>: t*f>n Trat* pa po H atotinr f4 ivč.•
T#*fef«»n «tT. K7«.
& din ost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
OjlMl
ae računajo po vrmah v petitu. Zn večkratno naročilo s primernim popnatoin Poslana. osmrtnice in javne zahvaie domač) osriani itd. *e računajo po pocodbe
Vsi douifli naj se pošiljajo iirednlfttv* Nefrankovani dopisi »e ne »prejemaio Rokopisi »e ne vraćaio.
Naročnino, reklamacije in ojelane sprejema npravnlAtvo. Naročnino in nitl&aa je plačevali lo«o Trat.
Uredništvu In tlakama ae nahajata v tlici Carintia 12. l>pr»*nlItwo, In • prejemanje tnaerutov v »lici Muha piccolo Siv. 3. M. nailair.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Zavod sv. Jeronima v Rimu.
Nedavno kito liili < bij u bili, da prinesemo čini prej nekoliko pr»snetka iz članka, ki ga je pr občil Agratner Tagblatt« o zgodovini tega zavoda. Ker pa se včerajšnji »Pieeolo« zo|»et ujeda, kakor da »Dalmatincem; v H mu grozi grozna krivica jm» že i zgotovljen i papeževi »buli«, s katero ne ta zavod spreminja v hrvatski koligij, hočemo že danes ustreči navedeni obljubi svoji.
»Agr. Taghlatt« piše:
»V srednjem veku so živeli v Kimu v »b.rgo veechio di S. Pietro« mnogi Jugoslo-vaiii, katerih oin'ina f»e je imenovala »La ( ommuniia della illirica o schiavona«. V letu 1450 je storila ta občina skiep. da si — slično drugim narodom	v Kimu zasnuje
hospicij, v katerem naj bi nahajali začasno za \>t šče učenjaki iti romarji tz ilirskih dežel. Papež Nikolaj V. je daroval občini zapuščeno <*erkev San Marina na Riggetto. Papež Sik»t V , ki je bil sam hrvatskega |n>kolje-nja. je dal zgraditi novo cerkev in je razširil u-tanovo z znamenitimi darovi. Isti pai>ež je imenoval [»ol^g hospicija tudi kapitelj. Že tistokrat so m stili na to, da bi ta hospicij spremenili v cerkven kolegij, proti čemur pa -o kapiteljski gos|>odje protestovali. Posledice zasnova nju ka pitij a niso hile dobre. Kapitelj namreč povžival vse dohodke, zbok cesar ! -i> <-ij ni nikdar prav ustrezal svojemu namenu. da-si se je ustanova jako pomnožila p.» |>ri-pevkih hrvatskih škofov, potem stanov in hrvat-kega sabora. Skozi stoletja j e bila ta ustanova le vir dohodkov za kapiteljske gospode. To je škofa Strossmaverja in Stadlerja dovelo do ideje, da sta predlagala papežu, naj se hospicij -f>rcineni v cerkven kolegij. Papež Lev XIII. j e u g o d i 1 t e j želji inje bil kapitelj že lanskega leta razpuščen. < ><lb»ka sv. Očeta je bila hrvatskim škofom prijavljena naslednjim pismom sedanjega protektorja in a p« >-t«»lskega vizitatorja zavoda, kardinala Vaniltellija :
»»Prejasnim iti vi sokočastitim gospodom nadšk< fom in šk<>t".»rn provincij Zader, Zagreb in Vrhboeoa. V avdijenciji, ki jo je imel [»odpisani kardinal dne 16. marca t. 1. pred <v. Očetom, je blagoizvolil papež Lev XIII. odredit«, »la se že davno sklenjena nakana izvede čim prej, da se nam-
reč hospicij sv. Jeronima v Rimu spremeni v cerkven kolegij, čegar predstojnik in gojenci imajo vsprejeti tiste naloge, ki jih je imel dosedaj kapitelj. I >a Ik> ta namen «lo-sežen čim prej, želi njeg. svetost, da se do-pošlje v Rim duhovnik, ki mora biti po rodu Slovan in katerega imajo izvoliti škotje cerkvenih provincij Zader, Zagreb in Vrhbosna. Ta duhovnik bo bival v hospicij u in ga bo vzdrževal zavod. Naloga temu duhovniku bo, da — irnajoč preti očmi namen zavoda ter v neposredni odvisnosti od kardinala protektorja — sestavi pravila za kolegij ter da povspeši otvoritev istega. Podpisani kardinal je smatral za potrebno, da prijavi to imenovanim škofom, da oni izpolne zvesto vse, za kar prosi Koga. da jim podeli srečo in pro-svetljenje. — Kim dne 19. marca 1900. S. kardinal Vanutelli, protektor in apostolski vizitator zavoda sv. Jeronima.««
To pismo jc bilo kontrasignirano od avditorja sv. rimske »rota« (papeževega sodišča za civilne in zlasti beneficijalne stvari) in apostolskega konvizitatorja. <'ontini - Ric-cardi.
\ pismu imenovani škofje treh škofij Zader, Zagreb in Vrhbosna so izvolili izvr-ševateljem v Kimu profesorja zagrebškega Fran Josipovega vseučilišča, dra. Pa/mana. I-ti je dobil od hrvatske deželne vlade daljši dopust in biva že kakega pol leta v Rimu, kjer je v družbi s k a r d i n a 1 o m-p r o-te k tor jem izdelal pravila za cerkveni kolegij. Ta pravila so baje že odobrena od sv. Očeta in se utegne zavrni, kakor že rečeno. to jesen otvoriti. Jedini namen istega je, da bo brezplačno vsprejemal take mlade duhovnike iz škofij Zader, Zagreb in Vrhbosna, ki hočejo v Rimu spopolniti svoje studije. Politične tendence so absolutno izključene.
Omeniti je še, da je bila ustanova močno propadla v sled slabega gospodarstva v prejšnjih letih in da bi bila tudi po razpuščenju kapitlja težko odgovarjala svojemu namenu, da niso hrvatski škotje povečali fonda z novimi prispevki. O »milijonih« pa absolutno ni smeti govoriti.
Prvim rektorjem kolegija je res določen tir. Pazman — mimogrede omenjeno, mož prahrvatskega pokoljenja — ali njega imenovanje do danes še ni izvršeno. Ker se bodo v kolegiju — ki tudi nadalje ostane pod
protektoratom enega kardinalov — le mladi duhovniki vsprejemali na omejen čas, je vsaka inicijativa kolegija na katerem koli polju popolnoma izključena.
Taka je resnična stvar glede tega toli
napadanega »veliko-hrvatskega« kolegija«.
0
* *
Tako navaja zagrebški list suha, noto-rična, neoporečna, ker dokumentirana dejstva. Ta izvajanja so jako instruktivna v dvojnem pogledu. V prvo nas poučujejo o postanku in namenih zavoda ter nam pravijo, kako nesramno je, ako italijanski listi govore o kakih »milijonih«, ki so jih haje škofje »ukradli« »Dalmatincem« v Rimu, katerih — ni !
V drugo pa nam ti podatki kažejo v bengalični luči tiste katoliške duhovnike, ki po laških listih lažejo, hujskajo, falsifikujejo dejstva, obrekujejo, podtikajo in — izpod-k o p u j e j o svobodo c e r k v e v 11 a 1 i j i! l>a, izpodkopujejo. S polno pravico jim lu-čaruo to najhuje očitanje v obra,:, t > stvareh kongregacij pripada odločanje je lino le papežu, a oni zovejo civilne, framasonske oblasti na pomoč proti sklepom papeža ! Dobro jim je znano, da spremembe, ki se imajo izvršiti v zavodu sv. Jeronima v Rimu, se izvrše v polnem sporazumljenju s papežem. In vendar alarmirajo ves italijanski svet proti tem spremembam in se torej postavljajo v očiten odpor proti volji glavarja katoliške cerkve. Radi cerkve nam je seveda to težko, sicer pa gledamo mirne duše na to gonjo, ki v Italiji sami ubija nesrečno — latinstvo. In če kedaj prisilijo papeža, da se jim umakne iz Rima in odloči za bivanje med nami Slovani, vsprejmemo ga odkritim veseljem in z zagotovilom, da se mu meti plemenom slovanskim ni bati takih — za-vratnosti ; vsprejmemo ga, kajti : Ubi papa, ibi Roma !
V TRSTU, avgusta 1901.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Včeraj z h ral o se je kakih 300 skupščinarjev iz raznih krajev na glavni skupščini v Mariboru. Deputacija mariborskih Slovencev je vsprejela skupščinarje na kolodvoru. Preti narodnim tlotnom so pozdravili skupščinarje : gg. prof. tir. K. Glaser, g. dr. Medved, dr. Furbas in Gina Marinova.
Po sv. maši je začela glavna skupščina v »Narodnem domu«, katero je otvoril predsednik g. Tomo Zupan. Iz tajnikovega poročila je razvidno, tla šteje družba 144 podružnic s približno 10.000 členov. V mi-nolem letu je družba napredovala za 5 podružnic. Družba vzdržuje, oziroma podpira 25 š »lskih zavodov, v katere pohaja kakih 2f>00 otrok. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imela družba v minolem (15.) dru-binem letu 33.133 K 63 st. dohodkov in 35.243*79 K, stroškov, iz česar se vidi. da je imela družba v minolem letu 2110*15 stot. primanjkljaja. — Vseh prispevkov so poslale jM»družnice : kranjske 0963*69 K, v Trstu in okolici 4839*48 K, štajarske 3535*05 K., goriške 892*14 K in koroške 439*30 K. Za šolstvo v Trstu se je potrosilo v min. letu 11346 13 K.
Po poročilih se je vršila volitev odbora. Ostal je ves stari odbor, le mesto g. Fr. Breznika je bil izvoljen g. Držan. Na banketu, na katerem je svirala godba, govorili so tir. Glaser, dr. Medved, tir. Pipuš iu Korošec.
Več podatkov o tej skupščini priobčimo po možnosti.
P O I) 1. i 8 T K K
Naše sveto drevo.
Ker je to drevo poeebno na spod. Krasu še premalo znano m čislano, namenil sem se, da je nekolikt) opišem ter konečno primetnem še nekoliko opazk v |>ovoljuo uvaževanjeglede tukajšnjih krajeva h raziner.
Naše sveto drevo je slovanska lipa. Hitro rsi-te, ima g.»ste, široke in košate vrhove. Deblo ratare lipe je izredno debelo. Drevo doseza starost do HJ let. Usti so srčaste oblike, nežnozeleni in ralilotanke snovi, kakor vinske loze. Zlatoruuien cvet daje huče-lain izborno pašo. M e d, nabran na li}H»vem cvetju, je najlx»ljši in najdražji ter se ujk>-trebuje tudi kakor zdravilo pri nekaterih že-lodičnih Injleznih. Zavžij slednje jutro na-teš'**e kavino žličico medu in čutil boš prijetno okrepčevanje v želodcu. Iz dišečega cvetja kuha se izvrsten čaj, kakor lek proti prehladu. Ako se kravam polaga lipovo listje, imajo najboljše mleko, iz katerega se na prav-!ja lepo, rumeno, a dragoceno maslo. Na Primorskem raste največ lip |k> tolminskih krajih. Iz le[>ega, belega, mehkega in lahkega lesa izrezujejo rezbarji različne podol>e, osobito cerkvene. Lipovo oglje se rabi za risanje in napravljenje strelnega prahu ali smod-
nika. V senci pod košato lipo se človek naj-slaje oddahne, ker listi širijo neki prijeten eter po vzduhu. To razliko takoj opaziš, ako stopiš iz hrastove sence naglo poti košato lipo. Pomniti je narodne govorice, ki pravijo, tla lipa ne vsa h ne in se ne posuši, ampak u m r j e. Lipov drevored je najlepši in naj-prijetnejši za sprehajališče. Se Nemci gori v Uerolinu so zasadili velik lipov drevored, ki ga po svoje zovejo »Unter tlen Lintlen«. Krasen lipov drevored je tudi |>o!eg Celovca. Iz spodnjega Logatca do bližnjega kolodvora je po-sajen ob glavni cesti dolg, lipov ti revo- | retl. Preti desetimi leti bil sem tam meseca rožnika, ko so bile lipe ogrnjeue v zlatoru-meni e^et. Sladkodišeča vonjava in prijetno šumenje veselih bučel zdelo se mi je nekaj divnega in krasnega. Pesniško, a resnično rečeno: Lipa je naša naj veča »roža« v rastlinstvu.
Naši slavni praočanei so lipo visoko čislali. Radi so jo satlili pri svojih domovih, pa tudi sredi vasi ali pri potu. Pod vaško lipo so se zbirali na pogovore in tam tudi bolj važne reči razpravljali. Ako bi mogla stara lipa vse povedati, kar se je pod njo sredi vasi govorilo, napisalo bi se več del>elih knjig. Okoli lipe so naši pradetlje tudi rajali svoje veselo »kolo« t. j. narodni ples, ki je v prijemati (pa tudi v zdravstvenem oziru) nad-1
krilil vse sedanje tuje plese med našim ljudstvom.
Lipa je naše slovansko drevo že iz najstarejših časov človečanstva, takozvane »Zlate dobe«. L'po so vedno radi opevali slovanski pesniki, nikdar pa ne oreha, bresta, hrasta ali kostanja. V dokazilo navedem tu samo nekoliko slovenskih pesmi. Sloveči rodoljub in pisatelj župnik Davorin Trstenjak, proslavil je lipo v sledečih stihovih :
»Lipa, dišeče, oreljubo drevo, ki ima cvetečo. košato glavo. Drevo si sveto uže od od nekdaj, še je uneto za tebe vse zdaj. V tvoji senci so stali jednok vrli Slovenci u kolu okrog.
In darovali so svojim bogom, in priseg* vali smrt večno vragom. Pesni donele so daleč okrog ino polnile nebeški obok. Kot so dedov i branili svoj rod, tako ga sinovi branijo povsod«.
Narodna : »Stoji, stoji tam lipica, pod lipo hladna senčica, pa v senci miza kamnata, na štiri vogle rezana.
Novejša: Tam stoji mi lipa zala, zraven lipe hišica ; prosta hišica je mala, vendar čedno lepa vsa.
Lipa širi svoje veje, ki zelene so lepo; če preveč me solnce gieje, v hladno senco grem pod njo, itd.«
»V dolini za tremi gorami, na sredi slo-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 9. avgusta 1901
Italija in Dalmacija. Z notico v listu »Fanfulla«, katero smo včeraj omenili tudi mi in ki nam kaže vso prepotenco iz-vestnih krogov v Italiji, se bavi »Hrvatska« na uvodnem mestu. Zagrebški list pravi, da je smešno, kar piše »Fanfulla«, ker ni res, tla avstrijske oblasti stoje križem rok, kajti vse delajo italijanskemu elementu v prilog. Akt) je sploh mogoče danes govoriti o nekem itajijanaštvu v Dalmaciji, je to ravno zasluga avstrijskih oblasti. Še več, radi trozveze ugajajo celo irredentiški politiki in iredentističkim manevrom. »Fanfulla« kaže torej skrajno nehvaležnost. Avstrija je odprla svoja tržišča italijanskim vinom v pogubo svojih lastnih producentov. Italijanski ribiči uživajo prednosti na našem morju. V Zadru je občina le po milosti vlade v italijanskih rokah. V Dalmaciji je po vseh državnih uradih italijanski uradni jezik. Dalmatinska birokracija je vzgojena v italijanskem zmisKi. In potem se še tožijo na avstrijske oblasti ! To ni le nehva-
venske vasi, na sredi meti belimi hrami, tam
lipa košata stoji, itd.«
* *
Pripomenek. Dragi čitatelj ! oprosti mi, ako primetnem še nekaj svojih opazk. Prilika je tu umestna in važna.
Prišedši preti nekoliko leti na kršni Kras, takoj sem užaljen zapazil, tla tukajšnje ljudstvo premalo neguje naše sveto drevo. Odbito na spodnjem Krasu je le redkokje videti lipo. Videti je ni pred božjim hramom ne pred ljudskim domom, ne sredi vasi in ne poleg poti. Izjeme so prav redbe; a nekoliko bolje je na zgornjem Krasu. Najčešće je videti na spodnjem Krasu pred cerkvijo : pusti brest, laško murvo, divji kt»stanj ali pa redko-vejnati oreh. Reči se mora, da v tem oziru je preveč mlačnosti, dremeža in nehrižnosti ; premalo pouka in narodne zavednosti. Kar je lepega in koristnega, trebamo verno čuvati negovati, kakor narodno dragoceno svojstve-nost, podedovavši jo od slavnih pradedov. To je nas vseh najsvetejša dolžnost. Vi sveščeniki, učitelji in drugi naiodni prosveti-telji ! nagovarjajte ljudstvo, naj zopet začne zasajati lipo slovansko, »sveto drevo« I Naj-uljudneje pa prosim naše rodoljubne duhovnike, da v tem oziru pokažejo prvi lep izgled in že prihodnjo leto vsaki zasadi vsaj po dve lipi pred svojo cerkvijo (kjer jih še ni) in
ležnost, to je brezobraznost. In »Kanfalla* poživlja avstrijske oblasti na Htrogost proti slovanskim novinam ! J e-1 i to i t a 1 tj a n-b k i liberalizem?!
Zadnji čas l>i bil, da bi oficijelne novine energično in resno povedale svojo vsem krogom v Italiji, bilo oficijelnim, ali ueoticijel-nim. Saj so nedavno temu brez razloga »lajala lekcijo francozkemu novinstvu. Naj jo dajo tudi italijanskim novinam in jim zakličejo: roko k sebi ! Fraucozko novinstvo se je pokazal« v skrtieh za usodo Avstrije. Italijan eko pa se hoče utikati v naše stvari ter piše tako, kakor da je Dalmacija le začasno poverjena upravi Avstrije ter da stoji pod nadzorstvom Italije. (Jan bi bil, da italijanska gos}M»da enkrat nehajo s to impertinencJo svojo. Italija naj raje pazi na svojo notranjo l»edo in naj ne sili v to, kar je naše. Mar jej ni še dovolj, kar je doživela pod Visom? Ako jej ne zadošča ta lekcija, utegne dobiti drugo. Naj ne pozabi, da druga lekcija utegne biti hu;a od prve.
Včeraj smo bili rekli, tla se je zgodil čudež, tla je »Xeuc Kreie Tresne« zavrnila in|>ertiaeaoo v laškem listu ; danes nam je dodati, da je storil i stota ko tudi še drug list — »Pester Llovd«. Ta list piše : »Hrvatje in Italijani v Dalmaciji si kakor pol iti ški stranki že davno ne stoje posebno prijazno nasproti, to pa državljanov iz kraljestva italijanskega dotika istotako malo, kakor i tali -j a u s k o vlado in mednarodne o d-n o s a j e sploh«.
Tako je. Tako bi morali govoriti vedno. In če ne izda l>eseda. pa naj bi govorila primeraa dejanja. Vraga, čas bi bil že res, <la bi v Avstriji nehali pozabljati, da smo samostojna država, ki ni odvsna od nikogar, najmanje pa od Italije, kateri mora izkazovati le dobrote, ne da bi dobivala za to kaj odškodnine.
Potovanje ruskega ministra fina, ne ij na VZtok Sedaj je gotova stvar, da l»o ruski minister financij v drugi polovici tega tneseca potoval na vztok. Kakor služI »eni raziog temu potovanju se navaja ta, da hoče minister \Vitte pregledati mandžursko železnico: za ta razlog govori tudi pot, katero hoče ubrali \Vitte. On od po* uje s posebnim vlakom sibirske železnice v mesta Omr-k, Tomnk, Irkutsk, Citu, Hlagoveščensk in Ha-barovsk. Na to se pomudi v Vladivostoku, od kt*der poj de v Port-Arthur in Dalu ji, <la spozna tamošnje pristaniške razmere kakor tudi razvoj stvari. In ker namerjajo Daluji povzdigniti do važnega trgovskega pristanišča za vztočno Azijo, bo \\ itteovo potovanje sosebno za to mesto velike važnosti. Govori se, tla \\ itte obišče tudi Peking, tla se tam sj»ozna z ruskimi trgovskimi interesi. Vendar menijo nekateri listi, da potovauje \Vitteovo nima !e koinercijelnega pomena, marveč da gre tudi za političnimi cilji.
Baratieri. Čudno se bo zdelo, kako da ime tega nesrečnega laškega generala — kije živel zadnje čase kakor pravi samotar tam nekje na Tirolskem, kak.>r prognanec iz ljube laške patrie — prihaja zopet |v javnost? No, potolažijo naj se cenjeni čitatelji : Baratieri
je zojiet jedenkrat in zadnjič oživel, da — umre. Kakor smo omenili že včeraj, so sedaj na vrsti da umirajo samo veliki možje. Baratieri sieer ni bil Človek, ki je bil velik v velikem, temveč je bil velik le v malem ! In mnogo se je pisalo svoječasno o njem in njegovi vojski zlasti po tistem groznem porazu pri Aha Garima, v Afriki, ki je pomenjal tragičen konec visokoleteče italijanske kolonijalne politike. Baratieri je bil torej v resnici zgodovinski velikan, če tudi le — negativen, ker je združeval v sebi vse slabosti tistih, k' so ga poslali v Afriko in ki so ga pozneje vendar sodili in obsojali, da-si so bili njegovi sokrivci. Baratieri je umrl včeraj v Sterzingu na Tirolskem. De mortuis nil nisi bene: mir in pokoj duši njegovi!
Ubogi Waldersee! Nemški marš- 1
radikalizem »Edinosti«; četrti sodijo, da »Edinost« prav za prav išče vladne subvencije; peti očitajo »Edinosti«, tla se pretr-masto drži ene in iste poti; šesti pa jo obsojajo, češ, da nima programa in da se lovi po vseh možnih poteh ; in slednjič je tudi slučajev, ko jedni in isti ljudje vidijo v enem in istem tednu, kako se v »Edinosti« »jasni« in se z veseljem sklicujejo na nje sodbo in ki zopet vidijo, tla »Edinost« piše same »oslarije« in jej odrekajo pravico govoriti o slovenskih stvareh, in sicer iz tega vzroka, ker je — prebedasta.
Ali jih je tu cela grešta menenj ! Kaj ne, ljubi vrli goriški soboritelj ljubih vrlih tržaških soboriteljev za — katoliško resnico ? !
Tudi »Edinost« dostavlja: Bog daj nor-I
Waldersee je doživel žalosten konec svoje ža- j cem |>amet lostne slave. Cesar Viljelm gaje bil poslal	Kako grešimo. Par be.-,ed uvoda, pred no
v Kitaj, kjer se je pričakovalo (Nemci so j preidemo k stvar:'. Po drugih krajih, kjer se namreč pričakovali), da si podvrže vso veli- j Slovenci berijo z nemškimi ali laškimi svo-kanako kitajsko državo; a revež ni niti vojne J"«' nasprotniki, imajo vsi oni narodnjaki, ki videl, ker je došel tja, ko so že drugi opra- ! odločujejo o podeljevanju zasebnih ali javnih vili, kar je bilo opraviti. Jedini zgodovinsko i š,llžl». ™ normo, da jemljejo v službo, ako znameniti .lan za »za velikega nemškega voj-> ""gode, le take moči, ki so kakorsibodi skovodjo« je oni, koje v Pekingu v spod- I porabne pri narodnem delovanji. Ta hvalevredni njih hlačah in v sami srajci bežal iz goreče princip pogrešamo v Trstu skoraj popolnoma ; palače, kjer je stanoval. Mož je pričakoval, da tu jemljejo v službo ljudje brez vsakega ga vsaj o njegovem povratku v nemško do- obzira, je-li ta ali oni narodnjak ali ne, bo-1 i movino vsprejmejo z vso slavo in častjo, ki ! deloval na narodnem polji ali ne, bo morda mu — ne pripadati. No, Nemci so se streznili le p-aivno K^dal vse naše napenjanje ali nam in so opustili neslanosti, ki so jih bili poče- ** cel<> Godova) v narodnem obziru? In tu
njali ti odhodu Waldersee-a v Kitaj. Mož ima
smo dospeli k cilju. Nekje tu v Trstu, je n.
grozno smolo, morda še večo, nego jo za-	Pr- nastanjen tam, kjer bi lahko živel kak služi. Nikamor ne prihaja prav. Tako dolgo	naroden delavec in nam pomagal na jeden se je vozil iz Kitaja semkaj ; vsako večo	ali drn& na«'D v naš,h borbah, mladenič, ki luknjo — pardon : luko — je počastil se	Je sicer slov- starišev sin, ki tudi govori svojim obiskom ; a glej nesrečo : v Hamburg	^venski, a ki, žal, podpira in je reden ud prihaja ravno o najbolj nepriličnem času, ko	najzagriženejšega tukajšnjega nemškega dru-uamreč mati nemškega cesarja leži na mrt-	štva> tržaškega »Tnrnvereina«. Saj je n. pr. vaškem odru.	notorična stvar, da so krogi, ki se gibljejo v Ali pa mislite, daje bUa to vsa nesreča,	Turnvereinu, o zadnjih volitvah celo izdali kije doletela ubozega maršala? Kaj še?	Pikate, s katerimi so pozivali na oddajanje Ravno ko je stopal iz ladije na kopno, vlival	SlaeiOV Garibaldincn in — poštenjaku Matije tak dež, kakor tla bi ga s škafi doli me-	ronerju ter so se usodili še govoriti, da so tali, ;n to je seveda „abilo še zadnji žebelj ter	<i(,,žni u> v imentl kulture in c i v i 1 i -provzročilo, da je bil Walderseejev prihod	zaciJe! Ja U^je, katerim dajemo mi bolj podoben kakemu mrtvaškemu sprevodu	kruha> podpirajo taka društva! Kaj naj po-(tudi zastave so bile seveda, radi smrti ce-	rečemo k temu ? Taki slučaji, zlasti če fo sarjeve matere potegnjene na pol droga in	pogosti, so pravi, pravcati, pošteni : greh na zavite v črni pajčalon), nego pa slavnostnemu	narodni stvari ! ! sprejemu.
Tržaške vesti.
Važen dogodek v Bazovici. Iz Bazovice nam telefonirajo : Danes so dospeli rudarji, ki zasledujejo v rovu pri Bazovici premog, 100 m globoko in — kar je jako veselo — ne da bi se bila dosedaj pripetila
Kazna innctlja. »Primorski list« piše »»Soča« pravi, tla »Primorski list« je ni najmanjša nesreča. To je, kakor pripove-»Prismojenec«, »Edinost«, da .Primorski ^»j^jo starejši rudarji, sila redek slučaj. Do-
listc je »krivoverski list«, »K.leči prapor« pa, sedaj niso sicer še naleteli napravo žilo
tla je »jezuitski šmirblatt«.	premoga, vsa znamenja pa kažejo, da je za-
loga premoga gotova. Ta V3seli dogodek
»Primorski list« pa pravi : Bog daj nor cem pamet !«
Morda ne bo škodilo.
praznovali bodo rudarji v nedeljo dne 11. lalje av£* k ^ na Ovešen način. Ob 8. uri zju-
sicer Bojju in na rthIii v čast, a [»otomcem v [KMios ! Beseda miče, zgletl vleče ! Evo dokaza ! Poznal sem nabožnega, a tudi rtnlo-Ijubnetfa duhovnika : pre«*ej, ko je prišel v
drugo župnijo služit, po-adil je štiri lipe pred cerkvijo. No, že v prihodnji pomladi stala je novosajena lipa sredi dotične vasi.
Ker se iz liftovega les=a izrezuje podobe svetnikov in svetni«*, pa tudi drugo cerkveno okrasje, prav iz tega vzroka in nagiba bi mog'a hiti lipa slednjemu duhovniku še jm>-sebuo omiljeni* drevo. Prej omenjeni rodo-ljiibni in blagomili duhovnik mi je nekoč opomnil : Kdor nima pred cerkvijo lipe, tak duhovnik prekoslovi dvojemu cerkvenemu in narodnemu načelu. Bučela, ki zanemarja svoj panj, ni vredna, tla živi.
Krašovke, osobito mlekarir*e, pohajajo slednji dan t*d vseh strani v Trst in iz Trsta, najčešče s težkim bremenom na glavi. To je
v resu Vi mučno opravilo. (Po leti sol nce peče, po zimi brije mra/....l Takt* neprestano trpljenje ženstva ostaja v ljudstvu tnl roda do roda ter silno sialni u pij iva na telesne in duševne moči. K temu pa mnogo pripomorejo še druge neugodne krajevne razmere na Krasu. Oj kako prijetno, a tudi v zdravstvenem oziru jako ugtnlno bi bilo kraškim ralekari-cam, atvo bi se odpočile v poletni hudi vročini ob cesti v hladni, blagodejni lipovi sent*: ! V daljavi vsaj vsake j»ol ure naj bi se posadilo po ti ve lipi in sicer ]»oleg ceste
ako malce —
j •	traj bo t »d rova sprevod z godbo in pevci v
razmotrivamo ta interesantni »tema« o »raz- J	.	. - .
..„	...	bazoviško cerkev, kjer bo sv. maša z za-
licnih menenjili«.
, , .	,	p j-	hvalno pesmiio. O poludne bo skupen obed
•letini n. pr. menijo, da je »ivlinost«	\	1	1
„	.... . , .	v gostilni »pn Grgu«, popoludne pa ljudska
črneja, neg" najernej; klerikalec; drugi me- j &	r	,	,
.. ..	.-,	... i - - j, veselica s petjem in plesom. Na slavnosti
nno, da je v tajnih zveza i z liberalci in celo	, , , ,	, ,	T -
....	..........j in veselici bo sodelovalo pevsko drustv >» l^tpa«
vzdrževana od istih : tretji obsojajo narodni j	1
______________^^^^^^^____I iz Bazovice.
Iz Barkovelj smo naprošeni, tla naznanimo, tla romarji v Barba n odidejo letos dne 14. t. m. meti 7. in 9. uro zjutraj in ne kakor navadno zvečer. Odpeljejo se na lastnih
ali pota v primernem zavetju, da bi se tudi po zimi trudna |K>tovalka lehko odpočila. To delti bi se izvrševalo malo po malo. V desetih letih bi rastle slovenske lipe ob cestah in
M ladijah. — Toliko na znanje on: m, ki se
mislijo udeležiti tega romanja.
Plaeevaleem osebne dohodnine. Od
poteh po vsem Krasu. V senci bila bi na pravljena primerna počivališča, kakoršna vidimo tudi po nekaterih drugih deželah. Počivališče sestoji iz nizke zidine, nanjo se odloži težko breme; in dolge lesene klopi, nanjo sede potov alka.
In kdo bi to prekoristno delo izvršil ? Otvoreno-srčno izpovedano: jaz mislim, tla naš slavoslavni sežanski cestni odbor. Za nobeno tlelo in požrtvovan je bi ne dobil dotični
c. k. davčne administracije smo prejeli : V smislu § 217 zakona 25. oktobra 1896 drž. zakona se javno naznanja, da je en izvadek leto 1901. izdanih plačilnih nalogov za osebno dohodnino glede davkoplačevalcev za cenilni okraj št. 1. Trst-inesto in za cenilni okraj št. 3. Trst okolica od dne 20. avgusta tlo 2.
t »d bor v bogato odplačo toliko srčne zahvale	septembra 1901 v sobi št. 124 na tukajšnji
in blagodarnosti, nego za napravo takih pre-	davčni administraciji o uradnih urah od 9.
potrebnih, senčnih počivališč. Stokrat tudi od	; redp. tlo 2. pop. davkoplačevalcem osebne
[>otujt>čih tujcev. Naši potomci kazali bi s	dohodnine rečenih cenilnih okrajev na upo-
ponosom na f *li imenitno napravo svojih pred-	£?'e<l i^ožen.
nikov ter je slavoslovili. i	C- k- davčna administracija.
Izgovor, da lipa slabo vspeva na kršnem	I rst, dne 6. avgusta 1901.
Krasu, je sovršeno prazen. Te dni sem bil v	Denarji SO izginili! Gospa Antonija
Gabrovici pri Komnu in tam sem videl pred
cerkvijo tri debele, le}H> vzraščene lipe. št. 26, je naznanila policiji, tla jej je iz pre-
Girotto, soproga trgovca muzikalij na Corsu
Kraška zemlja je kakor navlašč za lipo.
Sprožii sem lepo misel iu željo, samo da ne ostane le suha beseda, ampak se oživotvori. Do prihodnje pomladi je dovolj časa v to premišljevanje. To bo za ves Kras lep napredek ! V to ime j>omozi nam i Bog !
J. V.
dala izginil omot, v katerem je bilo 58 K. Okradena sumi, da jej je cigan Aleksander Grull ukradel denar, ki je bil prinesel tja neke gosli v popravo. Policija je Grulla iz-praševala, a ni mogla ničesar pogoditi, ker so bile v trgovini istočasno tudi druge osebe.
Nasledki nevarne i^re. Včeraj zjutraj «o privedli v tukajšnjo bolnišnico 9 letnega
dečka. Josipa Radosa iz ViŠnjana, kateri se je z neko dinamitno patrono močno poškodoval. Nabijal je namreč tako dolgo s kamnom po patroni, da je ista razpočila, ranila dečka na desnem očesu, po obrazu, prsih iu rokah ter mu odnesla dva prsta na levi roki.
Tatvina v gostilni. P red si noči po noči sta Viktor Conte in Artur Zigoi iz Trsta pokradla v gostilni P. Trimecurja v ulici Molin a vento št. 22, nekaj perila v vrednosti 6 K. Na cesti pa so ju srečali redarji in ju spravili v zapor.
Deželno sodišče. Ivan Peloza iz Velih Mnn se je bil spri dne 25. maja t. 1. s svojo materjo in jo močno pretepel tako, tla jej je prizadjal več rau. Včeraj zjutraj je priznal pred sodniki svoj čin in g"a ohžaloval, in ker mu je tudi mati odpustila, obsodil ga je sodni dvor samo na jednomesečno ječo.
Italijanski podanik, 41-letni Alojzij Pa-sconi, obsojen je bil radi nenravnega čina, storjenega na škodo 11-letne Neže Bisiak iz Pirana, na jednomesečno ječo. Državni pravnik je uloži I proti tej razsodbi u tok.
21 letni klesar Jurij Crevat se je hotel ženiti pri hčeri Jakoba Skrebi t v sv. Luciji pri Piranu, čemur pa je slednji odločno nasprotoval. Dne 30. junija je prišel Krevat pijan v Skrebotovo hišo, kjer je začel prepir z gospodarjem. Prepir je slednjič končal s tem, da je Skrebot zagnal Krevatu v glavo neko železo, katero ga je tako težko ranilo, da je moral Krevat ostati kakih 20 dni v postelji. Kadi tega čina je deželno sodišče obsodilo Skrebota na 6 tedenski zapor in na povrnitev stroškov poškodovanemu.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 10. avgusta ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Giulia štev. 10 B, konji, kočije, konjske oprave in pohištvo; v ulici Broletto št. 244, hišna oprava; Kjadin štev. 794, hišna oprava; v ulici Foscolo štev. 21, glasovir; v ulici Kossetti štev. 15 B, hišna oprava ; v ulici Risorla 1 B, hišna oprava : v ulici Miramar št. 1, hišna oprava.
Vremenski vcstnlk Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 21.9 ob 2. uri popoln ine 30.0 C°. — Tlakom«! ob 7. uri zjutraj 702.2. — Danes plima ob 7.26 pretlp. in ob 5.55 pop.; oseka ob 0.27 predpoiudne m oo —.22 popoludne.
Pomembna slavnost. Prihodnjo nedeljo, to je pojutranjem, bo obhajalo naše »Delavsko podporno društvo 19.obletnico bla-goslovljenja svoje zastave. Ta slavno-it je za vse nas Slovane naj po m en Ij i vej.ša, ker je to edina prilika v letu za nas, da se smemo pokazati z narodno trobojuieo na ulici !
Ta praznik ni praznik samo za ude bratskega »Delavskega podpornega društva«, ampak je to — naroden praznik vseh tržaških Slovanov, o čemer pričajo že tisoči in tisoči udeležencev vsako leto na zjutranji slavnosti.
Zadnja leta smo opazili, da se je udeležba na obhodu v cerkev in nazaj, ki se vrši ob 8. uri zjutraj, tako pomnožila, da sr> bile vse ulice natlačene z: udeležuiki ! Gotovi, da bo pojutršnjim udeležba še mnogoštevil-neja od prejšnjih let, prosimo, naj se ude-ležniki o odhodu v cerkev u vrb te po štiri in štiri in po osem o povračanju v društvene prostore.
Na popoludanski veselici, ki začne ob 5. uri, bo uhod na velikih vratih — tam, kjer je bil uhod na slavnost »Kola«. Pričakujemo, tla se naše občinstvo v velikem številu udeleži te lepe veselice ter takti dokaže, da ve ceniti zasluge, ki jih ima naše »Del. potlp. društvo« za naše delavstvo in za našo narodno stvar.
»Posojilno in konsunino društvo na Opčiuahc odpre jutri svojo društveno mesnico in se priporoča vsem domačinom. Isto-tako priporoča tudi svojo gostilno.
Na slavnosti pevskega društva »Kolo« so darovali oziroma preplačali vstopnino iu so bili po pomoti izpuščeni še sledeči gg. : Čevna Anton 1 K, Zadnik Tomaž in gospa po 80 stoti nk.
Gospoda darovalci naj oproste to pomoto, ki se je bila dogodila vsled prevelikega tlela pri blagajni na dan slavnosti.
Vesti iz ostale Primorske.
X Stavka v Nab rezini in sv K rižu. Iz Nabrežiue nam pišejo včerajšnjega dne:
V	torek je bil ob 10. «»r i predpohidoe avni shod, na kaierem razpravljali o razmerah v nabrežinski okrajni l>olniski blagajni. Povdarjala se je zanemarjenost v iztirjevanju doneskov od delodajalce v, kateri da so dose-daj dolžni blagajni nad 50<»0 kron. Shod je sklenil, da se da odboru okrajne bolniške blagajne nezaupnico, ter da se zahteva od vlade, naj v kratkem razpiše nove volitve za ta odbor. Pritoževali so se, da delavci niso redno prejemali jnslpore od bolniške blagajne, kar je dalo povod, da se je začela obračati veča fiozornost na razmere v Isjlniški blagajni. Shod se je zaključil z viharnimi »Živio !«-klici.
Ob 3. uri popoludne se je pričelo j»o* gaiauje med delavci karnenolomov in delo-dajalci, ki pa, žal. ni dovelo do n i k a-kega rezu Itata.
V	sredo ob dveh jw»j>oludne je bilo že drugo pogajanje med klesarji Jin delodajalc , kjer je posredoval voditelj sežanskega okrajnega glavarstva, g. Kebek.
Delavci so z veliko napetostjo pričakovali izid tega pogajanja, a tudi to je bilo brezv-pešno. Stavka nadaljuje.
Hr'barja, da naj l>o objektiven tudi nasproti Nemcem. Ta izjava da je napravila naj n e-po voljnej i ti tis na navzoče in na ljubljansko prebivalstvo. V dvojnem pogledu 00 bile te izjave neumestne in netaktne. Nemci v Ljubljani sestavljajo minimalen del prebi valstva, a vendar je morda ni v vsej Avstriji inaujšine, do katere bi imele mestna, deželna in državna uprava toli nežne obzirnot^i, kakor ravno do razvajenih ljubljanskih Nemcev. Tu je bil poziv na objektivnost vsaj neumesten. Tem mučneje pa je deloval ti poziv iz druzega vzroka. K d a j j e še kak vladni zastopnik smatral za potrebno, <1 a bi se zavzel za slovenske manjšine v Trstu, Celja, Mariboru, G r a <1 c u itd. ?! Oesa bi se imel grof Schaffgotseh nadejati, ako bi se drznil do dotičnih zastopov govoriti slične besede, kakor jih je govoril v Ljub-
Ni pa podcenjevati sovražnika, ki ga ima ta velikanska masa delavcev proti sebi ; 15 milijard frankov, t. j. mogočen in trden zlat zid, ki lahko za lep čas zajezi reko Mi-sisipi.
Cilji, katere sta si postavila oba sedaj ločena, a vendar vedno bratska legijona delavcev, so jasno določeni. Permanentni kor gasilcev v veliki armadi pensvlvanskih rudarjev zahteva, da bi se delavni čas skrčil od 1 '2 na 8 ur. Družbe delavcev jekla pa zahtevajo, naj se zveza tovarnarjev jekla zaveže, da bo sprejemala samo tiste delavce, ki so upisani v uniji delavcev. Do kedaj bo trajala kriza ? S kakimi nasledki ? S kakimi žrtvami ? To so vprašanja, ki se usiljujejo vsakomur, kdor prem šljuje to velikansko borbo med delavstvom in kapitalom.
Fakt je, da prvi dan stavke, ki se ;e pričela proti koncu prošlega meseca, vsled
tem
Ijani ? Ta dogodek pa treba i z k o r i- [ ukaza predsednika Schiferja — ni bila od-ščatiod slovenske strani. Slovenci prta niti jedna tovarna različnih jeklenih iz-bodo v onih mestih, kjer nimajo nobenega zastopstva, ali pa, kjer jih — kakor v Trstu — večina in vlada prezirati, opominjali vladne zastopnike na njih dolžnost, da se ozirajo
<1. s.
X Kako nas Italijani varajo! Krčmar sem. Moja krčma je dobro znana. Ob enem imam tudi tobakarno za razprodajo tobaka na drobno. O tem je seveda jm>-trebno, da imam tudi žveplenke na razprodajo. Nekega dne so mi žveplenke pošle 111 naročil sem mu, naj mi v Trstu kupi nekoliko žveplenk, ali veleval sem mu, naj zahteva le one družite sv. Cirila in Metoda. Tako je že moja stara rodoljubna navada. Hlapec mi je res prinesel ovoje z napisom »Ž gice sv. Cirila i Metoda za Istru«, v zavoj ih pa so bile škatljice neke italijanske tovarne. Kaj pravite h temu ? Ali ni to navadna sleparija ? To je kričeč izgled, kako nas Italijani peharijo na vse strani.
X ( > d sv. Štefana nad A v č a m i, okraj Kanal. Marsikje po deželi, posebno po naših hribih na levem in desnem bregu Soče, se ljudje često prav jrj nepotrebnem pravdajo radi ene ali druge stvari le po krivdi nekaterih županov. Županstva često ne opravljajo točno svoje službe in ne izvajajo ukazov, dobljenih od c. kr. okrajnega glavarstva. Evo vara tak slučaj od sv. Štefana nad Avčami. Neki občinski starešina občine Kalske si je dal sezidati hišo ravno tam. ne da bi ga bil župan opozoril na okrožnico c. k. okrajnega glavarstva v Gorici od dne 12. novembra 181*1. št. 21540, tičočo se stavbenih stvari. In sicer na točko L, ki veleva, da stranke, ki namerjajo kaj zidati, ne smejo pričeti z no«»euim delom — in če gre tudi le za inal zid — ako ni izkušen zidarski mojster navzoč ob pričetKU dela. Točka druga veleva zopet, da je poslopje sez-dati natančno po predloženem načrtu ter v zakoniti daljavi od siisednje hiše ali zemljišča. Točka tretja odreja, da županstva ne smejo dovoliti strankam, ki hočejo zidati nova poslopja, začetka z delom, dokler niso z mejaši popolnoma sj>orazumljeni, da se na ta način stranke izognejo nej»otr*»bnim prepirom in eventuvel-nim pravdam. Točka 4. veleva, da je zidanje točno nadzirati vsaj jm> dvakrat *ia teden po izskušenem stavljenem mojstru, in slednjič, da je poslopje. Čim je dozidano, dati točno pregledati, da li je varno za stanovanje. Kajti slučajev je, ko so se pripetile velike nesreče, ko se je poslopje razsulo in so bili stanovalci v nevarnosti za svoje življenje. To pa zato, ker so zidali ali kaki zidarski učenci, ali pa tudi stari zidarji, ki pa niaO dovolj sposobni v svojem rokodelstvu.
Vprašam torej : je-li g. kalski župan ofMtzoril dotičnega starešino in zgraditelja novega poslopja na vse tu navedene točke? Saj moram misliti, da tudi v uradu slavne županije v Kalu leži gori navedena okrožnica c. kr. okrajnega glavarstva v G.»rici ! Menda ga ni opozoril, ker sicer ne bi se bil meja* V. S. tako silno zoperstavljal tej zgra<lbi ter potrosil toliko denarja za rekurz. Ker pa *e je med tem zidanje dovršilo, ne da bi se bila nasprotnika poprej s|>orazuraela lepim potem, in ker je torej župan sodil in razsodil, se je tu uresničilo prorokovanje : Gor e nam, ko Im» kmet kmeta so« lil !
Vesti iz Kranjske-
* Odmevi z instalacije župana Hribarja. Tudi »Information« se bavi z neumestnim apelom vladnega zastopnika, grofa Sohatfiotscha, povodom instalacije župana
delkov. Ameriški delavci so podali s činom sijajen dokaz vojaške discipline.
Na povelje Schatferja je včeraj zopet vseh 275 delavcev »National Stiel Com-tudi na interese Slovencev, ter jih bodo o po- panve v Newcastle zapustilo delo. Računi se, zarjali na izg'ed grofa Scli8lfgoiseha.	da bo proti koncu tega tedna več nego 100.000
* O b č i n s k e volitve v Kamniku rudarjev stavkalo. Na včerajšnji voltvi za II. razred je zmagala;	Vsled Schatferjevega opomina, naj bodo
narodno-napredna stranka.	členi zveze pripravljeni, da stopijo dne 10.
t. m. o polunoči v stavko, je neka tovarna, v kateri je prej delalo 400—500 delavcev in ki se je morala vsled stavke zapreti, zopet Tožbe. >Mir« /.opet toži, da se tudi zupričela delo s 100 delavci, ki ne pripadajo na Koroškem množe samomori bolj in bolj. delavski zvezi. Tova»na se nadeja, da bo In često si končujejo življenje ljudje, ki niso mogla v kratkem spopolniti število de-zmešaui, niti ne žive v stiski in bedi. Radi lavcev.
vsake malenkosti že delajo ljudje ta grozen	pisateljica potepuhka. Redko energijo
/ločin in si jemljejo življenje - ta največi ^ poka7a,a an^ležka pisateljica Ada Sparov.
Saj sveti t: ja*na datitoa, Svetli in (»greva nje žar; Naj ona ti bodi vodnica Na poti življenja vsikdar! Ta zvezdica sveta je vera Obseva nam dušo, srce, Oj blagor mu, kdor se ozira Na hičico zvezdice te. Varuj se prijatljev goljfivih Ki hvaiijo greh in sladnost, Ne slušaj glasov zapeljivih, Po grehu je kes in britkost. Le Čednosti dušo odpiraj A krepkost v srcu imej ! Na prave duhovne se oziraj V delih posnemaj le nje! Do brata trpečega ztniraj Sočutje v srcu imej !
Saj mravljica tudi se trudi In znaša in skriva zaklad ; Častiti, nikar se ne mudi Zakladov nabirat si mlad. Će časne si zbiraš zaklade In duh si v rnanost pojiš, Spolnč ti se sladke te nade Ki v mlademu jih srcu gojiš. Vest čista v življenji da srečo A srcu tolažbo in mir, Po smrti plačilo pa večno Pri Bogu, ki sreče je vir. Bog živi častite nam svate In naše slovanske vse brate!
Vesti iz Koroške.
od Boga — kakot
da
dar, prejet muha.
Nadalje toži »Mir«, da bo narodni izdajice povodom godu nemškega boga \Vuotana zažigali kresove na vrhovih naših planin. Izdajica je pač povsod jednak : ko le more, pljuva v lastno skledo.
Razne vesti.
Stavkovci v Pensilvaniji. — Teodor Schaffer, predsednik zveze delavcev železa in jekla, je podal javnosti važno tajnost glede kolosalne borbe, ki se vodi sedaj med zvezo delavcev, katere vodi on s spretnostjo in pogumom velikega generala, ter med metal ur gičnira »trustom« (zveza tovarn), ki razpo
Namenila je, da spiše roman o uličnem svetu, ki se shaja in klatari v bedi od danes do jutri. V ta namen je sama zašla v ta ulični svet. Oblekla se je v cunje in živela skupno s temi ljudmi tako, kakor so živeli oni. Vsako delo je vzela v roke, bilo lahko, bilo težko, bilo nizko! Koje preživela tako nekoliko mesecev ter nabrala gradivo za svoj novi roman, povrnila se je zopet v svoj prejšnji svet ter zapustila pouličnjake, med katerimi si je bila pridobita mnogo simpatij. Roman bo skoro dovršen, pa ga angležka inteligencija pričakuje z veliko napetostjo.
Kako se širijo tuberkule! Oni, ki so poklicani v to, da varujejo ljudi pred prenašanjem tuberkul, naj bi obrnili svojo pozor-
Brzojavna poročila.
Odlikovanje \ sodili stroki.
DUNAJ (J. (B) »\Vr. Ztg.« objavlja: Njeg. Vel. cesar je podelil sodnemu tajniku deželnega sodišča v Trstu, Alojziju Qua-rantotto, naslov in značaj dežel nosod nega svetnika, oprosti vsi g od taks.
Vojna v južni ltfriki.
DURBAN 8. (B.) »Reuterjeva« pisarna javlja : Lord Kitchener je izdal proklamacijo, ki napoveduje jako stroge odredbe. Sodijo, da bo ista v Durbanu jako povoljno vsprejeta, ker siuatiajo take odredbe povsem potrebnimi za dokončanje vojne.
LONDON 9. (B.) Depeša lorda Kitche-nerja iz Pretorije javlja : Poveljnik Divilliers in dva poljska kometa so se udali v Varm-badu. Devilliers je bil drugi poveljnik četam, ki so stale pod poveljstvom Ba-verja.
Dogodki v Kitaj 11.
laga z milijardo dolarjev kapitala, katerega	t,eJ*tvu' ki m,,re ran^° !>r'P»m«61 v
(trusta) je duša in vodilna m,* drugi mo-	Ponašanje bactlov. It» to so: prt,61 po go-
derni velikan, J. Pierpont Morgan.	stilnah* VeC>ina gostilničarjev daje prti« dvem,
rn ■ . .	. .• „ x: -	i	trem, štirim gostom zaporedoma, ne da bi j:h
lajnost je pravi v:r moči, ki je navda-	*	6	1	.	.
• i t3 i u* •	..	i	onral ampak lih le nekoliko zmoči in stavi
jala Scbanerja z gotovostjo, da zmagi v pre-	"tF,<"»	j
. . t i* li * i .	• i • ,	pod prešo. Ze ta način sam je zopern in ne-
drzni borb!. Pred dvema letoma — je dejal	« '	J 1
c ,	j - j	. •	i i	dostojen, a za prenašanje tuberkulov najpri-
Schatter — združila se je tajna zveza delav-	^	'	J
. . ....	... e , •• i i	merneji in naiprikladueji. Bog ve, koliko bo-
eev zeleza in jekla z ameriško iedeiactjodela,	J	J1	.
,	ti-	i -u j i	lezni se razš'ria na ta način !
in tako je ta poslednja v vseh onih delavni-	J
ski general
cah, v katerih ni imela s prva svojih členov, tajno organizirala delavce.
Kaj je sledilo temu ? Da sedaj, ko se je srečno dovršilo organizatorično delo, federacija dela vse svoje člene v tovarnah železa izroča zvezi delavcev železa in jekla.
In tako so si sneli sedaj delavci jekla krinko, pojavivši se v podvojenem številu in moči, nc da bi družbe poznale bitetvo te re
Radi 40 nvč. zgnfail glavo. »Obzoru« javljajo iz nove Gradiške: V neki krčmi v Cerniku se vsake nedelje shajajo delavci pila rne in kartajo vse noči. Dne 4. t. m. sta kartala Zid Muller. sin trguVca, in delavec Orlov id. Muller je zgubil 40 nvč. ; a ker jih ni hotel dati Orloviću, tnu je le-ta zasolil klofuto, rekši : »Sedaj udari ti mene, ako nočeš, da udaiim zopet jaz tebe !« Muller pa je hitel v kuhinjo, kjer je našel mal žepni nož,
TJENCIN 8. (B.) Francoz Ki
Vovrou je danes odpotoval od tu.
v
Strajk v Ameriki.
NE\V-YOR -S. (B.) Nadškof iz Iielanda je imel na katoliškem shodu v Hartfortu govor, v katerem je izvajal, da ni res, da bi on imel naruen posredovati pri predsedniku Mac Kinlev in vodilnih finančnih ljudeh v štrajku delavcev jekla.
„Edinost"
znanih taba-v Rojanu in
se prodaja razven že v karnah tudi J. Kramar Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zra-I ven prodajalnice Sinolars.)
organizacije.	. ...
. ... j • • j	s katerim ie — povrnivsi se — udaril Orlo-
V krizi, kt se je pojavila sedaj, je de-	.
, . ....... . . , . -	viča po vratu iu mu presekal vratno žilo.
lavec trden >n discipliniran ; je vojak, kt se	r 1
. . .	. .	ij Vsled silnega odtoka krvi je ranjeni umrl v
Isiri zakonitim orožjem in pod vod-	J	.....
., ^	malo minutah. Zida-morilca so prijeli še isto
stvom spretnih strategov.	«
^ . . . . , .	i - • x- noč ter ga izročili okr. sodišču.
\ tej gigantski i>orbi	se obračajo oci &
, i	vi c	Hvaležnost Živali. Nemški iisti pripove-
vseh ni I. Pierponta Morgana, Naj»oleona fi-	i»«(»ihwi *	. .
, t m .	. dujejo sledečo dogodbico: Neka strasburska
nanc. Njegov »sindakat (zveza) premoga je v J J	^	_ ...
dama je našla na strehi svoje hiše neko resni nevarnosti.	J	,	' .
--li	i» i	• štorkljo, ki je imela ranjeno perutnico. Gospa
l etstotisoc delavcev v ren-*v!vamji je	J	J	.	i-i
....	. . , ,	... , . je vzela štorkljo k sebi in jej je z veliko po-
pripravljenih opustiti delo, povzročiti torej >	J	a	,
trpežljivostjo ozdravila rano. Štorklja je bila
zapretje rudnikov antracita (vrst premoga) in zaustaviti delo vseh tovarn, katerih eksistenca je odvisna od mehauične gonilne moči, ter dati zapreti na ti način stotine in stotine kovaču ic.
D vesto tisoč mož, delavcev v velikih tovarnah železa, ki So združene v milijardar-skem sindakatu, je direktno udeleženih na stavki, ki se je pričela te dni v vseh tovarnah jekla.
Armada 805 tisoč členov ameriške federacije deia se je zavezala nastopiti stavko, tla pomore delavcem jekla. — Vsega skupaj je pripravljenih jeden milijon in 550 tisoč delavcev, da se postavijo v boj proti združenim kapitalom, katerih duša je Morgan in. čegar deli so trusti: jek'a, cina, mehaničnih mostov in premoga.
dami za ta čin tako hvaležna, da se ni ho tela ločiti od nje. Povsod, kamor je šla gospa, spremljala jo je verno hvaležna štorklja, na cesti, po stopnicah, na stanovanju, vedno je korakala s svojima dolgima krakoma poleg nje. Zastonj je skušala dama, da bi hvaležno tico spustila zopet na svobodo. Ko jo je izpustila iz okna, pa je prišla zopet pri vratih nazaj.
Z nove mase Jakoba r kina rja. Na
obedu je duhovna mati, gospa Pirjevec, nastopno nazdravila novomašniku : Nastopil, častiti, življenja Na trudno, težavno si pot! Ne straši se truda trpljenja! Ne boj se nevarnosti, zmot!
elikanska rastava pohištva in 5 tapeearij. Izvenred.no ugodne J U U U cene. U %C U |
VILJEM DALLA T0RRE
v Trstu, trg Giovanni 5. I Palača Diana.) ■ Moje pohištvo donese srečo. ■
Prva in največja tornriia pohištva vseh vrst
—•t T R S T

ISfStSffiffitStSt
Aleksander Levi linzil
Sf
1
Sf Sf
m
m
^
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
■ Piazza Rosario št. 2
I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-HCH-
Velik izbor tapeearij. zrcal in slik. Izvršuje narocbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
iLDSTKO V1HJ CEHI ZASTONJ IB FH AN KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.

t
Podpisani naznanjam v svoj«-m m svoje družine imenu, <<a j«? naša nep< zaIma hči, ozin ina net-tra
Josipina Ccvičar
danes oli X. uri zjutraj j>o daljši I h dežni in previđena w sv. za le ram«* i i ti za umirajo«'? mirno v Goepodu zaspala.
P..trreb zem-k.h « strni kov nepozabne p«> kojti:<*e b«» jutri dne !•». r. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v uiiei Keniota w. 1.
V Trstu, *,». a N glista 14.H>1.
Ivan Levičar.
Zaloga šivalnih strojev i
za fl«ini;ii*<i ra'-o ri 1 i obrtnike od <»<► +
i. ion nsprei.
5 'etno jamstvo.
Velika zaloga koles
v novili :«li vže rabljenih i/, prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah.
£ Bogat izbor pripadkov in pneu-matik.
Sprejemajo se vse poprave ka-
Velik izbor vseli pripadkov spadajo-	^ čili k šivalnim stroj* m.
Pošiljatve na deželo po povzetjn.	* ,	, , -
.. ,	, .	...	'T kor tudi laki rama na ogni u in
Mehanična delavni**« za {»opravljanje	^	joj
Jakob Kosmerlj
-■TBSTi-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
TRGOVI N A
jest v I n in kolonijalnciru blaga, delikatesni konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tu<li naročbe za razpošiljanje.
-tr«t|ev vseli vrit.
niklovanja.
Dr. Edvard Slauik
je odprl svojo
odvetniško pisarno
v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstropje, (telefon št. 870.)
„ ,	I ob delavnikih od 8 zjutraj do 4 pop.
Uradnr ure: ( nedeIjah „ 8 „ „ I2 „
Meseca avgusta je pisarna ob nedeljah zaprta.
RUDOLF ROTTL Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2.


Operater kurjih očes,
(K a 1 i s tv diplomo-
van specijalist (oordani, ima !*voj amhulatori j Via Stadion 3. L ti je odj>rt od $ predp. do K. pop ob nedeljah in praznikih do 4. mip. Izvr-uje odstranitev kurjih oče* in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikekorsnih lolevin Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona. Da < ioni u 2 kroni.	'
Konrad Jacopich m^V't™
}S«m Barri«ra priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najiinej~eea olja. najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cer ah Razpošilja naročeno blajro tudi na deželo na del»elo in drobno. Ceniki franko.
* es. kr. priv. civilni. vojaški in uradniški krojač M Pov«*raj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 'J'2 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izliorno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vat reza vsakemu naiočilu in po modi.
nplai/nira /a popravUjmj* vsakovrstnih s L/GlClV IIIL/CI ;ev- motoriev na plin in brizgal
strojev. motorjev na plin in brizgalnie vseli vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Tr>tu. ulica Bclvedere št. i*.
Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
s«> zeleno varstveno znamko »nuna« 1 2 malil ali <» velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
2 lončka ."» kron >U stot franko, razpošilja proti predplačilu:
hhb A. Thierry-ja lekarna .?Pri angelju varhu" msom
v Pregradi. Ko roteč Slatina (Rohitseli-Sa-.erbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leliarnar C. Hradv. Fleischmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Toro k in I »r. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbaeh.
Na drobno se vdobiva povsod.
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
OPĆINA
= Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. z^z: Valikanski vrt in veranda. — Krasen razgled
Izvrstna kuhinja	jj Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran.
KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
I Telefon štv. 657. J
OD nedeliah tn prazaifciii ? Itm vremenu vozne zveze od restavracije ..Central Pilsen" na Općino.
Najzmernejie cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„Jtova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Torrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O 'O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
Julij Redersen +
; izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst.
(Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortoped ični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna— nični pasovi, elastični pasovi in nogovice. suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno <1 i ha nje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov z: kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija iu nepremočljivih snovij.
Kemeljni v vel'kem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice.
Cene zmerne.
Viktor IMEiklavez
v Trstu Via Fonderin št. 10.
Razsežno jamsto

Skladišče vina
ulica Aequedotto št 23. Prodaja vina v so<iih in buteljkah. I-ine padine In dezertne vina na <le elo in drobno franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
Zaloga dalmatinskih vin
trgovec z jedilnim Ma^oitt ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4
Priporoča c>vojo zalogo je?»tviii kolonijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najtiuejega. — Najfinefe testenine. p<» jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-
Prodaja vina „Ai Maestri" ročem. tudi ..a deželo Ua debelo i«
drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča ;-e pri najsolidnejšem delu in , Z zmernimi cenam:.
iz last-n i h
kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam, gg. krčmarjem in hotelirjem. .Simeon P*v-linovič v Trstu, Via Chiozza 11.
v uliei Valdirivo st. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pri- . pravljene. Pivo I vrste po 21) nvč. liter. >~a debelo po zelo ugodnih cenah.
Pioil/nli najl^lj^ga -ir-tema. jako eleganten. DIOlRvIJ lahko tekoč in iako solidne konstrukcije, ki je bil kupljen za GN) kron. se proda za relativno jaku nizko ("no. Natanjčneje podatke daje pikama dra. Kvbara.
Meblirano sobo
v slovenski ali nemški družini. i»če takoj
neki jrospod. Ponudil v pisarno ura. hvbara.
Nova čevljarnica ž
.Alla Corsifl tiiulia," ;
Kran Benčiča v Trstu, ; uliea Giulia -t. :>. Wlika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za iiio^ke, ženske in otroke. Blago kukor: podplati, usnje in pripadki so iz najlioljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Kojansko posojilno in koiisunino društvo v Ifoja lili (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano
„Društveno krčmo"
v kojej se toči:
najboljše domače črno vino po ."»2 novč. I. vrste istrsko _ _ „ 40 „ kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih iu buteljkah.
Gorke in mrzle jedi.
Lep senčnat vrt. OIO Krogljišče.
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
t Trstn. via della Pieta st. 2">. izvršuje Iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od naj na vadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega.
Specijaliteta, za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba sc izvrši točno iu po ugodnih cenah.
Važno oznanilo!
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da «6 VTNA iz VI^A, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE In BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi salogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrol* »voda za kemično analizovanje, ovlasčenega od c. kr. lvitrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določho je izdalo visoko c. kr. notranje mini-4ter;«tvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t restio nevarnost ljudstvo.
K« dor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, dn »e v njem ne nahaja drugih snovij, nego \h je vino čisto in naravno, da se sme Z mirno vestjt 1-j ri bolnikom in konvalescentom, ker aualizacijsid inv.^i -,Hvlja pod svoje varstvo samo ona vina, Id *•) čis!« iu imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« *tn--ti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novd.
Vino iz KaMelov pri Splitu n 34 Fmo vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... n 38 w
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^
m
Ludovili Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vije (Ferlaeli) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive pndke vseh zistemo In kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške z fiibre, risanice, lovske kratke puške in dvo
cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsoliduejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j 5 e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč.
^ Restaurant ^ SILBEEEGG
Via Ghega št. 9 A.
■■ najugodnejša gostilna wm
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 novč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L. Y), gf Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
----
Hranilne TlosfC sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo p«> 41/-0/«), ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjice po ti °/o na vknjižbe po ollt°j0
Uradllje vsaki dan od U. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
hran. vlog leta 1900, Kron 1,263.563 PGštuo-trau, račun štv. 837.315.
Pozor!
Častim si na/.najati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobanschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
Se g ivori Slovenski!