Poglavje o etimologiji - oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju besed - v treh slovenskih slovnicah (1715, 1755, 1758) The Section on "Etymology" (Inflectional and Derivational o o fS • Kozma Ahačič ^ m HH Prispevek obravnava poglavje o oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju ^ besed (etimologiji) v treh predelavah Bohoričeve slovnice: Hipolitovi iz leta 1715, rokopisni iz leta 1755 in celovški iz leta 1758 . Analiza kaže, da pri vseh N treh predelavah ne gre za malenkostne popravke, ampak da prinašajo izpuščeni in dodani deli v teh slovnicah zanimiv vpogled v tedanjo slovničarsko ^ misel . Med dodanimi deli je še posebej opazno Hipolitovo poglavje o nepra- Z vilnih glagolih, od drugih sprememb pa poglavje o tvorjenih lastnih imenih ^ v vseh treh slovnicah ter nedoslednosti pri prevajanju besedila iz latinščine v q nemščino v celovški slovnici iz leta 1758 . Morphology) in Three Slovenian Grammars (1715, 1755, 1758) O This article examines the section on inflectional and derivational morphology ^ ("etymology") in three reworkings of Adam Bohorič's grammar: the version by ^ Hippolytus Rudolphowertensis from 1715, the manuscript version from 1755, ^ and the Klagenfurt version from 1758 . The analysis shows that the changes in W all three reworkings are not only significant, but the omissions and additions h^ in these grammars offer an interesting insight into grammarians' thought at that time . Among the added parts, especially noticeable is Hippolytus' section on irregular verbs and, among other changes, the section on derived proper nouns in all three grammars and inconsistencies in translating the text from Latin into German in the Klagenfurt version of 1758. 0 Uvod Članek kot tretji1 v vrsti analitičnih predstavitev treh priredb Bohoričeve slovnice iz let 1715, 1755 in 1758 predstavlja poglavje o etimologiji - oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju besed - v treh slovenskih slovnicah . Najprej v Hipolitovi priredbi Bohoričeve slovnice iz leta 1715 (HG 1715): ta se naslanja neposredno na Bohoričevo slovnico, prinaša kar nekaj avtorskih dodatkov, mnoga mesta pa so izpuščena z mislijo na nove uporabnike slovnice . Nato v rokopisni slovnici iz leta 1755 (G 1755), pri kateri gre za močno skrajšan prepis Hipolitove slovnice, ki je prav tako narejen na precej visoki ravni . In nazadnje v celovški slovnici iz leta 1758 (G 1758), ki prinaša mestoma precej nekritičen nemški prevod Hipolitove priredbe . Gl . tudi Ahačič 2009 in Ahačič 2009a . E Z Pokazati želimo, da vse tri slovnice prinašajo toliko novosti, da pri obravnavi zgodovine slovenskega slovničarstva nanje ne moremo gledati kot na nepomembne priredbe takrat že stoletje in pol stare Bohoričeve slovnice .2 O S L 0 V z 1 Z A P I S K I 1 Ui • 9 2 1 (Pre)ureditev snovi v Hipolitovi izdaji slovnice iz leta 1715 (HG 1715) 1.1 V celotni slovnici je HG 1715 vzpostavil sistem številčno urejenih poglavij, ki pri Bohoriču niso do te mere hierarhično razvrščeni - Bohorič namreč po Me-lanchthonu številči samo razdelke v skladnji . Poglavja je kot že Bohorič razdelil v tri knjige, ki obsegajo pravopis, etimologijo ter skladnjo. Ker gre za opazen poseg v besedilo in ker sta tej ureditvi sledila tudi G 1755 in G 1758, jo natančneje predstavljamo v spodnji razpredelnici . V prvem stolpcu je naveden naslov poglavja, s katerim se pri Bohoriču3 začne besedilo, ki ustreza Hipolitovemu besedilu (večkrat vsebuje namreč Hipolitovo poglavje več Bohoričevih), sledi navedba strani, naslov poglavja pri Hipolitu (samo prvi naslov, če so vmes še neoštevilčeni) in navedba strani pri Hipolitu. Knjige (= poglavja) o skladnji v pregled ne zajemamo, saj je tu Hipolit povsem naslonjen na Bohoričevo (= Melanchthonovo) razdelitev poglavij, le da naslove poglavij za razliko od Bohoriča številči ter v zadnje poglavje vključi razdelka o metaplazmu in prozodiji, ki sta pri Bohoriču samostojni poglavji . (Pod-) poglavja, ki pri Hipolitu niso oštevilčena, navajamo v lomljenih oklepajih (( )), naslove, ki pri Bohoriču niso mišljeni kot naslovi poglavij ali grafično niso prikazani kot naslovi, pa navajamo v oglatih oklepajih ([ ]) . Naslov poglavja pri Bohoriču Stran v BH 1584 Naslov poglavja pri Hipolitu Stran v HG 1715 DE ORTHOGRAPHIA 1 LIBER PRIMUS: De Orhographia Latino Slavonica 1 Tabella quarta: Orthographia latinoCarniolana 25 Caput I: De Literis Slavonicae Linguae 1 / Caput II: De Pronunciatone ex usu Literarum 2 Divisio elementorum 28 Caput III: De Divifione Elementorum 5 De numeris per literas notandis 29 (De Numeris per Literas notandis) 5 De apicibus quibufdam /. . ./ 30 Caput IV: De apicibus quibufdam 6 Poglavja o etimologiji iz obravnavanih treh slovnic do sedaj niso doživela natančnejše analize - izjema je kratka Toporišičeva analiza G 1758 (Toporišič 2003 [1988]: 331-342) . Tudi sicer se o teh treh slovnicah ni veliko analitično pisalo - še največ so v zadnjih desetletjih prispevali Anton Slodnjak (1971: 126-128), Martina Orožen (2003: 282-390), Josef Hahn (1971: 140-143) in Jože Toporišič (1984: 161-162; 1987: 324; deloma tudi 1989: 241-242) . Da ne bi po nepotrebnem izgubljali prostora, posameznih kategorij Bohoričeve slovnice, ki so obširno razloženi v njeni analizi (Ahačič 2007: 117-213), v prispevku podrobneje ne razlagam Bralec naj za natančnejšo orientacijo uporablja omenjeno delo Sequuntur quaedam 32 Caput V: Sequuntur quaedam 8 • obfervationes obfervationes O De Combinatione Literarum 10 Caput VI: De Combinatione Lite- 10 o 2 rarum yn DE ETYMOLOGIA 40 LIBER II: 11 1 De Nomine De nomine ejufque Accidentibus NN Accidentia De motione Adiectivorum 40 Caput I: De motione et Compara- m Comparatio 41 tione HH De genere 43 Caput II: De genere, Numero, Figu- 15 Figura 44 ra et Cafu < Casus 44 Declinatio 44 De articulo 44 Caput III: De Declinatione Articuli 16 NN [Paradigma Mafculini Generis] 46 Caput VI: De Declinatione 20 Z Subftantivorum > Exempla 47 (Exempla) 21 O Paradigma generis foeminini 54 Caput V: Paradigma Generis Foe- 31 HJ minini Nomina generis Foeminini 55 (Nomina Foeminini Generis) 33 A Paradigma generis Neutri 60 Caput VI: Paradigma Generis Neutri 40 O Nomina generis Neutri 61 (Nomina Generis Neutri) 41 Paradigma nominis adiectivi 63 Caput VII: Paradigma Nominis HH Adjectivi N Paradigma comparativi 64 (Paradigma Comparativi) 48 H De specie 67 Caput VIII: De Specie 50 [Ad Denominativa etiam perti- 69 Caput IX: De Numeralibus 54 nent Numeralia / . . ./] 54 Cardinalia 69 (Cardinalia) 58 Ordinalia 72 (Ordinalia) Multiplicata numeralia 73 Caput X: De multiplicatis Nume- 60 ralibus Ponderalia 74 (Ponderatio) 61 Distributiva 74 (Distributiva) 61 Adverbialia 75 (Adverbialia) 61 Temporis 75 (Temporis) 62 Numeralia in rius 76 (Numeralia in rius) 63 Verbalia 76 (Verbialia) 64 De anomalis 76 Caput XI: De anomalis 64 De compositorum declinatione 78 (De compositorum declinatione) 66 Pronomen 79 LIBER III: 67 De pronomine [Ego] 79 Caput I: De pronominibus, Ego, 67 [Tu] 79 tu, ille [Sui] 80 [Ille] 80 [Quis] 83 Caput II: De relativo, qui, quae, 73 Z [Qui] 85 quod I [Meus] 86 Caput III: De Pronom. meus, tuus, 76 K [Tuus] 87 fuus O [Suus] 90 S [Nofler] 90 Caput IV: De Pronom Nofter, 82 [Vefler] 91 Vefter, Unus [en] 92 O De verbo 94 LIBER IV: De verbo 87 V [Verbo accidunt /.../] 94 Caput I: De Accidentibus Verbi 89 z Species 97 Caput II: [De] Speciebus Verbi 90 I De formatione temporum in ver- 98 Caput III: De Formatione Tempo- 91 bis: Canones rum in Verbis: Canones Z Coniugatio verbi Subltantivi, 102 Caput IV: Coniugatio verbi 96 A Sum Subftantivi, Sum P Exemplum primi ordinis verbo- 108 Caput V: Exemplum primi Ordinis 103 rum / . . . / Verborum / . . . / S Verba primi ordinis 114 Caput VI: Verba Primi ordinis 111 K Exemplum verbi passivi primi 116 Caput VII: Exemplum Verbi 114 ordinis PaHivi, primi ordinis De verbis imperfonalibus 121 (De verbis impersonalibus) 121 1 m Exemplum secundi ordinis ver- 123 Caput VIII: Exemplum Secundi 122 • 0 borum Ordinis verborum Verba secundi ordinis 128 Caput IX: Verba Secundi Ordinis 129 9 • Exemplum verbi passivi fecundi 135 Caput X: Exemplum Verbi PaHivi, 138 1 1 2 ordinis fecundi ordinis [Verbum Imperfonale / . . . /] 140 (Verbum Imperfonale /. . ./) 144 Exemplum tertii ordinis verbo- 141 Caput XI: Exemplum tertij ordinis 146 rum Verborum Verba tertii ordinis 147 Caput: XII: Verba Tertij ordinis 152 De verbis passivis tertii ordinis 152 Caput XIII: Der Verbis PalTivis 157 Tertii Ordinis Exemplum verbi imperfonalis 152 (Exemplum Verbi Imperfonalis) 158 De participiis 153 (De participijs) 159 / / Caput XIV: De Verbis Anomalis 160 De adverbiis 154 LIBER V: 162 De Adverbijs, praepofitionibus, Conjunctionibus & Inteqectionibus Caput I: De Adverbijs De praepositionibus 158 Caput II: De Praepofitionibus 167 De Praepofitionibus / . . . / cum 162 Caput III: De Praepofitionibus / . . . / 173 Ablativo / . . . / cum Ablativo / . . ./ De Praepofitionibus, quae apud 163 Caput IV: De Praepofitionibus, 174 latinos, vel Accufativum, vel quae apud latinos, vel Accufativum, Ablat . exigunt vel Ablat . exigunt De coniunctione 164 Caput V: De Conjunctione 175 De interiectionibus 166 (De interiectionibus) 176 Iz gornje razpredelnice je razvidno, da je Hipolit naredil strukturo slovnice bolj pregledno in s tem uporabniku olajšal iskanje posameznih vsebin. Vendar pa ^ je pri tem naredil nekaj napak, saj je združeval tudi poglavja, ki ne sodijo sku- § paj glede na izhodiščni naslov (npr . I/3, II/10, II/11, IV/7, IV/10, IV/13, V/5) . ^ Še posebej opazno je, da pod poglavjem o množilnih števnikih (multiplicata; II/10) našteje še »števnike teže«, delilne, prislovne in časovne števnike, štev- ^ nike na -rius in izglagolska imena, pod poglavjem o trpnih glagolih tretje vrste ^ pa obravnava (poleg neosebnih glagolov) tudi vse deležnike (IV/13) . S takšnim ^ načinom številčenja je tudi nekoliko zabrisal osnovna poglavja Bohoričeve slovnice, ki jih Bohorič navaja v glavi vsake strani - npr . poglavje de specie ^ (vrsta) obsega pri Bohoriču tudi števnike in izglagolska imena, torej Hipolitova poglavja II/9 in II/10 . ^ Bohorič uporablja nemške ustreznice (z eno izjemo) le v poglavju o imenu, pa še to ne sistematično in ne povsod . Za natančni pregled gl . Ahačič (2007: 164) . 1.2 Hipolit je dosledneje od Bohoriča4 latinskim in slovenskim primerom dodajal tudi nemške . Tako je v nemščino prevedel večino primerov ter večino paradigem . Neprevedeni primeri se pojavljajo precej naključno - predvsem na razlagalnih mestih, kjer nemški pomen besede niti ni pomemben (npr . gerliza (HG 1715: 15), delu (15), dobru (15), ta velik (15), bleduji (33), zheluft (33), mijh (33), kad (33) itd. , ponekod pri števnikih (59-60)), pri nekaterih besedah, kjer bi imel lahko težave s prevodom (npr. bojl, vezh, cilu, mozhnu, viffoku, pre pri opisnem stopnjevanju (50)), bolj sistematično pa izpušča nemške prevode pri dvojini (npr. ona - illi duo (71), one - illae duae (71), ona - illa duo (72), pri paradigmah glagolskih časov ^ (98, 104-105, 108-111, 115-119, 123-128, 139-143, 146-151)), pri razdelkih ^ o očetnih in svojilnih imenih ter pomanjševalnicah (51-53), pri pravilih o tvorbi glagolskih oblik (91-96), pri deležnikih (159), prislovih (163-167), ponekod pri « predlogih (168-174) in veznikih (175-176) . Včasih je pri dvojini preveden samo ^ imenovalnik, ostali skloni pa ne (katera - qui duo - welche zwey ipd . za vse spole (73-74), moja - mei duo - meine zwey ipd . za vse spole (77), fvoja - fui duo -feine zwey ipd . za vse spole (81-82), nafha - noftri duo - unfere zwey ipd . za vse spole in osebe (82-84)), prav tako ne prevaja paradigem, ki se ponavljajo (npr. quis - kateri (75-76)) 2 Etimologija (= poglavje o pregibanju besed v oblikoslovnem in besedotvornem smislu) v Hipolitovi izdaji slovnice (HG 1715) 2.1 Dodatki k besedilu BH 1584 V knjigi (= poglavju) o etimologiji najdemo več izvirnih Hipolitovih dodatkov k Bohoričevemu besedilu (BH 1584) . E Z I K O S L 0 V z 1 Z A P I S K I 1 Ui 9 2 2.1.1 V razdelku o pregibanju po spolu (HG 1715: 12; BH 1584: 40-41) je Hipolit temeljito preoblikoval in dopolnil Bohoričevo besedilo BH 1584: 40-41 HG 1715: 12 O pregibanju samostalnikov po spolu . Pre-gibajo se z dvema končajema, pri čemer se [imena] ženskega spola vedno končujejo na -a, npr. Kojn, equus, Rofs, Kojnka, equa, Röffin/Feldin, Lev, Leo, Lew, Levinja, Leaena, Lewin. 5 Samostalniki - zlasti moškega spola - se pri Slovencih in Kranjcih končujejo na vse črke abecede razen na q in y, toda samostalniki ženskega spola spola se najpogosteje končujejo na a in st, samostalniki srednjega spola pa precej pogosto na u in e, kakor bodo jasneje pokazale spodnje paradigme . 6 Hipolitova sprememba besedila je glede na BH 1584 razvojno korak naprej in kaže na samostojno analizo gradiva . S tem je Hipolit povečal možnost uvrščanja samostalnikov v paradigme na podlagi njihove imenovalniške oblike . 2.1.2 Podobno vlogo ima tudi opomba, ki jo je Hipolit dodal sklanjatvi samostalnikov ženskega spola (HG 1715: 33; BH 1584: 55): Imena ženskega spola, ki se končujejo na /t, npr. bleduft, zheluft itd . imajo da-jalnik in ločilnik enak rodilniku, ki se končuje na /ti, tožilnik in zvalnik pa enak imenovalniku, ki se končuje na uft ali o/t. Enako velja za vsa imena ženskega spola, ki se končajo v rodilniku na i, npr . mi/h, kad itd . 7 Poleg tega je s tem pojasnilom Hipolit nadomestil Bohoričevo opombo o sklanjanju besede muzh v Preizkusu etimologije (BH 1584: 174) .8 Ne drži torej opomba, da je Hipolit s tem, ko je izpustil Bohoričev Preizkus etimologije, povzročil, da je iz slovnice izginil sklanjatveni vzorec za 2 . žensko sklanjatev (Toporišič 2003: 333) . Da ima uporabnik na voljo vse potrebne podatke, ki so potrebni za njeno tvorbo, je razvidno iz naslednje razpredelnice . »De motione fubftantivorum . Moventur etiam fubftantiva, per duas terminationes, vbi foe-minina femper in a exeunt, ut: Kojn, equus, Rofs, Kojnka, equa, Röffin/Feldin, Lev, Leo, Lew, Levinja, Leaena, Lewin.« »Subftantiva maxime mafculina apud slavos et carniolos definunt in omnes literas Alpha-beti, folis, q, et y, exceptis, foeminina tamen perfaepe in A, ft, et neutra frequentius in, u, et e, exeunt, prout inferius fubjecta paradigmata clarius monftrabunt .« »Nomina foeminina exeuntia in ft, ut bleduft, zheluft etc . habent Dativum et Ablativum fimilem Genitivo in fti, uti et Accufat . et Vocat . fimilem Nominativo exeunti in uft, vel oft, fimiliter omnia Foeminina exeuntia in I, in Genitivo ut mifh, kad, etc .« Preizkus etimologije je dodatek poglavju o etimologiji, ki prinaša oblikoslovno in besedotvorno analizo očenaša (BH 1584: 167-175) . Kot smo opozorili že pri obravnavi Bohoričeve slovnice (Ahačič 2007: 129-130), se tudi brez omenjene opombe sklanjatev izide (s pomočjo podatkov v slovarčkih), tako da že Bohorič v resnici ni izpustil nobene paradigme 6 8 Osnovno pravilo Sklanjatev glede na dodano opombo ta mati te matere ti materi to mater o mati od te matere bleduft bledufti (končnica na podlagi pravila ali slovarčka) bledufti (dajalnik je enak rodilniku) bleduft (tožilnik je enak imenovalniku) o bleduft (zvalnik je enak imenovalniku) od te bledufti (ločilnik je enak rodilniku) mifh mifhi (pravilo/slovarček) mifhi (daj . = rod .) mifh (tož . = im.) o mifh (zv . = im.) od te mifhi (loč = rod ) o o fS • m HH < NN Z > O hJ ^ o NN N H Tudi za Hipolitov opis sklanjatev tako lahko rečemo kakor za Bohoričevega, da zajema vse paradigme - le z nekoliko drugačno razvrstitvijo, kot je v navadi v današnji teoriji . 2.1.3 Uvodnim razdelkom pri imenu je Hipolit dodal odstavek o številu (numerus), ki je pri Bohoriču manjkal (HG 1715: 15; BH 1584: 43), kar je bilo še posebej opazno zato, ker slovenščina poleg ednine in množine rabi tudi dvojino . 9 Hipolit je to pomanjkljivost odpravil z naslednjim pojasnilom: »Števila so pri Slovencih kakor pri Grkih tri, in sicer ednina, dvojina ter množina, kakor bo jasneje razvidno iz spodnjih sklanjatev.«10 2.1.4 Pri sklanjatvi samostalnikov moškega in ženskega spola je Hipolit prepisal Bohoričevo opombo, da končnice sledijo končnicam člena . Da to za rod. dv. ne drži, pa je opazil pri opombah k sklanjatvi samostalnikov srednjega spola . Bohoričevo opombo (BH 1584: 60) je zato dopolnil takole (HG 1715: 41 - dopolnitev je podčrtana): »Tudi tu, kakor pri moškem in ženskem spolu, skloni sledijo končnicam člena razen v rodilniku dvojine . « 2.1.5 Za razumevanje so zelo dobrodošli novi primeri, dodani poglavju o sklanjatvi zloženih imen (HG 1715: 66; BH 1584: 78) . Ti primeri potrjujejo interpretacijo nekoliko nejasnega Bohoričevega pravila, kot smo jo prikazali v Ahačič (2007: 136): vsa tuja imena so nesklonljiva, razen če jih sklanjamo . Skupaj z dodanimi primeri (v navedku so podčrtana) se pravilo pri Hipolitu tako glasi (HG 1715: 66): »Tuja imena, to je vsa, ki niso slovenska, so nesklonljiva, npr. Abraham, Ifaac, Scipio, Cicero, razen če se jim dodaja končnica glede na člen določenega spola, npr. tiga Abrahama, Ifaaca, Scipiona, Cicerona.«11 Sama razlaga je bila očitno težje razumljiva tudi Hipolitu, zato je dodal primere za lažje razumevanje . Bohorič se je dvojine zavedal, le na tem mestu je na poglavje o številu enostavno pozabil (prim. Ahačič 2007: 125-126) . »Numerus apud slavos, quemadmodum apud graecos, eft triplex, videlicet: Singularis, dualis, et pluralis ut inferius ex declinationibus clarius patebit .« »Peregrina, hoc eft, quaecunque, non funt Slavonica, funt indeclinabilia, ut: Abraham, Ifaac, Scipio, Cicero, nifi illis affingatur terminatio, juxta articulum fui Generis: ut tiga Abrahama, Ifaaca, Scipiona, Cicerona, etc .« 9 E Z I K O S L O V z 2.1.6 Najdaljši Hipolitov dodatek je poglavje o nepravilnih glagolih (de verbis anomalis) . Dodatek je zanimiv z več vidikov, najbolj pa z vidika metajezika . Gre namreč za edino poglavje v knjigi, ki je z izjemo naslova v nemškem (ne latinskem) jeziku . Vzrok za vključitev poglavja o nepravilnih glagolih v slovnico težko natančno določimo HG 1715: 160-161 sedanjik jem grem pridem preteklik sim jedel sim fhal sim prifhal Verba anomalia (nepravilni glagoli) prihodnjik bom jedel bom fhal/pojdem bom prishel velelnik jej idi/pojdi pridi nedoločnik jefti iti priti N A P I S K I 1 20 9 2 Hipolit poglavje uvede z naslednjimi (nemškimi) besedami (HG 1715: 160): »Najdemo tudi nekatere glagole, ki se morajo, ker odstopajo od običajne spregatve, spregati takole . «12 Temu sledi paradigma sedanjega, preteklega in prihodnjega časa glagolov jem, grem in pridem, oblike za velelnik in nedoločnik teh glagolov in opomba (HG 1715: 162): »Optativni in konjunktivni naklon bomo tukaj izpustili, saj smo o njima že prej dovolj povedali . «13 Dejstvo je, da je bilo takšno poglavje v tedanjih latinskih slovnicah nekaj običajnega . Vendar pa je izbor primerov jem, grem in pridem glede na tedanje slovnice povsem samostojen . Najpogosteje rabljeni Alvares (1694: 97-106) prinaša na primer klasični nabor tovrstnih latinskih primerov: possum (morem, lahko), fero (nosim), volo (hočem), nolo (nočem), malo (raje hočem), edo (jem), comedo (pojem) ter fio (postanem) Poleg tega lahko v to skupino štejemo tudi sum (sem), ki v naši izdaji Alvara stoji izven te skupine kot verbum substantivum (Alvares 1694, 36-40), vendar v drugih izdajah ne (npr . Alvares 1596: 94-95), prav tako so v ljubljanskem Alvaru zunaj te skupine eo (grem) in nekateri drugi glagoli (Alvares 1694: 92-97), v nekaterih drugih izdajah pa ne (npr. Alvares 1596: 105-110) . Omenjeni nabor primerov najdemo tudi v drugih latinskih slovnicah, ki so bile v rabi v tem času Tudi v nemških slovnicah bi težko našli motivacijo za izbor primerov pri Hipolitu. Med glagoli, ki jih najdemo v HG 1715, se v njih največkrat omenja gehen, če sploh imajo poglavje o nepravilnih glagolih (npr. Ölinger 1574: 145) . Še najlažje si razložimo Hipolitov izbor primerov takole: s prevajanjem latinskih nepravilnih glagolov je prišel do dveh slovenskih glagolov, ki bi bila lahko nepravilna tudi v slovenščini (jem - lat edo ter grem - lat eo), pridem pa je dodal zaradi preteklika in nedoločnika, ki se pokriva z grem, in nasploh zaradi podobnosti z glagolom grem v nesedanjiških časih 12 »Man findet etliche Verba, welche / weilen fie von dem Ordinari Conjugation abweichen / müffen alfo conjugiert werden .« Dodatek v prevodu okrepil avtor prispevka . 13 »Modus optativus, und conjunctivus werden allda aufgelaffen / weilen von beyden fchon vorhero genugfamb ift gemeldt worden .« Kot nepravilne je lahko Hipolit (za razliko od Bohoriča) te glagole razpoznal iz naslednjih vzrokov: • Jem se pri Hipolitu glede na Bohoričeve sheme res ne sprega pravilno, saj Hipolit navaja za 3. os . ed. sed. obliko jej, tako pri grem kot pri jem pa bi lahko kot nepravilni šteli obliki za 2 . in 3. os . mn . sed . (jeftä, greftä, jedo, gredo vendar tudi z varianto grejo, ki bi bila po Bohoriču pravilna) . Bohorič sicer šteje ta glagola kot pravilna glagola na -em, pri čemer si mora uporabnik slovnice obliko za (nepravilni) deležnik preteklega časa na -l in obliko za nedoločnik seveda zapomniti . • Tudi pridem se v sedanjiku sprega glede na Bohoričeve spregatve pravilno . V Preizkusu etimologije Bohorič (BH 1584: 169) celo izrecno zapiše, da gre za (pravilni) glagol »druge vrste«, torej glagol na -em. Kot nepravilna bi lahko štel Hipolit deležnik preteklega časa na -l (prifhel) in nedoločnik (priti), kar pa je pri Bohoriču stvar slovarja, saj si moramo obliki zapomniti, in ne spregatve V prid nepravilnosti glagola grem govori tudi Hipolitova opomba k paradigmi prihodnjega časa tega glagola (HG 1715: 161): »Poleg tega lahko opazimo, da glagol grem (ich gehe) namesto običajnega prihodnjika rabi glagol pojdem (ich werde gehen), torej pojdem, pojdefh, pojde; dv . pojdeva, pojdeta, pojdeta; mn. poj-demo, pojdete, pojdejo. «14 Novi pa niso samo primeri . Med oblikami za velelnik Hipolit navaja tudi obliko za velelnik za 1. os . ed . , ki je Bohorič (in po njem tudi Hipolit v spregatvah) nima: jei jeft, idi/pojdi jeft,pridi jeft (tudi v nemščini: effe ich, gehe ich, komme ich). Poleg tega rabi velelnik pojva itd (namesto pojdiva itd ) Hipolitovo poglavje o nepravilnih glagolih se nam torej ne kaže kot neutemeljeno, ampak kot ena večjih novosti te slovnice . Je pa to poglavje očitno povsem izvirno in zato tudi nekoliko okorno . Še posebej opazne so nedoslednosti pri zapisovanju primerov glede na preostalo Bohoričevo besedilo, npr . nedosledno pisanje del . na -l: prifhal, prishel, prijhla, prishli ter neujemanje z zapisi v slovarčku (ki so narejeni po Bohoriču): o o 2 • m HH < NN Z > O hJ ^ o NN N H Slovarčki Poglavje De verbis anomalis Jem, Jefti, Jedil Jem, Jefti, jedel Grem, jiti, fhal Grem, Iti, fhal Pridem, priti, prifhel Pridem, Priti, Prifhal/prishel 14 »Anbey ift zu mercken / daß das Verbum Grem, ich gehe / anftatt deß ordinarij Futuri gar offt brauchet / das Verbum Pojdem, ich werde gehen / alfo pojdem, pojdefh, pojde . Dual . pojdeva, pojdeta, pojdeta . Plur. pojdemo, pojdete, pojdejo .« E Z Poleg tega ima Bohorič (BH 1584: 33; in po njem Hipolit v prvi knjigi -HG 1715: 9): jidi, jejfti, jej, v novem poglavju (HG 1715: 161-162) pa beremo: N idi, jefti, jei . I ^ 2.1.7 Nekaj dodatkov najdemo tudi v poglavju o predlogu. Razlagi vezave pred-O logov per (apud) in super (adversus) je Hipolit glede na Bohoriča (BH 1584: S 158-159) dodal še podatek o primerih v množini, s čimer je postalo besedilo L bistveno bolj uporabno za bralca . Pri predlogu per (HG 1715: 168) ima tako po 0 Bohoriču razlago: »[Primeri s per] se vežejo z dajalnikom, npr. per Ozhetu /. . ./, v per materi. « Vendar doda: »V množini pa [se vežejo] z rodilnikom, npr . per ozhe- tih, per materih itd. «15 Pri predlogu super pa ima (HG 1715: 169) po Bohoriču: »Veže se z dajalnikom, vendar se pogosteje rabi zapostavljen, npr . ozhetu Super / . . . /, Materi super / . . . /, Bogu super / . . . / . Za seboj ima lahko tudi tožilnik, npr . super Z Ozheta, super mater / . . . / . « Nato pa doda: »Enako v množini: če je predlog super A zapostavljen imenu, se veže z dajalnikom, npr . ozhetom super, materam super p itd . Če pa je predpostavljen, se veže s tožilnikom, npr . super ozhete, super matere 1 itd.«16 S Bohoričevi razlagi (BH 1584: 163) pri vezavi predloga v v množini: »Dajal- K niki množine spremenijo zadnji zlog v ih, npr. v'telefih /. . ./«, je Hipolit dodal še pri- 1 mer za mestnik, ki ga je Bohorič spregledal (HG 1715: 174; dodani del je podčrtan): 5 »Dajalniki množine spremenijo zadnji zlog v ih ali ah, npr . v'telefih /. . . /, v'zerkvah 2 /.. ./.«17 0 Pri latinskem predlogu secundum 'po, glede na' (BH 1584: 161; HG 1715: • 172) je Hipolit prevodu s slovenskim predlogom sa dodal še prevod s slovenskim — predlogom po in razlago njegove vezave: »[Predlog secundum] pomeni tudi po, npr . /. . ./po tvoji vejfti in se tedaj veže z dajalnikom. «18 Pri predlogu zhres/zhes je Bohorič zagrešil napako, saj je razložil vezavo zhes morje kot vezavo z rodilnikom (BH 1584: 162) . Hipolit je to napako opazil, zato je primer v ednini spremenil: predlog zhes, ki se veže s tožilnikom, je zamenjal s predlogom v'prejk, ki se veže z rodilnikom, kot ima v razlagi Bohorič, v »Conftruuntur cum Dativo, ut: per Ozhetu, apud patrem, bey dem Vatter / per materi, apud matrem, bey der Mutter / in plurali tamen cum Genitivo ut per ozhetih, per materih etc . « »Conftruitur cum Dativo, fed frequentius per anaftrophen, ut, ozhetu Super, adverfum patrem Materi super, adverfum matrem: Bogu super, adverfum Deum Poteft etiam Accufativum habere poft fe, ut: super Ozheta, super mater, adverfus patrem, & adverfus matrem. Similiter in plurali fi praepofitio: super; poftponitur Nomini cum, Dativo conftruitur: ut ozhetom super, materam super, etc Si praeponitur cum Accufativo conftruitur, ut: Super ozhete, fuper matere, etc . .« »Dativi pluralis, mutant, ultimam fyllabam in, jh vel ah, ut, v'telefih, in corporibus, v'zerkvah, in templis .« »Significat etiam po, ut fecundum tuam confcientiam, nach deinen Gewiffen, po tvoji vejfti, et tunc regit dativum .« 15 17 množini pa je vezavo predloga zhes razložil s pravim sklonom (tožilnikom) . Kljub temu deluje celotno besedilo nekoliko nenavadno: »Zhres ali zhes, npr . v'prejk ^^^ morja, 'čez morje', se veže z rodilnikom. V množini se veže s tožilnikom, npr. ^^ /. . ./ zhes hribe. «19 ^ hH ^ m HH < 2.1.8 V poglavju o medmetu je Bohoričevemu primeru za medmet jadikovanja in jokanja (ejulatio etplanctum; BH 1584: 166) dodal še (HG 1715: 176): aube jou prejou 2.2 Izpuščena mesta glede na besedilo BH 1584 Poleg več manjših izpustov posameznih primerov in posameznih nepomembnih besed v razlagi (HG 1715: 11 (2x), 12, 13 (4x), 21, 46, 54 (2x), 80, 163, 165, 175) najdemo tudi nekaj vsebinsko pomembnejših izpuščenih mest: ^ • V opombi k oblikam primernikov in presežnikov (HG 1715: 15) je izpustil ^ Bohoričevo (BH 1715: 15) pripombo: »Nekateri primernike in presežnike pregibajo, vendar to ni običajno . «20 Ta in nekateri drugi primeri kažejo, da se > je Hipolit izogibal opisovanju nenormativne rabe . O • Izpustil je Bohoričev uvod v poglavje o sklanjatvi (Declinatio; BH 1584, 44): j »Zaimek hic, haec, hoc - leta, leta, letu bo nakazoval sklanjatev. Sklon na- ^ mreč večinoma sledi končnici tega zaimka . Zato sledi poglavje o členu . «21 q Glede na nadaljnje besedilo Hipolit s tem izpustom (HG 1715: 16) izpusti predvsem opažanje o ustrezanju končnic člena in končnic posameznih sklanjatev. • V poglavju o členu je Hipolit (HG 1715: 17) izpustil Bohoričev (BH 1584: ^ 44-45) povsem nepotreben in slabo razumljiv »literarni« dodatek o nerabi ^ člena • V poglavju o sklanjatvi člena je izpustil tri manj potrebne opombe (BH 1584: 45; HG 1715: 17-18) . • V poglavju o zaimku je unus izpustil (HG 1715: 87; BH 1584: 93-94) paradigmo zaimka eni, ena, enu (obdržal pa povsem identično paradigmo en, ena, enu) 2.3 Druge spremembe glede na besedilo BH 1584 Hipolit je v HG 1715 glede na Bohoričevo besedilo naredil nekaj popravkov, zagrešilo pa se mu je nekaj novih napak 19 »TRANS, über / zhres, vel zhes, ut: v'prejk morja trans mare, cum Genitivo, in plurali jungitur Accufativo ut trans montes, über die Berg / zhes hribe .« 20 »Movent quidam comparativos et fuperlativos in nominativo, fed inufitate .« 21 »Pronomen hic, haec, hoc, leta, leta, letu Declinationem indicabit . Nam cafus fequitur, ut Plurimum terminationem, huius pronominis . Quare de articulo seqvitur.« Kozma Ahačič, Poglavje o etimologiji - oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju besed ... 2.3.1 Popravki so naslednji: • v poglavju o spolu (HG 1715: 15;BH 1584: 43) sledi pravilu »Ženskega spola so namreč tiste besede, ki se v imenovalniku končujejo na -a, v množini pa na -e« pri Bohoriču neustrezen primer mati matere (im . ed . nima končnice -a), Hipolit pa ga je nadomestil z ustreznejšim primerom gerliza gerlize; • v poglavju o pregibanju števnikov (HG 1715: 56; BH 1584: 71) je namesto Bohoričevih latinskih primerov unus, una, unum dal slovenske eden, edna, ednu; < • Bohoričev (BH 1584: 84) im. ed. ž . katere je Hipolit (HG 1715: 73) popravil Z v pravilnega katera; 1 • pri Bohoriču manjka števnik dvanajfti (BH 1584: 72), Hipolit ga je dodal (HG 1715: 59); • pri Bohoriču manjka slovenski primer (BH 1584: 77), ki ga je Hipolit dodal: ^ jetre (HG 1715: 65); P • mi ifmo (BH 1584: 103) > mi fmo (HG 1715: 97) . K 2.3.2 Napake so naslednje: • Hipolit (HG 1715: 66) je napačno razumel Bohoričevo (BH 1584: 78) opombo množinskih samostalnikih . Bohoričevo pojasnilo »V tem so med narečji [dialecti] razlike« je namreč prepisal kot »V tem so si dialektiki [dialectici] neenotni« • Hipolit (HG 1715: 80-81) je dvakrat prepisal paradigmo povratnega zaimka fvoj, in sicer so dvakrat prepisane oblike od mesta, kjer bi moral stati daj . mn - na tem mestu začne spet od daj ed Zanimivo je, da je potem različno prepisal iste oblike: JVojih - fvojh, JVoi - fvoji itd . • reslozhim (BH 1584: 164) > relozhim (HG 1715: 174) . 2.3.3 Posebej velja omeniti še naslednji spremembi: • vel. mn. 3. os.: bodite oni fekani (BH 1584: 118) > bodejo oni fekani (HG 1715: 117); • konjunktiv perfekta »neosebnega glagola«: kadar fe je bilu lubilu (BH 1584: 153) > kadar fe je lubilu (HG 1715: 158) [po vzoru paradigme pri glagolu fekam, vendar drugače kot pri glagolu pezhem] . 2.3.4 Poleg tega je pri primerih Hipolit naredil naslednje popravke slovenskih primerov in njihovih glasoslovnih značilnosti oziroma njihovega zapisa:22 22 Naglasov ne pišemo, vse pišemo z malo začetnico, več pojavitev iste besede na isti strani ne označujemo sodez > sodnyk (11), od teh ozhetih > od tih ozhetih (21), shelesen > fhelejfen (53), shelesom oblit > is fhelejfom obijt (53), fhkornizami obut > s'fhkornizami obut/ofhkornizan (53), s'plafhem oblezhen > s'plajfhom ob- ^ dan/oplajfhan (53), s'vufhefmi dobru obdilen > vuhat (53), v'vinu v'dan > vinu fdan/vinen (53), kir rad punte sazhejnja > puntarfki (53), kamenit > kameniten (53), pian > pyan (54), perniza > pernik (54), milliar > million (58), petdefeti > pedefeti (59), ofam gub > ofom gub (60), dveju let > dve- hh juh let (63), treh let > treih let (63), zbajer > zbajer/dvojak (63), vajla > vela (63), bolesan > bolesen (64), peifen > peifom (64), peuka > peukinja (64), vera > vjera (65), lubesan > lubesen (65, 95, 151), oroshie > oroshje23 hh (65), buquae > bukve (65), ker nepremore > nepremoshen (66), tigaiftiga > j^h tigaifta (69) [napaka], tigaiiftega > tigaiftiga (69), nje > nje/jih (70), mujga itd . > mojga itd . (77), od mojh > od mojih (78), od tvoih > od tvojih24 (79), fvoje > fvojie (81), fvojae > fvoje (81), nafhmu > nofhimu (83), kotere > katere (87), delanae > delane (93), ie > je (97), vi dvae > vi duje (105), kamer > kamar (163), nuter > noter (163), nutrekaj > notrekaj (163), vifhki > kvifhku (163), kamoj > kamaj (163), ako kej kod > ako kaj kod (164), do-nes > donas (164), tretizh > tretjizh (164), bojle > bofte [!] (164), ferzhnu > mozhnu (165), majhinuu [!] > majhenu (165), gar zheftu > ziluzheftu (167), snutraj > snotraj (171), sida [rod .] > ofydja (171), polgi > poleg (171), ^ fvet > fvejt (171), vprizho rata > v'prizho ratha (173), v'cerkov > v'zerkou (174) [toda na isti strani HG: v'Cerkvi], oli > ali (174), tamazh > tamuzh O (175), satiga > fatiga (176), tedaj > tedaja (176) . ^ HH 2.3.5 Na koncu omenimo še dodane in izpuščene primere v poglavju o tvor- ^^ jenih imenih (derivativa), ki jih ne najdemo le pri Hipolitu, ampak v vseh treh obravnavanih slovnicah (HG 1715: 51-52; G 1755: 20b-21a; G 1758: 62-64; BH 1584: 67-68) ter so zanimive tudi kot imenoslovno gradivo . To poglavje med primeri namreč prinaša oznake (plemiških) družinskih imen in poimenovanja prebivalcev . HG 1715, G 1755 in G 1758 so zato med primere vnašali spremembe, ki so prav gotovo povezane s pogostnostjo rabe določenih imen v njihovih okoljih . Iz naslednje razpredelnice so razvidni tako vsebinski kakor tudi besedotvorni dodatki in črtani primeri Pri HG 1715 bi opozorili predvsem na spremembo Bohoričevih imen na -ica v primere na -ca ter na dodane primere na -ovka (npr . Blagajo-uka), -čan (npr . Lublanzhan) in -ka (npr . Novamefzhanka), ki jih pri Bohoriču ni . Pri G 1758 pa je opazna skupina primerov na -ča, ki jih razlaga kot žensko obliko imen na -čič (Zhelouzha, Lublanzha < Zhelouzhizh, Lublanzhizh). m 23 Takšnih nihanj med i in j je še več (npr. Ieft > Jeft (146, 148) itd .), a jih nisem v celoti izpisoval; ta primer je izpisan kot tipičen . 24 Takšnih popravkov je več tudi drugod . E Z I K O S L O V z I Z A P I S K I 1 Ui • 20 9 2 Primeri pri Primeri v HG 1715 Primeri v G 1755: Primeri v G 1758: Bohoriču 20b-21a glede na 62-64 glede na 1715 HG 1715 Tershazhki Obdržal: Obdržal: Obržal: Blagajski Blagajski Blagajski/-ouk;a Lublanzhizh/-zhan/ Srinfki Lamberger/-ar/ Gallembergarfki -zhiza/-nzha [!] Slujnfki -arzhizh/-arski Lamberger/-ar Novamefzhanka Mudrufhki Auerfperger/-ar/ Auerfperger/-ar/ Karzhanka Lamberger/-ar/ -arski/-arzhizh -arzhizh -arzhizh/-arski/-ariza Wernekar/-zhizh Lublanzhizh/-zhan/ Auerfperger/-ar/ Shajrarzhizh -zhiza -arzhizh/-arski Lublanzhizh/-iza/ Novamefzhan/-ka Shajrar/-zhizh/-erjou -fhiza Wemekar/-zhizh Kamenzhizh/-Ihiza Lublanzhizh/-iza/ Dodal: Dodal: Dodal: -fhiza Gallembergarfki/ Firmianfki Grienbergar/-arski/ Kamenzhizh/-Ihiza -zhizh/-rza/-rjou Stubenbergarzhizh/ -arzhizh/-arza/-ouka/ Raubarzhizh/-ski/ -arfka/-arza -arjou -rza Lesljouka Zhelouzhizh/-zhan/ Tauffrarzhizh/-rza -zhiza/-zha [Lambergarza]25 [Blagajouka] Rafpouka Kushlanouka [Lublanzhan] [Kamenzhan] Novamefzhan/-ka Karzhanka Črtal: Črtal: Črtal: Tershazhki vse ostale primere: vse ostale primere Srinfki Auerfpergarfki/ Slujnfki -zhizh/-fka Mudrufhki [Gallembergarzhizh/ Shajrar/-erjou -fka/-za] Wernekarzhizh Raubarzhizh/-rza Tauffrarzhizh/-rza [Lambergarfki/-tza] [Raubarfki] Rafpouka Kushlanouka Kamenzhizh/-zhan/ -fhiza Karzhanka Oglati oklepaji kažejo na dodatek v besedotvornem smislu 25 Kozma Ahačič, Poglavje o etimologiji - oblikoslovnem in besedotvornem pregibanju besed ... 3 Etimologija v rokopisni varianti slovnice iz leta 1755 (G 1755) G 1755 je dosledno krajšal besedilo HG 1715, ki je bilo njegova osnovna predloga ^ (na to kažejo vsa mesta, ki se razlikujejo pri BH 1584 in HG 1715) . Primerjava med ^ HG 1715 in G 1755 je pokazala, da je G 1755 glede na HG 1715 izpustil primere na 74 mestih in razlage ali dele razlag na 86 mestih . Na več mestih je izpuščal tudi ^ nemške prevode Poleg tega je občasno spreminjal nekatere formulacije v latinskih razlagah, vendar brez vpliva na pomen Večina omenjenih posegov v besedilo ni vplivala na vsebino slovnice, nekaj posegov pa je opaznejših .26 S pojasnilom, da gre v slovenščini za isto sklanjatev kot pri že navedeni paradigmi zaimka kateri (quis) - to pojasnilo drži - je izpuščena paradigma zaimka kateri (qui) (G 1755: 28b; HG 1715: 75-76) . Poenostavljene so oznake za čase: preteklik ima tako samo oznako praeteritum (in ne več praeteritum imperfectum, perfectum, et plusquamperfectum). To je dokaj pomembna sprememba, saj postavlja na prvo mesto stanje v slovenščini za razliko od stanja v latinščini (tako je na vseh relevantnih mestih, npr. G 1755: 35b; HG 1715: 97) Zato odpadejo tudi nekatere razlage o skupnih oblikah za pretekle čase (npr razlaga HG 1715: 99) Pri paradigmah časov so črtane domala vse opombe, tudi daljše (G 1755: 35b-47b), redke opombe, ki so ostale, pa so, kolikor se da, okrajšane. Izpuščen je ves zadnji del pri trpnih oblikah glagolov na -am ter celotna opomba (G 1755: 41b; HG 1715: 120-121), poglavje o neosebnih glagolih, ki sledi (G 1755: 41b; HG 1715: 121), pa je močno okrajšano - vendar ne na račun vsebine. ^ Drugod (G 1755: 45b, 48b) so poglavja o neosebnih glagolih izpuščena Izpuščeno je tudi poglavje o deležnikih (G 1755: 48b; HG 1715; 159) . W V poglavju o nepravilnih glagolih (G 1755: 49a-50a), ki je izvirno Hipolito-vo (HG 1715: 160-162) in je imelo komentarje v nemščini, so komentarji večinoma izpuščeni, kar je ostalo, pa je prevedeno v latinščino V poglavju o prislovih je izpuščen razdelek concedendi (G 1755: 51a; HG 1715: 166), v poglavju o predlogih pa sta združena (latinska) predloga e in ex, kar spet kaže na večjo naslonjenost na slovenščino (in ne latinščino) . 4 Etimologija v celovški izdaji slovnice iz leta 1758 (G 1758) Poglavje etimologije ima že nekatere pomanjkljivosti, ki so nastale zaradi nekritičnega prevajanja slovnice v nemščine, vendar pa so te pomanjkljivosti manj očitne kot v poglavju o skladnji (prim . Ahačič 2009) . Prinaša pa tudi nekaj zanimivih novosti .27 4.1 Dodatki k Hipolitovemu besedilu Vidna je tendenca po podajanju nemških ustreznic latinskim slovničnim izrazom, vendar pa to ni dosledno izpeljano v celi slovnici Poleg tega na začetku 26 Za poglavje o tvorjenih imenih gl . zgoraj . 27 Za poglavje o tvorjenih imenih gl . zgoraj . Z knjige (= poglavja) o etimologiji najdemo dodano šolsko razlago lastnega in W občnega ime (nomenproprium, nomen appellativum; G 1758: 17): »Lastno ime N je ime [nomen], ki označuje določeno (krstno) ime ali priimek osebe, mesta, 1 vasi, gore ali reke, npr . Johannes, Clagenfurt itd . Občno ime pa je ime, ki ozna-^ čuje splošno in nedoločeno stvar, npr . Sodnyk, ein Richter. «28 Takšnim defini-O cijam se je Bohorič (glede na Melanchthona, ki jih ima) dosledno izogibal, zato S v G 1758 niso neopazne . Ker tovrstnih definicij pozneje ni, je povsem mogoče, L da so bile ambicije avtorjev slovnice sprva večje, kot sta jih lahko uresničila v 0 celotni slovnici . V poglavju o prislovu (G 1758: 176; HG 1715: 162) najdemo v samo še kratek pojasnilni dodatek, ki pravi, da je prislov del govora: »ki se dodaja drugim delom« . S primerom je dopolnil opombo, ki govori o določni in nedoločni in določni obliki pridevnika . Pravilu (G 1758: 57; HG 1715: 46) »Nekateri [pridevniki] se Z rabijo v osnovniku ali v prvi stopnji moškega spola s končnico -i . V tem primeru se A mora tudi zvalnik končati na -i« je dodal primer s pojasnilom: »npr . dober - ker se p reče v im . dobri, moramo tudi v zv . reči dobri (in ne dober) . «29 1 Močno je preurejeno poglavje o števnikih . G 1758: 67 najprej izpušča S opombo o logistični delitvi na enice in desetice (HG 1715: 55), namesto nje pa K vstavlja močno predelano in poenostavljeno razlago iz poglavja o naraščanju 1 glavnih števnikov (De propagatione numerorum Cardinalium; HG 1715: 57) . 5 Glede na Hipolitovo besedilo sta dodana števnika 14 in 15, kar se vidi tudi v za- • pisu števnika 15:pietnajft. Sledi spet Hipolitovo besedilo od števnika 10 naprej, o ki prinaša tako rekoč enako vsebino, le da je razširjena s primerjavo s stanjem • v hrvaščini . Hipolitovo poglavje o pregibanju in sklanjanju opisanih števnikov — (HG 1715: 56) je premaknjeno v opombo (Anmerckung; G 1758: 69), pred njo pa novi izvirni in precej zapleteno napisani odstavek (»Način zlaganja preostalih števil je naslednji: najprej postavimo enostavno število [= enico], nato eno od omenjenih desetic, vmes pa damo besedico inu Npr če želiš izraziti število 45 na slovenski način, reci najprej pet, kar je petica, ki sledi številu 4 [v zapisu števila 45], oziroma »enica«, nato dodaj inu, nato pa 4, ki je tu štiridesetica, in reci fhtiridefet. Tako si dobil skupaj popolno število, ki ga izgovoriš kot pet 28 »Die Arth der übrigen Zahlen beyzulegen, ift diefe: man fetztet zu erft die einfache Zahl, nachdem eine auf den vergehenden Zehnern, mit entzwifchen gefetzten Wörtlein inu: als zum Exempel, du verlangft folgende Zahl zu exprimiren auf Windifche Arth 45 . fage alsdann pet, welches der nach dem 4 . nachgefetzte fünffer 5 . ift, oder die glatte einfache Zahl, fetze alsdenn inu, nach den 4 . , welcher dahier der viertziger ift, und fage: fhtiriefet, fo haft du die vollftändige Zahl beyfammen, und außgefprochen: pe inu fhtiridefet, fünff und viertzig, was nemblichen die zwey Ziffern andeuten .« »Einige gebrauchen fich bey den männlichen Gefchlecht in dem Pofitivo, oder erften Staffel bey den Außgang in dem Nomin. deß Vocalen i. fo muß auch der Voc. auf ein i. außgehen: e. g. dober, weil fie in Nom. fagen dobri, fo muß auch in Voc. dobri, und nicht dober gefagt werden.« inu fhtiridefet 'petinštirideset', to pa tudi pomenita dve navedeni številki,«)30 ter števnike 100, 200, 1000, 10000, 100000 in 1000000 (zlepljeno s strani: HG 1715: 57-58 in okrajšano; na novo je dodan števnik 100000: ftu taushent) (G 1758: 68-69) . Razdelek o vrstnih števnikih (G 1758: 70-71) je spet zlepljen po Hipolitu (HG 1715: 58, 60, 58-59) z dodanim izvirnim uvodnim odstavkom: »Kaj je vrstilno ime (nomen ordinale), števnik, ki razporeja v vrsto, ali vrstilni števnik, tako ali tako veš . Zato si oglej samo način, kako ta vrstilna imena sklanjamo .«31 Na koncu poglavja pa manjka celoten razdelek o števniku ftu (G 1758: 71; HG 1715: 59-60) . G 1758 je v poglavju o množilnih števnikih (G 1758: 72; HG 1715: 61) napačno povezal vprašalnico kulikugub? in odgovor leenkrat tulikaju (pravilni odgovor bi bil ena guba, dvej gubej itd . ) . To se je najverjetneje zgodilo zato, ker je pri Hipolitu besedilo na tem mestu nekoliko neposrečeno grafično stavljeno . V poglavju o predlogih je en primer spremenil tako, da nima konotacije na spolnost: primer okuli srama (HG 1715: 173) je spremenil v okuli nufa. 4.2 Krajšanje Hipolitovega besedila Izpuščenih mest glede na Hipolitovo predlogo je kar nekaj, med njimi so razlage izpuščene na 36 mestih, primeri pa na 20 mestih . Velja omeniti, da so pri paradigmah glagolov opombe praviloma premeščene na konec obravnave posamezne paradigme (HG 1715 jih navaja sproti med paradigmo) . Prestavljene so naslednje opombe: Stran, kjer bi morale glede na Hipolitovo besedilo v G 1758 stati opombe Stran, kamor so opombe prestavljene 112, 113, 114 117 119, 120, 121, 122 123-125 132 134 9 o o 2 • m HH < NN Z > O hJ ^ o NN N H Poleg tega so nekatere opombe, ki se ponavljajo ali kažejo na gornje opombe, izpuščene (G 1758: 137-139) . 30 »Die Arth der übrigen Zahlen beyzulegen, ift diefe: man fetztet zu erft die einfache Zahl, nachdem eine auf den vergehenden Zehnern, mit entzwifchen gefetzten Wörtlein inu: als zum Exempel, du verlangft folgende Zahl zu exprimiren auf Windifche Arth 45 . fage alsdann pet, welches der nach dem 4 . nachgefetzte fünffer 5 . ift, oder die glatte einfache Zahl, fetze alsdenn inu, nach den 4 . , welcher dahier der viertziger ift, und fage: fhtiridefet, fo haft du die vollftändige Zahl beyfammen, und außgefprochen: pet inu fhtiridefet, fünff und viertzig, was nemblichen die zwey Ziffern andeuten .« 31 »Was ein Nomen Ordinale, eine in Ordnung abgetheilte, oder Ordnungs-Zahl feye, wird dir ohne das fchon bewuft feyn, Anjetzto mercke nur die Arth, wie diefe Nomina Ordina-lia declinirt werden .« Večinoma izpuščena mesta niso vplivala na sporočilnost slovnice, saj je šlo W za krajšanja nebistvenih mest (npr . več primerov se skrajša v enega,32 izpuščajo se N usmerjevalna33 in povzemalna34 mesta, izpušča se razlaga, ki se ponovi kje drugje35 1 v slovnici), nekaj izpuščenih mest pa si zasluži nekoliko natančnejšo omembo . 36 K O 4.2.1 Večkrat so izpuščena mesta, ki bi bila lahko težje razumljiva že samemu S prirejevalcu G 1758 . Tu lahko omenimo razlago distribucije končnic -u in -e pri L pridevnikih srednjega spola (HG 1715: 11; G 1758: 18),37 kategorijo receptacula o rerum (posode in zbirališča; HG 1715: 54; G 1758: 66),38 dve mesti, kjer je Hipolit v naredil napako, zaradi česar sta nerazumljivi oz. težje razumljivi (1. HG 1715: 66; G 1758: 77; 2. HG 1715: 72; G 1758: 84),39 ter del razlage zvez en is (mej) nafhih ter en is (mej) vafhih (lat . nostras, vestras), ki je izpuščen v takem obsegu (HG 1715: 86-87; G 1758: 97-99), da lahko brez dvoma rečemo, da razlage v celoti prirejeva-Z lec G 1758 ni dobro razumel . A Poleg tega je okrajšal povsem razumljivo, a nekoliko bolj zapleteno razlago p o sestavinah izzloženskega glagola neprepovedujem (HG 1715: 89; G 1758: 101) .4" Z ^ 32 Najopaznejša je npr. združitev e in ex pri predlogih (HG 1715: 173; G 1758: 190) . ^ 33 Npr. »kakor bodo jasneje pokazale spodnje paradigme« [»prout inferius fubjecta para-^ digmata clarius monftrabunt«] (HG 1715: 12; G 1758: 18), uvodno naštevanje kategorij 5 (HG 1715: 11; G 1758: 17; HG 1715: 162; G 1758; 176), kazalke na oddaljena mesta (»Hic, • tj . ta: kazalni zaimek, njegovo sklanjatev smo opisali zgoraj pri členu v poglavju o ime- 0 nu« [»Hic, id eft, Ta: Pronomen demonftrativum, declinatio ejus fupra in nomine in arti-9 culo, praefcripta eft«], HG 1715: 70; G 1758: 82) ipd . 1 34 Npr. povzetek na koncu 8 . razdelka v poglavju o imenu (HG 1715: 50; G 1758: 61) . 2 35 Npr. opombe o tvorbi preteklika in prihodnjika (HG 1715: 93; G 1758: 105), ki so razvidne tudi iz paradigem glagola 36 Gl . tudi zgornje opozorilo na črtanje opombe o logistični delitvi števil na enice in deseti-ce (HG 1715: 55; G 1758: 67) . 37 »Na -u [se končuje] večina, na -e pa navadno samo tisti, ki se v moškem spolu končujejo na -zh ali imajo čisto [? purus] končnico .« - »In, V. quidem plurima, at in, E, plerumque ea, quorum Mafculina in Zh, definunt, vel quae puram habent terminationem ut, ardezh /.. ./« 38 »Posode in zbirališča, npr. calamarium, pernik, Federrohr itd .« - »Receptacula rerum, ut: calamarium, pernik, Federrohr, etc « 39 1 . »In hac re variant Dialectici [namesto: dialecti] /. . ./« - »Tu se razlikujejo dialektiki [namesto: narečja] /. . ./«; 2 . »Iz on imamo izpeljanko svojilnega pomena njegov, a, u, ki pa -ker se je ne da izraziti v latinščini - zavaja zaradi podobnosti z besedo njega, ki je v rodilniku, tako da se misli, da je oblika njegoviga isto, vendar ni, saj gre za rodilnik od izpeljanke njego [pravilno: njegov] .« - »Ab, ON, Derivatum, poffeffivae fignificationis eft, njegov, a, u, quod quia latine reddi non poteft, decipit fimilitudo vocis, njega, genitivi cafus, ut njegoviga, idem effe putetur, cum tamen, fit gentivus (sic!) a njego (sic!), deriva-tivae fpeciei .« [Hipolitove napake so podčrtane .] 40 Izpustil je naslednji del Hipolitove razlage: »kar [= beseda prepovedujem] je tudi sestavljeno iz pre- ('pred') in povedujem, kar je pogostnostnik glagola povejm ('povem'); od tod torej prepovedujem, kar pomeni 'pogosto ter spet in spet povem'« - »quod etiam compofitum eft, ex, pre, quod eft, ante, et povedujem, quod eft frequentativum a povejm, ideft, indico, hinc prepovedujem quafi, frequenter et identidem dico« Obenem v tem odlomku namesto delitve glagolov na enostavne (fekam), zložene in izzloženske (neprepovedujem), uvede zgolj ločevanje enostavnih (fekam) in zloženih (nafekam, neprepovedujem) glagolov . ^ 0 2 4.2.2 Izpuščeni sta tudi dve mesti (čeprav bi jih bilo lahko več), ki se nanašata na stanje v latinščini (1. HG 1715: 64; G 1758: 75; 2 . HG 1715: 120-121; G 1758: 134),41 ter po ena omemba slovenščine in nemščine (HG 1715: 96, 169; G 1758: ^ 111, 185) .42 Enako je izpuščena navedba Donata kot vira za poglavje o zaimku ^ (HG 1715: 67; G 1758: 79) . 4.2.3 Posebej lahko omenimo še naslednja izpuščena mesta: 1 . »Besede na -anus, npr. primanus« - »In ANUS, ut: Primanus«; 2 . daljše pojasnilo glede izražanja slovenskih glagolov s se v primerjavi z latinščino (»Nihilominus /. . . / ftudiofi hujus linguae«) . »/V/ slovenščini« - »in lingua Carniolana, feu Slavica«; »Nemci pravijo« - »Germani dicunt« »Von Participiis ift alles anfänglich gemeldet worden, ift alfo nicht nöthig zu wiederhollen « CLh Izpuščene so nekatere naslonske oblike osebnih zaimkov (me, te, se; HG 1715: 67-68; G 1758: 79-80), medtem ko so nekatere druge ohranjene (npr ga, mu; G 1758: 82) Izpuščeno je celo poglavje o deležnikih (HG 1715: 159) . Namesto njega je dodano naslednje pojasnilo (G 1758: 173): »O deležnikih smo vse povedali > že na začetku poglavja [= v razdelku o tvorbi glagolskih oblik ter pri posame- O znih glagolskih paradigmah], zato tega ni treba ponavljati . «43 j Poglavje o medmetu je združeno s poglavjem o vezniku (HG 1715: 176; ^ G 1758: 193), pri čemer so izpuščene nekatere kategorije veznika (condi- q tionales, ratiocinativae, ordinis, approbativae, complectivae). Okrajšani sta razlagi kategorij adversativae (widerftrebende) in causales (eine Urfach anzeigende) . Medmeti so zaradi takšnega združevanja obravnavni kot vezniki, ^ kar je tudi za tedanje čase velika napaka . „ K 4.3 Nedoslednosti kot posledice prevajanja slovnice iz latinščine v nemščino Bohorič in po njem Hipolit sta slovnico naslonila na latinski model, ki ga je G 1758 večinoma kar dobesedno prevajal v nemščino . Na mestih, kjer se latinščina ujema z nemščino, se je taka metoda dela obnesla, kadar se nemščina ni ujemala z latinščino, pa je prišlo v tako prevedenem besedilu do neželenih nedoslednosti in nerazumljivosti . Tovrstne nedoslednosti so v okviru celotnega dela najbolj izrazite v knjigi (= poglavju) o skladnji (tam so namreč tudi največje razlike med lastnostmi latinskih in nemških primerov), vendar pa jih lahko opazimo tudi v knjigi (= poglavju) o etimologiji 4.3.1 Daleč najbolj neustrezno je ravnanje pri poglavju o predlogih. Tam so izhodiščni predlogi navedeni v nemščini, sledijo jim možni prevodi v slovenščino, Z razporeditev pa temelji na vezavi z latinskimi predlogi (ki jih v prevodu seveda W ni!) . Tako v uvodih v razdelke beremo naslednje (G 1758: 182): »Predlogi so raz-N porejeni glede na latinsko slovnico; najprej bomo obravnavali tiste, ki se v latinščini 1 vežejo s tožilnikom«,44 nato (G 1758: 189): »O predlogih, ki se pri Latincih vežejo z ločilnikom«,45 nato (G 1758: 190): »O predlogih, ki se pri Latincih glede na razli- 0 čen pomen vežejo ali s tožilnikom ali z ločilnikom . «46 Bralec mora tako slediti vrsti S nemških predlogov z različnimi vezavami, ki so prevedeni s še več slovenskimi L predlogi z različnimi vezavami . O v 4.3.2 Prevedenih je kar nekaj sklicevanj na stanje v latinščini, ki bralcu slovenske slovnice v nemščini ne povedo ničesar, če ne pozna zelo dobro izvirne slovnice, ampak ga lahko nasprotno zavajajo v povsem napačne sklepe . V poglavju o izimenskih samostalnikih (G 1758: 65) tako lahko preberemo, da se snov zaznamujoče besede, Z ki se v latinščini končujejo na -eus, v slovenščini tvorijo kot shelesen, latinske be-A sede na -atus pa kot v slovenščini is fhelejfom obijt. Latinskih primerov (ferreus in p ferratus), ki bi stvar pojasnila ni, ker sta prevedena v nemščino: eyfern, mit Eyfen 1 befchlagen . S K 4.3.3 Poglavje o vrstah glagolov se pri Hipolitu (HG 1715: 90) nanaša (zgolj) na 1 latinske glagole, zaradi česar v G 1758 (102-103) popolnoma izgubi pomen. Enako 55 so brez pomena razdelki, kot so gerundij na -do (G 1758: 106-107), supin na -tum in • gerundij na -dum (G 1758: 107) ter gerundij na -di (G 1758: 109), saj ne ustrezajo ne o stanju v nemščini ne stanju v slovenščini, latinskega izhodišča pa ne navajajo . Da se • je tega vsaj nekoliko zavedal tudi prirejevalec, kaže to, da je izpustil vmesni naslov — supina in TU (HG 1715: 95; G 1758: 109) . vendar pa je dejstvo, da svoji nalogi že 2 tu ni bil kos . 4.3.4 Gledano v celoti lahko rečemo, da prevajalec svoji nalogi ni bil kos . Prevajal je namreč tudi tisto, česar ne bi bilo treba ali česar ne bi smel Nekritično je prepisal in prevedel celo celo stran dolgo Hipolitovo napako - ponovitev dela paradigme zaimka fvoj (G 1758: [92-93]), kar kaže na zelo nekritičen odnos do besedila predloge 5 Sklep Analiza poglavja o etimologiji v treh obravnavanih slovnicah nam je pokazala naslednje značilnosti . Hipolit je v svoji priredbi poglavja o etimologiji Bohoričeve slovnice (HG 1715) na več mestih dodajal besedilo, ki dodatno razlaga posamezno 44 »Die Vorwörter werden nach Arth der Lateinern gefetzt, und wird erftens von jenen gehandlet, fo bey den Lateinern einen Accufativum regieren .« 45 »Von denen Vorwörtern, fo bey den Lateinern einen Ablativum regiren .« 46 »Von denen Vorwörtern, fo bey den Lateinern nach verfchiedener Bedeitung, bald einen Accufativum, bald einen Ablativum regiren « slovnično problematiko, dopolnjeval je mesta, ki so pri Bohoriču po Hipolitovem ^^ mnenju manjkala, pri vsem tem pa je pozorno opazoval jezikovno gradivo . Še pose- ^^^ ben poudarek si zasluži najdaljši Hipolitov dodatek - poglavje o nepravilnih glago- ^ lih (de verbis anomalis), ki je v celoti izvirno . Nekaj mest iz Bohoričeve slovnice je ^ Hipolit tudi izpustil, nekaj jih je popravil ter tudi sam zagrešil nekaj napak. Za nadaljnjo obdelavo so še posebej zanimive izpisane spremembe slovenskih primerov, ^ ki kažejo tudi na nekatere jezikovne posebnosti . Poglavje o tvorjenih lastnih imenih pa je zanimivo tako zaradi imenoslovnega gradiva kakor tudi zaradi sprememb v vseh treh slovnicah, ki kažejo na upoštevanje lastnih imen, značilnih za okolje, v katerem je posamezna slovnica nastajala Rokopisna slovnica iz leta 1755 nam prinaša močno skrajšan prepis Hipoli-tovega besedila iz leta 1715, vendar je to krajšanje narejeno tako, da ne vpliva na sporočilnost slovnice v celoti Nemški prevod Hipolitove slovnice, ki so ga leta 1758 oskrbeli jezuiti v Ce- ^ lovcu (najverjetneje dva avtorja), nam kaže nekoliko neenotno podobo . Po eni strani želi ta slovnica snov čimbolj približati povprečnemu bralcu, kar želi dosegati z nemškimi prevodi latinskih slovničnih izrazov, s šolskimi razlagami posameznih slovničnih pojmov ter z novo razporeditvijo znotraj posameznih poglavij (števniki, opombe pri glagolih) Hipolitovi predlogi na nekaj mestih tudi doda besedilo in ga na nekaterih mestih okrajša . Po drugi strani pa kvaliteto tega poglavja niža dejstvo, da je na precej mestih Hipolitovo latinsko besedilo povsem nekritično prevedeno v nemščino, kar botruje mnogim nedoslednostim . Teh je v poglavju o etimologiji ^ sicer manj kot v poglavju o skladnji . ^ Kljub vsemu pa lahko sklenemo, da gre pri vseh treh obravnavanih slovnicah ^ za besedila, ki so pomembna tako z vidika ohranjanja norme slovenskih protestant- ^ skih piscev, kakor jo je kodificiral Adam Bohorič, kot tudi z vidika razvoja sloven- ^ skega jezikoslovja v prvi in v začetku druge polovice 18 . stoletja . Viri in literatura Ahačič 2007 = Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Ahačič 2009 = Kozma Ahačič, Skladnja v treh predelavah Bohoričeve slovnice (1715, 1755, 1758), Jezik in slovstvo 54 (2009), št. 2, 51-80 . Ahačič 2009a = Kozma Ahačič, Obravnava pravopisa v treh predelavah Bohoričeve slovnice (1715, 1755, 1758), Slavistična revija 57 (2009), št. 3, 399-413. Alvarus 1596 = Emmanuel Alvarus, De Inftitutione Grammatica Libri Tres, Integri, vt ab auctore funt editi, nunc emendatius excufi, Coloniae Agrippinae: In Of-ficina Birckmannica, fumptibus Arnoldi Mylij, 1596. Alvarus 1694 = Emmanuel Alvarus, Emmanuelis Alvari e Societate Jesu De institu-tione grammatica libri III. quorum secundus nuper est ad veterem fere gram-maticorum rationem revocatus, [Ljubljana:] typis Thaddaei Mayr, impensis Adami Scube, 1694. BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae fuccifivae, Wittenberg, 1584. Z G 1755 = anonimno, Grammatica Latino-Germanico-Slavonica, b . kr . (rokopis, W BSB cod . Slav . 8; kopija v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, inv . Z št. 6/2007) . 1 G 1758 = anonimno, Grammatica oder Windisches Sprach-Buch, [Celovec:] Klein-mayr, 1758 . O Hahn 1971 = Josef Hahn, Zu Cod . Slav . 8 der Bayerischen Staatsbibliothek, v: S Branko Berčič (ur . ), Adam Bohorič: Arcticae horulae: Die erste Grammatik L der slowenischen Sprache, München: Rudolf Trofenik, 1971, 140-143. 0 HG 1715 = Hipolit Novomeški, Grammatica Latino-Germanico-Slavonica, [Ljub-v ljana:] J . G . Mayr, 1715 . Orožen 2003 [1970/71] = Martina Orožen, Začetki slovenske jezikoslovne misli, v: Martina Orožen, Razvoj slovenske jezikoslovne misli, Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 26), 382-390. Z Slodnjak 1971 = Anton Slodnjak, Die Wirkung der Arcticae horulae von Adam A Bohorič auf das Schrifttum in den slowenischen Ländern von 1584 bis 1809, p v: Branko Berčič (ur. ), Adam Bohorič: Arcticae horulae: Die erste Gram- 1 matik der slowenischen Sprache, München: Rudolf Trofenik, 1971, 122-134. S Toporišič 1984 = Jože Toporišič, Prva slovenska skladnja, Slavistična revija 32 K (1984), št. 3, 159-181. 1 Toporišič 1987 = Jože Toporišič (ur . , prev . ), Adam Bohorizh: Arcticae horulae suc-55 cisivae - Zimske urice proste, Maribor: Založba Obzorja, 1987. • Toporišič 1989 = Jože Toporišič, Bohoričica 17 . in prve polovice 18 . stoletja, v: o Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana: Filo- 9 zofska fakulteta (Obdobja 9), 233-252. — Toporišič 2003 [1988] = Jože Toporišič, Oblikoslovje v celovški slovnici ali Slovenji jezikovni knjigi, v: Jože Toporišič, Oblikoslovne razprave, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 331-334. The Section on "Etymology" (Inflectional and Derivational Morphology) in Three Slovenian Grammars (1715, 1755, 1758) Summary This article presents the section on "etymology" (De etymologia) - that is, inflectional and derivational morphology - in three Slovenian grammars from 1715, 1755, and 1758 . First is the adaptation of Adam Bohorič's grammar by Hippolytus Rudolphowertensis from 1715 (Grammatica Latino-Germanico-Slavonica [Latin-German-Slavic Grammar]): this relies directly on Bohorič's grammar, includes a number of additions, and many parts are omitted with new users of the grammar in mind . Next is the manuscript grammar from 1755 (Grammatica Latino-Germanico-Slavonica), which is a greatly abridged copy of Hippolytus' grammar and is also produced in a rather elevated style . Finally, there is the Klagenfurt grammar of 1758 (Grammatica oder Windisches Sprach-Buch [Grammar, or a Slovenian Language Book]), which in places includes rather uncritical German translations of Hippoly-tus' reworking . ^ In his reworking of 1715, Hippolytus rearranged Bohorič's grammar fol- § lowing the principle of numbered sections, and he added German translations to ® the Latin and Slovenian examples . In several places in the section on "etymology" Hippolytus added text that additionally explains individual grammatical issues, ^ supplemented places that he felt were deficient in Bohorič's text, and in all of this carefully observed the linguistic material . Of special note is Hippolytus' longest addition: that on irregular verbs (de verbis anomalis), which is completely original Hippolytus also omitted some places in Bohorič's grammar, corrected some, and made some errors of his own. The copied-out changes to the Slovenian examples, which indicate certain special linguistic features, are especially interesting for further analysis . The section on derived proper nouns is interesting because of both the ^ onomastic material as well as the changes in all three grammars, which show that the proper names used were characteristic of the environment in which the individual grammars were created The manuscript grammar from 1755 is a greatly abridged copy of Hippolytus' text from 1715, although this shortening was done such that it did not affect the overall message of the grammar . The German translation of Hippolytus' grammar, which was created in 1758 by Jesuits in Klagenfurt (probably by two authors) has a somewhat irregular aspect. On the one hand, this grammar seeks to make its subject matter as accessible as possible to the average reader, which it tries to achieve through German translations of the Latin grammatical expressions, with educational explanations of individual ^ grammatical concepts, and with a new arrangement within individual sections (fea- ^ turing numbers and notes by the verbs) . Text is also added to Hippolytus' original ^ in some places, and in some places it is shortened . On the other hand, the quality of this section is impaired by the fact that in quite a few places Hippolytus' Latin text is translated completely uncritically into German, giving rise to many inconsistencies . There are fewer of these in the section on "etymology" than in the section on syntax Nonetheless, all three grammars examined involve texts that are important not only from the perspective of preserving the norm of the Slovenian Protestant writers as codified by Adam Bohorič, but also with regard to the development of Slovenian linguistics in the first half and beginning of the second half of the eighteenth century