UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČA % DOLFE VOGELNIK UVOD V SOCIALNOEKONOMSKO STATISTIKO LJUBLJANA 1981 UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČA DOLFE VOGELNIK UVOD V SOCIALNOEKONOMSKO STATISTIKO LJUBLJANA 1981 ZAHVALA. Rokopis sta pregledala univ. prof. dr. Dušan Brezovnik, upravnik centra za demografska proučevanja Instituta družbenih ved v Beogradu, in dr. Vojan Konva- linka, pomočnik generalnega direktorja Zveznega zavoda za statistiko. Za dragocene nasvete, ki sta jih dala, ter za njun trud se jima najtopleje zahvaljujem. 318916 IS -09- 1301 o tv U- Avtor dr. Dolfe Vogelnik redni prof. Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani Izdala in založila Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani Natisnila Univerzitetna tiskarna v Ljubljani Natisnjeno od 1150 do 1750 izvodov PREGLED V S E R I N E Prvi dol.UVODNA VPRAŠANJA I.Predmet ln metoda.Organizacija.Viri In publikacije (2) IT.Osnovne klasifikacije ln strukture (45) Drugi del.DEMOGRAFSKA STATISTIKA III. Statistika prebivalstva in prebivalstvenih struktur (86) IV. Vitalna statistika (150) V. Statistika selitev (214) Tretji.del.STATISTIKA PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV VI. Statistika delovne sile , zaposlitve in kadrov (275) VII. Statis tika družbenega bogastva (330) VIII. Statistika produkcijskih kapacitet (354) IX. Statistika znanstvenega in tehničnega napredka (387) Četrti del.STATIST TKA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI X. Statistika proizvodnje (431) XI. Statistika cen (472) XII. Statistika proizvodnosti dela ( 490 ) XIII. Statistika Investicij (521) XIV. Statistika potrošnje,življenjske ravni in osebnih dohodkov ( 566 ) XV. Statistika narodnogospodarskih bilanc ( 609 ) LITERATURA (640) DODATEK: Beed-Merrellove tablice (642) ■A-* 1 prvi del UVODNA VPRAŠANJA I. PREDMET 32; METODA. ORGANIZACIJ A. VIEI D' PUBLIKACIJE PREDMET E METODA. Naloge socialnoekonomske statistike (3). Predmet socialnoekonomske statistike (4). Metodologija socialnoekonomske statistike (6). ORGANIZACIJA STATISTIČNE SLUŽBE. Osnovne dileme (14).Organizacija statistične službe v Jugoslaviji.Razdobje pred letom 1918 (17). Razdobje med obema vojnama (l8). Povojno razdobje. Temeljni zakon o statistiki.Osnovne dileme (19)« Temeljna načela (23). Organizacija mednarodne statistike (25). VIRI SOCIALNOEKONOMSKE STATISTIKE. Jugoslovanski statistični viri (27). Mednarodni statistični viri (29). PUBLIKACIJE SOČI ALT 0J5CCN OMSKE STATISTIKE. Uvodna opomba (29). Publikacije Zveznega zavoda za statistiko (3l)» Publikacije repub¬ liških zavodov za statistiko in posebej publikacije Zavoda SRS za statistiko (4o).Mednarodne publikacije s področja socialnoekonomske statistike (42). II. OSNOVNE KLASIFIKACIJE IN STHUKTURE KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI. Dejavnost in poklic (46). Jugoslovanska klasifikacija dejavnosti (48). Osnovne, stranske in pomožne dejav¬ nosti (53). Organizacijsko načelo in načelo čiste dejavnosti (55). Značilnosti posameznih, vrst dejavnosti (58). Mednarodna standardna industrijska klasifikacija vseh. ekonomskih dejavnosti (59). NEKATERA VAŽNEJŠA GRUPIRANJA DEJAVNOSTI. Grupiranje po ekonomski svrhi proizvodnje (6l).primarne, sekundarne ir. terciarne dejavr.osti(62). PROSTORSKE STRUKTURE. Pojem in terminologija (85). Izbor teritori jalne er.ote (66). Načelo homogenosti in načele funkcionalnosti kot krite¬ rija za prostorsko razvrščanje (74). Načelni teoretični pomen izuče- vsnja prostorske varijacije socialnoekonomskih pojavov (76). ČASOVNE STRUKTURE. Pojem in specifičnosti (73). Formalno-rutinsko določanje časovnega intervala (80). Vsebinski kriteriji (80). Standar¬ di zir.n j e časovnega intervala (8l). f» ... :vlr.' . - .‘o 4er. -• • . >»i- t ■ * - 3 - Brvo poglavje PREDMET IH METODA. ORGANIZACIJA. VIRI IN PUBLIKACIJE PREDMET IN METODA Naloge socialnoekonomske statistike 1.1 Socialnoekonomska statistika ima za nalogo, da razvija in sistematično podaja specifične prijeme in metode, ki se uporabljajo pri statističnem študiju socialnoekonomskih po¬ javov. Kot metodološka disciplina vključuje v sebi (in pred¬ postavlja) poznavanje problematike in pojmovnega inventarja tako teoretske statistike kot tudi družbenih ved in posebej ekonomske vede. Kot vsaka znanstvena disciplina ima tudi socialnoeko¬ nomska statistika svoj specifični predmet in specifične me¬ tode. Čeprav bomo imeli v celotnem kurzu socialnoekonomske statistike stalno in v podrobnostih opravka s predmetom in metodami socialnoekonomske statistike, bo vendar koristno, podati vnaprej nekaj splošnih pripomb o enem in drugem. - 4 - Predmet socialnoekonomske statistike 1.2 Predmet socialnoekonomske statistike so socialnoekonom¬ ski pojavi. Pojem socialnoekonomskih pojavov je dosti obsež¬ nejši od pojma ekonomskih pojavov. Socialnoekonomski pojavi oosegajo poleg pojavov iz ekonomskega področja, ki so vseka¬ kor njihovo jedro, še širok krog pojavov iz drugih neekonom¬ skih družbenih področij. Tudi v teh neekonomskih družbenih področjih nastopajo pojavi masovno in postajajo za razumevanje in zavestno vodenje odn. uravnavanje gospodarske¬ ga in družbenega razvoja v tej meri pomembni, da se nujno vključujejo v sistematično in kontinuirano statistično opazo¬ vanje, ki je organizirano v okviru sistema državne statistič¬ ne službe. Krog teh družbenih neekonomskih pojavov se širi; nje¬ gov obseg zavisi od razvoja in stopnje razvitosti dane družbe. Waj kot tipičen primer vdora novega področja med tradicional¬ na področja socialnoekonomske statistike omenimo področje raziskovalnega dela. Še nedavno statistična služba večine držav pojavov iz podro.čja raziskovalne dejavnosti ni štela za svoj stalni predmet sistematičnega opazovanja. V zvezi z izrednim razmahom znanosti predvsem po drugi svetovni vojni ter vloge, ki si jo je zaaobiia v sedanjem času raziskovalna dejavnost v razvitih državah, se vključujejo tudi masovni pojavi s področja raziskovalne dejavnosti v sistem redne statistične službe. Pojavila se je celo potreba po mednarod¬ nih statističnih standardih na tem področju, ki naj bi omo¬ gočili ali vsaj olajšali mednarodne primerjave na področju raziskovalnega dela. 1.3 Celotno področje socialnoekonomske statistike lahko razdelimo na nekaj velikih skupin. V prvo skupino bomo posta¬ vili demografsko statistiko, to se pravi statistiko prebivalstva in njegove reprodukcije. Pre- - 5 - bivalstvo jev vsakem primeru izhodišče, zagotovitev njegovih potreb je cilj celokupne družbene in posebej gospodarske de¬ javnosti. Poleg procesa biološke reprodukcije, ki se odvija preko rojstev in smrti, zajema demografska statistika prav tako procese selitev, ki so v osnovi in v svojem največjem delu selitve delovne sile. Druga skupina se bo tikala statističnega zajemanja produkcijskih sil v širokem pomenu besede. Sem spada na prvem mestu statistika delovne sile in pa stati¬ stika družbenega bogastva. Smiselno smo uvrstili v to skupino tudi statistiko znanosti in tehničnega napredka kot bistvenih sestavin znanstvenotehnične revolucije našega časa. V tretjo skupino bomo uvrstili statistiko ekonomske dejavnosti in rezultatov te dejavnosti, kot se kažejo v oblikovanju družbenega proizvoda, njegovi razdelitvi, menjavi in končni porabi. Na tej osnovi smo tudi razporedili snov tega kurza. Na sam začetek smo šteli za koristno postaviti kot poseben uvodni' del neka splošna razmišljanja, ki veljajo za vse discipline socialnoekonomske statistike, o njeni organi¬ zaciji, o virih in publikacijah, ter o nekih osnovnih klasifi¬ kacijah in grupiranjih, ki se pojavljajo vseskozi, kadar ima¬ mo opraviti s socialnoekonomskimi pojavi. Tako se razčlenjuje celotni kurz v štiri d e - 1 e : prvi del predstavlja uvod, drugi demografsko statisti¬ ko, tretji statistiko produkcijskih sil in četrti statistiko gospodarske dejavnosti. Poglavitni namen tega kurza je, da prikaže v orisanem okviru razvoj in stanje naše, jugoslovanske socialno¬ ekonomske statistike, probleme, pred katerimi stoji, da naka¬ že pota, kako jih rešuje. Želeli bi s tem pripomoči k globjemu razumevanju in boljši uporabi izredno bogatega statističnega - 6 - gradiva, ki nam ga naša statistika nudi. Pri tem nismo mogli imeti namero, da zajamemo prav vse specialne discipline in poddiscipline socialnoekonomske statistike ter vrsto poseb¬ nih statističnih služb, ki jih je naša statistika pri tem razvila. Zaustavili smo se na tistih, ki so dosegle pri nas pomembnejšo raven in so tudi v metodološkem pogledu vredne posebne pozornosti (1). Metodologija socialnoekonomske statistike 1.4 Metodologija socialnoekonomske statistike se oblikuje in razvija ob naslonitvi na eni strani na metodologijo sploš¬ ne, teoretske statistike, ki jo prilagaja specifičnostim socialnoekonomskih pojavov, z druge strani na teoretske in metodološke postavke tistega področja, ki jim proučevani po¬ javi pripadajo. Odnos med splošno teoretsko in socialnoeko¬ nomsko statistiko je obojestransko aktiven. On 3e ne kaže le v tem, da posebne statistike (in socialnoekonomska je ena od posebnih, apliciranih statistik) prevzemajo splošne metode teoretske statistike in jih prikrojujejo specifičnim pogojem svojega področja. Kaže se. tudi v tem, da specifične metode, ki so zrasle iz posebnih raziskovalnih potreb na konkretnem področju, najdejo, potem ko so se izkazale za pomembne ne le za to konkretno področje, iz katerega 30 izšle, svoje mesto tudi v splošni teoriji atatistike in jo s tem bogatijo. Lep primer za to pomeni celotni razvoj korelacijskega računa in regresijakih metod, ki so nastale na ožjem biološkem področju, pa predstavljajo danes splošno, izredno cenjeno in široko (1) Iz tega razloga nismo vključili v kurz področje tkzv. politične statistike (statistika organizacije in delovanja državne uprave, organov samoupravljanja, statistike volitev in pod.) ter statistike družbenih anomalij (statistike kri¬ minala, sodstva in sl.), dočim so statistike socialnega var¬ stva, šolstva in kulture vpoštevane le globalno v zvezi z obravnavanjem statističnega zajemanja kadrov in življenjske¬ ga standarda. - 7 - uporabljano orodje na mnogih področjih in s tem pomemben se¬ stavni del splošne statistične teorije. 1.5 V naslednjih poglavjih bomo spoznali vrsto specifičnih postopkov, ki jih uporabljamo pri statističnem študiju so¬ cialnoekonomskih pojavov, vendar bo koristno, da na tem me¬ stu, pri uvodnih razmotrivanjih, opozorimo na nekatere sploš¬ ne črte specifične metodološke problematike, ki jo bomo sre¬ čavali. 1. Ker ima socialnoekonomska statistika opravka s so¬ cialnoekonomskimi pojavi, ne pa s povsem abstraktnimi stati¬ stičnimi masami, se zato javlja kot prvi specifični problem socialnoekonomske statistike preciziranje in točno indivi- dualiziranje masovnega pojava, ki ga želimo proučevati. Ker nastopajo konkretni pojavi, kot jih opazujemo, v izredni mno¬ govrstnosti svojih lastnosti in povezav, moramo zato toč¬ no opredeliti kategorijo pojavov, ki jo bomo opazovali. Pri tem je metodološko pomembno razumeti razliko med tkzv. teoretskimi ter stati¬ stičnimi in evidencijskimi katego- rij ami. Teoretske kategorije predstavljajo ponavadi visoke abstrakcije, do katerih dcpro posamezne vede, da bi iz morja različnih slučajnih pojavnih oblik, ki se v njih kažejo dolo¬ čene zakonitosti, izluščile to, kar je tem pojavom skupno, splošno (npr. teoretska kategorija nacionalnega dohodka, de¬ lovne sile, predmetov dela, vrednosti, proizvodnosti itd.). Če želimo dano teoretsko kategorijo empirično zajeti ter jo kvantificirati, moramo napraviti obratni postopek. To se pravi, izhajaje iz teoretske kategorije, moramo pojave s kroga te kategorije zopet približati realne¬ mu svetu, ki so iz njega potom abstrakcije vzete. Seveda pri tem približevanju ne gremo do kraja, ker bi se zopet utopili - a v morju različnosti realnega sveta. Obstanemo tam, ne onem nivoju generalizacije in abstrakcije, kjer ohranimo še bi¬ stvene črte pojavov, ki si jih v realnem svetu ni mogoče odmisliti, ako želimo pojave identificirati do te mere, da jih moremo statistično opazovati. Ta obratni postopek imenu¬ jemo operacionalizacij o teoretskih ka¬ tegorij. Z operacionalizacijo se lahko zaustavimo kot rečeno na različnih nivojih abstrakcije. S tem v zvezi pa se pojavi raz¬ lika med statističnimi in evidencijskimi kategorijami. Pri evidencijskih kategorijah se spustimo do tako tesnih nivojev konkretnosti, da spravimo pojave, ki nas zanimajo, v povsem določen, stalen in čvrsto uokvirjen evidencijski in identi¬ fikacijski sistem, ki služi povsem določenim operativnim na¬ logam. Tipičen primer evidencijskih kategorij so npr. raču- novodstvene kategorije, evidencijske kategorije matičnih re¬ gistrov, v katere se vpisujejo individualni demografski poja¬ vi (rojstva, poroke, smrti), evidencijske kategorije zemlji¬ škega katastra, sodnih registrov in tako naprej. Bvidencij- ske kategorije so in morajo biti tako postavljene, da ne le služijo kot primerna in stalna oblika določenim operacijskim potrebam (računovodstvenim pregledom, matičnim registracijam itd,), ampak, da je vselej moči vsak posamični pojav v teh kategorijah povsem identificirati, to se pravi, najti in ugotoviti za vsak posamični pojav v teh evidencijskih siste¬ mih povsem konkretno pojavno obliko, ki v njej nastopa. Drugače je s statističnimi kategorijami. Njih oblikuje raziskovalec oziroma uporabnik glede na specifične in menja¬ joče se cilje in potrebe raziskave odn. dane etape razisko¬ valnega postopka. Pri statističnih kategorijah se posamezni elementarni individualni pojav, potem ko je bil registriran in ko je bila njegova pripadnost določeni statistični katego¬ riji ugotovljena, povsem izgubi. Individualne - 9 - karakteristike posameznega pojava, tkzv. identifikacijske karakteristike (kot npr. priimek in ime pri ljudeh ali da¬ tum računa ter poimenovanje kontrahentov pri določeni gospo¬ darski transakciji in podobno); razen v kolikor ne gre za fa¬ zo kontrole točnosti in popolnosti, niso pomembne. Važno je samo to, kar imajo ti individualni pojavi skupnega z drugi¬ mi sorodnimi pojavi, ki spadajo v dano statistično katego¬ rijo. Vsa statistična metodologija je vsmerjena v to, da od¬ kriva, kar je individualnim pojavnim oblikam skupnega, sploš¬ nega, in da izolira slučajne razlike in odstopanja od sploš- nega. Vsak individualni pojav je vpleten v obsežno mrežo splošnosti, zakonitosti. Statistične katego'rije moramo zato oblikovati in opredeliti vselej s prav določenega vidika, z vidika tiste zakonitosti, ki jo želimo raziskovati, odkriti, odnosno, ki zanjo predpostavljamo, da v določenem krogu pojavov obstoji in se uveljavlja. 0 tem, katere zakonitosti oziroma splošnosti obstoje, (ozir. predpostavljamo, da obstoje) v določenem krogu pojavov ki jih proučujemo, pa nas more poučiti samo teorija danega področja. Zato se upravičeno vselej poudarja ozka in nujna povezanost statističnih kategorij s teoretskimi, zakaj teorija postavlja v obliki hipotez splošne zakonitosti naj¬ različnejših vrst in samo ona nam more povedati, v kateri smeri in s kakšnimi kriteriji naj opredeljujemo ustrezne statistične kategorije. 2. Potem ko smo opredelili statistično kategorijo, kijo želimo opazovati, moramo preiti na opredelitev posamičnega ali indivi¬ dualnega, elementarnega pojava, ki iz njega masovni pojav obstoji. Izbira ter opredelitev tkzv. eno te opazovanja (statistične enote) ali elementa masovnega po¬ java je bistvena, ker masovni pojav nastopa v realnosti naše¬ ga sveta samo- preko elementarnih, posamičnih pojavov. Brez - 10 - točne opredelitve elementarnega pojava ni mogoče s t a t i - stične opazovati, to se pravi na ta ali oni način registrirati pojave, ki pripadajo dani statistični ka¬ tegoriji, ki jo proučujemo, oziroma - v kolikor so bili ti po¬ javi že registrirani v druge namene ali v zvezi z nekimi prejš¬ njimi statističnimi raziskavami, - ugotoviti ali gre za prav tiste pojave, ki pripadajo statistični kategoriji, ki jo želi¬ mo raziskovati. Od teoretske enote opazovanja moramo ločiti tkzv. poročevalsko enoto, to je tisto eno¬ to, na katero se v. procesu statističnega opazovanja obrnemo, da bi preko nje prišli do zajetja elementarnega pojava. Poro¬ čevalska enota je lahko istočasno statistična enota, ni pa to nujno. Pri popisu prebivalstva ali pa pri anketi javnega mne¬ nja, bo povprašana oseba hkrati poročevalska in statistična enota, pri popisu živine pa bo statistična enota posamezna glava živine, lastnik kmetskega posestva pa bo verjetno poro¬ čevalska enota. 5. Ni dovolj, da posamični pojav kot element masovnega pojava (statistične kategorije) točno opredelimo po vse¬ bini (po posameznih bistvenih statističnih znakih, ki do¬ ločajo njegovo pripadnost dani statistični kategoriji), ampak moramo ugotoviti tudi koordinati časa in p r o - . štora, ki se v njih dani pojav nahaja. Pri preciziranju časovne in prostorske koordinate se javlja niz problemov, ki izvirajo posebno iz tega, da čas v katerem se je pojav dogo¬ dil, ponavadi ne bo identičen s časom, ko pojav opazujemo odn. ko smo ga registrirali. Prav isto velja tudi ža prostor. Pro¬ stor, ki se je v njem dani pojav v danem trenutku nahajal, pogosto ne bo isti kot prostor, v katerem ali iz katerega smo pojav opazovali odn. registrirali. Glede na to, da se pojavi v času neprestano bolj ali manj spreminjajo in da pogosto po¬ tujejo po prostoru, in da se poleg tega menjavajo tudi časov¬ ni in prostorski okviri, ki jih nujno postavljamo radi ugoto¬ vitve pripadnosti danega pojava določenemu časovnemu razdobju 11 odn. prostorskemu območju (recimo meje občine, mesta, repu¬ blike, države), pride do vrste zelo specifičnih metodolo¬ ških problemov, ki jih moramo reševati. V drugem poglavju bo o tem podrobneje govora. 4. V etapi opazovanja se nujno pojavi kot specifično vprašanje vprašanje popolnosti in točno¬ sti zajemanja. Ponavadi nikoli ni mogoče zajeti prav vseh elementov določene statistične kategorije. Iz raznih razlogov smo še prav posebej na socialnoekonomskem področju pogosto v položaju, da se moramo zadovoljiti s tem, da se najpr.ej ome¬ jimo le na opazovanje dela celotnega masovnega pojava, ter da postopoma širimo naše opazovanje. V ostalem je z vi¬ dika statističnega opazovanja važnejša od popolnosti r e - prezentativnost opazovanih pojavov. Podobno je s točnostjo registracije, ki nikoli pri empiričnem opazo¬ vanju ne more biti stoodstotna. Vselej se prikradejo netočno¬ sti ene ali druge vrste. Kriterij, ali je opazovano področje v popolnosti zajeto, in ali so opazovane karakteristike zaje¬ te točno, nam more posredovati samo vsebinsko po¬ znavanje danega področja, ki ga raziskujemo. Vsekakor moramo imeti pri zajemanju socialnoekonomskih pojavov in pravtako pri uporabj že zbranih in publiciranih podatkov vselej čim boljšo predstavo o popolnosti in tečnosti, ki je bila ali ki more biti dosežena pri statističnem opazovanju. 5. Nadaljnje statistično metodološko vprašanje, ki ga moremo uspešno reševati le z vidika specifičnosti danega pod¬ ročja, je vprašanje grupi ranj a zbranih podatkov. Kriteriji grupiranja in poseone oolike grupiranja so bistveno povezane z vsebino socialnoekonomskih pojavov ter jih brez najtesnejšega poznavanja vsebine ne moremo uspešno reševati. Pri grupiranju pojavov bomo na eni strani želeli, da bodo po¬ samezne grupe čim bolj homogene in obenem čimbolj stalne, tako da bo mogoče izvesti razne primerjave v času in prostoru. Da bi to dosegli, težimo za tem, da določena grupiranja - 12 - standardiziramo in da pravtako uporabljamo vselej iste nazive za posamezne grupe, kar označujemo s ter¬ minom nomenkl ature . 6. V nadaljnih fazah statističnega raziskovanja moramo zbrane ter tako ali drugače grupirane podatke s i n t e - tizirati.a jih obenem tudi z raznih vidikov r a z - čl enj evati . To dosezamo s konstruiranjem vrste sin¬ tetičnih in analitičnih indikatorj ev (kazal¬ cev), ki kvantificirajo določene aspekte in odnose proučeva¬ nih pojavov. Pri izbiri te ali one oblike indikatorjev, ki nam jih statistika že pripravljene nudi, ali pri konstrukciji nove- 1 ga tipa indikatorjev, nas mora voditi vselej vsebin¬ ska, kvalitativna stran pojavov. Od primarnih indikatorjev, ki slone na ne¬ posrednem preštevanju ali merjenju opazovanih pojavov, preha¬ jamo do raznih vrst izvedenih indikatorjev, od enostavnih k vse bolj kompleksnim. V novejšem času se je prav na področju socialnoekonom¬ ske statistike široko razmahnilo sestavljanje siste¬ mov medsebojno povezanih indikatorjev, med njimi zlasti sistemov bilančno povezanih indikatorjev. Takšni sistemi se ponavadi naslanjajo na konstrukcije teoretskih • modelov in shem, ki naj v poenostavljeni ob- riki reproducirajo določen kompleksni proces. Kot primer lah- ko navedemo tablice smrtnosti s področja demografske statisti¬ ke, ali pa sistem družbenih računov s področja ekonomske sta¬ tistike. Za nadaljnji razvoj socialnoekonomske statistike je oblikovanje teoretskih modelov in shem izrednega pomena. Po¬ stavljanje raznih modelov in shem ter njihova kvantifikaci¬ ja s statističnimi podatki zahteva visoko metodo¬ loško enotnost tako pri registriranju odn. evi¬ dentiranju kot pri različnih fazah obdelave statističnih po¬ datkov iz različnih področij. V okviru socialnoekonomske statistike so se posamezna delna področja razvijala zelo ne- - 13 - enakomerno in brez medsebojnega usklajevanja. Pojava teoret¬ skih modelov in shem sili socialnoekonomsko statistiko, da razvija ehakomernej e vse svoje veje in še prav posebej, da skrbi za njihovo medsebojno metodološko usklajenost. 7. Naj na kraju opozorimo še na dva specifična problema, ki se javljata na vseh področjih socialnoekonomske statistike in ki zaslužita posebno pozornost pri izlaganju socialnoeko¬ nomske statistike. Socialnoekonomski pojavi so takšne narave, da j« potre¬ ba *po njihovem poznavanju s strani družbe izredno velika in stalna. Poleg tega so ti pojavi tako številni in prostorsko razloženi ponavadi na zelo obsežnem območju, da se pokaže kot praktično neizvedljivo, da bi jih mogel posamezni raziskova¬ lec odn. uporabnik statistično opazovati, to se pravi regi¬ strirati ter statistično obdelati. Zato ima vsaka moderna drža¬ va in družba organizirano posebno statistično službo, ki skrbi za kontinuirano statistično opazovanje, za primarno obdelavo in objavljanje obdelanih podatkov. Raziskovalec oziroma uporabnik bo zato v glavnem nave¬ zan na uporabo že zbranih, deloma obdelanih in publiciranih podatkov. Da bi jih mogel pravilno uporabljati, to se pravi še naprej predelovati glede na svoje posebne raziskovalne ci¬ lje, je nujno, da pozna vsaj v osnovah, kako je statistična služba organizirana, na podlagi katerih posebnih postopkov je prišla do rezultatov, kako je prvotne rezultate obdelala in ali jih je in kje publicirala. Poznavanje vsaj splošnih načel organizacije statistične službe , poznavanje virov, to je osnovnega materiala, ki je izšel kot prvi rezultat organiziranega statističnega opazovanja v okviru dane statistične službe, ter poznavanje publikacijskega sistema, preko kate¬ rega seznanja statistična služba z rezultati svojega dela družbo in porabnike, je zato neobhodno. Sistem socialno- - 14 - ekonomske statistike mora zato vključiti kot bistven del svojega izlaganja tudi oris organizacije statistike ter pri¬ kaz statističnih virov ter statističnih Uradnih publikacij. ORGANIZACIJA STATISTIČNE SLUŽBE Osnovne dileme 1.6 Osnovni dilemi organizacije statistike sta v rešitvi vprašanja centralizacije odn. decentralizacije ter koncentra¬ cije odn. dekoncentracije statistike. Centralizacija statistike pomeni, da je statistična služba osredotočena vsa pri vrhovnih organih državne uprave. Tudi v kolikor obstoje neki statistični organi na nižjih nivo¬ jih, so v tem primeru samo podaljšana roka le-teh ter v vseh pogledih, tako organizacijsko, kadrovsko ter metodološko od njih povsem odvisni. Pri decentraliziranem sistemu statistike pa je statistična služba pri posameznih samoupravnih skupno¬ stih v okviru celotnega državnega sistema organizirana avto¬ nomno. Takšen sistem se javlja predvsem pri federativno odn. konfederativno urejenih državah, ter na splošne tam, kjer se je razvilo na različnih nivojih v večji ali manjši meri samo¬ upravljanje. V tem primeru je centralna statistična služba, v kolikor v omejenem obsegu obstoji, v načelu rezultat dogovora med posameznimi samoupravnimi skupnostmi, ki prenašajo del svojih statističnih kompetenc na centralna oblastva odnosno se z njimi dogovore o koordiniranih ter enotnih metodoloških prijemih in organizacijskih pristopih. Različno od vprašanja centralizacije odn, decentraliza¬ cije je vprašanje koncentracije odn. dekoncentracije. 0 kon¬ centraciji statističnega sistema govorimo tedaj, kadar je v okviru danega nivoja vsa statistična služba osredotočena na enem mestu, pri osrednjem specializiranem statističnem uradu. Pri dekoncentriranem statističnem sistemu pa se vodi stati¬ stika za posamezna področja v okviru resorno specializiranih - 15 - organih državne uprave, v okviru ministrstev (resorjev). V tem primeru govorimo o razviti resorni statistiki. Princip koncentracije cdn. dekoncentracije ni nujno po¬ vezan s principom decentralizacije odn. decentralizacije v tem smislu, da bi visoko centraliziranemu statističnemu sistemu odgovarjala nujno tudi visoka koncentracija, odnosno da bi se decentralizirani statistični sistem nujno vezal na dekoncen¬ tracijo statistike, kot dober primer temu lahko služi organi¬ zacija statistike v bivši Jugoslaviji, kjer je strogo centra¬ lizirana statistična služba bila obenem močno dekoncentrirana. 1.7 Zgodovinsko gledano se je uveljavilonajpreje kot zgod¬ nja oblika organizacije statistične službe načelo centraliza¬ cije, to se pravi, da se je organizirala statistika samo pri vrhovnih organih državne oblasti, vendar je bila na tem naj- visjem nivoju v načelu dekoncentrirana, to se pravi, da se je razvijala neposredno v okrilju posameznih resorjev. Čimbolj je dobivala statistika na važnosti in čimbolj so se zavedali posebnosti statistične problematike in s tem v zvezi posebne strokovnosti, ki jo je zahtevalo redno in urejeno vodenje statistične alužbe,, tembolj se je javljala tendenca, da se celotna statistična služba v okviru vrhovne¬ ga državnega aparata koncentrira na enem mestu, v enem samem centralnem statističnem uradu. Prednosti koncentracije so bije očitne. Možno je bilo organizirati statistično službo strokov¬ neje ter obenem racionalneje, zlasti pa je bilo mogoče na ta način dosti učinkoviteje zagotoviti potrebno metodološko enot¬ nost statistične službe, ki je nedvomno eden pogojev njene uporabnosti. V kasnejšem .razvoju pa se pojavljata tendenci tako po decentralizaciji kot tudi po dekoncentraciji statistične službe. Tendenca po decentralizaciji je bila predvsem v zvezi z razvijanjem federalističnih in konfederalističnih državnih - 16 - oblik ter z razvojem samoupravljanja. Tendenca dekoncentra¬ cije pa je izvirala iz samega naglega razvoja statistične službe in vedno večjih potreb po statističnih podatkih s strani posameznih strok oziroma resorjev. Statistična služba je mogla resornim potrebam koristiti samo v primeru, če je bila v čim večji meri povezana z vsebinsko problematiko dane¬ ga resorja - ta zveza pa se je rahljala pri strogo koncentri¬ ranem sistemu organizacije statistike na enem samem-mestu. Centralno statistično mesto ni moglo vselej v dovoljni meri razumeti in upoštevati raznovrstnih potreb po statistiki s strani resornih služb, saj ni obstajal dovolj tesen kontakt z resornimi službami. Pri centralnem statističnem uradu se je le prepogosto uveljavljala tendenca po širjenju statistič¬ nih služb radi statistike, a ne radi družbenih potreb po po¬ datkih. Do izraza je prihajalo znano stremljenje vsakega ura¬ da, da si veča posle in s tem kompetence, ne glede na to, ko¬ mu to večanje služi in ali je sploh potrebno. V takšni situ¬ aciji so ai resorji, ki niso bili v svoji lakoti po stati¬ stičnih podatkih v zadostni meri potešeni, ker jim centralna statistična služba ni dajala prav tistih podatkov, ki bi jih oni potrebovali, začeli organizirati svojo lastno, interno re¬ sorno statistično službo. 1.8 Če si ogledamo, kako se omenjeni načeli uveljavljata po posameznih državah v.svetu, dobimo dosti pisano sliko. Ima¬ mo države, kjer je statistična služba v visoki meri centrali¬ zirana in obenem koncentrirana - kot primer moremo navesti organizacijo statistike v Sovjetski zvezi in v drugih sociali¬ stičnih državah, ki so se ozirale na Sovjetsko zvezo. Tudi Italija, Nizozemska in Kanada imajo močno centralizirano in koncentrirano statistično službo. Francija, Anglija in ZDA pa predstavljajo z druge stra¬ ni primere držav, kjer je sicer statistika tudi v visoki meri centralizirana, a je obenem močno dekoncentrirana. Centralni - 17 - statistični urad ali sploh ne obstoji, ali pa mn je naloženo samo izvajanje velikih popisov, statistike panog pa so orga¬ nizirane v okviru posameznih resorjev. Podobno velja tudi za Japonsko in Indijo. Tretji tip organizacije državne statistike predstavlja¬ ta Brazilija in Zvezna republika Nemčija, kjer je statistika v občutni meri decentralizirana. V Braziliji npr. imajo posa¬ mezne zvezne države in celo občine zelo veliko samostojnost v vseh pogledih, pa tudi v pogledu vodenja statistike. Do potrebne enotnosti more priti le preko medsebojnega sporazu¬ mevanja in potom dogovarjanja s Centralnim.statističnim ura¬ dom. Zvezna republika Nemčija je značilna po tem, da imajo prilično samostojnost v pogledu organizacije statistike ne samo posamezne dežele, ampak zlasti tudi večja mesta. Zvezna republika Nemčija je ena redkih držav, kjer je izredno razvi¬ ta statistika mest. Organizacija statistike v Jugoslaviji. Razdobje pred letom 1918 1.9 Za razdobje pred prvo svetovno vojno je treba omeniti, da je najstarejša samostojna statistična služba obstajala v bivši kraljevini Srbiji, kjer je bil leta 1864 osno¬ van poseben statistični oddelek pri finančnem ministrstvu. Čez nepolnih štirideset let (1901) je ta oddelek z zakonom o ureditvi državne statistike prerasel v samostojen statisti¬ čen urad, imenovan Uprava državne statistike za kraljevino Srbijo. Hrvatska in Slavonija je spadala v statističnem pogledu najprej pod Centralno statistično ko¬ misijo na Dunaju (ustanovljeno 1863)» po uvedbi dualizma pa pod ogrsko statistično administracijo v Budimpešti. Že leta 1875 se je uresničila težnja po osamosvojitvi hrvaške stati¬ stike, ko je hrvaški sabor osnoval samostojni Urad za ze- - 18 - meljsko (deželno) statistiko v Hrvatski in Slavoniji. V Bosni in Hercegovini je bil ustanovljen po načrtih Centralne statistične komisije na Du¬ naju v okrilju bosanskohercegovske deželne vlade leta 1893 poseben statistični odsek z dokajšnjo samostojnostjo v sta¬ tističnih zadevah. Ostala območja sedanje Jugoslavije niso imela posebnih statističnih uradov. Pretežni del S l o- v e n i - je in Dalmacije z Boko Kotorsko je spadal neposredno pod Centralno statistično komisijo na Dunaju, Vojvodina in Prekmurje pa pod Centralni statistični urad v Budimpešti. Samostojna Črna gora ni poznala posebej organizirane statistične službe, pravtako tudi ne Makedonija in ostala območja pod turško vladavino. itazdob.ie med obema vojnama 1.10 V bivši Jugoslaviji je bila statistika - v ostalem ze¬ lo nerazvita - strogo 'centralizirana, kar je odgovarjalo cen¬ tralističnemu sistemu državne ureditve. Statistika se je vo¬ dila samo pri vrhovnih centralnih organih državne uprave, a je bila na tem nivoju obenem močno dekoncentrirana. Od 13 re¬ sornih ministrstev je imelo njih devet svoje posebne stati¬ stične odseke in referate, ki so vodili v osnovi samostojno in nekoordinirano in vsak svojo resorno statistiko. Osrednji državni statistični urad (Splošna državna statistika v Beogra¬ du), ki je bil najprej v okviru predsedstva ministrskega sve¬ ta in prešel leta 1931 v ministrstvo notranjih del, se je omejil na izvedbo obeh splošnih popisov prebivalstva (popisa iz leta 1921 in 1931, s slednjim popisom je bil zvezan tudi popis kmetijskih gospodarstev in domače živine), sicer pa je od resornih ministrstev prejemal že urejene rezultate njihove statistične službe ter jih redigiral radi enotnega publicira- - 19 - nja v Statističnih letopisih. Resorna ministrstva so tudi iz¬ dajala vsako za sebe posebne resorne statistične publikacije. V okvir Splošne državne statistike sta spadala tudi statistič¬ na urada v Zagrebu in Sarajevu, kot preostanek .svojčas (pred ustanovitvijo Jugoslavije pa vse do 1929) samostojnih dežel¬ nih statističnih uradov za Hrvatsko in Slavonijo odn. za Bosno in Hercegovino. Naj bo na tem mestu omenjeno, da je deželna vlada za Slovenijo osnovala leta 1919 svoj poseben statistični odsek, ki pa je prenehal z delom že leta 1924. Statistika na območjih Istre in Slovenskega Primorja, ki so bila šele z drugo svetovno vojno osvobojena ter priklju¬ čena Jugoslaviji, se je vodila neposredno iz Centralnega sta¬ tističnega urada v Rimu. Isto velja seveda tudi za območje slovenske Benečije. Statistika na območju slovenske Koroške, ki je ostala v Avstriji, se je vodila neposredno po central¬ nem statističnem uradu na Dunaju. Povojno razdobje. Temeljni zakon o statistiki. Osnovne dileme 1.11 že v zadnjem letu osvobodilne borbe se je osnoval kot zametek bodoče statistike pri Poverjeništvu za obnovo dežele Nacionalnega Komiteja osvoboditve Jugoslavije na Visu stati¬ stični oddelek. Po osvoboditvi Beograda in preselitvi Nacio¬ nalnega Komiteja v Beograd je prevzel ta oddelek posle bivše Splošne državne statistike ter se oblikoval v osrednji sta¬ tistični urad nove Jugoslavije pod imenom Državni statistični urad (DSU). Poleg tega so se osnovali po republikah republi¬ ški statistični uradi, postopoma pa tudi statistični uradi odn. oddelki v večjih mestih in okrajih. Statistična služba se je v novi Jugoslaviji v zvezi z novo družbeno ureditvijo in uvedbo načrtnega gospodarjenja izredno naglo in široko razmahnila. Z vidika sistema organi¬ zacije statistike se je uveljavljala močna tendenca po kon- 20 - centraciji in hkrati po centralizaciji statistične službe, kar je bilo razumljivo tako glede na zatečeno nizko razvojno stopnjo statistike v stari Jugoslaviji, kot tudi v zvezi s centraliziranim enotnim načrtnim vodenjem vsega gospodarstva v začetnem razdobju prevlade administrativnega socializma vse do 1952 1. točne tendence po centralizaciji in koncentraciji sta¬ tistike pa so se ohranile in celo krepile tudi po tem, 'ko se je v celotni družbeni ureditvi pričelo vedno bolj uveljavlja¬ ti načelo samoupravljanja, deetatizacij e in decentralizacije. Organizacija statistike je tako prihajala postopoma v navzkriž s celotno smerjo ureditve naše družbe. Nerazčiščena osnovna sistemska vprašanja organizacije statistike v samo¬ upravni družbi so dovedle do tega, da se je okoli prvih osnutkov temeljnega zakona o statistiki razvila zelo živahna diskusija, ki je prilično zavlekla sprejetje novega zakona. Tudi po tem, ko je Zvezna skupščina sprejela tekst novega te¬ meljnega zakona o statistiki (11. maja 1966, Zakon je bil ob¬ javljen v Službenem listu SFRJ/21 od' 25. maja 1966), so osta¬ la osnovna sistemska vprašanja (vprašanje centralizacije odn. decentralizacije ter koncentracije odn. dekoncentracije) od¬ prta ter je očividno prepuščeno bodoči praksi in skušnjam, Ki bodo potegnjene iz splošnega razvoja celotnega družbenega sistema, da se najdejo tudi za organizacijo statistike najpri¬ mernejše rešitve. 1.12 Osnovna sistemska vprašanja organizacije naše statisti¬ ke so vsebovana v prvih treh členih v povezavi s členom 9 temeljnega zakona o statistiki. Celotna statistična služba - zakon dosledno uporab¬ lja namesto povsod običajnega izraza "statistična služba" neobičajni izraz "statistične raziskave" - se v smislu temelj¬ nega zakona (čl. 1) deli na dve osnovni kategoriji; na ono, ki je "pomembna za vso državo" (v to skupino se sistemsko 21 - vključuje tudi tisti del statistične službe, ki je "pomemben za federacijo"), ter na vse "ostalo", to je na tisto stati¬ stično službo, ki je pomembna za druge nivoje družbenopoli¬ tičnih skupnosti (republik, avtonomnih pokrajin, okrajev, občin). Temeljni zakon o statistiki se tiče v načelu samo prve kategorije in njo postavlja pod kompetenco zveznih organov, statistična služba "pomembna za vso državo" skupno s tisto, ki je pomembna za federacijo, se določa z načrtom statistične službe, ki ga sprejema Zvezna skupščina ali pa ki je utemeljen z zveznim zakonom (s posebnimi zveznimi zakoni se. urejajo tkzv. veliki statistični popisi, kot so npr. popis prebival¬ stva, kmetijskih gospodarstev in sl.). Izvedba statistične službe te prve kategorije je pover¬ jena Zveznemu zavodu za statistiko in statističnim organom v republikah, ki pa so glede te kategorije statistične službe vezani na predpise temeljnega zakona o statistiki in na navo¬ dila Zveznega zavoda za statistiko, ter določenih zveznih resornih organov, ki so pooblaščeni poleg Zveznega zavoda za statistiko za vodenje statistične službe. Glede te prve kategorije statistične službe, "pomembne za vso državo odn. za federacijo", velja torej centralizira¬ ni sistem organizacije statistike, "ostala" statistika, to je statistika druge kategorije, pa je predana v kompetence republik in ostalih družbenopolitičnih skupnosti. Pa bi ocenili stopnjo centralizacije naše statistične službe, moramo vedeti, kakšen je obseg statistike, "pomembne za vso državo" napram "ostali" statistiki. 0 tem govori 2. člen temeljnega zakona o statistiki, ki pravi, da so "stati¬ stične raziskave, pomembne za vso državo, statistične raz¬ iskave pojavov in gibanj na gospodarskem in demografskem področju, na področju šolstva, kulture in zdravstva ter na - 22 - drugih področjih družbenega življenja, ki so splošnega pome¬ na za zadovoljitev skupnih potreb delovnih in drugih organi¬ zacij in znanstvene dejavnosti, za vodenje politike, plani¬ ranja, opravljanja drugih funkcij in zadovoljitve skupnih potreb družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi za obveščanje javnosti o takšnih pojavih in gibanjih". Kot vidimo, je tekst zakona tako široko formuliral, da se lahko proglasi kot "pomembna za vso državo" praktično vsaka statistična akcija, tako da ostaja delokrog statistične službe, ki bi bila v kompetenci republik odn. drugih družbeno¬ političnih skupnosti, povsem neznaten (posebej še spričo do¬ ločila drugega odstavka člena 2, ki pravi, da se lahko stati¬ stična služba, pomembna za vso državo, vrši tudi samo na po¬ sameznih delih celotnega območja). Stopnja centralizacije statistične službe je torej v smislu 2. člena temeljnega zakona o statistiki izredno visoka. Vendar so tej tendenci po zelo močni centralizaciji statistike dani resni okviri v Čl. 3, ki predvideva, da je za vsako statistično službo, "pomembno za vso državo", potre¬ ben ali poseben zvezni zakon ali pa mora biti takšne vrste služba sprejeta v letni plan statističnih služb, ki ga pa zopet vsako leto posebej sprejema zvezna skupščina. Od konkretne politike zvezne skupščine torej zavisi navsezadnje, katera statistična služba bo vsako leto progla¬ šena kot "pomembna za vso državo". V kompetenci zvezne skup¬ ščine je torej, da ne glede na načelno orientacijo k centra¬ lizaciji statistike, ki jo vsebuje temeljni zakon o statisti¬ ki, določi vsako leto tisto stopnjo centralizacije, ki se ji v luči skušnje pa tudi glede na splošne smernice družbenopo¬ litičnega razvoja zdi primerna. 1.13 Podobno kot pušča temeljni zakon o statistiki odprto vprašanje stopnje centralizacije statistike, pušča odprto - 25 - tudi vprašanje stopnje koncentracije statistike. Temeljni zakon predvideva v čl. 9 kot izvajalca statistike, "pomembne za vso državo", poleg Zveznega zavoda za statistiko tudi vrsto zveznih "resornih" organov, ki jih pooblašča, da vrše statistično službo za svoje področje. To so: Državni sekre¬ tariat za narodno obrambo, zvezni sekretariat za notranje zadeve, zvezni sekretariat za pravosodje, služba družbenega knjigovodstva, zvezni zavod za socialno zavarovanje, zvezni zavod za zdravstveno zaščito, zvezni biro za zadeve zaposlo¬ vanja ter drugi organi in organizacije, ki jih odreja zvezni zakon. Že po temeljnem zakonu o statistiki so torej določena področja izvzeta iz delokroga Zveznega zavoda za statistiko ter prenesena na celo vrsto "resornih" organov. Poleg tega pa je v samem temeljnem zakonu, kot vidimo, izrecno predvide¬ na možnost, da se odpirajo, če bi ee pokazalo za koristno, še nove resorne statistike in se seveda s tem zožuje delokrog Zveznega zavoda za statistiko kot osrednjega specializirane¬ ga organa federacije za organizacijo in vodstvo statistike. Temeljna načela 1.14 Ne glede na osnovne sistemske dileme organizacije sta¬ tistike v Jugoslaviji, ki smo jih zgoraj nakazali in ki še niso našle zadovoljive rešitve, postavlja temeljni zakon o statistiki vrsto nespornih načel, ki štejejo danes v svetu med splošno priznane postulate sodobne, moderne organizacije statistične 3.1užbe. Najpomembnejša med njimi so naslednja: Načelo metodološke enotnosti To načelo, ki je formulirano v čl. 4, spada nedvomno med naj¬ pomembnejša načela vsake sodobno organizirane statistične službe'. V tem členu se postavlja, da se radi ustvaritve enot¬ nega sistema statističnih raziskav in zlasti radi možnosti - 24 - primerjav in popolnejšega koriščenja statističnih podatkov uporabljajo pri vseh statističnih raziskavah, ki jih vrše po zakonu pooblaščeni organi in organizacije, enotni statistič¬ ni standardi (to so definicije, nomenklature in klasifikaci¬ je) in standardi za objavljanje podatkov, ki so predpisani na osnovi tega ali kakega drugega posebnega zveznega zakona. Načelo javnosti je statuirano v čl. 6. Ono zahteva, da so statistični podatki, ki so dobljeni s po¬ močjo statističnih raziskav v smislu tega zakona, javni in vsakomur, dostopni,- razen v kolikor določeni podatki ne pred¬ stavljajo na osnovi zveznega zakona državno in uradno tajnost. 7 enem od prvih osnutkov temeljnega zakona je bilo formulira¬ no prav nasprotno načelo: statistični podatki so bili progla¬ šeni v načelu za tajne, v kolikor niso pod določenimi pogoji dostopni javnosti. Obstoji še vrsta podrobnejših določb, ki zagotavljajo, da še to načelo tudi v praksi ostvarja. Zelo pomembni sta načelo dolžnosti dajanja podatkov na eni strani, na drugi pa temu načelu komplementarno načelo zaščite dajalca podatkov pred možno zlorabo. Temelj¬ ni zakon na več mestih in pod različnimi vidiki zagotavlja realizacijo zaščite posameznika, ki je podatke dal. Statuira¬ no je (v čl. 7), da nihče ni dolžan dati podatkov, če takšna coveza ni predvidena z zakonom ali načrtom statističnih raz¬ iskav, ki ga je sprejela zvezna skupščina odn. skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti. Ta zaščita je okreplje¬ na še s tem, da morajo imeti osebe, ki so odrejene za zbiranje statističnih podatkov, pismeno pooblastilo za zbiranje podat¬ kov, in še z izrecnim določilom, da te osebe ne smejo teh po¬ datkov nikomur dati na vpogled oziroma nikogar o vsebini po¬ datkov obveščati. Na kraju je v 23. členu določeno, da mora biti navedena na obrazcih za zbiranje podatkov rešitev, na temelju katere se dana statistična raziskava vrši. - 25 - Dajalec podatkov je torej vsestransko zavarovan, da podatkov, ki jih je on dal, nihče ne bo uporabil v nestati- stične namene. Naj na kraju omenimo še dve načeli, ki sfa pomembni kot garancija kvalitete statistične službe, namreč načelo strokovne samostojnosti organov statistične službe, in pa načelo njiho¬ ve strokovne odgovornosti, kar je statuirano v čl. 11. temeljnega zakona. Zakon vsebuje še vrsto podrobnejših določb o organiza¬ ciji in finansiranju statističnih akcij in zlasti' podrobnej¬ ši postopek o načrtovanju statističnih raziskav ter predstav¬ lja v vsakem pogledu primeren okvir za uspešno organizacijo statistične službe in primer dobre statistične zakonodaje (če izvzamemo preje omenjena odprta sistemska vprašanja). Organizacija mednarodne statistike 1.15 2 razvojem statistike v posameznih državah in v zvezi z naraščajočim gospodarskim in političnim sodelovanjem držav na mednarodnem področju ter ustvarjanjem svetovnega gospodar¬ stva, se je vedno bolj čutila potreba po oblikovanju m e d - n a r o dne statistike, to se pravi, potreba po dogovor¬ no postavljenih mednarodnih statističnih standardih, ki bi olajšali oziroma sploh omogočili mednarodne statistične pri¬ merjave. V zvezi s tem je omeniti prizadevanja Mednarodnega statističnega Instituta s sedežem v Haagu.(ustanovljenega 1885), ki organizira vsake dve leti mednarodne statistične kongrese. Ti kongresi so v veliki meri posvečeni vprašanjem mednarodne primerljivosti, belo Mednarodnega statističnega Instituta se je vendar v nadaljnjem razvoju osredotočilo v vedno večji meri na razvijanje teoretske statistike in posebej 26 ~ na odkrivanje novih področij uveljavljanja statističnih metod, dočim je skrb za mednarodno primerljivost statističnih podat¬ kov ter skrb za uveljavljanje mednarodnih statističnih stan¬ dardov prešla na druge mednarodne organizacije. Lanes so po¬ stali glavni pobornik mednarodne statistike Združeni narodi s svojim statističnim uradom ter statistično komisijo, in vrsta specializiranih mednarodnih ustanov, ki so povezane z OZN (tkzv. specializirane agencije). Med njimi je imenovati posebej Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (PAO, Food and Agriculture Organization) s sedežem v Kirnu, Mednarodno organi¬ zacijo za delo, HO (International Labor Organization) s sede¬ žem v Genevi, Organizacijo Združenih narodov za vzgojo, zna¬ nost in kulturo, (UNESCO, United Nations Educational, Scienti- fic and Cultural Organization s sedežem v Parizu) ter svetovno organizacijo za zdravje (V/HO, World Health Organization s se¬ dežem v Genevi). Vsaka od naštetih (in še nekaterih drugih) specializiranih mednarodnih agencij imajo v svojem okrilju dobro organizirano statistično službo mednarodnega odn. sve¬ tovnega pomena. Pravtako je omeniti plodna prizadevanja vseh treh re¬ gionalnih gospodarskih komisij, ki delujejo v okviru Social¬ nega in Gospodarskega sveta Združenih narodov, namreč gospo¬ darske komisije za Evropo, Azijo in daljni vzhod. Posebno živo in prizadevno je delo Evropske gospodarske komisije (s sedežem v Ženevi), ki je od leta 1952 dalje združila vodje statističnih uradov vseh evropskih držav v stalno "konferen¬ co evropskih statističarjev", ki se sestaja vsako leto ter razpravlja, ustanavlja in razvija evropske statistične stan¬ darde za vsa statistična področja. Na kraju je še omeniti pomembno delo, ki se vrši na stvarjanju mednarodne gospodarske statistike in še prav pose¬ bej standardizacije sistema gospodarskih računov v okviru - 27 - Organizacije za Ekonomsko Kooperacijo in razvoj (OECD) s se¬ dežem v Parizu, ki mu pripada velik del razvitih držav kapi¬ talističnega sveta. Podobno vlogo za vzhodne socialistične države si je zadal Svet ekonomske vzajemne pompči (SEV, Sovjet Ekonomičeskoj Vzaimopomošči). Jugoslavija ni polnopravna čla¬ nica ne ene ne druge omenjene mednarodne organizacije, ima pa pri obeh poseben status, ki ji omogoča, da sodeluje pri onih vprašanjih, ki je na njih posebej zainteresirana. VIRI SOCIALNOEKONOMSKE STATISTIKE Pod viri socialnoekonomske statistike razumemo tiste službe odn. akcije prvenstveno statističnih, pa tudi nesta- tističnih organov, ter dokumentirane rezultate takšnih služb odn. akcij (popisov, anket), iz katerih dobimo statistične podatke. Jugoslovanski statistični viri 1.16 Glavni proizvajalec statističnih podatkov socialno¬ ekonomske statistike je naša državna statistična mreža z Zveznim zavodom za statistiko na čelu, ki ima organizirano celo vrsto rednih statističnih poročevalskih služb, ter izva¬ ja posamezne občasne popise in ankete. Poleg organov državne statistične mreže, ki pokriva okoli 90 # celokupne statistič¬ ne proizvodnje, obstoje še nekatere druge, v temeljnem zako¬ nu posebej naštete ustanove (tkzv. pooblaščene statistične ustanove), ki imajo organizirano za določeno ožje področje svojo posebno statistično službo. Nje smo našteli zgoraj pri obravnavanju organizacije statistične službe v Jugosla¬ viji. V kolikor ne gre za velike statistične popise in anke¬ te, kjer osnovno (primarno) dokumentacijo predstavljajo nepo- 28 - 3.redno statistični obrazci, v katere so vpisani podatki o pojavih iz socialnoekonomskega področja, ki so bili predmet zadevnih popisov in anket - v tem primeru, se osnovna eviden¬ ca in statistični vir zlijeta v eno - se največji del ostalih statističnih virov naslanja na že obstoječe osnovne evidence aelovnih organizacij, ki jih vooijo radi svojih operativnih potreb (knjigovodstvena evidenca, razni registri, matice ter druge oolike osnovne evidence). Tu se podatki iz osnovne evidence iz prvotnega vira informacije prenašajo v zahteva¬ nem obsegu in po predpisani metodologiji v statistične obrazce ustrezne statistične službe. Ti statistični obrazci oziroma točneje podatki, ki se nahajajo v teh statističnih obrazcih, predstavljajo statistični vir ter so izho¬ dišče za celotno nadaljnjo obdelavo. Bazlikovanje med osnov¬ no evidenco ter statističnimi viri, to je statistično dokumen¬ tacijo, tam kjer je ta različna od osnovne evidence, je po¬ membno ne le radi tega, ker kvaliteta končnih statističnih po¬ datkov zavisi v bistveni meri od kvalitete osnovne evidence, ampak tudi zato, ker se pojavlja možnost napak in siceršnjih deformacij tako pri prvotni registraciji opazovanega pojava s pomočjo osnovne evidence, kot tudi pri prenašanju tega po¬ datka iz dokumenta osnovne evidence v dokument statistične evidence. K temu je dodati še okolnost, da sta pogosto obe metodologiji za zajemanje določenih podatkov različni. Osnov¬ na evidenca zajema podatke po metodologiji, ki odgovarja ope¬ rativnim potrebam dane delovne organizacije odn. dane osnovne evidence (npr. zahtevam knjigovodstvenega knjiženja, vpisova¬ nja v matične registre, sodne spiske itd.), statistična služ- oa pa pri prenašanju podatkov iz osnovne evidence v statistič¬ no dokumentacijo sledi svoji lastni metodologiji, ki ni nujno enaka metodologiji, ki je predpisana za vodenje osnovne evi- aence. kategorije te ali one vrste osnovne evidence se ne ujemajo nujno z ustreznimi statističnimi kategorijami. Na to - 29 - moramo pri uporabi statističnih podatkov, ki temelje na raz¬ ličnih virih osnovne evidence, stalno paziti. Mednarodni statistični viri 1.17 Različne mednarodne organizacije, ki med njimi igra najpomembnejšo vlogo Statistični urad Organizacije Združenih Narodov, se naslanjajo pri zbiranju statističnih podatkov za namene mednarodnih primerjav in analiz skoraj izključno na uradne statistične podatke, ki jih dobivajo preko svojih sta¬ tističnih obrazcev od statističnih uradov držav-članic Zdru¬ ženih Narodov. Ti "mednarodni" statistični 'obrazci zato pred¬ stavljajo neposredni statistični vir, ki se nanj naslanjajo mednarodne statistične publikacije. Ker posamezne države v teku naknadnega preverjanja nekatere svoje uradne podatke, ki so jih že poslale v mrežo mednarodne statistične službe, korigirajo, se dogaja, da se 'uradni podatki, ki se publicira¬ jo v mednarodnih statističnih publikacijah, včasih ne ujemajo s podatki, ki se objavljajo v uradnih statističnih publikaci¬ jah posameznih držav. Pri uporabi mednarodnih statističnih virov moramo še prav posebej paziti na metodološke opombe, ki opozarjajo na različne metodologije, veljajoče v posame¬ znih državah, s pomočjo katerih se določeni podatki zbirajo in objavljajo. PUBLIKACIJE SOCIALNOEKONOMSKE STATISTIKE Uvodna opomba 1.18 Od statističnih virov, ki predstavljajo vseskozi pisme¬ no statistično dokumentacijsko gradivo, in so neposredni re¬ zultat statistične službe zbiranja podatkov, je treba razli¬ kovati statistične publikacije. Omejili se bomo na pregled tkzv. uradnih statističnih publikacij, to je statističnih - 50 - publikacij, ki jih izdajajo za to pooblaščeni statistični organi. Statistični podatek, ki je publiciran v uradni statisti¬ čni publikaciji,-šteje za uradni statistični podatek, Kar pomeni, da stoji za njim zagotovilo statistične službe, ki je javna, to je v interesu celotne družbe vodena služba, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da podatek v čim večji meri odgovarja dejanskemu stanju, ki ga številčno izraža. V kolikor pri danem stanju stvari statistična služba ni prepričana, da podatek, ki ga publicira, povsem odgovarja, Dilo zato, ker je podatek nepopolen, ali pa ni dovolj prever¬ jen, mora to ob samem podatku jasno označiti, kot mora prav- tako jasno označiti, ako z določenim podatkom v okviru siste¬ ma podatkov, ki jih publicira, ne razpolaga. Če je bil nepo¬ polen odnosno nedovoljno preverjen podatek, ki gaje stati¬ stična služba že publicirala, kasneje popravljen, je potrebno to pravtako vidno označiti. Naša statistika uporablja v te in še neke druge namene sledeče mednarodno standardizirane simbolične oznake: = ni pojava ... * ne razpolaga se s podatkom 0 = podatek je manjši od 0,5 dane merske enote = povpreček 1) = oznaka za pripombo pod tabelo () = nepopoln odn. nezadostno preverjen podatek k = popravljen podatek V SG-65 str. 106 na pr. beremo, da je bilo 1964 leta zaposlenih žena: (v tisočih, z natančnostjo na eno decimalko) v panogi črne metalurgije - v panogi barvane metalurgije 0,0 Takšna oznaka v stat. tabeli torej pomeni, da v črni me¬ talurgiji ni bila zaposlena nobena žena, v barvasti pa manj od 50. - 31 - 1.19 Podatki, ki jih naša statistična služba publicira, predstavljajo le majhen del podatkov, ki z njimi razpolaga in ki so vsebovani v celotni osnovni statistično dokumenta¬ ciji ter v elaboracijskih tabelah, ki se v propesu končne ob¬ delave pojavljajo kot njen vmesni proizvod. Ker je publicira¬ nje podatkov draga stvar in zahteva poleg tega časa, se pu¬ bliciranje, kakorkoli je že samo po sebi pomembno, nujno omejuje le na določene podatke in na določen način obdela¬ ve podatkov, glede katerega se predpostavlja, da predstav¬ lja najširši interes porabnikov, Največji del bogastva zbranega statističnega gradiva, ki je še prav posebej po¬ membno za znanstvene raziskave, ostaja v vsakem primeru ne¬ objavljen. Zato je zlasti za raziskovalca in raziskovalne ustanove pomembno, da vedo, katere statistične službe ob¬ stoje na danem področju, kakšna je njihova organizacija ter metodologija zbiranja in metodologija prvotne obdelave podat¬ kov. Državni statistični organi so namreč dolžni - o tem je bilo govora pri obravnavanju načel organizacije naše stati¬ stične službe - da vsakemu interesentu (proti plačilu stro¬ škov) nudijo na vpogled neobjavljeni in pri njih hranjeni statistični material, seveda pod pogojem, da se ne krši taj¬ nost individualnih podatkov oseb, organizacij ali ustanov, ki so podatke dale. Publikacije Zveznega zavoda za statistiko 1.20 Zvezni zavod za statistiko (Savezni zavod za statisti¬ ko, SZS) je v povojni dobi razvil izredno bogato publicistič¬ no dejavnost. Publikacije Zveznega zavoda za statistiko bi lahko si¬ stemizirali na sledeče večje skupine: a) Statistične publikacije splošnega (kompendijskega) zna- čaja. One prinašajo podatke iz vseh ali večjega števila statističnih področij. 1. STATISTIČNI LETOPISI (Statistički godišnjaci) so osnovne, na najširši krog statističnih interesentov obrnje¬ ne publikacije. So v nekem smislu reprezentativnega značaja. Statistični letopisi iznajajo vsako leto, počenši z letom 1955, in sicer sredi leta, ter prinašajo tako predvojne, predvsem pa povojne uradne statistične podatke iz vseh pod¬ ročij družbenega in gospodarskega življenja Jugoslavije. Redakcijsko je vsak Statistični letopis razdeljen na pet standardnih delov, ki prinašajo zapovrstjo statistične tabele za vso Jugoslavijo, komparativne pregled po sociali¬ stičnih republikah, zatem po občinah, dalje po izbranem šte¬ vilu večjih mest ter v zadnjem, petem delu, mednarodni pre¬ gled. V okviru vsakega dela si slede tabele po vsebinsko si¬ stematično razporejenih in zaokroženih področjih. Uvodoma so podana na preko 40 straneh metodološka po¬ jasnila k vsakemu področju, ki so zopet sistemizirana na šti¬ ri standardne razdelke> Viri in metode zbiranja podatkov, zajemljivost ocin. popolnost zajemanja, definicije znakov, statistične publikacije. Statistični letopisi se iz leta v leto izpopolnjujejo ter tudi po obsegu večajo. Dočim je prvi letopis leta 1954 vseboval blizu 500 strani, vsebuje Letopis za leto 1972 700 strani. Tekstualni ael Letopisa z nazivi, glavami ter predkolo- nami tabel se tiska posebej tudi na francoskem in angleškem j eziku. 2. POSEBNI STATISTIČNI ALMANAHI, ki jih izdaja ZZS ob posebnih prilikah ali za poseDne namene. Takšnega značaja so npr. JUGOSLAVIJA 1945-65; JUGOSLAVIJA 1950 - 1970; NEKI POKA- 33 - ZATELJI PRIVREDNOG RAZVOJA JUGOSLAVIJE, SOCIA1ISTIČKIH REPUBLIKA I AUTONOMNIH POKRAJINA. 3. STATISTIČNI KOLEDAR JUGOSLAVIJE je neke vrste mi¬ niaturna izdaja Letopisa, v žepnem formatu, zel'o praktičen za vsakodnevno rabo. Tiska se v vseh uradnih jezikih Jugosla¬ vije ter v angleščini, francoščini, nemščini in ruščini. Po¬ leg statističnih tabel na okroglo 200 straneh prinaša še celo vrsto praktičnih informacij. 4. INDEKS je mesečna statistična publikacija Zveznega zavoda za gospodarsko statistiko. Izhaja točno vsakega. 10. v mesecu ter prinaša najpomembnejše mesečne- (konjunkturne) podatke iz celotnega področja gospodarske statistike. Številčne tabele spremljajo vseskozi časovni diagrami, risani standardizirano v pollogaritemski mreži. Dočim so vse tabele prvega dela formalno in vsebinsko standardizirane, kar skupaj z grafičnimi prikazi zelo olajšu¬ je uporabo številčnih podatkov, prinaša drugi po¬ sebni del v vsaki številki najbolj sveže in pomembne statistične preglede iz posameznih specializiranih področij, katerih publikacija je pravkar dozorela. Revija Indeks je namenjena v prvi vrsti gospodarskim organizacijam in gospodarski operativi nasploh. Posebna vred¬ nost Indeksa je še v tem, da prinaša na zadnji strani platnic v vsaki številki naznanilo vseh publikacij Zveznega zavoda za statistiko, ki so izšle v razdobju zadnjega meseca. • Z letom 1968 (s četrto številko) se je Indeks vsebinsko bistveno obogatil. Prevzel je najpomembnejše finančne indika¬ torje od službe družbenega knjigovodstva ter dodal svojemu sistemu indikatorjev od 1968 dalje še krog izbranih demograf¬ skih indikatorjev ter vrsto indikatorjev iz področij, ki jih pokrivajo ostali po zakonu pooblaščeni nosilci statistične službe. - 34 - 5. MESEČNI PREGLED MEDNARODNE STATISTIKE. Da bi olajšal orientacijo našega gospodarstva z vidika svetovnih gospodarskih procesov, je pričel Zvezni zavod za statistiko z letom 1968 izdajati poseben Mesečni pregled mednarodne sta¬ tistike, ki izhaja vsakega 25* v mesecu. Prvi del tega pre¬ gleda je urejen po področjih ter daje za vsak področni indi¬ kator mesečne podatke z letnimi retrospektivami kom¬ parativno za najpomembnejše dežele sveta (vključno vselej tudi Jugoslavijo). Drogi del pa je urejen po de¬ želah ter prinaša za vsako pomembnejšo deželo celoten sistem najvažnejših mesečnih indikatorjev, v razponu dveh poslednjih let. b) Posebni letopisi 6. VITALNA STATISTIKA za 1950 - 1955 ter DEMOGRAFSKA STATISTIKA letno od 1956 dalje. Gre za letopise, ki' se nanašajo posebej na podatke o naravnem gibanju prebivalstva (za vso državo, po republikah in občinah). V prvin letin so ti demografski letopisi izha¬ jali pod imenom VITALNA STATISTIKA, od leta 1956 dalje pa so bili privzeti v publikacijo tudi osnovni podatki iz rezulta¬ tov popisov prebivalstva, pa se je v tej zvezi spremenil prvotni naziv letopisa v širši naziv DEMOGRAFSKA STATISTIKA. 7. STATISTIKA ZUNANJE TRGOVINE. Kot ime pove, gre za obsežne in specializirane publikacije s področja statistike zunanje trgovine. Za razdobje 1946-49 so bili podatki publi¬ cirani v eni sami knjigi, vendar ločeno za vsako leto tega razdobja. Od 1950 dalje se statistični podatki zunanje trgo¬ vine Jugoslavije objavljajo redno najprej za prvo polletje, zatem za celo leto. Podatki so prikazani v dveh delih. Prvi del obsega primerjalni pregled izvoza in uvoza, drugi del pa vsebuje podrobne podatke o vseh proizvodih, ki so bili pred¬ met blagovne izmenjave s tujino. - 35 - c) Knjige rezultatov velikih popisov 8. POPISI PREBIVALSTVA. Po vojni so se vršili štirje veliki popisi prebivalstva, in sicer v letih 1948, 1953, 1961 in 1971. Ob vsakem popisu je izšla serija knjig, v katerih so bili objavljeni podrobni končni rezultati popisa. 9. POPISI STANOVANJ. Po vojni so bili izvedeni trije popisi stanovanj, in sicer v letih 1949/5°, 1961 in 1971. Pri prvih dveh popisih so bila zajeta le stanoval ja v nase¬ ljih pretežno mestnega značaja, za stanovanja na vasi' so bi¬ li zbrani le nepopolni podatki o stanovanjski površini v okviru dveh kmetijskih popisov. Popis iz leta 1971 je bil prvi, ki je zajel v s a stanovanja v Jugoslaviji. Rezul¬ tati popisa iz 1. 1961 (skupaj z globalnimi podatki popisa 1.949/50) so bili objavljeni v posebni knjigi, rezultati po¬ pisa iz 1. 1971 pa so od javi jeni v 3edmih obsežnih knjigah. Prvih šest knjig vsebuje zelo podrobne podatke posebej za vsako naselje in za vsako občino, sedma knjiga pa prinaša vrsto analitskih tabel za vso Jugoslavijo, za vsako republiko in pokrajino ter za vsako mestne naselje z 10 tisoč in več pre¬ bivalci. 10. POPISI ŽIVINE. Posebni popisi živine so se vršili takoj po vojni vsako leto glede na posebno pomembnost kmetij¬ skega, v pretežni večini privatnega sektorja in glede na probleme preskrbe prebivalstva z mesom. Rezultati teh popi¬ sov so izšli v posebnih knjigah popisov živine za leta 1949 do 1953. Kasneje so bili posebni popisi živine opuščeni, po¬ datki o stanju živine pa so se zbirali in se zbirajo v okvi¬ ru rodne statistične 3lužbe za kmetijstvo. Rezultati teh sta¬ tističnih opazovanj se publicirajo v posebni seriji Statistič¬ nih biltenov (Stočarstvo i ribarstvo) enkrat letno. 11. POPISI KMETIJSTVA. Za celotno razdobje stare Jugo¬ slavije je bil izveden en sam popis kmetijskih gospodarstev, - 36 - in sicer leta 1931, v povojnem razdobju pa smo imeli dva po¬ pisa kmetijstva. Prvi se je vršil leta 1960, drugi leta 196$:. Publikacija prvega povojnega, izredno obsežnega popisa kme¬ tijstva iz 1960. leta je bila načrtovana v devetih knjigah, od katerih sta vendar izšli samo dve knjigi; pač pa so bili delni rezultati objavljeni v Statističnih biltenih (št. 263, 271 in 352). Glede na velike spremembe, do katerih je prišlo po letu 1960 v našem celotnem družbenem in ekonomskem sistemu, zlasti še po gospodarski reformi iz leta 1965, in glede na vpliv, ki so ga imele te spremembe tudi na kmetijstvo ter na prebi¬ valstvo, živeče od kmetijstva, je postala očita potreba po novem popisu kmetijstva. Zato je bil izveden leta 1969 drugi veliki povojni popis kmetijstva, ki je zajel vsa d r u ž b e n a kmetijska gospodarstva, dočim je bila za popis individualnih kmetijskih gospodarstev uporabije- vzorčna metoda zajemanja, kezultati tega popisa niso bili objavljeni v posebnih knjigah, ampak se objavljajo v tekoči seriji Statističnih biltenov (do konca 1972 so bili objavljeni rezultati v'Statističnih biltenih št. 624, 120 in 732. d) Občasne specializirane statistične publikacije 12. STATISTIČNI BILTENI. Statistični bilteni izhajajo oočasno, po nekoliko številk vsak mesec, ter prinašajo re¬ zultate statističnih služb iz vseh področij statistike. Bist¬ veno za njih je, da je posvečena vsaka številka statističnemu gradivu izključno iz enega podrbčja ter da vsebuje podrobno obdelane statistične preglede iz tega področja. Čeprav izhajajo Statistični Bilteni občasno ter niso razporejeni navzven v neke standardne skupine, so se vendar v teku časa oblikovali specializirani ciklusi, ki obravnava¬ jo podobno materijo ter z leta v leto osvežujejo to materijo - 37 - z najnovejširni podatki. Ker 30 v Statističnih biltenih objav¬ ljeni podrobno obdelani podatki iz posameznih statističnih področij ter se formirajo za vsako področje standardne se¬ rije tabel, predstavljajo serije Statističnih biltenov eno najpomembnejših statističnih publikacij za potrebe tako ope- rative kot raziskovalnih analiz. Iz vsebinskega pregleda po¬ sameznih ciklusov Statističnih Biltenov, ki so podani na plat¬ nicah vsakega biltena, se obenem najbolj vidi, v katerih sme¬ reh se giblje statistična dejavnost naše uradne statistike in katera področja posebej podrobno obdeluje. e) Študijski materiali. V to skupino bomo šteli vse ostale publikacije Zveznega zavoda za statistiko, ki ne prinašajo uradnih statističnih po¬ datkov, ampak je njihovo težišče ali na metodološki, ali na analitični ali pa na pedagoški strani. 13. METODOLOŠKI MATERIALI (MM). Na prvo mesto je treba postaviti obsežno in odprto serijo metodoloških materialov, knjižic majhnega, skoraj priročnega formata, ki dajejo po¬ drobna metodološka pojasnila in organizacijska navodila za posamezne statistične službe, ki jih vodi naša uradna stati¬ stika. Ti metodološki materiali služijo tako statističnim organom kot napotilo, kakor tudi uporabnikom in raziskoval¬ cem v pomoč pri pravilnem vrednotenju in razumevanju statistič¬ nih podatkov. Do konca 1972 1. je izšlo že blizu 200 zveščkov. če se je določena statistična služba reorganizirala, potem pride do izdaje novega zveščka Metodoloških materialov. Zato je potrebno vzeti vselej v roke najnovejši zvešček za določe¬ no statistično službo, če želimo biti informirani o najnovej¬ šem stanju organizacije in metodologije dane statistične službe. 14. ŠTUDIJE, ANALIZE IN PRIKAZI (SAP). Metodološke mo¬ nografske študije kot tudi posebne analize statističnih po¬ datkov prinaša zbirka pod gornjim naslovom. Gre za pomembne - 38 - publikacije, ki v bistvenem pogledu dopolnjujejo poznavanje metodologije, ki jo uporablja Zvezni zavod za statistiko pri svojih analizah kompleksnih pojavov, in ki gredo preko okvira rutinske uradne obdelave podatkov. Njihovo poznavanje je za ekonomista-analitika nujno potrebno. Spodaj dajemo pregled doslej (do konca 1972) izišlih zvezkov, držeč se v osnovi vrstnega reda izida, pri čemer smo vendar zvezke, ki spadajo v sorodno materijo, strnili v večje skupine. Arabske številke se nanašajo na tekoče številke, pod katerimi, so ti zvezki izšli. i) Metodologija 40 Linearna vektorska regresija med serijami statističnih struktur 49 Sezonsko prilagojevanje časovnih serij osnovnih gospodar¬ skih indikatorjev 1958/68. Metode in rezultati ii) Prebivalstvo 1 Popis prebivalstva od 51. marca 1953 leta. Rezultati vzorca 3 Napake popisa prebivalstva od 31. marca 1955 dalje 4 Popolnost popisovanja Prebivalstvo Jugoslavije in socialističnih republik 1921-1961 25 Popisni krogi kot primarne enote v enoetapnem vzorcu. Popis prebivalstva 1961 leta iii) Vitalni procesi 32 Sklenjene zakonske zveze v Jugoslaviji 1951-61 33 Mortaliteta od raka 36 Nataliteta v Jugoslaviji 1950-64 37 Smrtnost prebivalstva v Jugoslaviji 1950-64 47 Gibanje mortalitete od tuberkuloze v Jugoslaviji od 1951 do 1966 58 Smrtnost otrok in mladine v Jugoslaviji od 1951-68 59 Vpliv sezonskih in ostalih faktorjev na mortaliteto prebi¬ valstva Jugoslavije 1950-69 iv) Splošni gospodarski razvoj 13 Gibanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka 1947-59 30 Gibanje gospodarstva v prvem letu reforme 34 Gibanje gospodarstva v prvih dveh letih reforme 40 Gospodarstvo v letih reforme 45 Gibanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka Jugoslavi¬ je 1952-58 po področjih gospodarstva in v cenah 1966 48 Gospodarstvo v letih reforme 1969 39 - 51 Gibanje narodnega dohodka, zaposlitve in produktivnosti dela v gospodarstvu Jugoslavije 1947-67 56 Gibanje gospodarstva v SFRJ 1965-70 53 Osnovna sredstva družbenega gospodarstva 1952-68 v cenah 1966 v) Medsebojni odnosi gospodarske dejavnosti Jugoslavije 8 v letu 1955 15 v letu 1958 26 v letu 1962 35 v letu 1964 42 v letu 1966 50 uvoz po dejavnostih porekla in namena 55 v letu 1967 57 v letu 1968 vi) Gospodarske bilance Jugoslavije 12 1952-57 19 1952-62 29 1962-65 39 1965/66 in 1970 46 1964-68 54 1966-69 vii) Proizvodnja in proizvodnost dela v industriji 9 Dinamika proizvodnosti dela v industriji 1952-57 11 Osnovni podatki o deležu novih podjetij v industriji od 1952-57 20 Pregled velikosti in stanja jugoslovanskih industrijskih podjetij 1961/62 52 Nivo proizvodnosti dela v industriji po republikah 1952-68 viii) Kmetijstvo 2 Rezultati ankete o številčnem stanju živine 30. junija 1952 5 Prehrana kmetijskih gospodinjstev - Rezultati ankete o kmetijskih gospodinjstvih 1952/53 6 .Prikaz elementov prometa živine v kmetijskih gospodarstvih 1952/53 10 Proizvodnja in poraba pšenice v kmetijskih gospodarstvih 1955/56 21 Bilanca pšenice individualnih kmetijskih gospodarstev Jugo¬ slavije 1959/60 38 Evaluacija popisa individualnih kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji 41 Obračun vrednosti proizvodnje, stroškov in dohodka kmetij¬ stva 1957/65 43 Meritve površin v Vojvodini in Slavoniji v 1955 in 1966 letu ix) Trg, cene in poraba 16 Trendi cen 1952-61 18 Varijacije cen na drobno v 90 mestih Jugoslavije v 1962 letu 23 Trgovina na drobno - prikaz stanja prodajnih kapacitet 1963 24 Bilanca in poraba kmetijskoprehranbenih proizvodov 1952-63 27 Osnovne tendence v gibanju stroškov gradnje dokončanih stanovanj od 1956-63 28 Indeksi življenjskih stroškov po višini dohodka in številu članov gospodinjstva ■ 31 Viri in karakteristike prehrane čistih kmetijskih gospodinj¬ stev x) Komune 14 Gospodarskostatistični presek komun Jugoslavije 1960 17 Gospodarskostatistični presek komun Jugoslavije 1961 15'- MATERIALI IZ SEMINARJEV. Zvezni zavod za statistiko je organiziral seminarje iz raznih področij statistike, pa je ob tej priliki izšlo študijsko seminarsko gradivo, ki je bilo kasneje izdano v posebnih knjigah. Doslej so izšle tri publi¬ kacije: Seminar kmetijske statistike, Seminar demografske sta¬ tistike in ^eminar industrijske statistike. 16. STATISTIČNA LITERATURA. Zvezni zavod za statistiko je izdal vrsto učbenikov in priročnikov ter drugih del s pod¬ ročja statistične literature. Pravtako je v tej zvezi omeni¬ ti, da izdaja Zvezni zavod za statistiko mesečnik STATISTIČAR, informativni list za prakso, ki je namenjen predvsem stati¬ stičnim kadrom na terenu. Zvezni zavod za statistiko je prav¬ tako začel leta 1953 izdajanje znanstvene revije STATISTIČNA REVIJA, ki pa jo je kasneje prevzelo Jugoslovansko statistično društvo. Publikacije republiških zavodov za statistiko in posebej publikacije Zavoda za statistiko SRS l 1.21 Republiški zavodi za statistiko so pravtako razvili obsežno statistično publicistično dejavnost, ki ima za namen, da podrobneje obdeluje tiste statistične podatke, ki so pose¬ bej pomembni z republiškega vidika. Kot primer publicistične dejavnosti republiških zavodov dajemo nekoliko podrobneje statistične publikacije Zavoda za statistiko SR Slovenije: - 41 - a) Publikacije splošnega značaja 1. STATISTIČNI LETOPISI. Prvi povojni statistični leto¬ pis Slovenije je izšel 1955» drugi 1955. leta, potem pa smo morali čakati vse do leta 1964, ko je izšel tretji po vrsti statistični letopis. Od tedaj izhajajo Statistični letopisi redno vsako leto. 2. MESEČNI STATISTIČNI PREGLED. Gre za mesečno publika¬ cijo, ki jo izdajajo vsi republiški statistični zavodi, vsak za svoje območje, in ki se po sistematiki naslanjajo‘na zve¬ zno publikacijo INDEKS. Mesečni statistični pregled ima prav- tako kot INDEKS poleg Splošnega dela svoj Posebni del, ki prinaša krajše, sveže statistične preglede, vsebujoče speci¬ alizirane rezultate posameznih statističnih služb. 3. DRUŽBENI RAZVOJ SR SLOVENIJE. Podnaslov: Kratka analiza podatkov, ki jih objavlja Zavod SR Slovenije za sta¬ tistiko. Gre za publikacijo, s katero želi Zavod za statisti¬ ko opozoriti uporabnike Mesečnega statističnega pregleda na pomembnejše rezultate, kakor so ugotovljeni v posameznih sta¬ tističnih službah in objavljeni v Mesečnem statističnem pre¬ gledu ter drugih publikacijah Zavoda. 4. PRIKAZI IN ŠTUDIJE je pravtako mesečna publikacija, ki izhaja nepretrgoma že od leta 1955. Ona prinaša statistič¬ ne preglede in krajše analize rezultatov posameznih statistič¬ nih služb, napisanih od vodilnih članov delovnega kolektiva. b) Statistični podatki po občinah Glede na izjemno vlogo, ki jo igrajo pri nas komune kot osnovne družbenopolitične skupnosti, prinaša Zavod za statistiko SR Slovenije že nekoliko let v posebni zbirki sta¬ tistične preglede po občinah, vselej z najnovejšimi podatki, preurejenimi na vsakokratno stanje občin. Vsak zvezek seri- 42 - je zajema statistične podatke iz določenega področja. Se¬ rija se iz leta v leto razširja po obsegu in bogati po vsebi¬ ni, tako da smo priča rojevanju nove zvrsti naše statistike, namreč komunalne statistike. c) Statistično gradivo Publikacije, ki se odjavljajo pod nazivom Statistično gradivo, zasledujejo podooen namen kot ga imajo Etatistični Bilteni Zveznega zavoda za statistiko. Podajajo v zaokroženi obliki in čim hitreje statistične podatke iz določenega spe¬ cializiranega področja., d) Metodološko gradivo Podobnemu namenu, ki ga imajo v zveznem merilu zvezki .METODOLOŠKI MATERIALI, sledijo zvezki Metodološko gradivo. e) Ostale publikacije Podobno kot Zvezni zavod za statistiko je tudi Zavod za statistiko SR Slovenije izdal vrsto originalnih del ter prevodov s področja statistične teorije in njene aplikacije. mednarodne publikacije s področja socialnoekonomske statistike 1.22 a) Publikacije Statističnega Urada Organizacije .Združe¬ nih Narodov 1. STATISTIČNI LETOPIS (STATISTICAL YEARBOOK) je zelo obsežna publikacija, ki izhaja vsako leto ter prinaša najpo¬ membnejše statistične podatke z vseh področij vseh držav na svetu. 2. DEMOGRAFSKI LETOPIS (DEMOGRAPHIC YEARB00K) je po¬ dobna, zelo obsežna letna publikacija, ki se omejuje na sta¬ tistične podatke o prebivalstvih in prebivalstvenih procesih vseh držav na svetu. - 43 - 3. LETOPIS STATISTIK DRUŽBENEGA RAČUNOVODSTVA (YEAR- BOOK OP NATIONAL ACCOUNTS STATISTICS) 4. LETOPIS MEDNARODNIH TRGOVINSKIH STATISTIK (YEAR- BOOK OP INTERNATIONAL TRADE STATISTICS) 5. MESEČNI STATISTIČNI BILTEN (MNTHLY BULLETIN OP STATISTICS) Poleg zgoraj omenjenih statističnih letopisov ter me¬ sečnega statističnega biltena izdaja Statistični urad ZN Se dolgo vrsto občasnih publikacij iz najrazličnejših področij. One predstavljajo z vsebinske strani komparativne mednarodne statistične analize ali pa metodološke študije odn. priporo¬ čila za uvajanje mednarodnih statističnih standardov ter po¬ ročila o mednarodnih akcijah, ki so namenjene dvigu stati¬ stične kulture v svetu nasploh in ki naj bodo posebej v po¬ moč deželam v razvoju pri organizaciji njihove statistike. b) Publikacije statističnega značaja drugih mednarod¬ nih organizacij Poleg Organizacije Združenih narodov oziroma njenega Statističnega urada zbirajo ter publicirajo podatke s področ¬ ja socialnoekonomske statistike mnoge specializirane med¬ vladne agencije. Večji del izdajajo pravtako specializirane mednarodne statistične letopise, mesečne statistične pregle¬ de za določeno specializirano področje ter vrsto posebnih ob¬ časnih statističnih publikacij. Med temi specializiranimi agencijami se odlikujejo po bogati ter dobro organizirani mednarodni statistični dejavnosti zlasti: Mednarodna organizacija za delo (International Labour organization, ILO) Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetij¬ stvo (United Nations Pood and Agricultur Organization, PAO) - 44 - Organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization, UNESCO) Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Orga- nizacion, WHO) Podrobnejši seznam statističnih publikacij omenjenih ter drugih mednarodnih agencij najdemo v poljubnem izvodu Statističnega letopisa Združenih narodov ali v posebnih pu- blikacijskih seznamih, ki jih izdaja Organizacija Združenih narodov.' - 45 - Drugo poglavje OSNOVNE KLASIFIKACIJE IN STRUKTURE 2.1 V tem poglavju bomo spoznali nekaj najpomembnejših klasifikacij in struktur, ki se javljajo domala na vsem ob¬ sežnem področju socialnoekonomskih pojavov. V socialnoekonomski statistiki uporabljamo naziv "kla¬ sifikacije" v posebnem smislu kot specifično obliko grupira¬ nja. Dočim pomeni grupiranje vsako smiselno, tj. spoznavno pomembno razčlenjevanje opazovanega masovnega pojava na sku¬ pine, razumemo pod "klasifikacijami" tisto grupiranje, ki izraža določene socialnoekonomske tipične katego¬ rije. Socialnoekonomske klasifikacije so zamišljene kot kla¬ sifikacijske sheme, ki imajo trajnejši značaj, pri njihovem sestavljanju sodelujejo po navadi specializirani organi sta¬ tistične službe in glavni interesenti, bodoči porabniki. Če podelimo takšnim, na daljše trajanje predvidenim klasifikacijam uradni značaj s posebnim pravnim aktom, ki predpisuje njihovo obvezno uporabo, pravimo, da smo klasifi¬ kacije standardizirali - s tem postanejo - 46 - standardne klasifikacije. Pri standardnih klasi¬ fikacijah je ponavadi oovezna ne le določena klasifikacij¬ ska shema, ampak tudi poimenovanje kategorij na vseh nivojih, na katere je klasifikacija razčlenjena, in pravtako uporaba določenega sistema šifer, ki šte¬ vilčno označujejo kategorije vsakega nivoja. Za standardne klasifikacije uporabljamo v takšnih primerih pogosto izraz nomenklature. KLASIFIKACIJA. DEJAVNOSTI Dejavnost in poklic 2.2 Prva teoretsko najsplošnejša kategorija, s katero se srečamo na področju socialnoekonomske statistike, je katego¬ rija človeške dejavnosti. Pri tem je pomembno razlikovati med dejavnostjo v okviru materialne proizvodnje ter dejavnostjo v okviru nematerialne sfere, ki jo predstav¬ lja področje tkzv. storitev. Kriterij razlikovanja je v predmetnem odn. nepredmetnem značaju rezultata dejavno¬ sti, K dejavnostim v okviru materialne proizvodnje štejemo dejavnosti, katerih rezultati dela imajo predmetno obliko. Izjemno od tega kriterija spadajo k materialni pro¬ izvodnji tudi tkzv. proizvodne storitve, ki sicer same nimajo predmetnega značaja, imajo pa za cilj obnovo ali pa povečanje uporabne vrednosti na nekem proizvo¬ du, ki ima predmetno obliko (npr. popravilo strojev). Vse ostale storitve - in to je njih zdaleka največji del - kot so storitve v zdravstvu, šolstvu, znanosti, kulturi, v druž¬ benih službah, spadajo v nematerialno sfero in k nepro¬ izvodnim dejavnostim, dočim štejejo vse dejavnosti v okviru materialne proizvodnje k proizvodnim dejavnostim. - 47 2.3 Bogato razčlenjena skala "dejavnosti" kot jih poznamo danes, je nastala zgodovinsko v teku tisočletij kot rezultat procesa velike družbene delitve dela. Najpreje se je izdvo¬ jilo kmetijstvo iz sprva nediferencirane človeške dejavno¬ sti, kasneje obrt ter trgovina, na razvitejših stopnjah prvotnega gospodarjenja pa že zelo zgodaj tudi promet, zlasti pomorski promet. Bočim je razčlenjevanje družbene dejavnosti potekalo sprva počasi, se je ves proces izredno pospešil z nastankom kapitalizma, ki je posebej na široko diferenciral dejavnosti v okviru industrije - kot bomo kasneje videli, pozna pri veljajočih klasifikacijah dejavnosti področja "industrijske dejavnosti" največje število panog. Vzporedno z razvojem države in družbe so se razvijale in razčlenjeva¬ le tudi dejavnosti na nematerialnem področju, ki zavzemajo v sodobnem svetu vse bolj specializirane oblike in priteguje¬ jo tudi vse večje število prebivalstva v svoj krog. Kot zu¬ nanji izraz omenjene tendence lahko ugotovimo, da je pri seda¬ njih klasifikacijah dejavnosti takoj za področjem "industrije" najbolj razčlenjeno področje "družbenih in državnih služb". Orisani proces družbene delitve dela je potekal v dveh smereh in dveh oblikah, ki od njih vsako skušamo preko po¬ sebne statistične kategorizacije zajeti in kvantificirati. Na eni strani gre za dejavnost gospodarskih in drugih delovnih organizacij (organizacij združe¬ nega dela) pri opravljanju določene vrste proizvodnega oziro¬ ma družbeno koristnega dela (kmetijstvo, industrija, trgovina, državna uprava, kultura, socialno varstvo itd.). Na drugi strani pa gre za specializirano dejavnost posame¬ znih oseb v okviru delovnih organizaci, j , ali pa tudi za dejavnost, ki jo vrše osebe samostojno (zasebni kmetje in obrtniki, svobodni poklici). - 43 - V prvem primeru gre dejansko za kombinacijo manjšega ali večjega števila specializiranih dejavnosti cele vrste oseb, katerih de¬ lo je povezano in integrirano v okviru dane delovne organiza¬ cije v posebno vrsto ali panogo družbene dejavnosti, ki naj v celoti zadovolji določene družbene potrebe (npr. po prehrani, po tran¬ sportu, po kulturi itd.). V tem primeru govorimo enostavno o "dejavnos.tih" kot posebni empirični statistični kategoriji, včasih tudi o "objektivnem" poklicu. Tej "dejavnosti" odnosno "objektivnemu^' poklicu postavimo nasproti osebno, indi vid ualno spe¬ cializirano dejavnost oseb, njihov "osebni" ali "subjektivni" poklic. Terminološko- jezično ločimo oba pojma v slovenščini z izrazi "dejavnost" in "poklic", v srbohrvaščini z izrazi "delatnost" in "zani¬ manje" (activitš - profession; industry - occupation; Tatigkeit Beruf). 0 dejavnostih ter klasifikaciji dejavnosti bomo govo¬ rili v tem poglavju, o poklicih ter klasifikaciji poklicev pa v poglavju o delovni sili. Jugoslovanska klasifikacija dejavnosti 2.4 V bivši Jugoslaviji ni bilo posebnih statistično-meto- doloških določb glede pojma in klasifikacije dejavnosti. V predvojnih Statističnih letopisih vendar najdemo celotno ob¬ javljeno statistično gradivo razdeljeno na nekoliko velikih razdelkov, ki dejansko odgovarjajo velikim področjem "dejav¬ nosti", kot jih poznajo več ali manj vse klasifikacije "de¬ javnosti". To so v okviru gospodarstva: kmetijstvo, industri¬ ja in obrt, vzeti skupaj, promet, trgovina, turizem. V okvi- ru nematerialne sfere pa se javljajo kot posebni razdelki: prosveta (šolstvo, kultura), zdravstvo, zaščita in zavarova¬ nje delavcev, kriminalnost, ter kot zadnja kategorija držav- , ni ustroj. Popisa prebivalstva iz leta 1921 in 1931 sploh nista vsebovala pojma dejavnosti, ampak samo pojem poklica, ter je zato tudi v rezultatih teh popisov prebivalstvo razčlenjeno samo po poklicih, ne pa tudi po dejavnostih, kar pomeni eno od izredna težkih metodoloških hib in pomanjkljivosti teh največjih predvojnih statističnih akcij stare Jugoslavije. Zadevna osnovna metodološka pojasnila najdemo v IV. knjigi končnih rezultatov popisa iz leta 1931. 2.5 Takoj po drugi svetovni vojni se je v zvezi z uvaja¬ njem načrtnega gospodarstva,pri nas pokazala kot izredno nuj¬ na statiatično-metodološka potreba, da se razčistijo pojmi v zvezi z "dejavnostmi" in da se postavi in standardizira klasifikacija dejavnosti. Zato tudi izvira pivi zadevni po¬ vojni poizkus od Zvezne planske komisije, ki je že leta 1947 izdala za potrebe planskih organov tkzv. "Začasno nomenkla¬ turo dejavnosti", ki je, čeprav se je imenovala začasna in nosi v sebi pečat naglice, s katero.je bila napravljena, 03tala v veljavi dejansko vse do leta 1962. Začasna nomenklatura je poznala samo dva nivoja raz¬ členitve, in sicer področja (vrste) in panoge (grane, veje). Na prvem nivoju so bile dejavnosti razvrščene na sledečih deset področij s šiframi od 1 do 9, in kot deseta je bila šifra 0: 1 INDUSTRIJA 2 KMETIJSTVO 3 GOZDARSTVO 4 GRADBENIŠTVO 5 PROMET o TRGOVINA 7 OBRT IN DOMAČA DEJAVNOST 8 STAnOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST 9 KULTURNO-SOCIALNA DEJAVNOST 0 DEJAVNOST DRŽAVNIH ORGANOV IN OSTALO 50 - V okvira vsakega področja so bile dejavnosti razvršče¬ ne v panoge, pri čemer so bile uporabljene dvoštevilčne šifre. V vsaki panogi so bile zatem navedene podrobno de¬ javnosti iz vsake panoge. 1.6 Začasna nomenklatura je veljala striktno samo na pod¬ ročju planiranja. Pri obdelavi popisa prebivalstva iz leta 1948 je bila uporabljena posebna nomenklatura, ki je pred¬ stavljala kombinacijo klasifikacije dejavnosti in klasifi¬ kacijo poklicev ter položaja v poklicu (redek primer uporabe tKzv.'socioprofesionalne klasifikacije pri nas). Pri popisih prebivalstva 1955 in ly61 je bila vzeta sicer za osnovo za¬ časna nomenklatura, vendar je bila ta nomenklatura deloma predelana, ker takšna kot je bila, ni ustrezala posebnim potrebam, klasifikacije prebivalstva po dejavnostih. Zadevne metodološke odredbe vsebujejo za popis 1953 Metodološki ma¬ teriali št. 18, za popis 1961 pa Metodološki materiali št. 132 in 134. 6 .7 Začasno nomenklaturo dejavnosti iz leta 1947 je do¬ končno zamenjala "Nomenklatura za razporejanje gospodarskih in drugih organizacij in družbenih organov po dejavnostih", ki je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 10 od 7. marca 1962. .ojavljena je bila tudi v Metodoloških materialih št. 130. Se istega leta je izšel poseben zvešček Metodoloških materi¬ alov št. 133 pod naslovom "Skrajšani nazivi Nomenklature za razporejanje gospodarskih in drugih organizacij" z namenom, da se racionalizira delo v procesu mehanografske obdelave podatkov in izdelave publikacij. Leta 1963 so izšle določene spremembe in dopolnitve Nomenklature iz 1. iy62 (Uradni list FLRJ št. 12/1963, pona¬ tisnjene v Metodoloških materialih št. 150). V zveščku Meto¬ doloških materialov št. 150 je podana podrobna primerjava med prvotno ter dopolnjeno odn. spremenjeno Nomenklaturo. 51 - Nova nomenklatura je obvezna za vse primere, kjer se statistični podatki razčlenjujejo po dejavnostih, bilo v družbenem računovodstvu, bilo v statistiki, pa se od tedaj vse razčlenitve v uradnih statističnih publikacijah držijo nove klasifikacije. Tudi nov popis prebivalstva iz 1971 leta predvideva obdelavo podatkov preoivalstvu po novi klasifika¬ ciji pa bodo radi tega nastale določene težkoče pri primerja-« vi podatkov o dejavnostih po obeh popisih. Primerjava obeh klasifikacij, one iz popisa 1S61 ter sedaj veljajoče kaže glede prvega nivoja, tj. glede na raz¬ členitev po področjih (vrstah) sledeče razlike? Prvi dve področji (področje 0 in 1) stare klasifikacije iz 1961 podajata ločeno RUDARSTVO in INDUSTRIJO, do- čim sta ti dve področji v novi klasifikaciji združe¬ ni v eno področje (1 RUDARSTVO IN INDUSTRIJA). Področje 2 (KMETIJSTVO IN RIBNIŠTVO), 3 (GOZDARSTVO), 4- (GRADBENIŠTVO), 5 (PROMET) in 6 (TRGOVINA IN GOSTINSTVO) so ostala pri obeh klasifikacijah nespremenjena. Stari področji 7 (OBRT) in 8 (OSEBNE STORITVE) sta v novi klasifikaciji združeni v eno področje (7 OBRT). Staro področje 9, ki je združevalo zelo heterogene dejavnosti (STANOVANJSKO-KDMUNALNO, KULTURNO IN SOCIALNO, DRŽAVNE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI) je razdeljeno v novi klasifikaciji na tri področja: področje 8 STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST, 9 KULTURNA IN SOCIALNA DEJAVNOST ter 10 DEJAVNOST DRUŽBENIH IN DRŽAVNIH SLUŽB. Nova klasifikacija se je kot vidimo vrnila, kar se področij tiče, na ono "začasno" iz leta 1948.. Smiselnost združitve prvih dveh področij stare klasi¬ fikacije, tj. rudarstva in industrije, v eno izvira iz tega, ker je bilo v praksi često težko pa tudi nesmiselno cddvajati proizvodnjo iz rudarstva (premog, nafta, železo itd.) od nje¬ gove predelave. Zato so se v tem področju tudi ustrezne pa¬ noge iz stare klasifikacije v novi klasifikaciji smiselno - 52 - združevale, npr. proizvodnja premoga kot posebna panoga stare klasifikacije je v novi klasifikaciji združena s predelavo premoga; pravtako proizvodnja in predelava nafte in sl. Osebne storitve so bile pripojene v novi klasifikaci¬ ji ostalim obrtem iz materialne sfere proizvodnja, kar izgle- aa ni najbolj racionalno, ker se mora pri obračunu družbene¬ ga proizvoda in narodnega dohodka zopet oddvojiti tisti del oorti, ki spada v materialno sfero, od storitvenih obrti. Izdvojitev komunalne dejavnosti iz heterogenega področ¬ ja S stare klasifikacije je bila na mestu, saj predstavljajo stanovanjske in komunalne dejavnosti zelo specifično katego¬ rijo dejavnosti ter je njih glavni del vsekakor prišteti k sektorju gospodarskih dejavnosti. Pravtako je bilo smiselno ves ostali sektor državnih in družbenih služb razčleniti na dve samostojni, v osnovi različni področji, to je na kulturno in socialno (skupaj z zdravstvom) ter na področje'čistega sek¬ torja državnih in družbenih služb (imenovanih včasih tudi kvartarne dejavnosti). ■ i.o Področja (vrste) in panoge nove, sedaj veljajoče klasi¬ fikacije dejavnosti so prikazane v spodnjem pregledu (pod¬ ročja so pisana z velikimi črkami, panoge v okviru vsake dejav¬ nosti z malimi črkami): 1 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO: proizvodnja, prenos in distribucija električne energije; proizvodnja in predelava premoga; proizvodnja in predelava nafte; črna metalurgija; metalurgija barvanih kovin; proizvodnja, opismenjevanje in predelava nemetalnih mineralov; kovinska industrija; ladje¬ delništvo; elektroindustrija; kemična industrija; industrija gradbenega materiala; lesna industrija; proizvodnja papirja; tekstilna industrija; industrija kože in obutve; industrija •-ume; živilska industrija; grafične industrije, časopisna in izdajateljska dejavnost; industrija tobaka; filmska industri¬ ja; geološke in rudarske raziskave; ostale neomenjene indu¬ strije 2 KNlI/TIJSTVO IN RIBNIŠTVO: kmetijstvo, ribništvo; vodno gospodarstvo 53 - 3 GOZDARSTVO: gospodarjenje z gozdom; lov 4 GRADBENIŠTVO: projektiranje; gradnja; montaž,,: za¬ ključna dela v gradbeništvu; premer in kartiranje zemljišča; raziskava zemljišča in gradbenega materiala; dela v lastni režiji 5 PROMET: železniški; pomorski; rečni in po jezerih; v zraku; cestni: prevoz potnikov in blaga; cestna pod¬ jetja in skupnosti; mestni promet; pretovor in druge storitve poštni, telegrafski, telefonski promet 6 TRGOVINA IN GOSTINSTVO; trgovina na drobno; trgovina na debelo; zunanja trgovina; trgovinske storitve; poslovna združenja; gostinstvo; turistično posredovanje 7 OBRT; predelava nekovin; kovinska obdelovalna dejav¬ nost; izgradnja in popravilo manjših plovnih objektov; pro¬ izvodnja električnih aparatov in pribora; proizvodnja kemij¬ skih proizvodov; proizvodnja gradbenega materiala; predela¬ va lesa; predelava papirja; proizvodnja, tekstilnih proizvodov predelava kože; proizvodnja proizvodov iz gume; proizvodnja živilskih proizvodov; tiskarne in knjigoveznice; proizvodnja in popravilo ostalih neimenovanih proizvodov; gradbeniška obrt;posebne obrti in storitve 8 STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST: stanovanjska dejavnost; komunalna dejavnost 9 KULTURA IN SOCIALNA DEJAVNOST; dejavnost šol; znan¬ stvena dejavnost; kulturnoprosvetna dejavnost; umetniško- zabavna dejavnost; zdravstvena dejavnost; socialno varstvo; fiskultuma dejavnost 0 DEJAVNOST DRUŽBENIH IN DRŽAVNIH SLUŽ3: družbene organizacije; dejavnost gospodarskih zbornic in sl.; finance in zavarovanje; dejavnost zavodov za socialno zavarovanje; dejavnost organov uprave; ostale družbene službe OSTALE DEJAVNOSTI NEPOZNANA DEJAVNOST Osnovne, stranske in pomožne dejavnosti 2.9 Pri razvrščanju posameznih enot (delovnih organizacij) v določeno klasifikacijsko shemo dejavnosti je pomembno raz¬ likovati med osnovno, stransko, pomožno dejavnost ter dejav¬ nost družbenega standarda. Naša Navodila k popisu prebival¬ stva v 1971 tako opredeljujejo omenjene kategorije dejavnosti - 54 - O s n o v n a dejavnost je tista dejavnost, zaradi ka¬ tere je delovna organizacija ustanovljena in je zato glavni iel njene aktivnosti, Mnogo delovnih organizacij ima samo eno ;ejavnost in je ta seveda njihova osnovna dejavnost. So pa pravtsko delovne organizacije z več osnovnih dejavnosti (in¬ tegrirana podjetja, komoinati). Posebno pomemoen je tip takš¬ nih delovnih organizacij z veš osnovnimi dejavnostmi, kjer so te tehnološko povezane (rudnik in topilnica; kmetijsko po¬ sestvo in tovarna za predelavo kmetijskih pridelkov in sl.). Stranske dejavnosti so tiste, ki so se spotoma mzvile v delovni organizaciji, in to kot oorati, ki izkori¬ ščajo odpadne surovine in stranske proizvode osnovnih ooratov za svojo proizvodnjo, kot tudi obrati za proizvodnjo emoalaže, elektrike ali naj drugega za to delovno organizacijo. Za zna¬ čilnost stranske dejavnosti največkrat lahko šteje prodaja izdelkov izven podjetja. Tudi režijske gradbene skupine, samo¬ stojne prometne enote (kamionski park), trgovske prodajalne iroizvodnih podjetij in. podoono štejejo za stranske dejavno¬ sti . Potem imamo v delovnih organizacijah lahko tudi enote z c, e javnostmi družbenega standarda članov kolektiva (restavracije, oifeji, menze, prenočišča, zdravstve¬ ne ambulante, otroški vrtci in podobno). Njihove dejavnosti ne moremo šteti niti za osnovno niti za stransko. Všteti jo ■■oramo v tisto panogo dejavnosti, kamor spada dejavnost, ki jo opravljajo: delavska restavracija spada v dejavnost gostin¬ stva, zdravstvena amoulanta v zaravstvo itd. Na kraju imamo še p o m 1 o ž n e dejavnosti, kamor spadajo pomožne kovinarske, mizarske, električarske in podob¬ ne delavnice, ki nimajo samostojne proizvodnje, temveč oprav¬ ljajo te storitve za delovno organizacijo in s tem prispevajo k njenemu uspešnejšemu delu. ked pomožne dejavnosti spada 55 tudi delo tistih kamionov, ki po številu in obsegu dela še nimajo značaja posebne prometne enote. Pomožne dejavnosti se pri klasifikaciji priključujejo vselej tisti glavni ali stran¬ ski dejavnosti, katerim izključno ali oretežno pomožna dejav¬ nost služi. Organizacijsko načelo in načelo čiste dejavnosti pri razvršča¬ nju enot 2.10 Pri enotah (delovnih organizacijah), ki se ne ukvarjajo z eno samo dejavnostjo, se pojavljata v načelu dve možnosti njihovega vključevanja v klasifikacijo dejavnosti. Po tkzv. organizacij skem načelu se takšne organizacije razvrščajo kot celote v tisto panogo dejavnosti, ki ji po svo¬ ji pretežni dejavnosti pripadajo. V tem primeru se teritorialno razvrščajo smiselno v tisto terito¬ rialno enoto (občino, republiko), kjer je 3edež celotne orga¬ nizacije. Lahko pa uporabimo pri razvrščanju načelo čiste dejavnosti. V tem primeru se vsaka poslovna enota (obrat) delovne organizacije uvršča v tisto panogo dejavnosti, kamor po naravi svoje dejavnosti spada. V tem primeru pride do veljave obenem teritorialno načelo, kar pomeni, da se poslovne enote vključujejo v tiste teritorialne enote, v katerih svojo dejavnost vrše. Naša statistika uporablja od 1961 leta dalje pri obdelavi obe načeli, to se pravi, da vrši dvojni obračun poglavitnih agregatov proizvodnje (družbenega proizvoda in narodnega do¬ hodka), enega po pretežni dejavnosti delovne organizacije in njenem sedežu (organizacijsko načelo), drugič po dejavnostih in kraju obrata in drugih poslovnih enot delovne organizacije (na¬ čelo čiste dejavnosti in teritorialno načelo). - 56 - Značilnosti posameznih vrst delavnosti 2.11 Kot najpomembnejša vrsta dejavnosti, ki je v naši kla¬ sifikaciji tudi postavljena na prvo mesto, je vzeta dejavnost INDUSTRIJE IN RUDARSTVA, ki je obravnavana kot eno go¬ spodarsko področje. S tega vidika klasifikacije dejavnosti pogosto nazivajo to področje v celoti INDUSTRIJO, in to ne orez upravičenosti. Rudarstvo Be namreč lahko šteje za ekstraktivno industrijo, to se pravi za dejansko posebno vrsto industrije, ki se ukvarja z izloči¬ tvijo, z- odtrganjem priročnih dobrin iz nedrij zemlje. To so rude, pa tudi kamen in druge izkopanine. Predelavo teh doorin, enako kot tudi predelavo kmetijsicih proizvodov in proizvodov gozdarstva, pa opravlja predelovalna industri¬ ja, ki iz njih izdeluje blago za pokrivanje ustreznih družbe¬ nih potreb. Ta dva osnovna dela industrijske dejavnosti se zatem pri vseh klasifikacijah dejavnostih delita na prilično visoko število panog glede na karakteristike proizvodov, na¬ menov, ki jim ti proizvodi služijo ter xudi glede na značilno¬ sti samega tehnološkega procesa. Ti trije kriteriji se pri tem na razne načine kombinirajo. Pogosto se grupirajo vse panoge •te vrste še na dve veliki skupini, namreč na težko in¬ dustrijo, ki proizvaja delovno orodje, in pa na lahko industrijo, ki proizvaja predmete široke potrošnje. Proizvod¬ nja energije, strojev, metalurgija, elektroindustrija, kemija in proizvodnja gradbenega materiala ter izdelkov, lesna indu¬ strija se štejejo ponavadi k težki industriji, ostale panoge K lahko industriji. Od razčlenitve na težko in lahko industri- i jo je potrebno razlikovati razčlenitev proizvodnih dejavnosti na oddelek A in B, ki se nanaša na vse proizvodne dejav¬ nosti (in ne samo na industrijo). 0 tem bo govora kasneje. Oddvajanje industrije od obrti ni vselej lahko. Mnoge klasifikacije, kot smo videli, sploh ne izdvajajo obrti od - 57 - industrijske dejavnosti. 0 kriterijih razmejitve med indu¬ strijo in obrtjo pri naši klasifikaciji bo govora v zvezi z vrstjo obrti. Kar se tiče proizvodnega področja kmeti j - s t v a - in podobno velja za gozdarstvo je osnovna karakteristika v tem, da gre v obeh primerih za naravni biološki proces, ki ga pa človek s svojo dejavnostjo kontrolira in vodi. Nadaljnja značilnost za kmetijsko vrsto dejavnosti je še, da spadajo v to vrsto tudi postranske dejav¬ nosti nekmetijskega značaja, ki se vrše v sklopu kmetijskega gospodarstva in ki jih bi bilo težko statistično izdvojiti. Takšne vrste postranske dejavnosti v okviru kmetijstva so npr. prevozništvo, domača industrija, drvarjenje, zbiranje zdravilnih zelišč in podobno. Pri obračunavanju in izkazova¬ nju npr. narodnega dohodka po vrstah dejavnosti je to treba imeti poseoej na umu, zakaj te postranske dejavnosti zavzema¬ jo v nekih primerih prav pomembne proporce. Gozdarstvo kot posebno področje gospodarske dejavnosti obsega tako vzgojo gozdov kot eksploatacijo gozdov. K vzgoji gozdov, s čimer se bavijo gozdna gospodarstva, šteje kot proizvod te dejavnosti les na panju, to je prirast drvne mase, ki je predvidena za poseko. Eksploatacijo gozdov pa zajema sečnjo gozdov, obdelavo na panju in odpremo lesa do glavnega skladišča. G rad b eni štvo kot področje dejavnosti ob¬ sega izgradnjo objektov vseh vrst, tako gradnjo objektov nad zemljo, tkzv. visoke gradnje, kot so stanovanjske, industrij¬ ske in druge gospodarske zgradbe, dalje izgradnjo objektov, ki se izvajajo na nivoju zemlje, tkzv. nizke gradnje kot so ceste, mostovi, tuneli in podobno, ter vodne zgradbe, kamor spadajo kanali, navodnjavanje, odvodnjavanje, jezovi in podob¬ no. K gradbeništvu spada tudi montaža opreme in naprav v gradbene objekte, kar se lahko vrši preko posebnih - 50 - montažnih podjetij, sli pa tudi v lastni režiji. Gradbeništvo je v bistvu posebna oblika industrijske proizvodnje. Od nje se razlikuje najprej po tem, da se pri gradbeništva ne po¬ navlja proizvodni ciklus na istem mestu, dalje po tem, ker gradbena dejavnost ustvarja produkte, to je objekte, ki so teritorialno pričvrščeni, na kraju pa še po tem, da traja proizvodni proces ponavadi dalj časa, tudi po več let. Področje dejavnosti promet in zveze oosega vse vrste prometa (železniški, cestni, rečni, pomorski in zračna, pa tudi- komunalni promet v mestih) in pa storitve v pristaniščih in lukah. Sem spadajo tudi vse vrste zveze. Zaradi velike pomembnosti zveze ee te dejavnosti pogosto iz¬ dvajajo v posebno področje. Vprašanje ločitve tovornega od osebnega prometa, ki ga postavlja sovjetska statistika v na¬ čelu, je praktično težko rešljive, tako da tudi sovjetska sta¬ tistika vključuje vse zaposlene pri prometni dejavnosti, ne glede nato, ali so zaposleni pri blagovnem ali pa pri oseb¬ nem prometu, v vrsto dejavnosti prometa. K trgovinski dejavnosti se v isto vrsto pri vseh klasifikacijah vključujeta tudi dejavnost go¬ stinstva in turizma, Pri gostinski dejavno¬ sti gre za svojevrstno kombinacijo odn. prepletanje proizvod¬ ne dejavnosti (priprava jedil) in trgovinske (prodaja priprav¬ ljenih jedil gostu-potrošniku). Dejavnost obrti ima za razliko do industrijske dejavnosti, sledeče poseDnosti: 1. Proizvodnja blaga in oprav¬ ljanje storitev se vrši pogosto po naročilu in za individual¬ ne potrebe prebivalstva, prevladuje visokokvalificirano delo, notranja delitev dela ne obstoji ali pa je zelo slabo razvita, uporaba strojev je omejena, pa tudi število zaposlenih je re¬ lativno majhno. Del obrtne dejavnosti (tkzv. osebne storitve) kot tudi del dejavnosti v okviru vrste stanovanj- - 59 s k o - k o m "analne dejavnosti je šteti med neproiz- vodno sfero. K neproizvodni sferi spadajo na kraju tudi de¬ javnosti ooeh poslednjih vrst naše klasifikacije, namreč kul turno-accialna dejavnost ter druž¬ bene in državne službe. Mednarodna standardna industrijska klasifikacija vseh ekonom¬ skih de.lavnosti (International Standard Industriai Classi- fication cf ali Sconomlc Activities - ISIC) 2.12 Mednarodna standardna industrijska klasifikacij"a je bila prvotno sprejeta leta 1943. Že takrat'je Ekonomski in Socialni svet Organizacije Združenih Narodov priporočil vsem viadam-članicam, naj uporabljajo to mednarodno standardno klasifikacijo ali tako: a) da sprejmejo ta sistem klasifika¬ cije kot narodni standard, ali b) da za namene mednarodne pri¬ merljivosti preurede svoje statistične podatke v skladu s tem sistemom. To priporočilo se je ponovilo tudi pri kasnejših revizijah prvotne klasifikacije. Skušnja v uporabi ISIC j® namreč pokazala, 7) b) Ekonomske strukture AKTIVNOST E’ DSJAVNOST.Pojem in pomen aktivnosti (lil). Uporaba načela "pridobitnega poklica" oan. načela "vrste dejavnosti" pri statističnem zajemanju aktivnega prebivalstva (112). Ostalielementi statistične konvencije pri opredelitvi statistične kategorije aktivnega prebivalstva (114). Neaktivno in vzdrževano prebivalstvo. Osebe zosebnimi dohodki (117). Razvrstitev aktivnega prebivalstva po dejavnostih (ll8). PCKLIC El PCLCŽAJ V POKLICU. Poklic.Pojem in klasifikacija (119). Položaj v poklicu (123). KlčEHJSKC PREBIVALSTVO. Kmetijsko in nekmetijsko prebivalstvo (126). c) Družbene strukture URBANO IN RURALNO PREBIVALSTVO. Pojem in pomen (l28).Jugoslovanska nomenklatura mestnih naselij (131). Indikatorji stopnje in razvoja urbanizacije (135)« IZOBRAZBA. Pismenost (141). Šolska izobrazba. Splošno (142). Šolska izobrazba v jugoslovanskih popisih (142). Obiskovanje šole - tekoče šolanje (143). ETNIČNE KARAKTERISTIKE. Narodnost (144). Jezik (148).Odnos napram veri (149)* IV. VI TALKA STIH STIKA OS'CVKE OPREDELITVE. Vitalna statistika in vitalni dogodki (150). Opredelitev vitalnih dogodkov (151). Simbolika (152). TIHI IK PUBLIKACIJE. Viri (152). Publikacije (154). riDIKATOEJI REPRODUKCIJE. Demografska mreža (155).Longitudinalne . in transverzalno opazovanje (l60). Splošne vitalne mere (l6l). Letna mera prirastka (l63).Specifične mere reprodukcije (167). Računski primer (172). Mera smrtnosti dojenčkov (178). Standardizirane mere smrtnosti (178). Številčni primer (l8l), Kesečne vitalne mere (l8l). TABLICE SMRETOSTI. Predstavitev.Gener; čij ske tablice smrtnosti ( 184 )* iomentne tablice smrtnosti (186). Skrajšane aprcksimativne tablice smrtnosti (187). PROJEKCIJE PREBIVALSTVA. Pojem.Vrste in pregled metod (193). Matema¬ tične metode (195)* Analitična Detoda»Izhodiščni podatki (197). Hipoteza o smrtnosti.Postopek "osterevanja" prebivalstva (199)» Hipoteza e fertilnosti (2Dl). Projekcija selitev (337). IZVEDEKE PROT EfCCI JE. Projekcij a Šolskega prebivalstva (20S).Proj ekci ja aktivnega prebivalstva (210). Projekcija Števila gospodinjstev (212). V. STAH SUKA SELITEV CSKCVKI POJMI.Osnovno in opazovalno selitveno območje.Opazovalni selitveni interval (214). 'Selitveni tck.Bruto in neto tokovi (216). Selitveni.nivoji (218). VRSTE S5LITV3IIE TOKOV. Stalne in začasne selitve (218). Lokalne selitve in migracije (219). Razvrstitev selitev po selitvenih nivo¬ jih (219). Primarne,sekundarne in povratne selitve (222).Buralno- urbana razčlenitev selitev (222). še neke druge pomembnejše razčle¬ nitve selitev (223). ' VIBI E METODE KCEISČEfTJA V1B0V (225) BEGIST3R PREBIVALSTVA KOT OSHOVNI NEPOSREDNI VIR.Postevite in pomen. Značaj podatkov (225). Kvaliteta pedatkev (226). SPSCIETČKI PODATKI PRI POPISIH PREBIVALSTVA KOT VIB. Rojstni kraj p ri eneme popisu prebivalstva (227). Rojstni kraj pri dveh popisih prebivalstva (231). Dolgost bivanja (237). Kraj prejšnega stalnega bivališča (239)» Kraj stalnega bivališča na nek prejšnji datum (241). KCRIŠČ3;JS PODATKOV VI TALKE STATI STIKE. Koriščenj e splošne bilančne enačbe gibanja prebivalstva (243).Metoda koeficientov doživetja. Splošni obrazec (244). Koeficienti doživetja,vzeti iz tablic smrt¬ nosti (246). Koeficienti doživetja,izračunani iz podatkov obeh popisov prebivalstva (247). Neto migracije otrok (247). -85- POSEEfTI VIBI ZA UJEVKO MIGRACIJO. Anketa 1957 (249)* Popisa prebivalstva 1961 in 1971 (250)* mmKjiTCffiJI ASSCLUBTEGA OBSEGA SELITVENIH TCKOV. Splošne ali popolne selitvene "bilančne tablice (251)* Posebne bilančne selit¬ vene tabele (254)* številčni primer (254). MIGRACIJSKE MERE. Splošna oblita (256). Vprašanje imenovalca (257)* Redukcija selitvenih, mer na povprečne letne mere (260). INDIKATORJI REDISTRIBUCIJE( 26l)* INDIKATORJI DIFER3TCI ALKE IR SELEKTIVNE MIGRACIJE. Pojem in sploSni obrazec (262). Številčna primera (264)* Splošni in speci¬ fični indikatorji diferencialne migracije ( 265) *. Sintetični indeks diferencialne migracije (269)* POSESTI STATISTIČNI INDIKATORJI UTEV17IH SELITEV. Koeficienti dnevnih migracij (269)* Vprašanje imenovalca (270). - 86 - Tretje poglavje STATISTIKA PREBIVALSTVA IN PREBIVALSTVENIH STRUKTUR OSNOVNE KATEGORIJE 3.1 Predmet demografske statistike v Širšem smislu so prebi¬ valstvo in prebivalstveni procesi. 0 'statističnem zajemanju prebivalstvenih procesov bo govora v poglavju o vitalni stati¬ stiki in v poglavju o statistiki selitev. Vtem poglavju se ome¬ jujemo na statistiko prebivalstva in prebivalstvenih struktur. Ker posamezni prebivalec ne živi izolirano, ampak se povezuje v biološke enote - družine - in v stanovanj3ko-potrošne enote, kot so gospodinjstva, ki se statistično popisujejo po pravilu hkrati s preoivalstvom, se zato vključujejo med osnovne kate¬ gorije statistike prebivalstva tudi gospodinjstva in družine. V novejšem času se posveča celo posebna pozornost gospodinj¬ stvom pa tudi družinam, in to radi njihove pomembnosti v go¬ spodarskem življenju in v biološki reprodukciji prebivalstva in ne najmanj tudi zato, ker je prišlo in prihaja i v pogledu njihovega značaja i v pogledu njihovih struktur do bistvenih sprememb. Najtesneje povezana z omenjenimi osnovnimi prebi- - 87 - valstvenimi kategorijami so na kraju tudi stanovanja, tj. gradbeno-prostorske enote, ki v njih prebivalstvo prebiva. Tudi stanovanja se statistično zajemajo večinom obenem s popisi prebivalstva. V tem uvodnem razdelku se bomo spoznali s pojmovnimi opredelitvami omenjenih osnovnih kategorij, kot jih daje na¬ ga statistika. V kasnejših razdelkih tega poglavja se bo ven¬ dar naša pozornost osredotočila na prebivalstvo in prebival¬ stvene strukture. Prebivalstvo kot statistična kategorija 3.2 Prebivalstvo opredeljujemo kot skupnost ljudi, ki v da¬ nem trenutku (kritičnem trenutku, kot se v popisni terminolo¬ giji ta trenutek imenuje) prebivajo na določenem(teritorial- nem) območju. Za prebivalstvo kot statistično kategorijo je vendar ta opredelitev nezadostna. Čim namreč želimo prebival¬ stvo statistično zajeti, tj. ugotoviti njegovo število in nje¬ govo strukturo, moramo gornji opredelitvi dodati še opredeli¬ tev tkzv. prebivalstvene kategorije, ki ji dano prebivalstvo pripada. Prebivalstvena kategorija do¬ loča odnos, ki ga ima vsaki prebivalec v trenutku opazovanja do območja, ki na njem prebiva. S tega vidika razlikujemo tri prebivalstvene kategorije: prebivalstvo, prisotno v kraju stalnega stanovanja; začasno odsotne osebe iz kraja stalnega stanovanja; začasno prisotne osebe v kraju popisa odn. statistične registracije. Prvi dve kategoriji predstavljata stalno prebivalstvo danega' območja, prva in tretja ka¬ tegorija pa prisotno prebivalstvo tega območja. V stari Avstriji in v predvojni Jugoslaviji so se vsi popisi prebivalstva držali načela prisotnega prebival¬ stva, v sedanji Jugoslaviji pa smo prevzeli načelo stal- - 38 - nega preoivalstva. Kot prebivalstvo danega območja šte¬ je torej po metodologiji naših, povojnih popisov prebival¬ stvo, ki je bilo ob popisu prisotno v kraju stalnega stano¬ vanja, pa tudi tisto, ki je bilo iz njega začasno odsotno. Niso pa vključene med stalno prebivalstvo danega območja, osebe, ki so bile ob popisu začasno prisotne. Razlika med šte¬ vilom prebivalstva, opazovanega po enem ali drugem načelu, more biti pri manjših območjih (zlasti v večjih mestih s šola¬ mi, bolnicami itd. in v letoviščnih krajih) občutna. 5.3 Metodologija vsakega popisa določa natančno, koga je šteti med stalno prebivalstvo danega kraja. Za večji del pre¬ bivalstva ne. bo dvoma, ali ga je prištevati med stalno prebi¬ valstvo danega kraja ali ne. Obstoje pa situacije, kjer stvar sama po sebi ni brez nadaljnega očita, pa mora predpisati statistična konvencija, kako je v takšnih primerih ravnati, Naj navedemo le najpcmembnejše takšne dvoumne primere, kot jih izrecno navaja metodologija naših povojnih popisov. Citi¬ ramo po metodologiji popisa 1971, ki ni spremenil zadevnih odredb prejšnjih povojnih popisov. 1. - Osebe, ki so kot delavci stalno zaposleni izven kra¬ ja, v katerem atanujejo njihove družine, in ki stal¬ no stanujejo v kraju, kjer so zaposlene, štejemo kot stalno prisotne v kraju, kjer delajo in stanujejo, ne glede na to, če prihajajo v kraj, kjer živi njiho¬ va družina, konec vsakega delovnega tedna. 2. Zelo pomembne so določbe glede oseb, ki so se nahaje.- le ob popisu v tujini glede na izredno veliko število naših ljudi, ki so na delu v tujini. Gre v osnovi za tri vrste takšnih oseb: a) Jugoslovanski državljani, ki so odšli v tujino in tam začasno delajo (bodisi pri tujem delodajalcu ali pa samostojno), so bili popisani kot začasno odsotni in sicer v tistem kraju, kjer imajo stalno prebivališče, in to tudi v primeru, če je takšna oseba bila v trenutku popisa doma, tj. v kraju stalnega bivališča (na dopustu, na obisku). Smisel te zadnje določbe je v tem, da bi dobili čim popol¬ nejše podatke o številu in sestavu naših državlja¬ nov na delu v tujini. - 89 b) Pr&vtako ao bili popisani v naši državi kot za¬ časno odsotni v kraju, kjer imajo stalno bivali¬ šče, jugoslovanski državljani: - ki so v službi v naših diplomatskih, konzularnih, vojnih predstavništvih; - ki delajo pri naših trgovinskih, turističnih in drugih predstavništvih; - ki opravljajo v tujini različna dela, ki jih iz¬ vajajo naša gradbena in druga podjetja; - ki delajo v tujini kot strokovnjaki na podlagi naših ali drugih mednarodnih pogodb in, sporazu¬ mov (v okviru OZN, EAO, UNESCO itd,). c) Jugoslovanski državljani, ki začasno bivajo v tuji¬ ni, vendar tam ne delajo, ker so na šolanju ali na specializaciji; ali ker so v tujini kot družinski člani oseb, navedenih pod a), ali pa ker so v tu¬ jini na službenem ali zasebnem potovanju - vsi na¬ šteti so bili popisani v naši državi kot začasno odsotni, v kraju, kjer imajo stalno bivališče. V tej zvezi je omeniti status tujin državlja¬ nov in oseb brez državljanstva, ki so dobile dovolje¬ nje za bivanje v naši državi. Te oseoe so bile popi¬ sane na enak način kot državljani SERJ, tj. kot pri¬ sotne v kraju stalnega bivališča ali kot začasno od¬ sotne, če ob popisu niso bile v kraju stalnega biva¬ lišča. diplomatsko osebje tu¬ jih diplomatskih, konzularnih in vojnih predstav¬ ništev v naši državi sploh ni bilo popisano . 4. Sporen more biti tudi status oseb, ki 30 ob popisu na sezonskem delu. Če so se stalno zaposlile izven kraja, v katerem živi njihovo gospodinjstvo, ali pa če je njihova odsotnost zaradi sezonskega de¬ la trajala eno leto in več kot eno leto, so bile popisane kot stalno prisot¬ ne v kraju, kjer so se zaposlile, sicer pa so se šte¬ le kot začasno odsotne iz kraja, kjer je živelo nji¬ hovo gospodinjstvo. 5. Dvoumen more biti tudi status bivanja dijakov, štu¬ dentov in vajencev, ki se šolajo in stanujejo izven kraja, v katerem stalno prebiva njihovo gospodinjstvo. Vsi ti so bili šteti pri popisu v kraju, kjer stanu¬ jejo med šolanjem (ne glede na to, če so v dijaških domovih ali zasebno), le kot zač a s n o prisot¬ ni, to se pravi, da so bili vključeni med stalno pre¬ bivalstvo kraja, v katerem prebiva njihovo gospodinj¬ stvo , - 90 - 6 . Naj na kraju še omenimo, da so bili popisani potujoči artisti, potujoči Romi (cigani)-, klateži in druge osebe brez stalnega bivališča kot "stalno" prisotni v kraju, kjer jih je popis zatekel. Simbolika 3.4 Statistični simbol za število prebivalcev bo na splošno P (populatio). S subindeksom desno spodaj bomo označili poseb¬ no kategorijo, ki ji prebivalstvo pripada. Ruralno ali'urbano prebivalstvo bomo npr. označili s P r odn. P . Najpogosteje bo šlo za oznako pripadnosti prebivalstva določeni starostni ka¬ tegoriji. Kot znak za starost oomo uporabljali vselej "x" ali pa konkretno leto starosti dane grupe prebivalstva. Če obsega dana starostna grupa več kot eno leto, moramo označiti z u- streznima subindeksoma x-^ in ^ spodnjo in zgornjo mejo na sle¬ deč način: P.^/^* ^ e ® re za ^ottkretno številčno oznako staro¬ sti, npr. za starostno skupino od 20 do 24 let, bomo pisali ali ?20/24 ali pa ^20-24* V običaj je prišla še druga oznaka, pri kateri zabeležimo s spodnjim desnim subindeksom samo s p o d n j o mejo starostnega intervala, dolžino starostnega intervala'pa pišemo kot subindeks "n" pred simbol P. Pravkar omenjeno starostno skupino prebivalstva od 20 do 24 let bomo zato lahko pisali tudi kot 5 ^ 20 ’ v splošni obliki n P x , če označimo z "n" dolžino intervala. Malo preje smo dejali, da označimo z ustreznim desnim subindeksom k P posebno kategorijo odn. skupino, ki ji opazo¬ vano prebivalstvo pripada. Obstoji vendar ena izjema, ki se je nasplošno uvedla. Če namreč želimo označiti, da gre za moško ali za žensko prebivalstvo, potem spre¬ menimo celo simbol P v simbol V (od franc, vivant - v življe¬ nju), ki mu pritaknemo "m" odn. "f", tako da označuje moško inV^ žensko prebivalstvo. Pripadnost morebitni starostni skupini tudi v tem primeru kaže dodatni subindeks "x", tako bo na pr. p 5/45 pomenilo število ženske¬ ga prebivalstva v starosti od 15 do 49 let. - 91 - 7 kolikor bo potrebno posebej označiti časovni trenu¬ tek, ki se nanj opazovano prebivalstvo nanaša, napravimo to z dodatnim malim indeksom, ki ga običajno postavimo desno zgoraj ali pa tudi spodaj ob simbol P odn. V. Splošna oznaka za čas je v statistiki "t" (tempus), lahko pa namesto te splošne oznake pripišemo konkretno leto ali pa celo koledar¬ ski datum. Tako bo simbol P c pomenil, da gre za prebivalstvo ■71 'Z •'»'l zajeto v trenutku "t", odnosno P'' **'* , da gre za prebival¬ stvo, zajeto s popisom prebivalstva, ki je bil 31.5.1971 leta. Gospodinjstva 3.5 Gospodinjstvo se opredeljuje po naši metodologiji kot družinska ali druga skupnost oseb, katere člani skupaj stanu¬ jejo ali skupno trošijo svoje dohodke za osnovne živ¬ ljenjske potrebe (stanovanje, prehrana in sl.). Postavljata se torej alternativno dva konstitutivna kriterija* skupno stanovanje ali skupno trošenje do¬ hodka. Čim je podan eden od njiju, potem gre za posebno go¬ spodinjstvo. Tako gre na pr. za dve gospodinjstvi, če družinski člani sicer skupno uporabljajo svoje dohodke za živ¬ ljenje, a ne stanujejo skupaj (mož se je na pr. zaposlil v nekem drugem kraju in tam stanuje, žena z otroci pa je ostala v starem kraju). Podnajemnik, ki sicer stanuje v skupnem stanovanju, vendar ne troši dohod¬ kov z ostalimi člani stanovanja, zato pravtako predstav¬ lja posebno gospodinjstvo. Za pojem gospodinjstva tudi ni bistveno, da so osebe, ki žive v skupnem gospodinj¬ stvu, med seboj v sorodu. Poleg individualnih obstoje tudi kolektivna gospodinj¬ stva, ki jih sestavljajo osebe, ki so stalno naseljene v do¬ movih za stare ljudi, za sirote, onemogle in sl., v samosta¬ nih - pod pogojem, da niso člani nobenega družinskega gospo¬ dinjstva. - 92 Poseben primer (ki je v nekem smislu izjema oa gornjega splošnega načela) so gospodinjske pomočnice in stalni kmetij¬ ski delavci na zasebnih kmetijskih posestvih odn. pri zaseo- nikib, ki stanujejo v gospodinjstvu kjer stalno delajo: naša metodologija jih šteje za člane tega gospodinjstva (čeprav ne trošijo nujno svojega dohodka skupaj z ostalimi člani gospodinjstva). V popisih drugih držav in tudi v naših predvojnih popi¬ sih je bil vselej eden od članov gospodinjstva označen kot "družinski odn. gospodinjski p o g 1 a v a r ". Da bi se izognili tej neprimerni oznaki (ki spominja na fevdalne čase), uvaja naša metodologija izraz "oseba, ki se nanjo glasi gospo¬ dinjstvo". Popisovalec je moral prepustiti članom gospodinj¬ stva, da se sami odločijo, koga bodo označili v.tem smislu. Kot simbol za gospodinjstva bomo uporabili črko G. Družina S.f hružina kot biološka skupnost v metodologiji naših popi¬ sov ni posebej opredel-jena ter se tudi kot takšna neposredno ne registrira, kožno jo je vendar identificirati posredno preko vprašanja o odnosu do "osebe, na katero se glasi gospo¬ dinjstvo", Na ta način je možno ugotoviti družino v ožjem-pome nu, omejeno na poročen par brez otrok ali pa z -enim ali več ne poročenimi otroci (tkzv. popolna družina), pa tudi na poroče¬ nega očeta ali mater z enim ali več neporočenimi otroci (km ja družina), ki žive v skupnem gospo dinj stvu. Naša metodologija pa ne omogoča ugotoviti "de facto" družine, sestoječe iz neporočenih, vendar dejansko skupaj živečih de facto zakoncev. Poleg družine v ožjem smislu je mogoče identificirati pri popisih tudi družino v širšem smislu, ki obsega poleg čla¬ nov ožje družine še vse člane gospodinjstva, ki so v sorodu z osebo, na katero se glasi gospodinjstvo. - 93 Iz podatkov naših povojnih popisov je mogoče očrniti tudi število in strukturo tkzv, popolnih bioloških družin. Takšna biološka družina obsega vse otroke, rojene po vsaki materi, ne glede na to ali žive v skupnem gospodinjstvu z materjo ali ne in ne glede na to, ali še Žive, ali pa so ne¬ kateri morda že umrli. Naši popisi namreč vsebujejo posebno vprašanje, ki se postavlja vsaki ženi, ki je rodila, o števi¬ lu vseh živorojenih otrok (pa tudi o številu otrok, ki so še pri življenju). Pri tem se ne dela razlika med otroci, ki jih je rodila žena v danem ali pa v morebitnem prejšnjem zakonu, in tudi ne, ali so otroci rojeni kot zakonski ali pa kot ne¬ zakonski otroci. Stanovanje 3.7 Ker je bil namen popisa stanovanj, zajeti čim popolneje stanovanjske prilike, ki v njih živi prebivalstvo, pa tudi ugo¬ toviti celotno stanovanjsko kapaciteto, je bil uporabljen pri popisu prebivalstva 1971 najširši pojem-stanovanja. Kot stano¬ vanje je bilo šteto: . a) vsako stalno naseljeno ali prazno stanovanje; b) stanovanje, ki se uporablja začasno za poči¬ tek ali rekreacijo, ali občasno v času sezonskih delj c) pravtako pa tudi vsi drugi prostori, ki niso zgrajeni kot stanovanje, pa so. se ob popisu zato - uporabi ja- 1 i ("de facto" stanovanja). Stanovanje v pravem pomenu besede se opredeljuje kot . gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje, ki je se¬ stavljena iz ene ali več sob s pripadajočimi prostori (kuhinja, shramba, kopalnica itd.) ali pa brez pomožnih prostorov, in ima enega ali več posebnih vhodov. Za stanovanje se šteje tudi posebna soba, kateri ne pripadajo pomožni prosto- - 94 - ri, ki pa ima poseben vbod. s stopnišča, hodnika, z ulice ali z dvorišča in ni povezana s prostori nekega drugega stanova¬ nja. Če dvoje ali več gospodinjstev uporablja stanoval je, ki ni predelano v več sramovanj, se šteje to 'kot eno stanovanje (čeprav je predeljeno s pohištvom ali z zaklenjenimi vrati). Kot zasilno naseljeni prostori so oili popisani tisti prostori, ki niso niti stanovanja v gradbenem smislu, niti poslovni prostori, ki pa so služili za stalna stanovanja, kot na pr..naseljene mleti, podstrešja, shrambe, garaže, hlevi, vagoni, .jame itd.'Kot naseljene premične enote so oili popisa¬ ni razni premični objekti, ki niso vedno na istem mestu, tem¬ več se prestavljajo z živinsko vprego,'z motorjem ali na kak drug način, kot potujoči vagoni, prikolice, barke, splavi itd. Popisne enote pa so bila tudi vsa skupinska stanovanja, na pr. samski domovi, vsi domovi za stare, slepe, dijaški in študentski domovi, samostani, kakor tudi začasno naseljene de¬ lavske barake na gradbišču ali za kmečke sezonske delavce itd. Iz gornjega obsežnega opisa popisnih navodil se vidi, da bodo rezultati popi-sa, ko bodo obdelani, omogočili zelo podroben vpogled v dejanske razmere, v katerih je naše prebi¬ valstvo v letu popisa 1971 živelo. Seveda bo načrtovana obdela¬ va iz termičnih razlogov lahko koristila samo primeroma majhen del izredno dragocenega bogastva, ki bo v izvirnem gradivu na razpolago ekonomistom, sociologom in drugim interesentom za specialne analize. VISI IH PUBLIKACIJE Popisi prebivalstva J.5 Poglavitni vir, ki nam daje številčno informacijo o pre¬ bivalstvu in njegovih strukturah, so popisi prebi¬ valstva. Svoj čas so imenovali popise prebivalstva - 95 - štetja prebivalstva, ker so se v osnovi omejili na preštevanje ljudi na danem območju. Moderni po¬ pisi prebivalstva so v resnici zelo podrobni popisi, ker posredujejo poleg števila celo vrsto družbenopolitičnih ter sociološko in ekonomsko pomembnih struktur prebivalstva. Sodobni popisi prebivalstva so izredno obsežne stati¬ stične operacije, katerih bistvo je, da zajamejo celokupno prebivalstvo danega območja (v nasprotju z anketami, ki se omejujejo na popis samo enega dela prebivalstva). V bivši Avstriji, kamor so spa¬ dali slovenski kraji pred prvo svetovno vojno, so se vršili popisi prebivalstva 1869, 1880, 1830, 1900 in 1910. V pred¬ vojni Jugoslaviji smo imeli dva popisa prebivalstva, prvi je bil leta 1921, drugi 1931; tretji se je pripravljal za leto 1941, pa ga je preprečil izbruh druge svetovne vojne. Po voj¬ ni sta bila prva dva popisa izjemoma v petletnem intervalu, prvi kmalu po vojni, leta 1948, da bi se čim točneje evidenti¬ rale izgube, ki jih je vojna zadejala v ljudskih žrtvah; drugi se je vršil že čez pet let, leta 1953, ker je želel registri¬ rati bistvene spremembe v strukturah prebivalstva, ki je do¬ vedel do njih revolucionarni prehod v socialistično ureditev družbe in v načrtno gospodarstvo. Naslednji popis se je vršil šele 1961, da bi se tako nadaljevala predvojna tradicija, ki jo je priporočala tudi Organizacija združenih narodov, naj se namreč svetovni popisi vrše v ali okoli leta, ki se končuje na "0". Zadnji popis prebivalstva se je vršil 1971. leta. Popisi prebivalstva zajemajo v načelu c elokup- n o prebivalstvo, ki se je nahajalo na danem območju v tkzv. kritičnem trenutku (ki je vselej polnoč) določenega popisnega dne. Po vojni je pri nas bil vzet kot po¬ pisni dan 31. marec (pri popisu 1948 izjemoma 15. marec), dočim so popisi v stari Avstriji registrirali stanje prebivalstva vselej na dan 31. december, in prav isto je storil po vojni - 96 - prvi popis 1921. leta. Šteje se, da je pri naših geografsko- vremenskih prilikam prikladneje izbrati kot popisni dan dan v marcu, ko je zima že pri kraju, niso pa še pričela velika kmetijska pomladna dela, kot pa v decembru, ko so mno¬ gi kraji radi velikega snega težko dostopni. Popisi prebivalstva so tako pomembne družbene statistič¬ ne operacije, da se njih izvršitev vselej predpiše s posebnim zakonom. Popis prebivalstva v letu 1371 je bil odrejen z zako¬ nom o popisu prebivalstva in stanovanj v letu 1971, objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 32 z dne 23. julija 1970. Publikacije 3.3 Rezultati povojnih popisov prebivalstva Jugoslavije sc izšli v posebnih serijah knjig rezultatov popisov. Knjige re¬ zultatov popisov so razdeljene pri vsakem popisu v tri skupine. Prva skupina prinaša podatke za vso Jugoslavijo ter za sociali¬ stične republike,pokrajine in demografske rejone, druga je po¬ svečena podatkom po občinah, tretja pa vsebuje podrobne podat¬ ke za vsako naselje. Opozoriti je še na posebne analitske obdelave gradiva popisov prebivalstva, ki so izšle v zbirki Študije, analize in prikazi Zveznega zavoda za statistiko. Pregled teh publikacij je bil dan v prvem poglavju tega kurza. Publikacije popisov stanovanj so bile omenjene v prvem poglavju v pregledu publikacijskega sistema Zveznega zavoda za statistiko. STRUKTURE PREBIVALSTVA. POMEN IN VRSTE 3.10 Šele razčlenitev prebivalstva - ki jo moremo izvesti z raznih vidikov glede na namene proučevanja (deskriptivno- operativne odn. analitske) - omogoča globlji vpogled v značil- - 97 - nosti pa tudi sorodnosti posameznih prebivalstev ter dovolju¬ je razkriti medsebojne zveze med obsegom in strukturo prebi¬ valstva na eni ter demografskimi procesi na drugi strani. Tako na pr. vpliva določena spolno-starostna struktura .bi¬ stveno na intenzivnost fertilnosti in smrtnosti, na drugi strani pa povzročajo spremembe v teh dveh osnovnih procesih prav tako globoke spremembe.v določenih strukturah prebival¬ stva. Tipitičen primer takšnega medsebojnega vplivanja med demografskimi strukturami in procesi, ki ga bomo obravnavali kasneje v tem razdelku, je proces staranja prebivalstva. Baz- členitev prebivalstva na posamezne subpopulacije predstavlja splošno izhodišče za konstruiranje raznih vrst specifičnih demografskih mer in prvo stopnico na poti odkrivanja faktor¬ jev ter merjenje njihovega vpliva na demografske procese. Strukture prebivalstva grupiramo v demografske, social- no-ekonomske in družbene. V prvo skupino bomo uvrstili tiste, ki so neposredno povezane z biološkimi procesi v prebival¬ stvu, to je z biološko reprodukcijo prebivalstva. To so struk¬ ture po spolu, starosti in zakonskem stanu, k socialno-ekonom- skim strukturam bomo šteli strukture po aktivnosti, dejavno¬ stih, po poklicu, po položaju v poklicu in po pripadnosti h kmetijskemu odnosno nekmetijskemu prebivalstvu. V družbene strukture v ožjem smislu uvrščamo urbano-ruralno strukturo pre¬ bivalstva, strukturo po pismenosti, šolanju in stopnji izobra¬ zbe ter etnične strukture (narodnost, materin jezik, odnos napram veri). Naštete strukture so tiste, ki se po navadi upoštevajo pri večini popisov prebivalstva. S tem seveda možnosti formi¬ ranja prebivalstvenih struktur zdaleka niso izčrpane. Vključe¬ vanje še drugih struktur v programe popisov prebivalstva zavi- si predvsem od odgovora na dve vprašanji: ali so določene strukture za namene raziskave potrebne, in ali se glede na stanje organizacije in razvitosti socialno-ekonomske statisti¬ ke morejo dovolj zanesljivo opazovati. - 98 - a) Demografske strukture SPOL 3.11 Glede na biološke specifičnosti, ki pa imajo bistven pomen za proces reprodukcije prebivalstva in za razne oblike družbeno-ekonomskih odnosov, se ne le pri vsakem popisu prebi¬ valstva vselej registrira spol prebivalcev, ampak se pri obde¬ lavi rezultatov popisa razvrstitev po spolu kombinira z vsemi ostalimi strukturami. Spolno strukturo izražamo ali z odstotkom moškega (žen¬ skega) prebivalstva v celokupnem prebivalstvu, ali pa, kar je ooičajneje in s statistično-metodološkega vidika primerneje, s koeficientom maskulinitete, ki nam pove, koliko moških pride v povprečju na tisoč žensk. Poleg splošnega koeficienta odnosno mere maskulinitete imajo posebno analitsko vrednost razne vrste speci¬ fičnih koeficientov maskulinitete (po starosti, po aktivnosti, po dejavnostih, po poklicih itd.). Splošna mera maskulinitete znaša v Sloveniji po popisu 1961 916 ter je med najnižjimi med prebivalstvi socialističnih republik. Najvišje vrednosti najdemo v Makedoniji (1020) ter na Kosovem (IO45). STAROST Ugotavljanje starosti ter posebnost merjenja - 3.12 Starost ugotavljamo pri popisih prebivalstva ali tako, da povprašamo po dovršenih letih starosti ali pa po rojstnem datumu. Prvoomenjeni način se uporablja pri prebivalstven z nižjo stopnjo izobrazbe, kjer ne obstoji dobro delujoča matična služba in je zato datum rojstva večini ljudem ne dovolj zanes¬ ljivo poznan. - 99 - Ker je starost zvezna spremenljivka, je mogoče določi¬ ti njeno vrednost pri popisih samo aproksimativno, z natanč¬ nostjo na najnižjo enoto, ki jo še upoštevamo. Pri zaokrože¬ vanju, ki ga moramo pri tem izvesti, obstoji ta posebnost, da n e zaokrožujemo na najbližjo celo enoto, ampak vselej na spodnjo mejo dane merilne enote. Oseba, ki je na pr, stara 29 let, 11 mesecev in 30 dni, bo navedla odnosno izkazala (pod predpostavko, da je merilna enota eno leto), da je stara 29 let. Za dojenčke izkazujemo, da so stari nič let, to se pravi, da so v starosti od 0 let (to je od rojstva) pa dokler niso izpolnili prvo leto starosti. Razčlenitev na starostne skupine prebivalstva 3.13 Kjer igra starost posebno pomembno vlogo, razčlenjujemo prebivalstvo po enoletnih starostnih skupinah. Za socialno¬ ekonomske analize zadostuje in je najobičajnejša razvrstitev po petletnih starostnih skupinah, pri čemer vendar najnižjo petletno starostno skupino (tj, od 0 do 4 leta) razdelimo še na dvs dela, na dojenčke, tj. osebe stare 0 let, ter na pre¬ ostalo skupino od 1 do 4 let. Razlog za takšno podrobnejšo raz¬ členitev najnižje starostne skupine je ta, da se smrtnost oseb v okviru te skupine in to zlasti od 0 na 1. leta izredno naglo menja, radi tega pa tudi frekvence živečih oseb. Metodo¬ loška predpostavka, na kateri sicer počiva združevanje letnih frekvenc v petletne starostne skupine (da namreč letne frekven¬ ce v takšnih petletnih okvirih neznatno al-i pa enakomerno va¬ riirajo), vprav pri starostni skupini 0 do 4 let očitno ni podana. Za najvišjo starostno skupino se jemlje odprti inter¬ val od 65. leta starosti ali pa od 85. leta starosti navzgor. Srednja starost 3.14 Kot sintetično karakteristiko variacije prebivalstva po starosti računamo srednjo starost kot ponderirano sredino starosti danega prebivalstva, pri čemer - 100 jemljemo kot koeficiente pond.eraci.ie frekvence oseb vsake enoletne (ali petletne) starostne skupine, če računamo sred¬ njo starost na podlagi podatkov o starosti prebivalstva, raz¬ členjenih na enoletne starostne skupine, bomo uporabili for¬ mule: >:(* + o,5) . v x/x+1 x • * -—-, L... x/x^J v k 3 teri pomenijo "x" spodnje seje vsakega enoletnega sta¬ rostnega intervala. Srednja starost prebivalstev Kosova, Slovenije in Voj- prebivalstva, Slovenija se nahaja v tem pogledu tesno ob Vojvodini. Srednje starosti prebivalstva ne sinemo zamenjati s srednjim trajanjem življenja ob rojstvu. Srednja starost je odvisna od vseh nepravilnosti in posebnih deformacij, ki jih vnašajo v starostno strukturo prebivalstva zlasti izgube, povzročene po vojnah (glej v tem pogledu podrobneje v šestem podnaslovu tega razdelka), dočim je srednje trajanje bodočega življenja od rojstva prosto vseh podobnih nepravilnosti. 0 srednjem trajanju življenja oo govora v naslednjem po¬ glavju. - 101 - • Starostni kontingenti 5.15 Pod starostnimi kontingenti razumemo starostne skupine prebivalstva, ki so posebej pomembne ter se standardno upo¬ rabljajo. Omenili bomo naslednje: a) OTROCI, od 0 do 14 let, ki razpadejo s svoje strani predvsem na dve veliki podskupini, na PREDŠOLSKE in na ŠOLOOBVEZNE otroke (od 0 do 6 odnosno od 7 do 14 let). Pri predšolskih otrocih pa razlikujemo še DOJENČKE (0 let), JASLIŠKE (1-3 leta) in VRTIČKARSKE (4-6) otroke. b) MLADINA, od 15 do 24 let. c) ODRASLO PREBIVALSTVO, od 25. leta naprej. V okviru oraslega prebivalstva pa imenujemo prebivalstvo od 65 do 84 let STAREJŠE ter ono od 85. leta naprej STARO prebivalstvo. d) DELOVNI STAROSTNI KONTINGENT prebivalstva se računa za moške od 15. do 64. leta, za ženske pa od 15. do 59. leta starosti. Včasih jemljemo tako za moške kot za ženske isto gornjo starostno mejo (64. leto). Delovni kontingent prebi¬ valstva je pomemben v zvezi z oblikovanjem delovne sile. e) ŽENSKI EERTILNI KONTINGENT zajema žensko prebivalstvo v starosti od 15 do 49 let (včasih tudi do 44 let). f) Za ugotavljanje koeficientov pismenosti ter šolo- obveznosti jemljemo kot osnovo prebivalstvo, starejše od 10 let, za analizo poročnosti pa prebivalstvo, starejše od 14 let. Starostna piramida 3.16 Zelo priljubljen je v demografskih analizah grafični prikaz starostne razvrstitve prebivalstva s pomočjo s ta¬ ro s -t n e piramide (starostnega drevesca, glej grafikon 3.1). Osnova za grafikon starostne piramide so podatki o pre- - 102 = PBEBIVA1STV0 V odstotkih celokupnega števila noskih odn. žensk Grafik* 3.1 STAB03OJA PIBAN1DA PB3BIV.& STVA KOSOVA Ii: SL0V27IJE. Stanje 30. VI.1965 starost Sinboli p’, s’, p”, s’’, opozarjajo na nesta v starostni piramidi, kjer se javljajo p r i m a r n e /p/ in se¬ kundarne /s/ posledice prve /p’, s’/ in druge /p”, s”/ svetovne vojne Grafikon 3. 2 .» LEVA STB AS ST ABC SOJIH PIRAMID PREBIVALSTVA JUGOSLAVIJE. P opisi 1921 do 1961. - 103 - bivalstvu, razčlenjeni kombinirano pc spolu ter po letnih ali petletnih starostnih skupinah. Na osnovnico polagamo z desne in leve od vertikalne osi pravokotnike (trakove), katerih dol¬ žina je proporcionalna frekvencam, višina pa velikosti .sta¬ rostnih intervalov (eno- odnosno petletnih). Pravokotniki z desne strani pokončne osi se nanašajo na frekvence ženskega, pravokotniki z leve strani pa na frekvence moškega prebival¬ stva. Ker so starostne skupine, čim više se vzpenjamo, radi izumiranja prebivalstva tem šibkejše, dobimo tipično grafič¬ no podobo piramide. Pri tem bodo nekatera prebivalstva kazala piramido s široko osnovnico ter zaostrenim vrhom, kar pred¬ stavlja tip mladega prebivalstva (široka osnovnica je izraz visoke fertilnosti, ki povzroča močno zasedbo otro¬ ških letnikov, ošiljen vrh pa je posledica naglega izumiranja radi visoke smrtnosti). Drugi tip prebivalstva predstavljajo stara prebivalstva, katerih starostna piramida bo ko¬ paste oblike z ozko odnosno ožečo se osnovnico ter skrčenimi otroškimi letniki in z zelo razširjenimi letniki srednje ter višje starosti (kar je posledica nizke ter padajoče fertilno¬ sti, kombinirane z nizko in padajočo smrtnostjo). Starostna piramida prebivalstva Slovenije je tipičen primer piramide starega, dočim starostna piramida prebivalstva Kosova zopet tipičen primer piramide mladega prebivalstva (glej grafikon 3.1). Udomine v konturah starostne piramide 3.17 Ne glede na opisano splošno piramidalno obliko starost¬ nega drevesca kaže njegova obodna črta pogosto razne udornine, ki so deloma neposredna, deloma pa posredna posledica velikih izgub, ki jih je prebivalstvo doživelo radi vojne ali kakih drugih posebnih katastrof (potresi). Vzemimo za primer prebi¬ valstvo Jugoslavije ob popisih 1921, 1931, 194B, 1953 in 1961, kjer je na grafikonu 3.2 prikazana samo leva (tj. "mo¬ ška") stran njegove starostne piramide. Na prvi konturi starostne piramide za leto 1921 se razločno odčrtdvata dve vdolbini, prva primarna (p’)» ki je neposredno posledica vojnih izgub v prvi svetovni voj¬ ni, ki .je prizadejala predvsem starostno skupino moškega pre- oivalstva od 20-40 let, ter druga s eku jq dar n a. (s’j, ki je posledica zmanjšane natalitete, ki 0 a nastala radi tega, ker generacije; ki sc v vojni padle ali pa bile dalj časa odsotne od svojih družin, niso imere otroke, ki bi jih 3icer imele (tkzv. odpadla rojstva). .Deficitarna generacije (radi izpadlih rojstev) se pojavljajo pri popisu 1921 v skrčenih letnikih starostne skupine od 2 do 5 let. Obe ti vdomini se pomikata s časom naprej. Ob popisu leta 1931 se pojavljata v starostnih skupinah 30-50 odnosno 12-15 let, leta 1948 v starostnih skupinah 47-67 odnosno 29-32, leta 1953 v starostnih skupinah 53-73 odnosno 34-37, leta 1961 pa se prva vdolbina že izgubi, ker se nanaša na pre- bivaletvo, ki je radi svoje starosti že izumrlo radi "naravne smrti", dočim. se druga .vdornina, povzročena po deficitarnih rojstvih, še krepko uveljavlja v starostni skupini od 42 do 45 let. Pri popisu prebivalstva leta 1948 pa se pojavita v zve¬ zi z drugo svetovno vojno ter izgub, ki jih je ona povzročila, dve novi vdomini p’’ in s’’, ki sta podobnega značaja kot oni iz prve svetovne vojne, ter se prav tako s časom pomikata naprej. Proces staranja prebivalstva j. IS Staranje prebivalstva kot poseben fenomen, ki ga kažejo razvite države in ima pomembne socialnoekonomske posledice, je v resnici rezultanta določenega spleta v razvojnih tenden¬ cah obeh osnovnih komponent naravnega gibanja prebivalstva, to je njegove fertilnosti in smrtnosti. Kot določata razvoj fertilnosti in smrtnosti v njunem medsebojnem odnosu - če - 105 - ' odmislimo delovanje migracijske komponente - potek ce¬ lokupnega števila pteb.ival3tva, tako odrejata obe¬ nem prav določeno starostno strukturo prebivalstva ter spremembo v tej strukturi. Dočim je možno pri posameznem človeku odrediti primero¬ ma nedvoumno pojem staranja, ni temu tako, 5e govorimo o sta¬ ranju celokupnega prebivalstva. 7sak človek se 3ice.r stara od svojega rojstva dalje, vendar govorimo o "starem" človeku šele takrat, ko prekorači določeno, na daljše razdobj e sicer spremenljivo, vendar v danem času po biofižičnih, psihičnih, ekonomskih in družbenih znakih odrejeno mej.o starosti, rosimo mejo 85 let. Takšno mejo je vsekakor šteti 7.a konvencionalno določeno splošno, mogli bi reči "statistično** mejo, ker individualno gledano 3eveda lahko obstoje izjemo navzgor in navzdol. Tudi pri opazovanju in analizi staranja celokup¬ nega prebivalstva se bomb morati držati nekih konvencionalnih starostnih meja. Za razliko napiam staranju posamezne osebe, kjer postavimo kot kriterij "starosti" samo zgornjo meje, postavljamo pri procesu staranja prebivalstva dve sta¬ rostni meji, gornjo in spodnjo. Prebivalstvo ae namreč lahko stara ''na vrhu" 3 tem, da se veča delež starega prebivalstva, lahko pa se 3 tara tudi "spodaj", iz'baze, 3 tem, da se manjša delež mladega prebivalstva. Izrazi "na vrhu" in "spodaj" so vzeti v naslonitvi na ponazoritev starostne struktura prebi¬ valstva 7 obliki starostne piramide. Oba procesa staranja točatn ponavadi vzporedno, vendar temu ni nujno tako.' Pojav staranja a) z odstotkom merimo statistično s dvoma aorilomas "staroga’ 1 in "mladega" prebiva’s iva v oe- .1 okuphem prsti val 3 iv n, b) a ind 8 iC 30 ii staranja, ki mlodin prebivalstvom C tj. ure le tavlja ulosek število 3 tar'h : med atu,- <0. 4 - venaar samo v primeru, Če zanjo prejemajo nagrado - in he svoj prejšnji "civilni" poklic. Položaj v poklicu 3.29 Klasifikacija po "položaju v poklicu" gre za tem, da kvantificira socialno slojevitosfc, ki je pri na3 deloma ostanek s Sarin razrednih razlik, deloma pa izraz nove družbe¬ ne socialne diferenciacije. Naša metodologija se je naslonila v osnovi na mednarodno standardno klasifikacijo po "položaju", pri čemer je vendar vnesla določene spremembe, ki odgovarja¬ jo našim prilikam. Metodologija popisa prebivalstva 1971 pozna samo štiri kategorije "položaja v poklicu", in sicer; I delavec; II sa¬ mostojen brez delavcev; III delodajalec in 17 pomagajoči - 124 - družinski član. Popis 1961 je poznal šest kategorij položaja v poklicu, ker je prva kategorija popisa 1971 razbita na tri dele (delavec-uslužbenec; član delovne zadruge; učenec v gospodarstvu), knako velja za popis 1955- Iz- socioprofe- 3 ionalne klasifikacije popisa 1948 se dado izvesti z ustre¬ znim povezovanjem osnovne kategorije položaja v poklicu meto¬ dologije popisa 1971. Tudi predvojna popisa prebivalstva 1921 in 1931 sta vsebovala klasifikacijo po položaju v poklicu, ki je sorodna danes veljajoči, čeprav popolne primerljivosti ni mogoče vzpostaviti. Metodologija popisa 1971 tako-le opredeljuje osnovne Kategorije položaja v poklicu; (I) Kategorija delavec velja za vse osebe, zaposle¬ ne v, podjetjih, zavodih, državnih organih, obrtnih delav¬ nicah, na kmetijskih posestvih, v zadrugah, pri zasebnih delodajalcih in tudi za gospodinjske pomočnice, ki stanu¬ jejo v gospodinjstvu, kjer delajo. V to kategorijo spada¬ jo tudi vse osebe iz aktivnega sestava JLA in Milice, ter tiste izvoljene osebe, ki za svoje delo prejemajo osebni dohodek, ne glede na to, da oni niso delavci v običajnem pomenu besede. "Delavci" so tudi vse osebe, zaposlene v družbenih političnih organizacijah, in plačani funkcionar¬ ji, kakor tudi osebe v'službi verskih organizacij. "Delav¬ ci" so tudi vsi člani delovnih zadrug, čeprav niso v de¬ lovnem razmerju z zadrugo. (II)3amostojen brez delavcev je ti¬ sti, ki svoj poklic opravlja sam ali s člani lastnega go¬ spodinjstva in torej nima stalno zaposlene nobene plačane delovne moči. Da bi bila ta kategorija čim jasneje opre¬ deljena in da ne bi prišlo v dvomljivih primerih do meša¬ nja s prvo in tretjo kategorijo, navajamo navodila k popi¬ su 1971 explicite nekatere takšne tipične.primere, kjer v praksi meje niso povsem nedvoumne. Tako spada v to kategorijo "samostojnih brez delavcev" vsak kmetovalec, ki svoje kmečko gospodarstvo obdeluje s člani lastnega gospodinjstva. Če pa ima najetega stalnega pastirja ali kakega delavca, ki ga plača z denarjem ali s i ne spa >}kbTH 08 t,’ki se posveča metodološkim vprašanjem, ki m n %«o V »vesi. - 129 - Ugotovitev urbanega in ruralnega prebivalstva izgleda na prvi pogled zelo preprosta. Kot urbano prebivalstvo šte¬ jemo namreč prebivalstvo, ki živi v mestnih na¬ seljih, razlika urbanega napram celokupnemu prebival¬ stvu pa nam daje ruralno prebivalstvo. Metodološka problema¬ tika se tako prenese od pojma urbanega odn. ruralnega prebi¬ valstva na pojem urbanih odnosno ruralnih naselij. Določiti je potrebno, katera naselja štejemo na urbana, in katera na iruralna. Statistična praksa posameznih držav uporablja različne Kriterije, tako da je mednarodna primerjava v tem pogledu iz¬ redno otežkočena. Do neke zadovoljive rešitve in do neke meto¬ dološke enotnosti še ni prišlo. Eni uporabljajo zgodo- vinsko-pravni kriterij, po katerem štejejo za mesta .tista naselja, ki so si v preteklosti pridobila tkzv. tržne odnose mestne pravice, ali pa ki uživajo poseben pravni status mesta. Po tem kriteriju se je določal mestnih značaj naselij v statistični metodologiji bivše Jugoslavije (in mno¬ gih drugih držav) in neki čas tudi še po vojni v novi Jugosla¬ viji. Za SH Slovenijo še danes uradna statistika šteje ža me¬ sta tista naselja, ki so kot takšna označena v zakonu o območ¬ jih (okrajev in) občin v SK Sloveniji. Drugi jemljejo kot osnovni kriterij za mestni značaj naselja njegovo veli¬ kost, pri čemer se zelo pogosto uporablja številčna meja od 2000 ali pa od 5000 prebivalcev: naselja, ki imajo dva ali več tisoč prebivalcev (odnosno pet ali več tisoč prebivalcev) štejejo za mestna, ostala za podeželska. Tretji polagajo važ¬ nost predvsem na ekonomsko strukturo prebivalstva (pretežno nekmetijski značaj dejavnosti prebival¬ stva), četrti na .gostoto, peti pa na določeno kombinaci j o naštetih in še dodatnih karakteristik. S statističnega vidika je problem v tem, da se postavi takšna definicija, ki bo dovolj enostavna, tako - 130 - da se lahko v praksi enotno in brez velikih težav uporablja, da pa obenem zajema oistvene črte procesa urbanizacije, Iz- gleda, da bomo najoliže primerni rešitvi, če bomo kombinirali dva kriterija: kriterij velikosti naselja s kriterijem prevladovanja nekmetij¬ skega prebivalstva. Sodobni proces urba¬ nizacije namreč karakterizirata predvsem dve bistveni sesta¬ vini. Na eni strani gre za proces prostorske koncentracij e prebivalstva (točneje: delovne sile, ki pa potegne za seboj tudi družinske člane), to se pravi za proces migraci j e dežela-mesto. Z druge strani pa se s tem procesom istočasno povezuje proces de- agrarizacije kmetijskega prebivalstva, ko kme¬ tijsko prebivalstvo prehaja iz kmetijske v nekmetijsko dejav¬ nost. Prvi proces moremo meriti statistično z različno ve¬ likostjo naselij, drugi proces pa z odstotkom nekmetijskega prebivalstva. Kombinirano uporabo obeh kriterijev bomo pri statističnih analizah izvedli najbolje tako, da bomo razčle¬ nili vsa naselja najpreje po velikosti prebivalstva na pri¬ merne velikostne kategorije, to razčlenitev pa kombinirali z razčlenitvijo po velikosti odstotka nekmetijskega prebi¬ valstva. študij takšne kombinacijske tabele nam bo predvsem odkril, da poteka proces urbanizacije kontinuel- n o in da ni mogoče postaviti nekih čvrstih in enkratnih kriterijev za urbani odnosno ruralni značaj naselja. Gre za celo skalo prehodov: na eni strani imamo nedvomno čista urba¬ na naselja (velika po številu prebivalstva in s povsem pre¬ težnim odstotkom nekmetijskega prebivalstva), na drugi stra¬ ni skale pa so mala naselja s povsem kmetijskim prebivalstvom, ki jih bomo nedvomno šteli za tipične vasi oziroma podežel¬ ska naselja. - 131 Seveda moremo vršiti take vrste analize samo ob veli¬ kih popisih prebivalstva. Če pa želimo spremljati razvoj urbanizacije in razvoj mest iz leta v leto, se moramo od¬ ločiti za neko ožjo, operativno in čvrsto definicijo mesta. Jugoslovanske nomenklature mestnih naselij Naša uradna statistika uporablja več nomenklatur mest¬ nih naselij, ki med seboj na žalost niso vsklajene. Nastaja¬ le so za razne namene in po različnih kriterijih. (a) Shema ruralnega, mešanega in urbanega značaja iz popisa 1961. 3.32 Pri popisu prebivalstva 1961 je bila prvič izvedena obdelava preoivalstva in gospodinjstev po velikosti naselja njihovega stalnega bivališča. Za grupiranje naselij po veli¬ kosti je bila uporabljena mednarodna standardizirana klasifi¬ kacija, kjer znaša v prvih desetih velikostnih skupinah ve¬ likost intevala 100 prebivalcev (do 100, 100-199, 200-299, itd.), zatem se pa interval stalno povečuje (1000-1199* 1200-1499, 1500-1999, 2000-2999, 3000-4999, 5000-9999, 10000-19999, 30000-49999, 50000-999.99, 100000 in preko). Poleg gornjega grupiranja in v zvezi z njim pa so bi¬ la vsa naselja podvržena še kombiniranemu grupiranju po ve¬ likosti naselja in odstotku nekmetijskega prebivalstva na podlagi posebne kombinirane sheme, ki je razdelila vsa na- selja na tri velike kategorije, na ruralna, na mešana in na urbana. Uporabljeni kriteriji 3e nazorno vidijo iz spod¬ njega shematskega pregleda. - 132 - Velikost naselja (Štev. prebivalcev) Od blizu 30 tisoč naselij v Jugoslaviji je odpadlo po gornjih ■criterijih 336 na mestna naselja (v SR Sloveniji od 6000 nase¬ lij odpade na "mesta" 47). Obdelava podatkov popisa 1961 po gornji shemi je bila izvedena v kombinaciji z glavnimi selitvenimi znaki (leto pri¬ selitve in od kod prihaja). Ker so v knjigi XII končnih rezul¬ tatov popisa 1961, ki prinaša rezultate popisa po selitvenih znakih, dani podatki za vsako naselje, pri čemer je pri vsakem naselju označeno, ali je urbano, mešano odnosno ruralno, je možno z naknadno dodelavo tudi vse druge rezultate popisa, kjer so podatki razčlenjeni po naseljih, prevesti na gornje tri osnovne kategorije. Za vsako naselje pa so objavljeni po¬ datki o prebivalstvu in gospodinjstvih komparativno za 1948, 1933 in 1961 (v knjigi X), podatki po spolu in starosti (knji¬ ga XI), po šolski izobrazbi in pismenosti (knjiga XIII), o kmetskem prebivalstvu (knjiga XIV) ter podatki o velikosti in virih dohodka gospodinjstva (knjiga XV). - 133 - . Vsekakor so s tem dane izredno bogate možnosti statistič¬ ne analize medsebojnih odnosov, ki obstoje med ruralno-urbanim značajem naselja ter pravkar naštetimi znaki. (o) Nomenklatura naselij "pretežno mestnega" značaja iz popisa stanovanj 1961. 3.33 S popisom stanovanj 1961 je bilo zajetih 862 naselij pretežno urbanega značaja. Izbor naselij je bil izvršen v za¬ vodih za statistiko socialističnih republik na podlagi okvir¬ nih kriterijev, ki so predvidevali, da je potrebno zajeti s po¬ pisom: vsa večja mestna naselja, industrijska in turistična na¬ selja, kot tudi naselja, ki se nahajajo pri velikih mestih (predmestna odnosno obmestna naselja). Pri izboru naselij so poleg zavodov za statistiko sodelovali tudi drugi zainteresi¬ rani republiški organi, kot tudi krajevni ljudski odoori ter okrajni zavodi za statistiko. (c) Nomenklatura mest s "statističnim območjem". 3.34 Za tekoče opazovanje specifičnih problemov večjih mest je naša uradna statistika izorala JO večjih mest ter prinaša zanje preko svoje redne poročevalske službe letne podatke po najpomembnejših gospodarskih indikatorjih. Pri vsakem mestu je bilo oblikovano posebej za namene te službe posebno statistično območje mesta, ki je zajelo poleg ožjega mestnega območja tudi obmest¬ na naselja, ki predstavljajo skupaj z mestnim osrčjem mestno skupnost. Obmestna naselja označuje okolnost, da so večji del gosto naseljena, da so povezana s skupnimi komunalnimi fondi in službami, in da je prebivalstvo vključeno v skupno gospo¬ darsko in kulturno življenje. V izjemnih primerih zajema sta¬ tistično območje mesta tudi izdvojena naselja, če so očitno povezana z ožjim mestnim območjem v komunalno enoto. - 134 - Stalna sta -stična območja so bila oblikovana 1957. leta Takrat so zajela 250 mest, od čegar je odpadlo na SR Sloveni¬ jo 37. Sadi različnin težav v sveži z do bi jan j etn podatkov od tako velikega števila mest se je zvezna statistika odločila, da prekine z rednim objavljanjem podatkov komunalne dejavnosti za 250 mest z obljubo, da se oo objavljanje vršilo v daljših časovnih razmakih. Zadnji Statistični Bilten, ki je izšel s podatki o Komunalni dejavnosti vseh 250 mest je Bilten št. 436 za leto 2965. ' Pač pa objavljajo Statistični letopisi v 3 a k o le t o podatke s področja komunalne statistike za "statistična" mesta, vendar se je njih število skrčilo od 250 na zgolj 70 mest, od česar odpade na območje SR Slovenije samo osem (Celje Jesenice, Koper, Kranj, Ljubljana, Karioor, Ptuj, Trbovlje). Kriterij ; po katerem so oila izbrana prav našteta' mesta, ne izgj-eda dosleden, Vsa ta mesta imajo preko 10 tisoč prebival¬ cev (po popisu 1961) z-edino izjemo Ptuja, ki ima le nekaj čez 700C. Ali bi bilo črtati iz spiska tudi Ptuj, in se omejiti le na večja mesta preko 10' tisoč, ali pa poleg Ptuja vključiti še vrsto mest, ki so slučna po velikosti, a po svojem ekonom¬ skem pomenu nedvomno važnejša, kot so npr. Hrastnik, Idrija, izola, Kamnik, Kočevje, Murska oobota, nova norica, Piran, Ravne, Škofja loka, Tržič, Velenje in Zagorje. 35 (d) Nazadnje imamo za 3R Slovenijo še že omenjeni urad¬ ni spisek mest (po zakonu o območju okrajev in občin iz leta 1964 (Ur. list 35/64). Zavod za statistiko SR Slovenije daje za ta mesta občasno podatke o prebivalstvu po stanju iz regi¬ stra prebivalstva. Teh mest jc 51» med njimi.jih jo 10, ki ima jo po popisu 1971 10 tisoč in več prebivalcev (Ljubljana 214, Maribor 115» Celje 54, Kranj 27» Jesenico 17, Trbovlje 17,. Koper 17, Nova Gorica 14, Nove mesto 12, Velenje 12). 35 V trhel arrujci pregledu 3.3 j c .Iv ?is*sk vseh Tuta dl; - 135 - ■ 3R Slovenije, ki so po katerikoli od naštetih nomenklatur označena kot mestna naselja. Pri vsakem naselju je dodano šte¬ vilo prebivalstva po popisu 1961 ter oznaka nomenklature, ki ga priznava kot mestno naselje. Kot vidimo je izmed vseh no¬ menklatur najobsežnejša tista, ki je bila uporabljena za name¬ ne popisa stanovanj 1961, najožja pa nomenklatura mest s "sta¬ tističnim območjem". Indikatorji stopnje in razvoja urbanizacije 3.37 Stopnjo urbanizacije (u) prebivalstva merimo s.procen- tualnim odnosom urbanega prebivalstva (U) papram celokupnemu prebivalstvu (P): u = -2- . 100 P Poleg splošne mere urbanizacije prehajamo tudi tu, kot pri ostalih demografskih merah, na različne specifič¬ ne mere urbanizacije, pri katerih ugo¬ tavljamo odnos urbanega prebivalstva napram celokupnemu pre¬ bivalstvu v določenih subpopulacijah. Ugoto¬ vili bomo npr., da obstoje pomembne razlike v stopnjah urbani¬ zacije prebivalstva po posameznih panogah, po poklicih, po po¬ ložaju v poklicu itd. C-lede na to, da zavisi obseg urbanega prebivalstva v bi¬ stveni meri od definicije urbanih naselij in od ustreznega spiska urbanih naselij, a obstoji po navadi več takšnih spi¬ skov urbanega prebivalstva, je potrebno vselej določno preci¬ zirati, na kateri spisek mest se naslanja določen koeficient urbanizacije in kakšen kriterij je bil vzet v danem primeru za določitev urbanega značaja vsakega naselja. Za prebivalstvo Slovenije lahko izračunamo pet različnih mer stopnje urbanizacije glede na oet različnih spiskov mest¬ nih naselij, ki smo jih spoznali, če označimo s subindeksom, - 136 - Laoelarni pregled 3*3 SEZNAM MESTNIH NASELIJ NA OBMOČJU SR SLOVENIJE Poleg naziva naselja se nahaja podatek o številu prebival¬ cev po popisu 1961 ter oznaka šifre tiste nomenklature, ki šte¬ je dano naselje za mestno naselje. Uporabljene šifre pomenijo: 0 : Nomenklatura po zakonu o območjih občin SR Slovenije (Ur.l. SRS, 35/64) 1 : Nomenklatura iz popisa stanovanj 1961 (sami naselja pre¬ ko 1000 prebivalcev) 2 : Nomenklatura, mestnih naselij iz popisa prebivalstva 1961 3 : Široka nomenklatura mest s "statističnim območjem". 4 : Skrčena nomenklatura mest s "statističnim območjem". Kateri spisek je vzet za osnovo izračuna, dobimo sledeče splošne mere urbanizacije (prebivalstvo je računano v tisočih): = - ŽP.gjiL . .100 = 31,6 0 1591,5 . 100 = 34,2 1591,5 u„ = ~4 . 93 , j l 3 . . 100 = 31,1 j u, = AT I» J- , ioo = 29,8 2 1591,5 ' 5 1591,5 u. = - JUlA - . ioo p 20,0 4 1591,5 3.38 Če želimo izmeriti dinamiko urbanizacije, imamo dve možnosti: za osnovo izračuna urbanega prebivalstva lahko uporabimo konstantni 3pisek mestnih nase¬ lij, ali pa variabilni spisek mestnih na¬ selij. 138 - Če izračunamo mero prirastka urbanizacije na podlagi Konstantnega spiska urbanih na s e 1 i j , bomo uporabili oorazec (subindeksi "0" in "1” označujejo kot vselej bazično in tekoče razdobje): 1‘akšno mero prirastka lahko izračunamo ali na osnovi oazi'č nega . spiska mestnih naselij ali pa na osnovi tekočega spiska mestnih naselij. Čim gre za daljše razdobje, je namreč več kot verjetno, da bodo medtem nekatera naselja, ki so bila za časa bazičnega razdobja še "ruralna" naselja, prešla v kategorijo "urbanih" naselij.'Da bi dobili povprečno letno mero prirastka, bo potrebno gornji iz¬ raz še deliti s številom let opazovanega razdobja. Če pa računamo mero rirastka na bazi variabil¬ nega spiska mestnih naselij, je potrebno vključiti v gornji obrazec oznako -za oba spiska, za ba¬ zični, ki ga bomo označili s subindeksom "b", ter za tekoči, ki ga bomo označili s suDindeksom "t". Urbano prebivalstvo v tekočem letu na bazi tekočega spiska je vseka¬ kor enako urbanemu prebivalstvu v tekočem le tu'na bazi ba¬ zičnega spiska, kateremu moramo dodati še prebival¬ stvo v naseljih, ki so bila medtem urbanizirana ter prešla na novi spisek. Označimo ta n ovourbani zirana naselja s subindeksom "n", tako da velja: J t,l = U, b,l n,l Mero relativnega prirastka urbanizacije bomo lahko pi¬ sali na sledeči način: - 139 - P t,l ~ U b,b U b,o , U b.l + Vi - U b,o U- b, o J b,l ~ b,o U b,o U. n,l U b,o U b,l ~ U b,o + U n, 1 ~ U n,o + U n,o U. b, o U, D, O U b, o Kot vidimo razpade absolutni prirastek urbanega prebival¬ stva (U + n - U, ) na tri elemente s X f X O 5 o a) na prirastek prebivalstva prejšnjih mestnih naselij (brez na novo, v razdobju "0" do "1" urbaniziranega območja), to se pravi na prirastek prebivalstva urbanih naselij po "sta¬ rem" bazičnem spisku (U- D -j - Q ); b) na prirastek prebivalstva na območju, ki se je v opazo¬ vanem razdobju urbaniziralo ter se šteje po "novem" spisku kot območje urbaniziranih naselij: (U - U n 0 ) • Pravzaprav bi morali pisati točneje namesto simbola U simbol R , zakaj prebivalstvo tega na novo urbaniziranega območja je štelo v bazičnem razdobju za ruralno prebivalstvo (R); c) na številnost prebivalstva na novourbaniziranem ob¬ močju po stanju v bazičnem razdobju'(U n Q odnosno točneje pisano R^ Q ). Vzemimo za številčni primer, da šteje prebivalstvo starih urbanih naselij v bazičnem razdobju 100 tisoč, in da se je to prebivalstvo v opazovanem razdobju povečalo na 110 tisoč; dalje predpostavimo, da se je v tem razdobju urbaniziralo pre¬ bivalstvo naselij, ki so štela v bazičnem razdobju (ko so še bila to ruralna naselja) 20 tisoč, a so narasla na 25 tisoč. Prirastek "starega" urbanega prebivalstva je znašal 10 tisoč, prirastek prebivalstva na novem, urbaniziranem območju je znašal 5 tisoč. Stanje urbanega prebivalstva v bazičnem raz¬ dobju je bilo 100 tisoč, v tekočem razdobju pa 135 tisoč. Po- - 140 - rast urbanega prebivalstva je znesel torej 35 tisoč, ki razpa¬ da na tri dele: na 10 tisoč, na 5 tisoč in na 20 tisoč. Spodnja tabela kaže nazorno oblikovanje prirastka urba¬ nega prebivalstva pri postavljenih izhodiščnih številkah: IZOBRAZBA 39 Podatki o izobrazbi so pomembni neposredno kot taki za agotovitev kulturnega nivoja prebivalstva, za planiranje in orga¬ nizacijo šolstva ter kot sestavni del programov ekonomskega in socialnega razvoja. Posredno, v kombinaciji z drugimi demo¬ grafskimi in socialno-ekonomskimi znaki pa služijo za razne sociološke in ekonomske analize. Nivo izobrazbe se v popisih prebivalstva skuša zajeti na tri načine: a) s podatki o pismenosti; b) s podatki o zaključeni šolski izobrazbi; c) s podatki o pohajanju šole v določenem času. • Kateri načini in koliko njih popisi uporabljajo, zavisi od konkretnega nivoja izobrazbe, ki je bil dosežen. Pri kultur- - 141 - no manj razvitih deželah, kjer je nepismenost zelo razširjena, se povprašuje ponavadi samo po pismenosti. Nasprotno se v de¬ želah, kjer'je praktično celokupno prebivalstvo pismeno, vprašanje o pismenosti sploh ne vključuje v popise prebival¬ stva. Če je izobrazbeni nivo v prebivalstvu dosti neenakome¬ ren, bo najbolj vključevati v popise tako vprašanje o pismeno¬ sti kot o stopnji šolske izobrazbe. V predvojni Jugoslaviji so vsebovali popisi prebivalstva samo vprašanje o pismenosti, v povojnih popisih pa se povpra¬ šuje tako po pismenosti kot po šolski izobrazbi. Pismenost 2.40 V smislu priporočil Združenih narodov je definirana pi¬ smenost kot sposobnost prebrati z razumevanjem in obenem napi¬ sati kratko misel iz vsakdanjega življenja. Oseba, ki zna samo brati, se šteje za nepismeno. Prav tako oseba, ki zna samo orati' in napisati številko in svoje ime. Podatki o pismenosti naj se zberejo za vse osebe, stare 15 in več let. Ne glede na spodnjo starostno mejo oseb, o katerih se zbirajo podatki o nepismenosti, naj se po mednarodnih priporočilih pri tabelira- nju podatkov radi mednarodnih primerjav posebej izkažejo pisme¬ ni v starosti 15 in več let. V naših popisih prebivalstva so se ustvarjale tri skupine glede stopnje pismenosti: nepismeni, polpismeni (samo bere, ne piše) in pismeni. Vendar so se v obdelavi in računanju odstot¬ ka pismenosti sprva polpismeni nasprotno mednarodnim priporoči¬ lom prištevali k pismenim. Sele pri obdelavi podatkov popisa iz 1955 in 1961 smo prešli v tem pogledu na mednarodno pramso in prišteli polpismene k nepismenim. Za ugotavljanje nepismenosti jemlje naša statistika kot spodnjo mejo izpolnjeno deseto leto starosti. Splošni indika¬ tor nepismenosti zato pomeni pri naši metodologiji odstotek ne¬ pismenih med prebivalstvom starim 10 in več let. Če bi vzeli za spodnjo starostno mejo 15 let, bi dobili vsekakor drugačne nu¬ merične vrednosti za splošno nepismenost. - 142 - šolska izobrazba. Splošno .41 Pri državah, ki so ekonomsko razvitejše, nepismenost ne igra pomembnejše vloge, tako da si moremo pridobiti sliko o splošni kulturni' ravni ptrebivalstva iz podatkov o šolski iz¬ obrazbi. Glede na različne šolske sisteme so mednarodne primer¬ jave prilično otežkočene, zato so tudi v tem pogledu mednarodna priporočila dosti obširna. Po mednarodnih priporočilih naj podatki o šolski izobra¬ zbi pokažejo naj višjo sto_p njo dovrše¬ ne šolske izobrazbe, ki si jo je oseba pri¬ dobila v rednem šolskem, sistemu drža¬ ve. Za mednarodne primerjave se postavljajo štiri stopnje: predšolska, osnovnošolska, srednješolska, visokošolska. Pri osebah, ki so končale šolanje, naj se navedejo podat¬ ki o zaključeni stopnji izobrazbe; pri osebah, ki- se še šolajo, naj se dado ali podatmi o zaključeni stopnji izobrazbe ali pa o tisti stopnji, na kateri se ob popisu šolajo. Če se dado po¬ datki o zaključeni stopnji izobrazbe za osebe, ki se še šolajo, je potrebno te podatke kombinirati s starostjo, sicer posta¬ ja slika o dejanski stopnji izobrazbe dvomljiva. Mednarodna priporočila omenjajo tudi sintetič- a i indikator stopnje izobrazoe, namreč število let, ki jih je prebila oseba na rednem šolanju. Šolska izobazba v jugoslovanskih popisih .42 Podatki o stopnji šolske izobrazbe so se zbirali pri nas šele pri popisih po drugi svetovni vojni. Popis 1948 je grupiral prebivalstvo po stopnji šolske izobrazbe na pet skupin: osebe brez šolske izobrazbe, osebe z osnovno šolo, osebe z nižjo srednjo šolo, osebe z višjo' srednjo šolo ter osebe z visoko šolo. Poslednja skupina je bila podrobno porazdeljena na posamezne vrste visokih šol. - 143 - • Metodološka slabost tega popisa je bila vendar v tem, da so prve štiri skupine vsebovale tako osebe, ki so končale zadevno šolsko stopnjo, kot tudi osebe, ki so končale samo po kak razred te šolske stopnje. Edino zadnja skupina je vključe¬ vala saino osebe, ki so povsem dovršile visokošolsko izobrazbo. Popis 1948 se je torej držal pri obdelavi podatkov koncepta šolske stopnje, na kateri se je oseba ob popisu šolala, ne pa šolske stopnje, ki jo je oseba dovršila. Popisi 1953, 1961 in 1971 so prešli na sodoben in mednarodno priporočen koncept "dokončane šolske izobrazbe". Glavna težava pri prezentaciji in pri analizi podatkov o stopnji dokončane šolske izobrazbe je v razvrščanju raznih tipov šol, ki jih je pohajalo nekoliko generacij prebivalstva, zajetega s popisom pod različnimi šolskimi sistemi. Zato je naša statistika, sledeč mednarodnim priporočilom, uvedla že v popisu prebivalstva 1961 (in ponovila v popisu 1971) posebno dodatno vprašanje o številu dokončanih razredov (letnikov) šol- lanja. Če je nekdo ponavljal razred ali letnik, se seveda takš¬ no leto ne šteje, če pa je v enem letu dokončal dva razreda odnosno letnika neke šole, se štejeta oba razreda odnosno letnika« Na ta način je možno priti do primerljivega sintetič¬ nega indikatorja o celokupnem številu dokončanih razredov od¬ nosno letnikov šolanja za vsako osebo, ki izraža izobrazbeno stopnjo prebivalstva ne glede na različne sisteme šolanja in ne glede na to, ali in kako so se ti sistemi v teku časa menjali. Obiskovanje šole - tekoče šolanje 3.43 Podatek o tekočem šolanju - zadevno vprašanje je' bilo vključeno že v popis prebivalstva 1961 in se pojavlja pravtako v popisu 1971 - naj pokaže za razliko od podatka o dokončani šolski izobrazbi, kolikšen del celokupnega prebivalstva je v trenutku popisa na šolanju in katere vrste šole in kateri razred obiskuje. Gre. za dva različna pogleda na šolanje. Pri podatkih - 144 - o dokončani šolski izobrazbi gre za statično sliko o doseženi stopnji dokončane izobrazbe kot rezultatu celotne¬ ga izobraževalnega procesa v danem trenutku. Podatki o obliko¬ vanju šole pa naj posredujejo dinamično sliko o prebivalstvu, ki je v danem trenutku v samem procesu izobraže¬ vanja. Takšni podatki, kombinirani po spolu in razredih (letni¬ kih), so dragocen element pri programiranju bodočih kadrov. ETNIČNE KARAKTERISTIKE .44 Za ugotavljanje etnične pripadnosti prebivalstva se upo¬ rabljajo pri popisih prebivalstva in njihovi obdelavi izolira¬ no ali pa v medsebojnih kombinacijah različne oznake kot: na¬ rodnost, materin jezik, vera, rojstni kraj, rasa in podobno. 0 rojstnem kraju kot znaku, ki dovoljuje predvsem analizo seli¬ tvenih gibanj, bo govora v poglavju o selitvah. Za ugotavljanje narodnostne pripadnosti more služiti rojstni kraj samo subsidi¬ arno. 0 rasni pripadnosti sprašujejo popisi samo nekaterih izven- evropskih držav, kjer se kažejo družbeno nazadnjaške tendence rasne segregacije (ZDA, južna Afrika), ^a ugotovitev narodnost¬ ne pripadnosti ostajajo predvsem trije znaki, ki bodo analizam etničnih vprašanj najbolje služili v medsebojni kombinaciji. To so vprašanja o narodnosti, materinem jeziku in veri. Narodnost .45 Vprašanje o narodnosti pri popisu 1921 sploh ni bilo po¬ stavljeno, pri popisu 1951 pa je bilo postavljeno na način, ki je jasno kazal na narodnostno zatiralne težnje tedanjih oblast¬ nikov. Kot odgovor na vprašanje o narodnosti se je smela vpi¬ sati samo "jugoslovanska" narodnost ali pa neka tuja narodnost. Sele povojni popisi so dali polnega poudarka znaku "narodncs t", in tako omogočili vsestransko analizo narodnostnega sestava - 145 - jugoslovanskih narodov in drugih narodnosti, ki žive na ob¬ močju Jugoslavije. Pri statističnem zajemanju narodnosti se pojavljajo me¬ todološke težkoče na tistih območjih in pri tistem delu prebi¬ valstva, ki narodnostno ni jasno izdiferenciran. Po velja pred¬ vsem za muslimansko prebivalstvo, kjer se je narodnost kombi¬ nirala z vero. Oznaka "musliman" se je uporabljala v smislu etnične pripadnosti. 3.46 Pri vseh povojnih popisih prebivalstva je bilo .vprašanje narodnosti postavljene na isti način in v osnovi uporabljena tudi.ista klasifikacija pri obdelavi in prezentiranju rezulta¬ tov. Edino glede oseb, ki so se v pogledu racionalnosti izjasni¬ le kot "muslimani" ali pa kot "jugoSlovani", je naša statistika uporabila pri posameznih popisih deloma različne metodološke postopke, kar je dovedlo do določenih premikov v objavljenih rezultatih, pa je treba to upoštevati. V tem pogledu bo naj¬ bolje,. če citiramo zadevna metodološka pojasnila, ki se naha¬ jajo v uradnih pripombah v publikacijah rezultatov popisov pre¬ bivalstva (Gl. Stat. Bilten 727, Nacionalni sestav stanovni- štva po opštinama. Popis prebivalstva in stanovanj, 1971, Beograd, 1972). Pojasnila slovijo tako-le: Popis 1948: V tem popisu je bilo predvideno, da odgovarjajo muslima¬ ni po svoji osebni opredelitvi z: Srb-musliman, Hrvat-musliman itd. ali pa musliman-neopredeljen. V navodilih pa tudi v kla¬ sifikaciji ni bila dana možnost, da bi se oseba izjasnila odn. v rezultatih izkazala kot ,, ki pove, koliko od začetnih 100 ti¬ soč živorojenih otrok ostane živih pri x-letih starosti. Če po¬ množimo fertilnost ženskega prebivalstva vsake starosti z ustre¬ zno vrednostjo te funkcije, oomo upoštevali v računu koeficien¬ ta reprodukcije vpliv smrtnosti na število žensk in s tem na njihovo fertilnost. Če na tej osnovi izračunamo koeficient re¬ produkcije, dobimo neto koeficient reprodukcije, ki ima 171 simbol E q in se računa po obrazcu: R o " L-fc 100 000 Račun si lahko poenostavimo tako, da pomnožimo bruto ko¬ eficient reprodukcije s srednjo vrednostjo funkcije 1^ v fertilnem razponu, pri čemer lahko uporabimo kot srednjo vrednost aritmetično sredino ali pa, kar je eno¬ stavneje, medijano. Aritmetično sredino A Po¬ računamo po obrazcu: A px ^15 + l^j, + ••• + l^g) s 35 100 000 in medijano po obrazcu: h', e '33 px 100 000 ali pa (1 30 + 100 000 V tem primeru imamo za R obrazec R o' = R x A px ali pa R x Me px Naj še dodamo, da lahko izračunamo aproksimativne vredno¬ sti bruto in neto koeficienta reprodukcije, če razpolagamo sa¬ mo, s podatki o številu žensk v fertilni dobi (V- ) in s po- datki o celokupnem številu živorojenih otrok (N). Če delimo število živorojenih otrok v enem koledarskem letu s številom žensk v fertilni dobi,-dobimo povprečno število živih otrok, ki jih je ena žena v enem letu rodila. Če to število pomnožimo s 35, kolikor znaša število let fertilne dobe žene, in potem še s proporcem deklic med živorojenimi otroci (0,485), dobimo aproksi- mativno vrednost bruto koeficienta reprodukcije R": - 172 - R" - «---.x 35 x 0,485 V f,15/49 Aproksimirano vrednost neto koeficienta reprodukcije S'' do¬ bimo, če R" pomnožimo s srednjo vrednostjo funkcije 1 po gor¬ njih obrazcih. 4.15 V tabelan 4.2 in 4.3 ter spremljajočih grafikonih 4.2 in 4.3 so prikazane specifične mere smrtnosti in fertilnosti prebivalstva Jugoslavije za zadnjih 2C let (.sliki, se nanašata na leta 1 970 odn. 1968 in 19 & 9 .V grafikonih 4.2 in 4.3 pride prav po¬ sebej do izraza, kako močno vpliva starost na raven smrtnosti in fertilnosti, pri čemer potekata obe krivulji v nasprotnih smereh. V tabeli 4.4 so reproducirane iz Demogr. Statistike oruto in neto mere reprodukcije za razdobje 1950-1969. Iz nje se vidi, da se kaže na področju ožje Srbije, Vojvodine in v SR Hrvatski tendenca biološkega izumiranja prebivalstva, da je prebivalstvo Slovenije dospelo na sam rob enostavne biološke reprodukcije, dočim imajo prebivalstva manj razvitih območij in posebej prebivalstvo Kosova izredno visoke koeficiente re¬ produkcije. Računski primer 4.16 Vzemimo kot računski primer izračunavanje bruto in neto mere reprodukcije za prebivalstvo SR Slovenije v letu 1961. V spodnji taDelici imamo v drugem stolpcu specifične me¬ re fertilnosti po petletnih starostnih skupinah (deljeno s 1000), v tretjem stolpcu pa žensko prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah v fertilni dobi od 15. do 49. leta, obo¬ je po stanju v letu 1961. - 173 - Tabela 4.2 SPiUIFIČNE MERE SMRTNOSTI SFRJ 1950-1970 1970' 8.3 49.2 2.4 0,5 0,4 0,5 0,7 0,9 -H j-,5 2.4 3,6 5.4 8,9 15.2 25.4 48,3 81.5 136,7 257,2 - 174 - - 175 - Tabela 4.4 BRUTO IN NETO MERE REPRODUKCIJE JUGOSLAVIJE IN SOC.REPUBLIK 1950 - 1969 - 176 Grafikon 4.3 SPECIFIČNE HESS FER TUJOSTI PREBIVALSTVA JUGOSLAVIJE v letih 1968 In 1969 - 177 - Na podlagi gornjih podatkov lahko izračunamo bruto in neto koeficient reprodukcije po normalnem in po skrajšanem po¬ stopku: T- = 5 V - = 5 x 0,4548 = 2,27 l —s f,x R' =• f f x 0,485 = 1,10 a' = R' X l f>52 = 1,10 X 0,95415 = 1,05 R" = tt“ - x 35 x 0,485 = x 35 x 0,485 = 1,21 v f,15/49 406,9 R o " = R" x l f> 32 = 1,21 x 0,95415 = 1,15 Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko, ki se naslanjajo na specifične fertilnostne mere po enoletnih sta¬ rostnih skupinah, znaša bruto mera reprodukcije R = 1,11, ter neto mera reprodukcije R q = 1,06. Kot vidimo, razlike napram našim skrajšanim ter aproksimativnim izračunom niso velike. - 178 - „,era smrtnosti dojenčkov 17 Mera smrtnosti dojenčkov je dejansko specifična mera smrtnosti otrok v starosti do enega leta starosti. Vendar se ne računa po splošni formuli starostno-specifične smrtnosti, ki smo jo zgoraj spoznali, ampak kot verj e t n o s t - n i kvocient smrtnosti. Dočim bi po obrazcu specifične smrt¬ nosti delili število umrlih dojenčkov s povprečnim Številom otrok v starosti do enega leta, delimo število umrlih dojenčkov pri verjetnostnem koeficientu umiranja s š t e v i lom -živorojenih, ki predstavljajo populacijo otrok, ki so izpostavljeni verjetnosti umiranja v prvem letu starosti. Verjetnost smrti dojenčkov računamo zato po obrazcu = (L'_ o /iJ) x 1000. Ker pa umrli dojenčki v danem koledarskem letu izhajajo iz dveh generacij živorojenih - njih večji del (okoli 5/4) je bil rojen v istem koledarskem letu, ko je umrl, manjši del (okoli 1/4) pa v predhodnem letu - zato upo¬ rabljamo natančnejše merilo smrtnosti, ki upošteva to dejstvo. Običajna formula se glasi: .t 0,25 N t_1 + 0,75 N X ..jer pomeni "t" opazovano koledarsko leto. V gornji formuli je namesto števila živorojenih v letu "t" vzeta ponderirana aritme tična sredina živorojenih obeh let, iz katerih izvirajo rojstva Standardizirane mere smrtnosti .13 V dosedanjih razmotrivanjih smo videli, kako smrtnost močno variira po starosti, da je smrtnost starejših in starih ljudi bistveno višja od smrtnosti otrok in mladine, ki je vse¬ lej (z izjemo prvega leta starosti) izredno nizka. Če zato pri¬ merjamo smrtnost dveh prebivalstev, ki imata zelo različno - 179 - starostno strukturo, s splošnimi merami smrtnosti, ne bomo prišli do prave slike o razlikah v višini smrtnosti obeh prebivalstev, iuislimo si, da primerjamo smrtnost prebivalstva Slovenije s smrtnostjo prebivalstva Kosova, potem bo na raven splošne mere smrtnosti v Sloveniji vplivalo primeroma visoko število starejših in starih ljudi v Sloveniji, ki imajo sami po sebi, ker so stari, visoko smrtnost, dočim je mladih ljudi, ki imajo v tej starostni dobi nizko smrtnost, primeroma malo. Prav nasproten je primer prebivalstva Kosova, ki ima malo starih ljudi in izredno visok odstotek otrok in mladine. Da bi izloči¬ li moteči vpliv razlik v starostni strukturi na. mero smrtnosti, uporabimo pri izračunu mere smrtnosti postopek stan¬ dardizacije, Postopek standardizacije glede na sta¬ rostno strukturo obstoji v tem, da izračunamo za opazovana pre¬ bivalstva mere smrtnosti pod predpostavko, da bi imela vsa ta prebivalstva starostno strukturo standardnega prebivalstva. To dosežemo s tem, da starostno-specifične mere smrtnosti opazovanih prebivalstev pomnožimo s starostnimi kon¬ tingenti standardnega prebivalstva ter vsoto tako dobljenih fiktivno umrlih delimo s prebivalstvom, ki smo ga vzeli kot standard. Gre torej za postopek izračunanja ponderi¬ rane sredine starostno specifičnih mer opazovanih prebi¬ valstev, pri čemer jemljemo kot ponderacijo starostne kontingen¬ te standardnega prebivalstva. Če označimo starostno-specifične mere na pr. slovenskega prebivalstva z m in starostno-specifične mere prebivalstva Kosova z m-. , starostne kontingente jugoslovanskega prebival- 1, x stva, ki ga bomo vzeli kot standard ( s P g , potem se bodo obrazci za izračun standardiziranih mer smrtnosti prebivalstva Slovenije in Kosova pri dogovorjeni standardni starostni struk¬ turi jugoslovanskega prebivalstva glasili: m V m L o,: 3,0 EV > m s,l I-h.z 3 , X EV - 180 - ja tej osnovi lahko sedaj primerjamo smrtnost prebivalstva Slovenije z ono prebivalstva Kosova s pomočjo s tandar- diziranega indeksa smrtnosti, ki bo pred¬ stavljal odnos standardizirane mere smrtnosti Slovenije s standizirano mero smrtnosti Kosova, brez nevarnosti, da bi na takšen standardiziran indeks smrtnosti moteče vplivale razlike v starostni strukturi obeh prebivalstev. Standardizirani indeks smrtnosti se bo v tem primeru glasil: m -> 7 -i x P s x ■ s at _ . 100 = ——— . ioo m 5~ in ? S f O — O j A S y X Standardizirane mere in indekse smrtnosti lahko računamo budi za druge vitalne mere po analognem postopka, pri-čemer mo¬ ramo vselej izorati neko prebivalstvo kot standard ter struktu¬ ro tega prebivalstva aplicirati na izračun standardiziranih mer oan. standardiziranih indeksov. Standardizacijo lahka iz¬ vršimo ne samo v pogledu starostne strukture, mpak pravtako glede na katerikoli drugo strukturo, >ci domnevamo, da razlike v njej utegnejo vplivati na nivo da¬ ne splošne vitalne mere. x akšen vpliv ima na pr. nedvomno strme tura po spolu, po socialnem položaju, po ruralno-urbanem biva¬ nju itd. Metodološka slabost standardizacije jev tem, da vpliva različna izbira standardov na velikost standardiziranih mer in standardiziranih indeksov, pa se je težko izogniti določeni sa¬ movolji pri izbiri najprimernejših standardov. i'ako bo indeks smrtnosti, ki bo primerjal nivo smrtnosti prebivalstva Sloveni¬ je z onim Kosova, različen, če bomo vzeli kot standardno sta¬ rostno strukturo enkrat starostno strukturo prebivalstva Jugo¬ slavije, drugič starostno strukturo recimo prebivalstva -^vrope ali kakega drugega prebivalstva. Temu se lahko izognemo, kar se vpliva razlik v starosti tiče, če izračunamo tablice smrtno¬ sti, o čemer bo govora v naslednjem razdelku. - 181 Številčni primer izračunavanja standardiziranih mer in indeksa smrtnosti 4.ly Za številčni primer vzemimo izračunavanje standardizira¬ nih mer smrtnosti po stanju v letu 1961 za prebivalstvi SR Slo¬ venije in Kosova, pri čemer naj služi kot standard starostna struktura Jugoslavije v tem letu. Vsi računi so vidni iz račun¬ ske tabele 4.5, V stolpcih 5 in 6 so izračunane pogojne frekven¬ ce umrlih v Jugoslaviji, do katerih bi prišlo, če bi umiralo prebivalstvo Jugoslavije po merah smrtnosti, ki so tedaj velja¬ le za Slovenijo odn. za Kosovo. Ce delimo celokupno število na ta način izračunanih pogojno umrlih s prebivalstvom Jugoslavije, dobimo kot rezultat standardizirani meri smrtnosti Slovenije odn. Kosova. Standardizirana mera smrtnosti (pri jugoslovanski starostni strukturi) Slovenije znaša 77420/9103 = 8,50 promilov, in ona.Kosova 99705/9103 = 9,96 promilov. Standardizirani in¬ deks smrtnosti Slovenije v primerjavi s Kosovim pa znaša pod gornjimi pogoji (8,50/9,96) x 100 = 65,3* Nestandardizirani in¬ deks je (9,5/11,4) x 100 = 83,3« Razlika gre na račun različnih starostnih struktur preoivalstva Slovenije in Kosova. nesečne vitalne mere 4.20 C e želimo slediti mesečnim spremembam vitalnih mer, bo kvocient mesečnih frekvenc vitalnih dogodkov s srednjim letnim stanjem prebivalstva dal mere smrtno¬ sti, ki bodo bistveno manjše od letnih mer in zato neprimerlji¬ ve Z njimi. Da bi dosegli primerljivost, lahko napravimo dvoje: ali prevedemo mesečne frekvence vitalnih dogodkov v letne, ali pa letno stanje prebivalstva prevedemo v adekvatne mesečne ve¬ ličine. Če ravnamo po prvi poti, bomo predpostavili, da se na pr. januarske frekvence opazovanih vitalnih dogodkov ponavljajo v isti velikosti vsak mesec v letu, pa jih bomo zato 132 Tabela 4.5 IZRAČUN ST A - * DARDIZI RANIH hi£A SLHTHCSII ZA SLOVENIJO IN KOSOVO ZA L_IO 1961 Kot standard je vzeta starostna struktura Jugoslavije. Vir: demografska statistika 1961; Statistični ^odišnjak 1963. Moško prebivalstvo. - 183 - pomnožili z 12, odnosno točneje s 365/31 = 11,77. V dragem primeru pa bomo velikost letnega stanja preoivalstva delili z 11,77. Rezultat bo seveda v obeh primerih isti. Kot splošno pravilo za vse slične primere, kjer se časov¬ ni interval, ki se nanj nanaša števec, ne ujema s časovnim in¬ tervalom, ki se nanj nanaša imenovalec, velja, da pomnožimo števec s posebnim koeficientom redukcije (ali pa imenovalec delimo z istim koeficientom redukcije), ki je enak odnosu (kvo¬ cientu) med velikostjo časovnega intervala v imenovalcu in veli¬ kostjo časovnega intervala v števcu (oba seveda merjena v istih merskih enotah, pa najsi bodo to dnevi, meseci ali leta). V na¬ šem primeru, ko gre za januarsko vrednost, je ta odnos, kot smo videli, 365 : 31. če bi imeli v števcu na pr. petletne frekvence, v imenovalcu pa letno stanje prebivalstva, potem bo koeficient redukcije enak 1 s 5, kar bi pomenilo, da bi morali števec pomnožiti z 1/5 ali pa imenovalec deliti z 1/5. Vzemimo za primer izračunavanje mere smrtnosti za mesec december 1971. Število umrlih v Sloveniji je znašalo decembra 1971: 1901, srednje število prebivalstva pa približno 1725 tisoč, .noeficient redukcije do enak 365 s 31 = 11,77. Mera smrtnosti za mesec december bo torej: Srednja mera smrtnosti za vse leto znaša v 1971 10,2 promila. Iz razlike vidimo, da je decemberska mera smrtnosti bistveno večja (za 27$) od srednjeletne mere smrtnosti. “XII 1901 x II,77 _ 1725 22 375 1725 12,97 promilov TABLICE SMRTNOSTI Predstavitev. Generacijske tablice smrtnosti. .21 Predpostavimo, da se je rodilo 1. januarja 1870 sto ti¬ soč otrok in da smo v stanju, spremljati odumiranje teh'otrok vse do 1. januarja 1970, ko so ti otroci praktično povsem iz¬ umrli. Tablice smrtnosti (tables de mortalite, včasih jih nazi- vajo tudi življenjske Tablice, life tables) predstavljajo si¬ stem medsebojno povezanih indikatorjev, ki na miselnem modelu sto tisbč v danem trenutku rojenih otrok z raznih vidikov tivantificira proces njihovega izumiranja v zavisnosti od sta¬ rosti. Tablice smrtnosti pomenijo izredno dragocen analitski instrument proučevanja procesa umiranja. če vsako leto takoj na začetku leta preštejemo in zabele¬ žimo, koliko od prvotnih sto tisoč otrok je še ostalo pri živ¬ ljenju, dobimo tkzv. funkcijo (tabličnih) živih, ki jo ozna¬ čujemo s simbolom l x . Začetna vrednost te funkcije 1 = 100 000 . Če sukcesivno odštevamo od dane vrednosti 1^ njeno na¬ slednjo vrednost l x+1 > pridemo do števila (tabličnih) umrlih. Tabli fin e umrle označujemo z d x } d x = l x - 1 Naslednja funkcija q x je kvocient umrlih v starosti x let z ustrezno vrednostjo živih iz katerih so umrli izšli; = d x / l x . Funkcija q x je verjetnost smrti, to je verjetnost, da bo oseba, ki je doživela x let, umrla v naslednjem letu staro¬ sti. Tej funkciji komplementarna funkcija p x je verjetnost do¬ živetja, to je verjetnost, da bo oseba, ki je stara x let, doži vela naslednje leto starosti. Potem sledi funkcija s simbolom L , ki pomeni število let ki jih je začetna generacija 100 000 živorojenih preživela od x do x+l leta starosti. Računsko jo lahko izvedemo iz funkcije - 185 1 samo aproksimativno, namreč pod predpostavko, ki je sprejem¬ ljiva, da poteka umiranje v okviru vsakega leta enakomerno. V tem primeru je L x enak aritmetični sredini med l x in l x+1 } L x = ^ (1 x + W* Predpostavka o enakomernem umiranju v okviru leta očitno ne velja za prvo leto starosti, ko smrtnost zelo naglo pada. Za ta primer služi kot dobra aproksimacija obrazce L q = 0,25 1 Q + 0,75 l x • Funkcija L, ima še drug pomen. Če si mislimo, da bi se vsako leto znova rodilo po sto tisoč otrok ter bi se "proces oaumiranja vršil tako, kot ga nakazuje funkcija 1 , bi se čez sto let pojavilo pred nami prebivalstvo, katerega obseg in starostna struktura bi ostajali od tedaj naprej stalno nespremenjeni . Prebivalstvo, kot ga daje na orisa¬ nih osnovah konstruirani moedel, imenujemo s taci o n a r - n o prebivalstvo in funkcija L x v njem predstavlja starostno strukturo takšnega stacionarnega prebivalstva, to je število oseb, starih od x do x+l let, ki bi jih naštel popis stacionar¬ nega prebivalstva, izveden v kateremkoli trenutku. Če z dano vrednostjo L x delimo njej neposredno sledečo vrednost L pridemo do v praksi izredno uporabljive funkci¬ je, do koeficienta doživetja, ki ima simbol P„ ; P v = li ,/L . Koeficient doživetja pove, kolik- šen proporc oseb, ki se v danem trenutku nahajajo v starosti od x do x + 1 let, bo ostal v življenju čez eno leto, ko bodo te osebe stare od x+l do x+2 leti. Prvi člen te funkcije bo P q = L- l /L 0 . in bo pomenil proporc dojenčkov v starosti 0 do 1 leta, jti bodo ostali v življenju čez eno leto, ko bodo stari od enega do dveh.let. Potrebna pa je še pred tem prvim členom posebna vrednost koeficienta doživetja, ki bo povedal, kolikšen proporc od 100 tisoč otrok, ki so se rodili v teku leta, bo ostal pri življenju konec tega leta, ko bodo stari od 0 do prvega leta starosti. To vrednost označimo s - 136 - simoolom P r (anglosaksonska oznaka je P Q , kjer pomeni "b" oirths). Ona je očitno enaka P r = L Q /loo ooo. Prihajamo do zadnje funkcije življenjskih tablic, ki ima različne nazive.- Eni ji pravijo življenjsko upanje (esperance de vie), drugi življenjsko pričakovanje (expectation of life), tretji pa prozaično srednje trajanje ooaočega življenja. Sim¬ bol zanjo je e x ter se računa po formuli e^ = (L^ + L x+1 + + 1 „ + ...)/l = L / 1 . Za vsoto v števcu se ponavadi x+2 x x+ X piše okrajšano T x . števec pomeni vsoto vseh let, ki jih do preživela začetna'generacija sto tisoč otrok, potem ko je doseg¬ la starost x let, pa do konca svojega življenja. Če delimo to vsoto s številom živih v x-tem letu starosti, dooiao očitno kot rezultax, koliko od celotnega števila bodočih let življenja odpade na eno osebo, ki ie doživela x let.- i‘o pa je prav življenjsko pričakovanje oseoe, stare x let. V. seriji vrednosti e je poseono zanimiva in pomembna začetna vrednost serije, namreč e Q . Ona nam pove v sintetični obliki, kolimo let življenja lahko pričakuje novorojenček. ^.omentne tablice smrtnosti 22 Generacijske tablice smrtnosti se redko računajo, saj bi morali opazovati neko generacijo živorojenih otrok sto let. Poleg tega bi takšna generacijska tablica smrtnosti odražala pogoje smrtnosti, kot so se menjavali v texu sto let. Namesto generacijskih tablic računamo po navadi tkzv. momentne tablice smrtnosti, ki izražajo intenzivnosti umiranja vsake starostne skupine, kot veljajo v danem trenutku odnosno v pov- prečku danega leta ali nekoliko let. Izhodiščne računske vrednosti momentne tablice smrtnosti so vrednosti q , ki jih empirično dobimo iz podatkov starostne strukture prebivalstva oo popisu, ter števila umrlih po starosti v letih okoli popisa. Najnovejše jugoslovanske tablice smrtnosti so vzele za izhodišče stanje prebivalstva ob popisu prebivalstva - 187 - 31. marca 1961 ter srednje število umrlih po starosti v letih 1960, 1961' in 1962. Čim imamo izračunane vrednosti q^, izvedemo iz njih vse ostale funkcije. Pričnemo z: q o l Q = d Q ; 1 Q - d Q = 1^, pri čemer vemo, da je vrednost 1 Q = loo.ooo. Zatem ponavljamo isti postopek: a.l^ = d^;-l^ “ d l = ^2 0s ' tale funkcije tablic smrtnosti slede iz serije l x , kot smo videli zgoraj. Skrajšane aprok.simativne tablice smrtnosti 4.23 Tablice smrtnosti z intervali enega leta starosti (tkzv. razvite ali popolne tablice smrtnosti) se uporabljajo samo za aktuarske namene. Za ekonomske in sociološke analize povsem za¬ dostujejo skrajšane tablice smrtnosti, kjer se posamezne funkci¬ je izračunavajo samo za petletne ali desetletne starostne inter¬ vale ter se končujejo r.ajčešče z zgornjim odprtim intervalom 65+ ali 85+ leta starosti. Edino za najnižji starostni interval se ponavadi jemlje prvo leto starosti, ker se smrtnost novoro¬ jenčkov v prvem letu starosti zelo naglo menja.' Izhodiščne vrednosti so tudi pri skrajšanih tablicah smrtnosti verjetnosti smrti q x , le da se one nanašajo (z izjemo prvega, drugega in zadnjega člena) na petletne starostne inter¬ vale. Predstavimo jih lahko s simboli: l q o ; 4 q l ; 5 q 5’ * *" 5 q x ; *•* 5 q 6o’ q 65+ odn ’. q 85+ Simbol ^q^ pomeni na pr. verjetnost, da bo oseba, ki je doživela prvo leto starosti, umrla v teku naslednjih štirih let; 9g5 + P a pomeni verjetnost, da bo oseba, ki je dosegla 85. leto starosti, umrla do konca svojega življenja. Očito so vrednosti za odn. 9.g^ + enake l,o. Za izračunavanje izhodiščnih vrednosti q x obstoje različne 4.24 - 188 - skrajšane aproksimativne metode. Pri eni od njih izračunamo najpreje starostno specifične mere smrtnosti ( m x ), posebej za moško in posebej za žensko prebivalstvo, ter preidemo iz njih na ustrezne, vrednosti n q. x s tem, da jih pomnožimo s po¬ sebnimi koeficienti konverzije. Za prehod od ^m^ na ^q^oomo uporabili sledečo tablico koeficientov konverzije: 1000 ^m-^ Koef.konverzije 8 . 3,8 21 . 3,6 36 ... 3,4 35 . 3,2 Za vrednosti 1000 ^m^, ki ne sovpadajo z gornjimi tabeli- ranimi vrednostmi, ocenimo koeficiente konverzije z linearno inter odn. ekstrapolacijo. Vzemimo, da želimo oceniti koefi¬ cient konverzije za vrednost 1000 ^m^ = 1,6. Linearna ekstra¬ polacija bo dala za vrednost 1,6 koeficient konverzije 3,9. Če pomnožimo z dobljenim koeficientom konverzije vrednost ^m^, pridemo do ocene 1000 , ki znaša v tem primeru 1,6 x 3,9 = 6 , 2 . Za prehod (pri petletnih starostnih skupinah) od na P X ^q. x pa bomo uporabili sledečo tablico konverzije: 1000 -m Koef.konverzije 2 X 10 4,9 45 4,5 100 . 4,0 160 3,5 240 3,0 Vzemimo sedaj za primer, da želimo oceniti na podlagi vrednosti za ki naj znaša (pomnožena s 1000) 16,8. Z li¬ nearno interpolacijo bomo'ocenili najpreje na podlagi gornje - 189 - tablice ustrezni koeficient konverzije, ki bo znašal 4 , 8 , ter preko njega ugotovili, da znaša 1000 = 16,8 x 4,8 = 80,6. Vrednosti ne bomo ocenjevali preko koeficientov kon¬ verzije ter , ampak jo .bomo izračunali neposredno iz podat¬ kov vitalne statistike po obrazcu, ki smo ga spoznali že popre- jes 4 = lu Q /N ali točneje q Q = M Q (0,25 + 0,75 N^). Druga metoda prehoda od m x na q x je še enostavnejša ter koristi empirično dobljene odnose med m in q . Iz posebej v te namene sestavljenih tablic - najbolj poznane so Reed-Merrelo- ve tablice, ki so podane v Dodatku - enostavno odčitamo za po¬ samezne vrednosti ^m-^ odn. . ustrezne vrednosti iz tablic 4?1 0dl1 - 5?x- 1 4.25 Potem ko smo na ta ali drug način ocenili vrednosti funk¬ cije q^, izvedemo iz njih vrednosti vseh ostalih funkcij tablic smrtnosti. Obrazci za takšne izvedene funkcije so isti, kot smo jih zgoraj navedli, le da je potrebno paziti na velikost sta¬ rostnega intervala "n" in temu primerno preobraziti posamezne oDrazce. Pri tem si velja zapomniti sledeče. Serijo vrednosti funkcije 1 bomo dobili, če najpreje pomnožimo 1 Q (ki je enako loo.ooo) s ^q Q , kar nam daje Če odvzamemo ,d„ od 1 , pridemo do vrednosti 1 , s 1 - ,d = 1 , . 1 o o r lolol To smo videli že zgoraj. Ko nadaljujemo s tem postopkom, moramo vedeti, da se starostni interval poveča najpreje na štiri leta, zatem pa na velikost pet let. Zato bomo imeli v nadaljnjih računih: ^^-l^ = ; 1 ^ - ^d 1 = 1 _; in zopet: ^q^ . 1 ,- = 5 d 5 ; 1 5 - -d 5 = l lQ ; itd. vse do l g5 odnosno lg 5 . če je l g5 zadnji člen serije, potem to pomeni, da so vse vrednosti členov l x> kjer je x večji od 65, enake nič. Podobno velja v primeru, da je zadnji člen-serije Ig,-. L 65+ odn. Serijo funkcije L v dobimo za vse vrednosti od n x 5 5 do iig^ + kot petkratno vrednost aritmetične sredine med l x in l x+ 5 po obrazcu: 5 L x ~ L x * 1 x+5 Posebnost pred- 5 2 190 stavija le izračun Q L^ in zadnji člen. Za izračun prvega člena o L_ ne bomo uporabili petkratne vrednosti aritmetične sredine med 1 Q in 1-, ker funkcija v intervalu prvega-leta starosti ne poteka enakomerno. Vrednost je vsota 2 _L o + . Dejali smo že, da lahko vrednost dooro aproksimiramo s tehtano aritmetično sredino: - 0,25 1 0 + 0,75 1q_; za vrednost pa bomo uporabili aproksi- macijo: = 1,9 1^ + 2,1 1^. I?ar se zadnjega člena serij* tiče, to je vrednost Lgj + (v primeru, da je spodnja meja zadnjega odprtega starostnega intervala enaka 85), bi morali za točen izračun poznati vred¬ nost £g^, kajti preje smo spoznali, da je e^- = L gp + Ag 5 ’ česar sledi, da je L P1 -, = e,,- . l Q c. Vrednost e,, nam vendar v tej etapi konstruiranja taolic smrtnosti še ni poznana. Reši¬ tev je v tem, da si to vrednost "izposodimo" iz nekih že izraču nanih tablic smrtnosti. Pokazalo se je namreč, da' se vrednosti e a - izredno malo razlikujejo ne glede na to, ali gre za moško ali za žensko- prebivalstvo in ne glede na to, ali pripada za¬ devna populacija razvitim ali nerazvitim deželam. Vrednost e Q ^ je v vseh primerih zelo blizu vrednosti 4 (leta), tako da lan- ko pišemo z dooro aproksimacijo: Dqc; + = 4 x lg~. V kolikor je spodnja meja zadnjega odprtega starostnega intervala nižja od 85 let, to se pravi če znaša 80, 75, JO ali 65 -let, bomo pravtako ocenili ustrezne vrednosti L x , preko obrazca L x+ = e x l x , pa si bomo morali "izposoditi" iz že znanih tablic smrtnosti za slične populacije vrednosti za e 30 » e^, e 70 odn. e^. Pri teh vrednostih življenjskega priča¬ kovanja se pokažejo že znatnejše razlike glede na to, ali gre za moško ali za žensko prebivalstvo. Za jugoslovanska prebival¬ stva bomo lahko koristno uporabili sledeče aproksimacij e (ki temelje na jugoslovanskih tablicah smrtnosti za 1960/62): e 65 e 70 e 75 e 80 e 85 moški 12 9 7 5 4 ženske 14 11 8 6 4 - 191 - Koeficienti doživetja ,-P se računajo po obrazcu O X = rL c/cL • Posebej je omeniti izračun P za prvi in za P X p X + .2 j X X zadnji člen'serije. Obrazec za prvi člen, to je za ^P r se bo glasil (glede na to, da zajema pet generacij našega modela po 100 000 živorojenih): ^P r = ^L Q /500 000, zadnji člen = L. 80 , pri čemer je pa bomo računali po obrazcu Pq^ + L 80+ =Lg 0 + Lqj + . Slično velja (v primeru, da je spodnja meja zadnjega odprtega starostnega intervala nižja od 85 let) P 80+ = I, 80+^ L 75+ ltd * \, 2 6 Za ilustracijo smo v Tabeli 4.6 izračunali skrajšane % • , aproksimativne tablice smrtnosti za moško prebivalstvo SR Slovenije na podlagi specifičnih mer smrtnosti, kot jih je za leto 1961 izračunala naša uradna statistika (G-l. Demografska statistika za leto 1961). Specifične mere smrtnosti m x so vne¬ sene v' drugi stolpec tabele. Te vrednosti so prevedene v koefi¬ ciente verjetnosti tretjega stolpca z uporabo Reed-iSerrilovih tablic (gl. Dodatek). Vse ostale funkcije so izračunane s po¬ močjo obrazcev, ki smo jih zgoraj pojasnili. Poglavitne prime¬ re numeričnega izračunavanja dajemo tu spodaj: a) Število umrlih in število živih ( r d x in 1^) i o = 100 000 . 0,0318 = 3180; 1 2 = 100 000 - 3180 = 96 820 4 d x = 96 820 . 0,0062 = 600; 1 $ = 96 820 - 600 = 96 220; itd. d) Verjetnost doživetja ( p ) p 0 = 1 - 0,0318 = 0,9682 4 P X •= 1 - 0,0062 = 0,9938; itd. c) Stacionarno prebivalstvo ( n l ) •jL 0 = 0,25.1 o + 0,75 . 1 2 = 0,25 . 100000 + 0,75 . 96820 = 97615 4 L ! = 1»9 l x + 2,1 . 1 5 . 96820 + 2,1 . 06220 = 386 020 0 L 5 = l L o + 4 L 1 = 483 635 192 - Tabela 4.6 SKRAJŠANE APR0KSIMATIVN2 TABLICE SMRTNOSTI ZA SR SLOVENIJO 1961 (moški) -+ Vrednosti življenjskega pričakovanja iz tega stolpca so izraču nane na podlagi razvitih taolic smrtnosti Zavoda za statistiko Lajamo jih radi primerjave, ki kaže, da daje aproksimativna me toda skrajšanih tablic povsem zadovoljive rezultate za namene ekonomskih in socioloških analiz. - 193 - 5 I 5 = 5 . 9 - 6 220 = 480 378 L 85+ = 4 . 1 85 = 4.9 997 = 39 988 d) Koeficient doživetja (? x ) p r = 5 L o /500 000 = 483 635/500 000 = 0.96727 5 ? 0 = 480 378/483 635 = 0,9932 P 80+ = 39 988/125 '581 e) Vsotna funkcija (l' x = l x+ ) T 85 = L 85+ • 39 988 T 80 = T 65 + L 80 * 123 581* itd. f) Življenjsko upanje eo = T q /1 0 = 6 676 659 / 100 000 =66,8 e^ =6 579 036 / 96 820 = 67,7 ; itd. PROJEKCIJE PREBIVALSTVA Pojem. Vrste in pregled metod 4.27 0 projekcijah'prebivalstva govorimo, kadar ocenjujemo bodoče stanje prebivalstva. Če avtor projekcije "stoji" za svojo projekcijo in smatra, da je zelo verjetno, da bo na¬ stopila, potem gpvorimo o prognozi prebivalstva; lahko pa se avtor omejuje na to, da ocenjuje določeno (bodoče) stanje kot možno, pod pogojem, če bodo 194 veljale takšne ali drugačne okolnosti (hipoteze), ne da bi se izjasnil o tem, ali je verjetno, da bo nastopilo. Tedaj go¬ vorimo o perspektivi prebivalstva. Avtor lahko izračuna več perspektiv, ki vsaka odgovarja različnim izho¬ diščnim hipotezam, pri čemer bodo nekatere morda takšne, da je povsem neverjetno, da bi nastopile. Skupni termin za pro¬ gnoze in perspektive je projekcija prebivalstva. 0 ocenah prebivalstva govorimo, če ocenjujemo sedanje ali preteklo stanje prebivalstva za razdobje, ko nimamo točnih podatkov na podlagi popisov prebi¬ valstva. Tako imamo medpppisne ocene, če ocenju¬ jemo stanje prebivalstva med dvema popisoma, popopisn ocene, ko ocenjujemo sedanj e stanje prebivalstva na podlagi rezultatov prejšnjega ali prejšnjih rezultatov popisa. Projekcije in ocene vršimo ali na podlagi tkzv, "matema¬ tičnih" ali pa na podlagi "analitičnih" metod. Pri "matematičnih" metodah, ocenjujemo samo gl obal n i razvoj'prebivalstva, ih to na podlagi takšne ali drugač¬ ne matematične funkcije, ki menimo, da zadovolji' vo izraža splošno razvojno tendenco gibanja prebivalstva. Pri tem se najčešče uporaplja predpostavka, da se bo prebivalstvo gibalo z leta v leto povsem enakomerno , tako da bo letni prirastek konstanten (kot pri aritmetični postopici), ali pa da bo relativna mera prirastka z leta v leto konstantna, kar pomeni, da se bo prebivalstvo z leta v leto povečavalo ali zmanjševalo za isti odstotek (kot pri geometrični postopici). Za krajša razdobja so katerikoli "matematične" metode pqvgem uporabljive in velikih razlik v rezultatih ne bo. Pri daljših razdobjih pa se je doslej izkazala vsaka matematična formula kot neuporaona, ker ni uspela izraziti zelo zapletene¬ ga Spleta različnih bioloških, predvsem pa družbenoekonomskih - 195 spremenljivih faktorjev, ki vplivajo na razvoj prebivalstva. Zato se danes pri projekcijah za daljše razdobje opuščajo "matematične" metode, ter se namesto njih uporabljajo "anali¬ tične" metode. Bistvo analitičnih metod je v tem, da z dveh vidi¬ kov razčlenjujejo procese prebivalstvenega razvoja. Na eni strani se pri teh metodah ne omejujemo samo na projekcijo globalnega števila prebivalstva, ampak razčlenjuje¬ mo prebivalstvo na njegove najpomembnej¬ še sestavine, ki so podložne različnim v.plivom in zakonitostim (zlasti po spolu, starosti, aktivnosti in sl.). Poleg tega pa razčlenjujemo sam proces prebival¬ stvenega razvoja na njegove glavne sestavine, to je na razvoj rodnosti, smrtnosti in selitvenosti. Za vsako na ta način razčlenjeno sestavino postavi jamo posebne hipoteze o njenem verjetnem razvoju. Te hipoteze kvantificiramo ter s pomočjo posebnih metod (vsekakor tudi "matematičnih") izračuna¬ vamo projekcijo posameznih sestavin in iz njih na kraju sesta¬ vimo globalno projekcijo. Tako dobljena globalna projekcija ni le bolj zanesljiva, ker počiva na povsem eksplicitno postavlje¬ nih hipotezah (ter lahko za vsako hipotezo posebej ocenjujemo Verjetnost njenega nastopa), ampak tudi dosti bogatejša, ker iaje vpogled v razvoj različnih struktur prebival¬ stva (po spolu, starosti, aktivnosti). Matematične metode —— .— 1 '■ 1 28 Vzemimo primer, ki je najpogostejši, da poznamo stanje pre- oivalstva ob dveh popisih, P Q in P n , ter si postavimo za nalogo, izračunati projekcijo tega prebivalstva za čas ^n+t* Če predpostavimo, da se bo gibalo prebivalstvo v bodočem razdobju od n do n+t enakomerno (v aritmetični postopici) in sicer z istim povprečnim letnim prirastkom, kot se je kazal v - 196 - preteklem razdobju med obema popisoma, bomo projekcijo "izraču¬ nali po obrazcu: Vt ■ p » * * • s pri čemer pomeni 3 povprečni letni prirastek iz razdobja med . obema popisoma, 3 = (P - P Q ) / n. Vzemimo za številčno ilustracijo izračun projekcije pre- Divalstva Jugoslavije za leto 1971 na podlagi obeh popisov pre¬ bivalstva iz 1953 in 1961. Izhodiščni podatki so (prebivalstvo v tisočih): P 55 % 16 991; P 61 = 18 549; n = 8 in 3 = (18 549 - 16 991)/8 = 194,8; t = 10. ? n+t tj. P ?1 = 18 549 + 10 x 194,8 = 20 497 Če predpostavimo geometrično rast prebivalstva pri kon¬ stantnem letnem koeficientu dinamike q, bomo računali projekci¬ jo po obrazcu: P n+t = P^ . q\ pri čemer vzamemo za q povprečni letni koeficient dinamike prebivalstva v razdobju med P Q in P n « Izra¬ čunamo ga po nam že znani formuli q n =• P n /P 0 . Pri naših podatkih je q 8 = 18 549/16 991, iz česar dobimo (preko logaritmiranja) za q = 1,011. P ?1 = 18 549 x 1,011 10 = 18 549 x 1,116 = 20 701.' Popis prebivalstva v 1971 je naštel 20 505 tisoč prebival¬ cev v Jugoslaviji. Kot vidimo, sta obe projekciji dosti blizu dejanskemu stanju preoivalcev. 4.29 Pred časom je bila zelo v modi tkzv. logistična matema¬ tična funkcija kot funkcija, ki naj bi predstavljala splošni za¬ kon razvoja prebivalstva in bila zato zelo primerna za projekci¬ je prebivalstva. Logistična funkcija ima obliko črke S. V svo¬ jem spodnjem in zgornjem delu poteka asimptotično. Odkril jo je najpreje Verhulst, v novejšem času pa neodvisno od njega ponov¬ no Pearl in Reed. Pearl je izučeval zakonitost rasti nekih - 197 - organizmov v omejenem življenjskem okolju, zlasti razvoj ba¬ nanine muhe, ter našel pri tem funkcijo, ki je odgovarjala po svoji notranji matematični logiki teoretski razlagi rasti teh organizmov in se z eksperimentalnimi rezultati dobro uje¬ mala. Asimptotična lastnost logistične krivulje ima določeno zvezo z rastjo prebivalstva v toliko, ker izkušnja kaže, da nobeno prebivalstvo ne raste v nedogled, ampak njegova rast po začetnem vzgonu pojema in končno usahne. Za interpolacijo historičnega poteka nekega prebivalstva lahko daje logistična krivulja enako dobro 'prileganje kot dru¬ ge matematične funkcije. Za ekstrapolacijo v'bodočnost pa je tudi logistična krivulja povsem nezanesljiva. To se je pokaza¬ lo na mnogo primerih, ko so s pomočjo logistične krivulje po¬ izkušali napovedovati bodoči potek razvoja prebivalstva. Ne¬ uspeh prognoz s pomočjo logistične krivulje je bil posledica dejstva, ki smo ga že poudarili, da vpliva na rast prebival¬ stva poleg biološke zakonitosti v bistveni meri-3plet socialno¬ ekonomskih dejavnikov, ki jih matematična struktura logistične funkcije ne upošteva. Analitična metoda. Izhodiščni podatki 4.30 Izhodiščni podatki za analitično metodo so petletni spol- no-starostni kontingenti prebivalstva, kot izhajajo neposredno iz popisa prebivalstva. Če se popis ni vršil na začetku ali pa sredi leta, bo koristno podatke popisa prevesti na 1. januar odnosno 1. julij. Ker gre za kratek časovni interval, v kate¬ rem se prebivalstvo in njegova spolno-starostna struktura le malo menja, bo povsem na mestu uporaba metode konstantnih pro¬ porcev. Metoda obstoji v tem, da najpreje ocenimo stanje global¬ nega števila prebivalstva na datum 1.7. odnosno 1.1. Označimo to stanje s P Q , dočim naj služi P^ za oznako stanja ob popisu. - 198 - Zatem izračunamo konstantni proporc P Q /P D ter pomnožimo .s tem proporcem vse spolno-starostne kontingente. Na ta način smo prišli do korigiranih izhodiščnih vredno¬ sti spolno-starostnih kontingentov, na katere naslonimo izraču¬ navanje projekcije. 31 Če označimo izhodiščni trenutek s "t" ter se odločimo (kot je to običajno) za petletne starostne skupine ter s tem tudi za petletne časovne intervale projekcije, lanko pišemo (korigirane) izhodiščne vrednosti tako-le: Za moško prebivalstvo: Za žensko prebivalstvo: \/.3 Osnovno selitveno območje predstavlja obenem osnov ni selitveni nivo. S tem, da grupiramo osnov¬ na selitvena območja v večje prostorske skupine, in ker lahko takšno prostorsko grupiranje izvršimo na več 3topnjah, pride¬ mo do vrste selitvenih nivojev. 0 njih bo govora v naslednjem razdelku. VESTE SELITVENIH TOKOV- G-lede na namen raziskave moremo grupirati selitve' z raznih vidikov. Stalne in začasne selitve 5.4 Pod stalnimi selitvami razumemo tiste selitve, kjer ose¬ ba spremeni svoje stalno bivališče. Pri začasnih selitvah se- livec samo začasno zapusti svoje bivališče, kamor se namerava vrniti. Med začasnimi selitvami so zlasti pomembne sezon s k e selitve, kjer se oseba odseli zaradi sezonskega dela, pa se po opravljenem delu vrne v svoj domači kraj. K začasnim selitvam štejemo tudi tedenske ali dnevne 219 - selitve (nihalne selitve, Pendelbevvegungen), kjer oseba vsak dan ali vsak teden odide radi dela na delovno mesto, ki leži izven kraja njenega stalnega bivališča, ter se še isti dan ali pa na kraju tedna zopet vrača. Med tipične nihalne selitve spa¬ dajo poleg delovnih selitev tudi šolske selitve, kjer se dijaki ali študenti vsak dan vozijo na šolski pouk. Lokalne selitve in migracije 5.5 Sociološko je migrant oseba, ki s svojo selitvijo pretrga osnovne družbene, zlasti delovne, obrazovne, kulturne* itd.'ve¬ zi, ki so jo vezale na določeno družbeno okolje. i‘e vrste se¬ litev imenujemo migracije. Če s selitvijo oseba ostaja v doma¬ čem, tradicionalnem okolju, potem gre za lokalne selitve. Bilo bi nemogoče pri statističnih selitvenih raziskavah ugotavljati v vsakem individualnem primeru, ali je s selitvi¬ jo prišlo do takšnega pretrganja družbenih vezi ali ne. Gre za to, da se odločimo za selitveni nivo, pri prestopu katerega mo¬ remo predpostaviti, da se pretežno, to je v večini primerov ostvari omenjena sociološka oznaka, ki loči lokalne selitve od migracij. Za naše prilike bomo šteli selitve med naselji znotraj o b.č ine kot lokal n e selitve, dočim bomo selitve, kjer oseba pre¬ stopi mejo občine, kjer je dotlej prebivala, smatrali za migracije. fiazvrstitev selitev po selitvenih nivojih 5.6 Glede na to, katerega nivoja meje presekajo dani selitve¬ ni tokovi, bomo razlikovali pri dani strukturi selitvenih ni¬ vojev: naseljčne, občinske, rejonske ali regijske, republiške in po¬ krajinske ter državne (jugoslovanske) selitve. Ker predstavljajo naselja v primeru slovenske selitve¬ ne statistike najnižji, to se pravi elementarni selitveni nivo, 220 - zajemajo naseljčne selitve pojmovno vse selitve. Občinske selitve so tiste, kjer selitev preseka občinske meje. Občinske selitve so po svojem številčnem obsegu manjše od naseljčnih selitev za številčni obseg selitev med naselji zno¬ traj vsake občine. Selitve med naselji znotraj vsake ob¬ čine imenujemo tudi mednaseljčne ali i n t e r- naseljčne selitve. Ker prostorskih premikov zno¬ traj naselja ne štejemo za selitve, se pojem mednaseljčnih naselitev krije s pojmom notranj eobčinskih selitev, ki jih imenujemo tudi intraobčinske selitve. Če se povzpnemo na regijski nivo, bomo opredelili re¬ gijske selitve kot tiste selitve, ki presekajo meje da¬ ne regije. Notranjeregijske (ali i n t r a - regij ske ) selitve bodo obstajale iz (a) selitev med občinami vsake regije, tj. iz medobčinskih ali int er občinskih selitev ter (b) iz selitev zno¬ traj vsake občine, to se pravi iz notranjeob- č i n s k i h ali intraobč inskih selitev, kot smo jih zgoraj opredelili. Na analogen način bomo opredelili republiške selitve kot selitve preko meja vsake republike. N o t r ,a n j e- republiške selitve bodo s svoje strani razpadle na medregijske' ali interregi jske se¬ litve (to so selitve med regijami znotraj vsake repuolike) ter na notranjeregijske ali intrare- g i j s k e selitve. Na kraju imamo še državne ali (v našem primeru) jugoslovanske selitve, to so selitve preko držav¬ nih meja. Imenujemo jih tudi meddržavne selitve ali z u n a n j e selitve. Če izrazu "zunanje" selitve ne dodamo nobene podrobnejše oznake, potem bomo smatrali, da gre za meddržavne ali zunanjedržavne selitve. Analogno lahko 221 poimenujemo republiške selitve tudi z u nanj e r e p u - b 1 i š k e selitve, da jih proti-postavimo notranj e republiškim selitvam; regijskim selitvam lahko re¬ čemo tudi zunanj eregijske selitve, kadar jih želimo postaviti nasproti notranj eregij skim selitvam, občinskim selitvam zunanj eobčinske selitve, ter naseljčnim selitvam zunanj enaseljč n e selitve. 5.7 Če označimo naseljske, občinske, regijske, republiške in državne selitve zaporedoma z S, 0, G, E in D; mednas'eljčne, medobčinske, medregijske, medrepubliške in meddržavne z MS, MO, MG, ME in i£D; in končno notranjenaseljčne, notranjeobčin¬ ske, notranjeregijske, notranjerepubliške in notranjedržavne selitve z NS, NO, NG, NE in ND, lahko postavimo naslednje ti¬ pične številčne odnose med posameznimi nivojskimi kategorijami selitev: Gornje enačbe lahko formuliramo tako, da so selitve danega nivoja enake vsoti mednivojskih selitev istega nivoja in nivojskih selitev za stopnjo višjega nivoja. Mednivo jske selitve danega nivoja pa so enake razliki med nivojskimi selitvami dveh zapored¬ nih nivojev. (b) Iz enačb pod (a) lahko izvedemo takoj: S = MS + MO + MG + MR + MD 0= MO+MG+ME+MD G = MG + MR + ME E = ME + MD D = MD (a) D = MD E = ME + D G = MG + E 0 = MO + G S = MS + 0 MR = E - D MG = G - R MO = 0 - G MS = S - 0. 222 Selitve danega nivoja lahko izrazimo torej tudi kot vsoto mednivojskih selitev danega in vseh višjih nivojev. (c) Zgoraj smo dejali, da nivojske selitve lahko vselej pojmu¬ jemo tudi kot z u n a n j enivo j ske selitve, če jih želimo protipostaviti no tranj enivo j s ki m se¬ litvam Ker pa vsota zunanje in notranjenivojskih selitev kate¬ regakoli nivoja vselej predstavlja c el okupno števi¬ lo vseh selitev, sledijo takoj še sledeči odnosi: kotranjenivojske selitve danega nivoja so torej enake vsoti mednivojskih in notranjenivojskih selitev .za stop¬ njo nižje-ga nivoja. .-riciarne, sekundarne in povratne selitve .8 Frimarna selitev je'selitev, ko selivec prvič zapušča svoj rojstni kraj (občino, republiko), vse ostale se¬ litve so sekundarne, med njimi so posebej pomembne tiste,, s naterini se selivec vrača v svoj rojstni kraj (občino, republi¬ ko), Fo so povratne selitve. • - žuralno-uroa na r azčlenitev selitev .9 Z vidika procesa uroanizacije je pomemona razčlenitev selitev na ruralno-urbane, urbano-ruralne, interruralne in interurbane selitve. Kriterij za to razčlenitev leži v rural¬ nem odn. urbanem značaju odselitvenega ter priselitvenega ob¬ močja. .Posebno vlogo imajo ruralno-urbani tokovi, 'ki so nepo- 3 redni nosilci procesa urbanizacij e. - 223 - Še neke druge pomembnejše razčlenitve selitev 5.10 Slede na smer selitvenega gibanja ločimo z vidika določenega selitvenega območja pri selitve ter odselitve. V kolikor se odseljenci zopet vrnejo v svoje prvotno bivališče, govorimo o povratnih se¬ litvah.ali remigracijah. Če je povratna selitev organizirana po javnih oblasteh, gre za repatriacijo. Glede na obseg selitev razlikujemo posa¬ mične (individualne) in skupinske (kolektivne.* selitve. Pri skupinskih selitvah se se¬ lijo cele družine ali druge sociološke ali ekonomske skupine prebivalstva (recimo isti poklici). Če so skupinske selitve po obsegu zelo velike, potem gre za masovne selitve, in če so te povzročene po nekih elementarnih ali drugih nezgodah (.vdor sovražnika) in če ni30 organizirane po javnih oblasteh, jim pravimo e k s o d a . Z drugega vidika razlikujemo še prostovoljne (spontane) in prisilne selitve, V zadnjem primeru se ljudje selijo prisilno ali pa iz strahu pred silo. Med prisilnimi selitvami igrajo posebno vlogo izgoni (ekspulzije), kjer javna oblast izžene cele skupine prebivalstva, ne da bi jim nakazala prostor novega bivališča. Če ima izgon obenem povračilni značaj in javne oblasti ne štejejo za primer¬ no, da prizadete osebe bivajo še naprej v svojem starem prebi¬ vališču, ampak jim odrede novo prisilno bivališče, potem gre za deportacije (konfinacije). Evakuacija pomeni prisilno izpraznitev določe¬ nega območja po javnih oblasteh z namenom, da se prebivalstvo obvaruje pred nekimi nezgodami (povodenj, plazovi, tuja vojska). Vse osebe, ki so prisilno izseljene, se imenujejo izgnan- c i (refugees). Če je izgnancem nakazan določen prostor za pre¬ bivanje (ne da bi sicer imela selitev povračilni značaj), pra¬ vimo 'takim migrantom razseljene osebe (D.P., diaplaced persons), kar se dogaja slasti v primeru trans¬ ferja prebivalstva, to je v primeru prisilnih kolektiv¬ nih preselitev, ki jih organizirajo javne oblasti. Do transferov pride zlasti pri zamenjavah prebivalstva med dve¬ ma državama. Potem imamo 'še primer invazije, ki pomeni ne¬ nadno in masovno priselitev- (vdor) proti volji prebivalstva da¬ nega območja, o infiltraciji pa govorimo pri dolgo trajajočih priseljevanjih po relativno maloštevilnih, za domače prebivalstvo neopaznih skupinicah. V zvezi s pojavi, ki se navezujejo na rezultate priselje¬ vanja na novem območju in okolju, se je koristno spoznati še z nekaterimi standardiziranimi izrazi. Po prvi fazi začetne prilagoditve (a k o - modacije) priseljencev novemu okolju pride lahko dc fa¬ ze kulturne prilagoditve in končno do faze popolne prilagoditve (asimilacije) priseljencev z avtohto¬ nim prebivalstvom, haturslizacij a, tj. sprejem odn. podelitev tujega-državijanstva ponavadi pospeši proces asimilacije. V kolikor priseljenci ohranijo bistvene črte svojih obi¬ čajev, svojo nacionalno zavest in materni jezik, ostajajo tujerodna kolonija med avtohtonim prebival¬ stvom, kar često postavlja zelo. delikatna vprašanja koek¬ sistence. koeksistenca lahko vodi do medsebojne fu¬ zije med obema vrstama prebivalstva, kjer se povsem pome¬ šajo karakteristike enega in drugega prebivalstva; do in¬ tegracije, ko se ena prebivalstvena skupina vtopi v drugi; ali pa do pojavov segregacije, kjer žive razna prebivalstva eno poleg drugega na istem območju ter so razdvojena po preprekah, ki jih postavljajo ali zakonski pred¬ pisi (Jžna Afrika) ali pa običaji, ki imajo namen preprečiti medsebojne kontakte (ZDA). - 225 - TISI IN METO3S KORIŠČENJA TIROV 5.11 Kot statistični viri, iz katerih moremo črpati podatke o selivcih in selitvah, pridejo v poštev: a) register prebival¬ stva; b) podatki iz posebnih, na prostorske premike vezanih vprašanj pri popisih, prebivalstva odn. posebnih anketah; c) podatki (globalni ali o spolno-starostni strukturi) dveh zaporednih popisov prebivalstva v Kombinaciji z oceno indika¬ torjev prirodnega gibanja. V vsakem primeru je težišče proble¬ matike na metodah koriščenja teh virov. REGISTRI PREBIVALSTVA KOT OSNOVNI NEPOSREDNI VIR Postavitev in pomen. Značaj podatkov •>,12 O registru prebivalstva nasploh ter o njegovi postavitvi je bilo govora v poglavju o vitalni statistiki. Pomen registra prebivalstva kot vira selitvene statistike je predvsem v tem, da je to edini vir, ki nam daje neposredne in tekoče ter v načelu popolne podatke o se¬ litvah. rodatki iz vseh drugih virov, pa najsi se izva¬ jajo iz vitalne statistike ali pa iz tako ali drugače postav¬ ljenih vprašanj pri popisih prebivalstev, se nanašajo vselej na selivce,aso tudi glede njih nepopolni. Ker se lahko ista oseba v opazovanem časovnem intervalu več¬ krat seli, in ker popisi v načelu zajemajo samo selivce, ki so doživeli trenutek popisa, izpadejo iz eviden¬ ce poleg večkratnih selivcev, ki se samo enkrat evidentirajo, tudi selivci, ki so se sicer selili v danem razdobju, a so umrli ali se odselili v tujino pred popisom. Podatki iz regi¬ stra prebivalstva,-ki se tičejo selitev, bodo zato vselej večji od podatkov, ki jih za isto razdobje da¬ jejo popisi prebivalstva, ki evidentirajo selivce . Pomen registra prebivalstva kot vira selitvene statistike - 226 - je nadalje v tem, da pridemo do podatkov zelo hitro, takorekoč spreti (vsak mesec, vsako leto), dočim moramo čakati na seli¬ tvene informacije iz popisov prebivalstva po pet ali deset let. Tekoča selitvena, statistika, sloneča na podatkih registra pre- oivalstva, omogoča konstrukcijo časovnih serij o selitvenih procesih, ki jih lahko koristimo kot pomembne in¬ dikatorje konjun k turnega gibanja skupaj z osta¬ limi podatki tekoče gospodarske statistike. Kvaliteta podatkoy .13 Kvaliteta podatkov o sel itvan, ki jih dajejo registri prebivalstva, zavisi od popolnosti, s katero se regi¬ stri vodijo, od točnosti njihovih vpisov in od ažurnosti vodenja. Ali so omenjeni pogoji popolnosti, točnosti in ažurnosti izpol¬ njeni, pa zavisi v bistveni meri od tega, ali oostoji in sli se izvaja dobro domišljen sistem kontrole ' vodenja regi¬ strov. Švedska 3 svojo dolgo in bogato skušnjo vodenja registrov prebivalstva daje v tem pogledu lep primer. Obstoji vrsta mer neposredne in posredne kontrole. Neposredna kontrola bbstoji v • periodičnem preverjanju po organih uprave hiše po hiši, ali se podatki iz registra ujemajo z dejanskim stanjem. Splošna kontro- xa pa se izvrši ob vsakem popisu preDivalstva, kjer je vs.ako ne¬ ujemanje stanja registra z rezultati popisa predmet poseDne raz¬ iskave. Poleg tega obstoji vrsta posrednih kontrol, koristeč po¬ goste Kontakte z ljudmi, do katerih nujno prihaja v zvezi z upo- raoo registrov preoivalstva v razne administrativne namene (pri obveznem cepljenju vseh otrok v teku prvega leta starosti, v 3tarosti šestih let ob začetku obveznega splošnega šolanja, pri 16 . letih v zvezi z vojaško ooveznostjo, pri 21. letih z vpisom v volilne spiske, pri 63 . letih z vstopom v pokoj itd.). Glavni element zanesljivosti švedskega sistema prebivalstvenih registrov pa je register oseb, katerih oivališče je neznano. Vanj se vpi¬ šejo vse osebe, katerih bivališče je neznano ter ostanejo v re¬ gistru vpisani vse dotlej, dokler se ne prepišejo v redni regi- - 22J - ster (kamor spadajo) ali pa se (radi smrti ali odselitve) ne izločijo iz registra. Glavna ovira, da se vzdržuje primeren nivo kvalitete podat¬ kov pri registrih prebivalstva, je premajhna disciplina ljudi pri prijavljanju in odjavljanju njihovega prihoda v odnosno odhoda iz kraja stalnega oivališča, in neobstoj učinkovitega sistema trajnega preverjanja kvalitete registra s strani organov, ki vodijo registre prebivalstva. SPECIFIČNI PODATKI PRI POPISIH PREBIVALSTVA KOT VIR Rojstni kraj pri enem popisu prebivalstva * 5.14 Na podlagi podatkov o rojstnem kraju pri popisu prebival¬ stva lahko celokupno prebivalstvo razdelimo v dve kategoriji: a) v avtohtono prebivalstvo, to so osebe, ka¬ terih območje rojstnega kraja je isto kot območje stalnega biva¬ lišča -ob popisu; b) v priseljeno prebivalstvo'ali tkzv. živ¬ ljenjske migrante, to so osebe, katerih ob¬ močje rojstnega kraja je različno od območja kraja stalnega bi¬ vališča, kjer ob popisu žive. Gre torej za osebe, ki so se v te¬ ku svojega življenja, od rojstva pa do trenutka popisa, priselile v kraj popisa. Ker o njih vemo samo, da so se bilo kdaj v teku življenja priselile v kraj popisa, ne vemo pa točno kdaj, imenu¬ jemo te priseljence "življenjske priseljence" (migranta dur4e de vie,- life time migrants). Ker so. osebe, ki so se v teku življe¬ nja sicer selile, a so se do popisa vrnile v svoj rojstni kraj in bile tam popisane, štete k avtohtonemu prebivalstvu, zato na ta način opredeljeno - avtohtono prebivalstvo vključuje tudi del.živ¬ ljenjskih migrantov (povratnike), kategorija življenjskih migran¬ tov pa je podcenjena. Seveda je možno, da popis prebivalstva po¬ sebej izloči na podlagi dodatnega vprašanja osebe, ki se nikoli niso odselile iz svojega rojstnega kraja od rojstva pa do popisa 228 - prebivalstva. V tem primeru ta kategorija dejansko predstavlja pristno kategorijo avtohtonega (domorodnega) prebivalstva. .15 Če podatke popisa prebivalstva razčlenimo hkrati po ob¬ močjih rojstnega kraja in po območjih stalnega bivališča, dobi¬ mo dvodimenzionalno živijenjsko-selitveno input-output tabelo. Splošni primer takšne dvodimenzionalne selitvene bilančne tabele pri treh oomočjih A, 3, C, na katere si mislimo* da je razdeljeno celotno opazovalno območje, je podan v taDeli 5.1. Iz nje so ooenem vidni simboli, ki jih bomo uporabljali pri ob¬ ravnavanju metodoloških problemov selitvene statistike. V predkoloni se nahajajo območja rojstnega kraja kot od- selitvena območja, v glavi se javljajo območja stalnega bivali¬ šča od popisu kot priselitvena območja. V polja so vpisani sim- ooli za dve vrsti podatkov. V diagonalnih poljih je označeno "autohtono" preoivalstvo vsakega območja, pri čemer se sabindeks pred- simbolom za prebivalstvo V nanaša na rojstni kraj, in subindeks z a simoolom za prebivalstvo V na območje popisa, življenjski migranti so označeni pravtako s simbolom V z ooema subinaeksoma, ki pa bčsta.za razliko n&pram subindeksoma avtoh¬ tonega prebivalstva vselej razi ična. Tako označuje na pr. življenjske migrante iz območja A v območje £. V petem stolpcu so simboli za celokupno prebivalstvo, ki je' bilo rojeno na danem, oomočju, in v prvi zbirni vrstici celo¬ kupno prebivalstvo, ki je bilo popisano v danem območ¬ ju kot njegovem stalnem bivališču. V zadnjih dveh stolpcih' in zadnjih dveh vrsticah so alternativni simboli za vse življenjske odselj ence (emigrante) iz danega območja odn. za vse življenjske priseljence v dano območje. Naj poudarimo takoj na tem mestu, da so z gornjo selitve¬ no bilančno tabelo zajeti samo notranj i migranti. Zunanji migranti (odseljenci v tujino odn. priseljenci iz tuji¬ ne) so načeloma izključeni* ker se življenjski odseljenci v tuji¬ no s popisi prebivalstva ne zajemajo. - 229 - Tabela 5.1 SPLOŠNA SHEI.1A (ŽIVLJENJSKO)-SELITVENE BILANČNE TABELE Območja rojstnega kraja: življenjski odšeljenci iz: Območja stalnega bivališča ob popisu: Življenjski priseljenci v: A B C Vseh pre¬ bivalcev z rojst¬ nim kra¬ jem v: Od tega; življenj¬ ski od s e 1jenci iz: Na podlagi gornje popolne In splošne selitvene bilančne tabele, ki vsebuje n(n-l) tokov pri razčlenitvi opazo¬ valnega območja na "n" selitvenih območij (v primeru naše sploš¬ ne sheme je to 3x2 = 6 selitvenih tokov), lahko sestavimo za vsako selitveno območje posebno selitveno bilančno tabelo po spodnjem vzorcu: - 230 - Tabela 5-2 SPLOŠNA SHEMA SELITVENE BILANČNE TABELE ZA POSEBNO SELITVENO OšUOČJE' C V tabeli 5,3 sledi številčni primer, vzet iz naše statistike Tabela o. 3 PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE PO REPUBLIŠKIH OBMOČJIH ROJSTNEGA KRAJA IN STALNEGA BIVALIŠČA. Popis prebivalstva 1961. V tisočih 231 - Rojstni kra.i pri dveh popisih prebivalstva 16 Če imamo podatke o dveh popisih prebivalstva, razklenje¬ ne po območjih rojstva in stalnega bivališča ob popisih, lahko ocenimo za vsako območje medpopisne neto se¬ litve pod pogojem, da je razčlenitev na območja ostala pri obeh popisih ista. Izhajamo iz splošne bilance gibanja prebivalstva, po ka¬ teri je dejanski prirastek preDivalstva enak vsoti prirodnega in selitvenega prirastka (neto selitev). To splošno bilančno enač- oo apliciramo na dve posebni kategoriji prebivalstva pri obeh popisih, namreč na prebivalstvo opazovanega selitvenega območja (naj bo to območje A), ki se je rodilo izven tega seli¬ tvenega območja (vendar vselej v okviru območja opazovanja, ta¬ ko da bodo v konkretnem primeru tuje selitve vselej izključene), ter na prebivalstvo, ki se je rodilo v opazovanem selitvenem območju, a je bilo popisano izven tega območja. Ti dve - 232 - kategoriji lahko označimo s simboli odn. & V7 ter , v ° odn. kot smo že omenili, naj označujeta oba indeksa z desne nad simbolom za prebivalstvo čas prvega in drugega po¬ pisa, subindeksi pred V območje rojstnega kraja, sub- indeksi za V pa območje oivališča ob popisu. Simbol A naj označuje opazovano selixveno oomočje, za katerega želimo oce¬ niti medpopisno neto migracijo, simbol "a" pa naj označuje aon-A območje, to so vsa ostala selitvena območja izven selitvenega območja A. če dalje označimo z odn. medpopisne smrti oseb, umrlih na območju A, a rojenih izven tega območja, odn. medpopisne smrti oseb, umrlih izven oomočja A, ki so se rodile na območju A, ter na kraju s S . - S. d dA a -d d neto selitve (med A in a) v medpopisnem razdobju oseb, roje¬ nih izven selitvenega območja A, ter s a ^ neto se¬ litve v medpopisnem razdooju oseb, rojenih na selitvenem ob¬ močju A, lahko postavimo sledeči dve enačbi: V^ a A a A v 1 - v° A a A a ;a^aA " a^As ‘ ( A S Aa “ A S aA Naj pojasnimo, da na desni strani gornjih enačo število živo¬ rojenih v okviru priročnega prirastka povsod odpade, ker si ne moremo misliti živorojenih v tem medpopisnem razdobju na območ¬ ju A, ki bi imeli rojstni kraj izven A, niti živorojenih izven oomočja A (to se pravi na oomočju a), ki bi imeli rojstni kraj na območju A. Če enačbo -(2) pomnožimo z -1 ter nekoliko preure¬ dimo člene obeh enačo, dobimo na koncu: - 233 - ■ Če seštejemo obe enačbi (1) in (2a), dobimo totalno neto mi¬ gracijo opazovanega selitvenega območja A, tj. ’ (S A - S Aa ), ki jo, kot smo Videli, lahko razstavimo na dva -elementa, na neto migracijo domorodnega prebivalstva, tj. oseb rojenih na opazo¬ vanem selitvenem območju A (enačba 2a), ter na neto migracijo tujerodnega prebivalstva, tj. oseb, rojenih izven opazovanega selitvenega območja (enačba 1). Naj izrecno poudarimo, da nam gornje enačbe n e dajejo neto selitev med dvema poseb¬ nima selitvenima območjema, recimo med območjema A in B, ali B in C itd., ampak vselej samo med A in a, B in b, C in c, to se pravi med A in vsemi ostalimi posebnimi selitve¬ nimi območji, vzetimi skupaj, ter med B in zopet med vsemi ostalimi selitvenimi območji, vzetimi skupaj itd. Glavna težava pri uporabi gornjih formul je v oceni števi¬ la -umrlih & M A ter A H & , odnosno v oceni izrazov ( fi V A - & M A ) ter (.V” A a A ii a ). Ta dva izraza, ki predstavljata "pričakovano" prebivalstvo v letu "1", lahko pišemo kot produkt koeficientov doživetja P z ustreznima prebivalstvoma. Če radi enostavnosti predpostavimo, da sta oba koeficienta doživetja P enaka, bo to- ”3 ‘ P -. V 1 'a t °. - A> ■ p ' i' r «' K«*« migracijo med A in a lahko zato pišemo s pomočjo sledečega obrazca: Neto S aA = ( a V A P. V°) + (P. ,V° - .V 1 ) a A' v A a A a' S 1 + S 2 (3; Potrebno je pripomniti, da predstavlja produkt P. V? odn. P..V° "pričakovano" prebivalstvo v letu "1", staro "n" a let in več, pri čemer pomeni "n" dolžino medpopisngprazdobja. Da bi dobili oceno neto selitev za prebivalstvo, staro n in več let, bi morali primerjati "pričakovano" prebivalstvo, staro "n" let in več, s popisanim prebivalstvom, starim pravtako "n M in več let. S tem pa nismo še zajeli neto selitev v medpopisnem razdobju prebivalstva pod "n" leti starosti. Obseg neto selitev tega prebivalstva pa dobimo neposredno iz drugega popisa in je , enak enostavno ..popisanemu prebivalstvu, staremu pod "n" leti, rojenemu v drugem mestu, kot pa je bilo popisano. Pri tej kate¬ goriji prebivalstva je namreč nujno, da se je vsaka oseba, sta¬ ra pod "n" let, ki je bila rojena izven mesta, kjer je bila po¬ pisana, v medpopisnem razdobju priselila v mesto popisa. S tem, da primerjamo produkta P. V? odn. P..V° s celokup.nim prebivalstvom v trenutku "I" v s e A h a starosti (torej vključ¬ no tudi s prebivalstvom starim manj od "n" let, smo dejan¬ sko upoštevali tudi neto selitve prebivalstva, starega pod - 234 - Gornji obrazec pove ne le, da lahko ocenimo medpopisno neto migracijo med poljubnima območjema A'in non A (znotraj da¬ nega opazovalnega območja), čim imamo podatke o obeh popisih prebivalstva, grupirane kombinacijsko po območjih rojstva in popisa, ampak da lahko to neto migracijo tudi razčlenimo na dva sestavna dela, na neto migracijo oseb, rojenih izven območja A (element Sj) ter na neto migracijo oseb, rojenih na območju A (element Sg). Da bi uporabili gornji obrazec, moramo oceniti koeficient doživetja P. Najenostavnejša metoda je, da predpostavimo, da je koeficient doživetja enak splošnemu koeficientu doživetja, ki ga izvedemo iz ooeh popisov prebivalstva (odnos števila prebivalstva, starega "n" in več let pri drugem popisu napram celokupnemu šte¬ vilu prebivalstva iz prvega popisa, tj. odnosu V^* n /V t )» če razpolagamo s tablicami smrtnosti za medpopisno razdobje (ali za razdobje, ki v glavnem pokriva medpopisno razdobje), bomo vzeli enostavno splošni koeficient doživetja iz tablic, tj. T /T . V tabeli 5.4 je kot ilustracija prikazana ocena neto migracije za vsako socialistično republiko v medpopisnem raz¬ dobju 1953 do 1961 po ■ tej .metodi. Ocar’« prve komponente neto migracije bo enaka V? - P. V, , in ocena druge komponente: c 'z k: n & A & A P. .V"’"' - A V° ; simbol A naj označuje zapovrstjo območje vsake A 0. A Sl socialistične republike, simbol "a" pa območja vseh ostalih re¬ publik, vzetih skupaj. V tabeli 5.4 so kot koeficienti doživetja vzeta povprečja med koeficientoma doživetja, izračunanim iz taolic smrtnosti za razdobje 1952/55 ter tablic smrtnosti za razdobje 1960/62. Povprečja vsekakor dobro pokrivajo opazovano’ medpopisno raz¬ dobje 1953/61. Naj v zvezi z rezultati ponovno poudarimo, da se tičejo ocene medpopisnih neto selitev izključno neto no t r a - njih selitev, zato je tudi vsota neto selitev iz stolpca 14 nujno enaka nič, ker se neto negativne selitve nujno izbalansi- rajo s pozitivnimi. - 235 - Tabela 5.4 OCENA NETO SELITEV MEN VSAKO SOC. REPUBLIKO (POKRAJINO) IN CELOKUPNIM OSTALIM OBMOČJEM ZNOTRAJ JUGOSLAVIJE V RAZDOBJU 1953/61. Prebivalstvo v tisočih. Soc.republike 1 Bosna in Herc. Orna Gora Hrvatska kakedonij a Slovenija SRBIJA Ožje območje Vojvodina Kosovo Bosna in Herc. Črna Gora Hrvatska Makedonija Slovenija SRBIJA Ožje območje Vojvodina Kosovo Bosna in Herc. Črna Gora Hrvatska Makedonija Slovenij a SRBIJA Ožje območje Vojvodina Kosovo - 236 - .17 Kot vidimo iz tabele 5.4 je prišlo v razdobju 1953/61, merjeno v absolutnih iznosih, do največjega odliva prebival¬ stva iz Bosne in Hercegovine, poglavitna smer priseljevanja pa je šla v Vojvodino, nadi odseljevanja sta izgubljali prebi¬ valstvo še Kosovo in Črna r -ora» v domala enaki višini (okoli 2000 na leto) pa se je doseljevalo (v neto iznosu) prebivalstvo v Hrvstsko, Makedonijo in Slovenijo, za skoro polovico manj pa v ožje območje Srbije. Helativni neto odliv (na 1000 prebivalcev) pa je bil najmočnejši iz Bosne in Hercegovine, skoro enako močan, iz Črne Gore, ter malo slabši iz Kosova, neto priselitve so tudi v relativnem iznosu zdaleka najmočneje usmer¬ jene v Vojvodino. Čeprav kaže stolpec 14 tabele 5.4, da sta bila, gledane v absolutnih frekvencah in v končnem neto rezultatu, zdaleka najpomembnejša akterja v notranjem medrepubliškem gibanju Bosna in Hercegovina ter Vojvodina, kaže vendar razčl enitev končnega neto efekta selitev na oba sestavna dela v stolpcih 12 in 13, da je prišlo do nič manj pomembnega seli¬ tvenega neto pretakanja pravtako v ožji Oroiji ter na Hrvatskem. eto priliv "tujerodnega” -preDivalstva v ožjo Srbijo -in Hrvatsko je znašal letno v povprečju 14 odn.12 tisoč, vendar sta oba ome¬ njena neto tokova bila domala povsem kompenzirana s skoraj prav¬ tako močnim neto odlivom "domorodnega" prebivalstva, tako da je končni neto efekt dal primeroma majhno pozitivno bilančno vred¬ nost. V relativnem merilu, tj. na 1000 prebivalcev vsake republike (pokrajine) pa kaže neto priliv "tuje¬ rodnega" prebivalstva z izjemo Vojvodine dokaj uravnoteženo sliko: promile se giblje povsod med 2 in 3. Povsem drugačno sliko pa dobimo, če gledamo neto odliv "domorodnega" prebivalstva. Najmočneje se odseljuje v neto efektu prebivalstvo Črne Gore, Bosne in Hercegovine in Kosova, kjer se letni promile giblje na nivojih 6 do 7. Občutno manjši je neto odliv "domorod- - 235 a- Do ocene neto migraoije med A in a lahko pridemo tudi po<- drugi metodi,ki ne operira s koeficientom doživetja,ampak ocenjuje Število umrlih domo- in tujerodnih migrantov neposredno preko sploSne mere smrtnosti (gl.D.hreznikjDemografski metodi i modeli,Beograd, 1972,str. 108). Izhodišče izračuna je obrazec,ki neposredno izhaja iz seštevka preje navedenih obrazcev (l) in (2a). SeStevek daje* >«• - [ - A| Vsoto gornjih dveh elementov z deme strani ohrazoa lahko pišemo tudi v obliki razlik e ,te je m. izračunavanje primerneje, ter obenem močneje povdarja, da gre za neto migracije, to je za razliko med dosel javen jem iz A v a ter odšel javanjem iz a v A« 3 .a- f/i- Ji> ♦ A] - f(/. - A > *'A] ' Vrednosti za ( V 3 - V° ) odn. za ( 7^ - .V° ) dobimo neposred- a A A a A a no iz selitvenih bilančnih tabel tipa tabele 5*3 za popis v letu "1" in za popis v letu "o". Pri ooeni umrlih migrantov a M^ odn. izhajamo iz aproksimaoije, da je njihovo Število enako srednji vrednosti življenjskih migrantov pri obeh popisih, ponncženi s splošno mero smrtnosti v raz¬ dobju od •'0" do "1", ter Se pomnoženo z dolžino intervala (v letih) med obema popisoma.Tudi v tem primeru predpostavljamo,da je splošna mera smrtnosti za domorodne migrante enaka sploSni meri smrtnosti za tujerodne migrante in da sta obe enaki splošni meri smrtnosti opazovanega območja, tj. Mm m m m. * a A Vzemimo za Številčni primer oceno neto migracije med Slovenijo in ostalim območjem Jugoslavije za razdobje 1953 do 1961. Glede na gornji obrazec imamo sledeče elemente izračuna (označimo z "A" območje Slovenije ter z "a" vsa ostala območja Jugoslavije)! J^ 95 - 45 424» a ^ 961 - 66 071» A V^ 953 - 62 190» A V^ 961 « 67 265. Srednja splošna mera smrtnosti Slovenije v razdobju 1953-61 znaift/ 9,8 pro mile ali 0,0098 na letoj v osmih letih je to 0,0784* Srednje stanje tujerodnih življenjskih migrantov je 1/2(45424+66071) » 55748» srednje stanje domorodnih migrantov je 1/2(62190+67265) » 64728. Ooena za M. - 55748 . 0,0784 - 4371, in ocena -64728 . 0,0784 » 5075. Če vstavimo vse gornje Številčne vrednosti v naš obrazeo, dobimo kcnčnoi Neto S aA - j(66o71 - 45424) + 437lj - |(67265 - 62190) + 507sj - 14 868, ali povprečno na leto 1 858, zaokroženo 1900* Po poprejšnji metodi smo dobili kot rezultat za Slovenijo (gl. Tabelo 5*4) l800.fi^zlika torejkor ni velika.Vsekakor je ta druga metoda enostavnejSa in hitrejša za izra¬ čunavanje. ■ - 237 - nega" prebivalstva iz območja ožje Srbije, Hrvatske, Vojvodine in Makedonije, iz Slovenije pa je primeroma neznaten. Očito so velike razlike v razponih neto odliva povezane s stopnjo ekonomske razvitosti danega območja: odliv domorodnega prebi¬ valstva je relativno najmočnejši v ekonomsko manj razvitih ob¬ močjih, to je v Bosni in Hercegovini, v Črni Gori in na Koso¬ vem. Opazno izjemo dela v tem pogledu Makedonija, kjer se njeno domorodno prebivalstvo kot izgleda nerado seli. Dolgost (trajanje) bivanja 5.18 Odgovori na to vprašanje nam omogočajo, da razporedimo migrante v frekvenčno distribucijo po kohortah mi¬ grantov, to se pravi, da razvrstimo vse migrante v grupe migran¬ tov, ki so se doselili vsi v istem času (istega leta, istega pet- letja itd.). Popis prebivalstva Jugoslavije 1961 je na podlagi odgovorov na gornje vprašanje razčlenil vse priseljence na sle¬ deče kohorte: priseljeni pred letom 1941, v razdobjih 1941/45, 1946/52, 1953/57, 1958/61. Kapram podatkom o življenjskih migrantih (na podlagi gru¬ piranja oseb po kraju rojstva) imajo podatki o kohortah migran- : tov prednost, da določajo časovno razdobje, v katerem so se osebe priselile (kar ostaja pri življenjskih migrantih nedoloče¬ no), in pa da so z odgovorom na vprašanje o trajanju bivanja zajeti tudi povratni migranti (oseba, ki se je odse¬ lila iz svojega rojstnega kraja, a se je vanj kasneje zopet vrnila in jo je zajel popis v njenem rojstnem kraju, se pri ob¬ delavi rezultatov popisa po rojstnem kraju sploh ne pokaže kot migrant). Zato bo število migrantov, opredeljenih na podlagi vprašanja o dolgosti stalnega prebivanja (kot non-migrant bodo Štele samo osebe, ki so navedle, da prebivajo v kraju stalnega bivanja že od rojstva), po pravilu večje od števila življenj¬ skih migrantov, opredeljenih na podlagi podatka o rojstnem kraju, le izjemoma bi moglo biti slednje število enako prvemu. - 238 - Posebna prednost podatkov o kohortah migrantov, ki nam jih dovoljuje obdelava rezultatov popisa prebivalstva po traja¬ nju bivanja, je še v tem, da se šteilo priseljencev n a j - mlajše k.o h or t e (na pr. tiste, ki predstavlja priseljence v zadnjem letu ali v nekaj zadnjih letih) v.pre¬ cejšnji meri približa celokupnemu dejanskemu številu prise¬ ljencev, kot bi jih ugotovili, če bi vodili tekočo statistiko priseljencev (npr. na podlagi registra prebivalstva, kot to ve¬ lja za SR Slovenijo). Če vzamemo npr. najmlajšo kohorto prise¬ ljencev, ki jo prikazuje obdelava popisa prebivalstva Jugosla¬ vije 1961, to so priseljenci v razdobju 1958 do popisa 31 . mar¬ ca 1961, potem nam to število priseljencev daje dosti popolno sliko o številu priseljencev v dani kraj odn. območje v zadnjih treh in en četrt leta pred popisom prebivalstva. Nepopolno za¬ jetje vseh migrantov se javlja le v dveh pogledih; glede oseb, ki so se v tem razdobju selile, pa so se ali odselile v tujino, ali pa so umrle pred popisom 1961. Če je dolžina kohortnega (starostnega) intervala primeroma majhna (recimo eno do treh let), potem se bo število migrantov tudi v glavnem ujemalo s številom migracij, ker lahko predpostavljamo, da se ista oseba . praviloma ne bo ponovno selila v kratkem času. Tako nam pove popis prebivalstva iz 1961, da je znašalo število vseh priseljencev v razdobju 3,25 leta, tj. od 1958 do popisa v 1961 (31. marca), v vsej Jugoslaviji 1556 tisoč ljudi, kar daje povprečno na leto 479 tisoč. Za Slovenijo, kjer imamo možnost primerjave (in preverjanja) z rezultati tekoče statisti¬ ke iz registra prebivalstva, lahko ugotovimo, da je bilo prise¬ litev povprečno na leto v omenjenem razdobju: a) vseh priselitev po popisu . 51,7. tisoč b) iz drugih naselij znotraj občine, po popisu .... 20,4 tisoč (podatkov o notranjeobčinskih selitvah slo¬ venska uradna statistika ne objavlja) c) iž drugih občin znotraj republike: po popisu prebivalstva.. 25,1 tisoč po registru prebivalstva . 27,2 tisoč d) iz drugih republik (tj. medrepubliških): po popisu prebivalstva. 6,0 tisoč po registru prebivalstva . 6,5 " e) iz tujine (tj. meddržavnih): po popisu prebivalstva . ^»2 " po registru prebivalstva . 0,5 " Kot vidimo, se podatki prilično vjemajo. Da je priseljen¬ cev po tekoči statistiki, vodeni na podlagi registra prebival¬ stva, vselej nekaj več od tistih, ki jih je naštel popis prebi¬ valstva, je razumljivo, ker odpadejo pri zajetju preko popisa prebivalstva selivci, ki so se v gornjem razdobju sicer odse¬ lili, pa so pred popisom ali umrli ali pa se odselili v tujino. Poleg tega je potrebno še upoštevati, da zajema tekoča stati¬ stika tudi večkratne selivce, ki jih popis prebivalstva v nače¬ lu ne upošteva. Kraj prejšnjega stalnega bivališča 5.19 Smisel vprašanja o prejšnjem stalnem bivališču za doznanje migracijskih procesov je v tem, da zajame kot migrante vse ose¬ be, ki so kdajkoli v svojem življenju migrirale. Za razliko do "življenjskih migrantov" (ki jim je kraj bivanja ob popisu raz¬ ličen od rojstnega kraja) vključujejo migranti na podlagi vpra¬ šanja o prejšnjem stalnem bivališču tudi povratne migrante, ki jih kategorija življenjskih migrantov izpušča. Non-migranti bodo. na osnovi vprašanja o prejšnjem stalnem bivališču v resni¬ ci samo osebe, ki v vsem svojem življenju do popisa niso zapu¬ stile svojega rojstnega kraja (odn. rojstnega območja). To bo edini primer, ko bo popis takšno osebo zajel v njenem rojstnem kraju in ko bo ona navedla, da nekega drugega prejšnjega stalne¬ ga bivališča ni imela, ker je stalno bivala v svojem rojstnem kraju. Na podlagi podatkov na vprašanje o prejšnjem stalnem bi¬ vališču lahko sestavimo slično, kot smo to videli pri obdelavi - 240 podatkov o rojstnem kraju, migracijsko input-output tabelo, ki bo prikazovala vse migracijske tokove med območji prejšnje¬ ga stalnega bivališča in ob popisu veljavnega stalnega biva¬ lišča. Vsi metodološki postopki, ki smo jih spoznali v zvezi z obdelavo podatkov o rojstnem kraju, so uporabljivi za obde¬ lavo podatkov o prejšnjem stalnem bivališču. Razlika je le v tem, da na mesto rojstnega kraja stopi sedaj kraj prejšnjega stalnega bivališča. Res je, da nam tudi ta obdelava ne daje informacije o datumu migracije ter bo osebo, ki se je preselila pred, dvajsetimi leti, strpala v isti koš kot ose¬ bo, ki se je preselila dan pred popisom. Vendar je pomembna prednost obdelave po prejšnjem bivališču napram obdelavi po rojstnem kraju v tem, da prva izraža neposredne migracijske premike iz kraja prejšnjega oivališča v kraj seda¬ njega bivališča, dočim obdelava podatkov po rojstnem kraju ne upošteva vmesnih migracijskih gibanj, ki so se more- oiti vključevala med prvo odselitvijo iz rodnega kraja ter končnim prihodom v kraj ob popisu. Posebno dragoceni pa so podatki o prejšnjem stalnem bi¬ vališču, če so komoinirani, kot se je to zgodilo pri jugoslovan¬ skih popisih 1961 in 1971, s podatki o dolgosti bivanja v kraju Coomočju), kjer je bila oseba popisana. V tem primeru namreč lahko identificiramo kohorte migrantov in pravtako lahko časov¬ no razmejimo realizacijo ustreznih migracijskih tokov. Če raz¬ polagamo poleg tega še z obdelavo po območjih rojstnega kraja, nam to omogoča identifikacijo tkzv. s ekundarnih migrantov (tj. oseb, ki so zapustile območja, različna od ob¬ močij rojstnega kraja) ter povratnih migrantov (tj. oseb, ki. so se vrnile v območje rojstnega kraja, potem ko so ga nekoč zapustile). Pravtako lahko na kraju ugotovimo tkzv. primarne migrante, to so osebe, ki so se prvič odse¬ lile iz svojega rojstnega kraja; to bodo osebe, katerih kraj njihovega prejšnjega stalnega bivališča se ujema z njihovim 241 rojstnim krajem. Ugotovitev primarnih migrantov po tej metodi je vendar v toliko pogojna, ker je vezana na predpostavko (ki bo verjetno 'v večini primerov podana), da takšna oseba ne pred¬ stavlja povratnega migranta, to se pravi osebe, ki se je iz rojstnega kraja preselila v nek drug kraj, iz tega nazaj v rojstni kraj in na kraju iz rojstnega kraja v popisni kraj. Rra.i stalnega bivališča na nek prejšnji datum 5.20 Po navadi se jemlje (in se tudi priporoča) navedba stal¬ nega bivališča pet let nazaj od popisa. Časovna, razdalja ne sme biti niti prevelika (ker bi se izgubilo iz 'evidence preveč mi¬ grantov, ki so se v tem razdobju odselili, pa umrli pred popi¬ som), pa tudi ne prekratka (da se ne bi zabrisale dolgoročnejše razvojne selitvene tendence). Kot migrant šteje vsaka oseba, katere- 3talno bivališče je bilo ob določenem poprejšnjem datumu (recimo pred petimi leti) različno od stalnega bivališča ob po¬ pisu. Pri tako postavljenem vprašanju se ne evidentirajo: a) osebe, ki so se v tem razdobju selile, pa so se odse¬ lile v tujino ali pa so umrle; b) osebe, ki so se v tem razdobju odselile iz kraja njiho¬ vega stalnega bivališča ob prejšnjem datumu, a so se do popisa zopet v ta kraj vrnile; c) osebe, ki so se v vmesnem razdobju rodile. Pravtako seveda niso upoštevane večkratne selitve, V vseh omenjenih pogledih je število selivcev in število selitev, ki ga dobimo na podlagi odgovora na gornje vprašanje, nižje od dejanskih selivcev odnosno dejansko izvršenih se¬ litev v razdobju, ki teče od postavljenega prejšnjega datuma pa do datuma popisa. Slabost te metode ugotavljanja migracije je -še v tem, da se povprašana oseba težje spomni, kje je bilo njeno stalno biva¬ lišče na nek prejšnji datum, dočim je zanesljivejši njen odgovor 242 - na vprašanje o njenem prejšnjem stalnem bivališču ali pa o dolgosti bivanja v sedanjem bivališču. Na drugi strani pa je vprašanje postavljeno enostavno in omogoča obdelavo- podatkov podocno kot vprašanje o rojstnem kraju. Če je obdelava po tem vprašanju kombinirana z vprašanjem o rojstnem kraju, se odpirajo, podobno kot smo to videli v prejšnjem paragrafu, možnosti bogatejše analize, zlasti tudi identifikacija primarnih, sekundarnih in povratnih migrantov, vendar s podoono rezervo, ki smo nanjo na tem mestu opozorili* Omogočen je kompleten prikaz migracijskih tokov, ki so se reali¬ zirali med območji stalnega bivališča v postavljenem prejšnjem datumu in med območji stalnega bivanja ob popisu, v e n d a r s to dodatno nadvse pomembno prednostjo napram metodi "rojstnega kraja", da je časovno razdobje, v katerem so se omenjeni migracijski tokovi realizirali, točno odrejeno, dočim kakršnakoli časovna identi¬ fikacija pri metodi "rojstnega kraja" ne obstaja. Če se je tre¬ ba pri popisu ali anketi omejiti samo na eno specifično vprašanje, ki naj nas obvesti o migracijskih tokovih, potem nam od vseh naštetih (rojstni kraj, dolgost stalnega bivanja, kraj prejšnjega stalnega bivališča in kraj stalnega bivališča na nek prejšnji datum), prav vprašanje o kraju-stalnega bivali¬ šča na nek prejšnji datum daje najbogatejšo informacijo. Vendar se pa to vprašanje glede na možnost analitskega koriščenja ne da primerjati s kombiniranim vprašanjem o kraju prejšnjega stalne¬ ga bivanja in datumu doselitve v popisni kraj, zlasti še, če imamo dodatno kombinacijsko obdelavo z rojstnim krajem - možnosti, ki so bile v načelu podane (vendar ne v polni meri koriščene) z jugoslovanskim popisom 1961 in obdelavo rezultatov popisa. KORIŠČENJE PODATKOV VITALNE STATISTIKE Koriščenje splošne bilančne enačbe gibanja prebivalstva 5.21 Če izhajamo iz bilančne enačbe gibanja prebivalstva, po kateri je: P t + (N - M) + Neto S = P t+n , lahko takoj izvedemo iz nje, pod predpostavko da nam je znano stanje prebivalstva ob popisih v t in t+n ter število, živoro¬ jenih (N) in umrlih (Ji) v medpopisnem razdobju, oceno za neto - migracijo: Neto S = (P t+n - P t ) - (N - H) Oceno neto migracije po gornji formuli lahko izvedemo ne le za populacijo danega območja v globalu, ampak tudi za različne subpopulacije (npr. po spolu, pismenosti, aktivnosti itd.), čim imamo za njih razčlenjene podatke iz obeh popisov in raz¬ členjene podatke vitalne statistike. Če so subpopulacije karakte rizirane po variabilnih obeležjih, ki se v nasprot ju s fiksnimi obeležji (kot so npr. .spol, narodnost) menjajo ne le z novimi rojstvi in smrtmi, ampak tudi s prehajanjem živega prebivalstva iz ene v drugo kategorijo (iz samskega v poročen stan, iz nepismenosti v pismenost itd.), moramo seveda upošte¬ vati tudi te spremembe in imeti podatke zanje, da bi lahko oce¬ nili neto-migracijo za dane subpopulacije. Če naj neto migracija predstavlja samo notranjo migraci¬ jo, mora ali biti mednarodna migracija zanemarljiva, ali pa mo¬ ramo izvesti - če to ni - naknadne korekture, ki seveda predpo¬ stavljajo, da imamo na razpolago zadevne podatke. Če takšnih korektur nismo izvedli in če domnevamo, da igrajo mednarodne migracije pomembnejšo vlogo, potem se moramo zavedati, da neto migracija, ugotovljena po gornji formuli obsega tako notranjo - 244 - •cot zunanjo neto migracijo. (D etoda koeficientov doživetja. Splošni obrazec ^.22 Po tej metodi izhajamo iz spolno-starostne strukture pre¬ bivalstva ob prvem popisu, izvedenem v trenutku "t", torej iz 7 x (posebej za moško in posebej za žensko preoivalstvo), ter izpostavimo vsako starostno skupino dejstvu umiranja in hkrati staranja v razdobju od . do t+n (do drugega popisa), to se pra¬ vi - metodološko vzeto - da pomnožimo vsako starostno skupino z ustreznim koeficientom doživetja P . Če ne oi bilo nobene migracije, bi moral biti produkt P .V „ enak stanju preoival- stva v starostni grupi, za "n" let starejši ob prihodnjem popisu, ki se je izvršil čez "n" let, to se pravi bi moral biti enak !. . . Morebitna razlika med obema veličinama bo izražala o +11 f H obseg neto migracije v medpopisnem razdobju. Pisano v obliki obrazca imamo: Neto S x V _ p v t+n,x+n x ’ t,x Fot vidimo, moramo za uporabo te metode razpolagati s po-' datki o prebivalstvu v dveh zaporednih popisih, razčlenjenem po spolu in starosti, poleg tega moramo biti v stanju, da izračuna¬ mo koeficiente doživetja P x (o čemer bo govora spodaj). Pri metodi, kot 'jo predstavlja gornji obrazec ; predpostav¬ ljamo, da se je neto migracija realizirala v trenutku t+n, zakaj neto migranti po gornji formuli niso izpostavljeni učinkom, umi¬ ranja v razdobju od "t" do "t+n", produkt P’ .V. se nanaša X X ) X namreč samo na preživele izhodiščne kohorte V. Ocena neto migracij po tej metodi je vezana na to, da so po¬ datki o popisih prebivalstva in o živorojenih ter umrlih v zsdovoljivi meri točni. Od povojnih popisov prebivalstva so rezultati popisa 1948 precenjeni, oni popisa 1961 pod¬ cenjeni, tako da je v obeh primerih dejanski prirastek več¬ ji, kot pa sledi iz gornje formule, pa so radi tega neto se¬ litve močno podcenjene. Za povojno razdobje popisov prebival¬ stva 1948 do 1961 radi tega ta metoda "vitalne statistike" za Jugoslavijo ni uporabljiva. - 245 Druga možna predpostavka je, da se je neto migracija iz medpopisnega razdobja realizirala že takoj na začetku razdobja, tj. v trenutku "t", tako da so bili tudi že neto migranti pod udarom procesa umiranja. V tem primeru moramo izhajati iz sta¬ nja prebivalstva na kraju razdobja, to se pravi iz v t+n>x+n ter retrogradno (in ne perspektivno, kot smo to storili popreje) ugotoviti, kolikšno je moralo biti pri danem koeficientu umiranja to prebivalstvo pred "n" leti, ko je bilo v starosti x~. let. Takšna retrogradno izračunana vrednost bo enaka zmnožku recipročne vrednosti koeficienta doživetja s stanjem in starostjo prebivalstva v momentu t+ns <,x ■ riazlika med dejansko opazovanim prebivalstvom dane starostne skupine v momentu "t" in po gornji formuli izračunanem,bo predstavljala drugo oceno neto migracije za medpopisni interval. Da bi jo razlikovali od prvo izračunane, jo bomo označili z // neto S . Neto S x ' = (1/P X ) V t+n,x+n V t,x Niti prva niti druga predpostavka o momentu prelivanja neto migrantov ni realistična. Dejansko se bo migracijsko pre¬ livanje vršilo nekje v sredi med obema predpostavkama. Zato bo razumno vzeti za oceno neto S x sredino obeh ocen, to se pravi i , 1 + P* Neto S x = 1/2 (neto S x + neto S x ) = -g-p — neto S x Pri takšnem postopku predpostavljamo, da se je preliva¬ nje neto migracije, vršilo ravnomerno v okviru medpopisnega intervala odn. (kar je v efektu isto), da se je izvršilo v sredini medpopisnega intervala. 246 - Koeficienti doživetja, vzeti iz tablic smrtnosti 25 Če razpolagamo s tablicami smrtnosti, ki odražajo gibanje smrtnosti za damo območje v povprečku za vso meapopisno razdobje, potem ugotavljamo po običajnem postopku koeficiente doživetja po formuli (predpostavimo, da znaša medpopisno razdobje lOlet in da so podatki grupirani v petletne starostne skupine): 10 P x = j^5 L x + lo)/5 L x , kjer je x = 0, 5, 10 ..... Za zadnjo, navzgor odprto starostno skupino (recimo, da je to starost 85 let in preko) uporabimo formulo: 10 P 75+ 85 75 Če ne razpolagamo s tablicami smrtnosti, ki bi izražale srednjo smrtnost v medpopisnem razdobju, a imamo tabli¬ ce smrtnosti za začetek in za konec medpopisnega razdobja, bomo vzeli srednje vrednosti koeficientov doživetja iz enih in dru¬ gih tablic. Pri konkretni uporabi orisane metode se bo pojavila ena težava, ki je nanjo potrebno opozoriti. Podatki o starosti po¬ navadi niso povsem točni ter se zaradi tega pojavljajo razne ne¬ regularnosti. Ker so koeficienti doživetja vzeti iz tablic smrt¬ nosti, ki vsebujejo po pravilu izravnane vrednosti, se bodo obstoječe iregularnosti v podatkih o starosti nujno pre¬ nesle tudi na po gornjem postopku izračunane-neto migracije za posamezne starostne skupine. Zato se bo dogodilo, da vsote vseh neto migracij za posamezna podobmočja v okviru celotnega opazo¬ vanega območja (ki zanj veljajo prevzete tablice smrtnosti) ne bodo enake nič, kot bi morale biti / in pravtako ne bodo saldi pod- območij, ki imajo pozitivni neto efekt, enake saldom onih, ki imajo negativni netomigracijski efekt. Z ustreznimi računskimi - 247 - korekturami (s tem, da proporcionalno ene vrednosti povečamo, druge znižamo) moremo odpraviti takšne nekonsistentnosti. Pravtako lahko odstranimo neregularnosti v izračunanih neto mi* gracijah po starosti tako, da predhodno / predno smo uporabili formulo za izračunavanje neto migracij ; izgladimo prvotne podat¬ ke o starostnih strukturah. Koeficienti doživetja, izračunani iz podatkov obeh popisov 5.24 če ne razpolagamo s primernimi tablicami smrtnosti, lahko po enostavnem postopku ocenimo koeficiente doživetja Iz samih po¬ datkov obeh popisov prebivalstva po obrazcu' (ker gre za o c e - n o koeficientov doživetja, bomo uporabili simbol P ): P' = V /V x t+n,x+n ' t,x Pri tem obrazcu predpostavljamo, da migracije ne vplivajo na izračun koeficientov. Čim vzamemo za osnovo prebivalstvo ve¬ likih območij (vse države, republike), bo ta predpostavka večji del sprejemljiva, ker se notranje migracije med seboj uničujejo, za zunanje migracije pa moremo vzeti, da pri dovolj velikih ob¬ močjih ne bodo igrale večje vloge na izračun koeficientov. Seveda moramo veljavnost te predpostavke v vsakem primeru pre¬ veriti. Za oceno neto migracij po posameznih starostnih skupinah in za posamezno parcielno območje "i" (republiko, občino itd.) bo tako veljal obrazec: Neto S i,x = V. Neto migracije otrok 5.25 Metoda ocene koeficientov doživetja, izračunanih na podla¬ gi dveh zaporednih popisov prebivalstva, ne daje neto migracije za otroke, ki-so se rodili v teku medpopisnega razdobja. Če znaša - 243 - medpopisno razdobje 10 let, kot bo to običajno, se to pravi, da na podlagi gor.ije merode ne do cimo neto migracij za otroke do desetega leta starosti. Za njihovo oceno so možne različne metode. Ena obstoji v tem, da ugotovimo na podlagi drugega popisa število otrok, starih, do deset let, iti so se rodili izven opazovanega parcielnega območja (predpostavimo v nadaljnjem, da znaša med- popisno razdobje 10 let). Ti otroci so se vsekakor v medpopisnem razdobju morali priseliti v opazovano parcielno območje. V tem primeru, moramo pravtako ugotoviti iz popisnih rezultatov števi¬ lo otrok do desetega leta starosti, ki so bili rojeni na opazo¬ vanem parcieinem območju, pa jih je popis zajel izven tega območja. To so očito otroci do desetih let, ki so se v rr.edpopisnem razdobju odselili iz opazovanega parcielnega območ¬ ja. Kazlika med obema vreanostima bo dobra ocena neto migracije t^n otrok. liruga metoda sloni na oceni koeficientov doživetja, raču¬ nanih na podia~i podatkov celotnega prebivalstva, za starostni skupini 0-4 in 5-9 let / ter števila ži¬ vorojenih celotnega območja v medpopisnem razdobju, metoda je analogna metodi, ki smo jo spoznali v zvezi s tabli¬ cami smrtnosti za oceno P . r Uporabili bomo obrazca (predpostavimo, da se drugi popis nanaša na leto 1971 in da znaša medpopisni interval 10 let); prebivalstvo 0-4 let iz popisa 1971 na celotnem območju število živorojenih v letih 1966-70 na-celotnem območju P prebivalstvo 5-9 let iz popisa 1971 na celotnem območju število živorojenih v letih 1961-65 na celotnem območju Ocena neto migracij otrok, starih od 0-4 let v razdobju 1961-71 na "i"-tem območju je tako dana z oDrazcem: - 249 - ' Keto S= -V. - P/.X (živorojeni v letih Iy66-7G 0 1,0 5 i,o l na ODmoč j U »i«), ocena neto migracij otrok, starih od 5-9 let pa z obrazcem: Leto rS. - = j-V. q - p'\X. (živorojeni v letih 1961-65 5 1,5 p 1,3 d na območju "i"). PCSEBKI VIRI ZA DiflSVNO MIGRACIJO Anketa 1957 5.26 V teku aprila 1957 je bila izvedena za potrebe družbenega plana posebna anketa o dnevni migraciji v 75 mestih Jugoslavije, edino za Ljubljano, Kranj in Jesenice so bili vzeti podatki iz popreje izvedenih akcij, in sicer za Ljubljano po stanju sredi decembra 1955, za Kranj in Jesenice pa po stanju iz 1954. Anketa o dnevni migraciji je zajela okoli 60 L celokupne¬ ga števila zaposlenih v družoenem sektorju gospodarstva v opazo¬ vanih mestih. Podjetja drž. sekretariata za narodno obramoo in za notranje posle v anketi niso bila zajeta, z izjemo dnevne mi¬ gracije zaposlenih za Ljuoljano, kjer je Dilo zajeto 100 % za¬ poslenih. Kot opazovalno območje je bilo vzeto pri vseh 75 mestih tkzv. "statistično območje" mestnega teritorija. Pod dnevno migracijo zaposlenega osebja je bila šteta dnevna cirkulacija oseD, ki radi vršitve svojega rednega pokli¬ ca vsak dan prihajajo v kraj dela iz kraja stalnega bivališča ter se vračajo po končanem dnevnem poslu. Kot kraj stalnega stanova¬ nja so vzeti samo tisti kraji, ki se nahajajo izven statistične¬ ga območja kraja dela. Osebe, ki so v teku dneva prihajale ali pa odhajale iz kraja dela iz katerihkoli drugih razlogov, ne pa zaradi opravljanja svojega rednega poklica, s to anketo niso bile zajete (npr. vajenci, dijaki, študentje), prav tako niso bili zajeti sezonski delavci, to se pravi osebe, katerih kraj - 250 - stalnega bivališča se nahaja sicer izven območja kraja dela, ki pa ostajajo v kraju dela več kot en dan (ves teden ali oelo več mesecev). Pod "zaposlenim osebjem" so bile štete samo osebe, ki so oile v stalnem delovnem odnosu. Učenci v gospodarstvu, honorar¬ ni delavci in uslužbenci ter prostovoljne delovne brigade niso Dili zajeti s to anketo, ker se niso šteli kot osebje v delovnem odnosu. Rezultati ankete so bili objavljeni v Statističnem Biltenu št. 10r (Beograd, november 1957) pod naslovom "Dnevna migracija zaposlenog osobja 1957". Rezultati obdelave so dani v tej publi¬ kaciji za vsako od 75 mest v seriji tabel in tokovnih diagramih. Popisa prebivalstva 1961 in 1971 5.27 Popis prebivalstva 1961 je vseboval poleg drugega tudi podatek-o naslovu podjetja, ustanove, delavnice itd., v kateri je popisani osebi njeno delovno mesto. Na ta način je bilo mo¬ goče ugotoviti predvsem obseg dnevne migracije (to so bili vsi primeri, kjer kraj dela ni-bil isti kot kraj stalnega bivališča), poleg tega pa najraznovrstnej še karakteristike dnevne migracije in dnevnih migrantov. Podatki po naseljih so bili obdelani v dveh tabelah. Prva prikazuje za vsako naselje dnevne migrante po spolu, druga pa se omejuje na dnevne migrante v kategoriji delavci-nameščenci. 6rt)_ javljeni so samo podatki iz te druge tabele (v knjigi XII Popi¬ sa prebivalstva 1961, migraciona obeležja) glede na to, da pred¬ stavljajo delavci-uslužbenci največjo in najpomembnejšo maso aktivnega prebivalstva, ki dela izven kraja svojega stalnega oivališča. Dudi popis prebivalstva 1971 vsebuje podobne podatke kot popis 1961, iz katerih bo mogoče izvesti dnevno migracijo. 251 INDIKATORJI ABSOLUTNEGA OBSEGA SELITVENIH TOKOV Spložne ali popolne selitvene bilančne tablice 5.28 Kot neposredni rezultat statističnega zajemanja selitev dobimo absolutne frekvence selitvenih tokov. Njih bomo najbolje prikazali v selitvenih bilančnih tablicah, ki lahko obsegajo vse selitvene tokove celotnega opazovanega območja (popolne ali splošne selitvene bilančne tablice) ali pa samo selitvene tokove določenega poaobmočja (delne ali posebne selitvene bi¬ lančne tablice za dano območje). Popolne bilančne selitvene tablice so po svoji osnovni strukturi podobne ekonomskim input-output tablicam. Dočim iz¬ ražajo ekonomske input-output tablice medsebojne odnose med po¬ sameznimi proizvodnimi vejami v okviru procesa reprodukcije, nudijo selitvene Dilančne tsolice nazoren pregled mesebojne po¬ vezanosti posameznih prostorskih območij v okviru splošnega selitvenega procesa. Razporeditev selitvenih podatkov v obliki selitvene input-output tablice, kot bi lahko imenovali selitveno bilančno tablico, odpira bogate možnosti uporabe po¬ sebnih statističnih metod, ki so bile razvite za namene anali¬ ze ekonomskih input-output tablic. Selitvena oilančna (input-output) tabela jev splošni ob¬ liki povsem podobna popolni živijenjsko-selitveni bilančni ta¬ beli, ki smo jo že popreje spoznali. Edino simoolika je sedaj nekoliko spremenjena. Radi njene metodološke pomembnosti jo spodaj ponovno podajamo s spremenjeno simboliko. Predpostavimo, da imamo opravka z "n" selitvenimi območji v okviru celotnega opazovanega selitvenega prostora. Označimo ta območja Z velikimi črkami A, B, 'J, J, ... N, frekvence selitvenih tokov med dvema selitvenima območjema pa s S z ustreznima malima sub- indeksoma, ki naj označujeta odselitveno in priselitveno območ¬ je vsakega toka. Tako naj na or. S bc označuje frekvenco (obseg) - 252 - selitvenega toka ned B in C, S^ naj označuje obseg selitve¬ nega toka ned J in I itd. lopolna selitvena bilančna tabela bo v splošni obliki izgledala takole: Odselitv. Priaelitvena območja V poljih, označenih s črtico, ne obstoje - selitveni tokovi med danimi območji, pač pa se lahko tam pojavljajo (v koli¬ kor so bili registrirani J selitveni tokovi znotraj vsa¬ kega območja. Če bi npr. predstavljala območja A, B itd. območ¬ ja občin SB Slovenije, potem bi frekvence iz tabele pred¬ stavljale medobčinske (ali interobčinske) selitvene tokove, do¬ bim oi se v poljih, označenih s črticami, mogle vpisovati frek¬ vence znotraj občinskih (ali intraobčinskih) selitvenih tokov, ai so v primeru selitvene statistike SB Slovenije enake med- naseljčnim selitvenim tokovom. 253 - Vseh tokov v glavnem (osrednjem) delu popolne selitvene bilančne tabele je n(n-l). Vsi ti tokovi se razvrščajo v dve veliki skupini, ki se jasno vidita iz same tabele. To so toko¬ vi iz "zgornjega" trikotnika in tokovi iz "spodnjega" trikotni¬ ka tabele. Vsakemu osnovnemu toku iz enega dela tabele odgovar¬ ja njegov obratni selitveni tok iz drugega dela tabele. Tako odgovarja osnovnemu toku S njegov obratni tok S„„, osnovnemu toku S-njegov obratni tok S... Kateri tok vzamemo za osnov¬ al j ni in kateri za ooratni, zavisi od našega pogleda na območja, od tega, katero območje vzamemo v konkretnem primeru za izho¬ diščno. Če jemljemo za izhodišče območje I, potem nam bodo vsi tokovi tipa S. , S,, itd. osnovni, ter S ., S, . itd. obratni. Osnovni in obratni tok predstavljata par komplementarnih tokov. V selitveni bilančni tabeli imamo zato nCn-li/S parov komplementarnih tokov. Iz vsakega takšnega para selitvenih to¬ kov lahko izvedemo dva " izvedena" selitvena tokova, in sicer orutoselitveni tok (S H ^ + S) in neto selitveni tok (S, . - S..) 3ruto in neto selitveni zok lahko pišemo tudi ženim samim sim¬ bolom kot bto S.. . in kot neto S. .. bočim imajo vsi osnovni odn J J obratni tokovi svojo določeno smer, bruto selitveni tok nima smeri. Pač pa ima neto selitveni tok svojo smer, ki je lahko pozitivna ali pa negativna, pri čemer velja odnos: neto S. . = -neto S.. J J * V zadnji, zbirni vrstici in v zadnjem zbirnem stolpcu popolne selitvene bilančne tabele imamo vpisane frekvence "od¬ prtih" priselitvenih odn. odselitvenih tokov za vsako območje. S a pomeni odprti priselitveni tok območja A ter označuje vse selitve (od koderkoli v okviru celotnega opazovanega območja), ki se stekajo v območje A. Analogno pomeni S vse selitve, 8 . • ki izvirajo iz A ter se stekajo na vsa druga območja. S „ je torej enak vsem priselitvam v območje A in S & je enak vsem odselitvam iz območja A. Zato lahko tudi pišemo S = E, in Sl • Sl - 254 - 3 = .. . Seveda lahko naredimo tudi iz danega ter njemu • S- d < komplementarnega (obratnega) odprtega selitvenega toka njima izvedeni bruto in neto odprti selitveni tok: oto S a o .a + S a. + E ter neto S„ a a 3 .a ’ - E . a a Posebne bilančne selitvene tabele 29 Na podlagi splošne oilančne selitvene tabele lahko se¬ stavimo za vsako njeno oomočje posebno selitveno bilančno ta¬ belo, ki do prikazovala vse selitvene tokove (in samo tiste selitvene tokove), ki se tičejo danega območja. Za območje C npr. bo izgledala takšna poseona bilančna selitvena tabela tako: Priselilo v C ita. Številčni primer 30 Kot številčni primer dajemo spodaj v tabeli 5.5 popolno selitveno bilančno taoelo, izdelano na podlagi rezultatov po¬ pisa 1361 o mestu zadnjega stanovanja (ki se- javlja v taoeli kot odselitveno območje) ter mestu stalnega bivališča ob po¬ pisu (ki predstavlja območje priselitve). Podatki se nanašajo na letne povprečke oseb, ki so se priselile v razdobju 1958 do popi3a 1961 v svoje stalno bivališče, ki so ga imele ob po¬ pisu, Upoštevane so torej samo interrepubliške selitve. Poleg tega je izpod te tabele izvedena posebna bilančna selitvena tabela za območje Sk Slovenije. 255 - *T 3 . to 6 ls 5 • 5 POVPREČNE LETNE MEDREPUBLIŠKE SELITVE JUGOSLAVIJE V RAZDOBJU 1958/61 Na podlagi podatkov popisa prebivalstva ly61 o Kraju prejšnjega stalnega bivališča za osebe, Ki so se v gornjem razdobju prise¬ lile v kraju stalnega bivališča, v katerem jih je zatekel popis Če seštejemo vse pozitivne (ali pa, kar je v rezultatu isto, vse negativne) neto selitvene vrednosti zadnje vrstice, dobimo obseg redistribucij e prebivalstva na račun se¬ litev, V našem številčnem primeru tabele znaša redistribucija 25 126 oseb. Posebna (delna") bilančna selitvena tabela za SR Slovenijo na pod¬ lagi gornjih podatkov bo izgledala takole: - 256 - .JI&HACIJSKE MSRE Splošna oblika >1 Splošno selitveno mero konstruiramo podobno kot ostale splošne mere v demografiji s tem, da postavimo frekvenco seli¬ tev oan. selivcev v oanos s preDivalstvom, ki je prizadeto s procesom migracije. Rezultat ponavadi izrazimo na 1000 prebival¬ cev. Formula za splošno selitveno mero se torej glasi: s = -y- . 1000 V števcu postavljamo kot 3 ali število selitev ali pa šte¬ vilo selivcev. Izoor bo zavisel od cilja raziskave, pa tudi od razpoložljivih podatkov. Če nam služi kot vir register prebi- Vcu.stva in na njem sloneča statistika selitev, bomo vzeli kot S selitve. Večinoma pa se oomo morali zadovoljiti s posrednim za¬ jemanjem selitvenih pToce.sov preko podatkov popisov prebival¬ stva. V tem primeru bo S predstavljal število selivcev. Če se javlja v števcu število selivcev in v imenovalcu s r e d n j e prebivalstvo danega selitvenega območja v teku leta, potem imamo selitvene mere, katerih pomen je povsem analo¬ gen onemu, ki smo ga obravnavali uvodoma v četrtem poglavju v zvezi s splošnimi demografskimi merami. Če je pa v imenovalcu prebivalstvo, ki je' izpostavljeno rizi- ku seljenja, in to bo prebivalstvo po stanju O e a c c t k u, postaja splošna mera selitev verjetnosti kvo¬ cient in pomeni verjetnost, da se bo oseba v danem razdobju vsaj emirat selila. če je v števcu frekvenca popolnega, .zaključe- - 257 - nega selitvenega toka, potem bo mera izražala verjetnost, da se bo oseba odselila iz območja I in priselila v območje J: s = S../P. Lahko pa izraža frekvenca v števcu odprti tok, bi¬ lo 3. ali pa S .; v teh primerih bo šlo za verjetnosti, da se oseba odseli iz I kamorkoli, odnosno priseli v I. od Koder¬ koli. Podobno je treba tolmačiti izvedene selitvene mere, tj. mero bruto in mero neto selitev. Vprašanje imenovalca 5.53 Razlikovati moramo primere, ko se podatki števca nanaša¬ jo na zaključene selitvene tomove, na zgolj- priselitve, odse¬ litve odn. neto selitve za vsako območje poseoej ali pa končno na podatke, sloneče na vitalni statistiki odnosno na koeficien¬ tih doživetja kot virih. a) Zaključeni selitveni tokovi Če imamo v števcu zaključen selitveni tok S^, potem je prebivalstvo, ki je izpostavljeno’ selitvenemu riziku, preoi- valstvo območja "i". Verjetnost selitve bo tedaj izražena z obrazcem ki bo izražal verjetnost preselitve iz od selitvenega kraja "i" v priselitveni kraj "j" v danem razdobju. Ker bomo podatek iz števca dobili večinoma preko popisa prebivalstva, izvršenega na kraju razdobja, ki se nanj nanaša selitveni tok, tj. v trenutku t+n, ter se bo tudi podatek o prebivalstvu območja "i", ki ga bomo prevzeli iz popisa, nanašal na ta trenutek, bomo marali preiti od ? i t+n na stanje prebivalstva na začetku razdobja, tj. P. ker je to tisto prebivalstvo, ki je izpostavljeno selitvenemu ri¬ ziku. Da bi izvršili ta prenod, bomo marali od ^ +n odšteti priseljence v tem razdobju in prišteti odseljence, tako da bomo obrazec pisali v tej splošni obliki: - 258 - a. 1 . 1000 .1 . + s. 1 . oseo, ki so ob popisu bivale v kraju^j", na nek prejšnji da¬ tum (pred "n" leti), tj. v trenutku "t-n" pa so prebivale v kraju "i", potem predstavljajo S ^ vse osebe, ki so imele ob popisu kot bivališče kraj "i", pred "ii" leti pa katerikoli drug kraj stalnega bivališča, dočim bodo predstavljale vse ose- oe, ki so pred "it" leti prebivale v kraju ”i", a so imele ob popisu katerikoli arug kraj kot kraj stalnega oivališča. Cromja formula je uporaoljiva tudi za primer, če pred¬ stavljajo S•. življenjske migrante. V tem primeru pomenijo S . — J * **■ vse osebe, ki so ob popisu oivale v "i”, a imele katerikoli drugi rojstni kraj, dočim predstavljajo S. osebe, ki'so bile rojene v "i", a so bile popisane v kateremkoli drugem kraju kot stalnem bivališču. Analogno je interpretirati in preračunavati imenovalec v primeru, če pomenijo . osebe, popisane v kraju "j" kot stal- .• nem bivališču, a so navedle, da so se doselile v ta kraj iz kraja "i" v teku zadnjih "n" let. Tedaj bodo pomenile vse osebe, popisane v stalnem bivališču "i", ki so se v tdcu-zadnjih "n" let tja doselile iz vseh drugih krajev, in se bodo nana¬ šal na osebe, ki so se v teku zadnjih "n" let odselile iz "i" in doselile v vse druge kraje. Bazen prvo navedene formule se more ko.ristno uporabiti za določene namene analize tudi formula, kjer postavljamo v ime¬ novalec prebivalstvo namembn ega (priselitvenega) kraja ob času popisa, to se pravi, —- . 1000 P j,t+n - 259 - V nekem smislu bi tudi v tem primeru mogli govoriti o verjetnostni selitveni meri (čeprav to ni običajno), namreč v tem smislu', da je preoivalstvo priselitvenega kraja P.^ izpostevljeno riziku, da sprejme priselivce, ki pri¬ hajajo iz kraja "i". Vsekakor meri gornji koeficient intenziv¬ nost, s katero je prebivalstvo priselitvenega kraja P.. prizaae- J to z "vdorom" priseljencev, prihajajočih iz kraja "i". Gornja mera bo koristno uporabljena pri analizi vpliva prišeljevanja na strukturo priselitvenega oomočja. Pri konstrukciji bruto in neto selitvenih mer je potrebno vzeti kot imenovalec prebivalstvo, ki kombinira preoivalstvo priselitvenega in odselitvenega 'kraja ali njun seštevek ali pa sredino - bolje sredino, da ohranimo red velikosti, v odnosu na prvooitne selitvene tokove. Za mero neto selitev se bo oDra- zec glasil: (ij-ji) 0 ,5 (p 5. . - S .. i.l ,U 1,t+n “ S .i + Si. 5 + °’ 5 (P j,tn .1000 t+n “ j + "j. b) Odprti selitveni tokovi, mere za vsako selitveno območje V primeru, da računamo selitvene mere za priselitve, od¬ selitve ali pa neto selitve posebej za vsako selitveno območje nasproti vsem ostalim skupaj, smo že videli, da bomo smatrali priselitve, odselitve odn, neto selitve za "atribute" opazova¬ nega posebnega območja, pa bomo vzeli kot imenovalec enostavno prebivalstvo vsakega območja. Pri tem bomo vzeli prebivalstvo ali na kraju (P. + ), na začetku (P. . w - 3 . + S- ) ali pa v -L * * w "ril X ji v * n * 1 1 • sredini opazovanega oomočja. V tem slednjem primeru bomo vzeli aritmetično sredino obeh (P. . - 0,5 (S - S. ). • i i« c) Beto tokovi, dobljeni s pomočjo vitalne statistike Kot vrednost imenovalca je pri tej meri najsmotrneje vzeti srednjo■ vrednost prebivalstva v opazovanem razdobju, Meto - 260 - selitveno mero bomo torej računali po obrazcu: nto s ( P t + n - V - (N ~ °’5 <*i,t + P i,t + n> d) Neto tokovi, dobljeni po metodi koeficientov doživetja iz dveh popisov Neto migracija,dobljena iz tega vira, je primerljiva z neto migracijo iz podatkov popisa prebivalstva po kraju pre¬ bivanji na nek prejšnji datum. Zato bo tudi v tem primeru smotrno uporabiti za imenovalec vrednost, ki smo jo omenili pod b) na kraju, namreč t+n - 0,5 (S^ - ) • kedukcija selitvenih mer na povprečne letne mere 34 kadi možnosti primerjave podatkov, ki se nanašajo na ča¬ sovne intervale različne dolžine, se v statistiki podatki re¬ ducirajo na poprečne letne vrednosti. Pri statističnih podatkih o selitvah je potreono taksen postopek redukcije upo- . rabiti izredno pazljivo. Če imamo opravka s podatkom o številu priseljenih ali odseljenih, dobljenem kot odgovor na vprašanja o rojstnem kraju, o kraju bivanja na nek prejšnji datum ali o trajanju bivanja, oo glede na to, da se večkratne selitve šte¬ jejo samo enkrat, dejansko število selitev tembolj podcenjeno, čim daljši bo časovni interval, za katerega se dajo.podatki o migracijah odn. številu selivcev. Predpostavimo, da se je sto oseb selilo zadnjih pet let vsako leto po enkrat. Na vprašanje o številu oseb, ki so v teku zad¬ njih dveh let menjale stalno bivališče, bi izpadlo kot odgovor njih sto, tj. na leto povprečno 50. Če pa bi' raztegnili časovni interval, ki zanj sprašujemo, od dveh na pet let, bi dobili kot odgovor, da je menjalo stalno bivališče pravtako sto oseb, ta¬ ko da bi letni povpreček, če bi ga računali, izpadel na 20. Ta omejitev računanja letnega povprečka se ne nanaša na primere, 261 - kjer registriramo neposredno število selitev , kot na pr. v SR Sloveniji, kjer se vodi register prebivalstva, v katerem se evidentira vsaka posamična sprememba stalnega biva¬ lišča. Prav tako ne velja ta omejitev, če računamo letne pov- prečke za neto migracije, v Kolikor upoštevamo umrle migrante v danem razdobju. Število neto migrantov je namreč vselej enako številu neto selitev, ne glede na dolgost časovnega intervala. Ce imamo opravka z relativno kratkimi intervali, na pr. z intervali dveh do petih let, kjer bo le relativno malo pri¬ merov, da se bo ista oseba večkrat selila in se zato število selivcev ne bo močneje razhajalo od števila, selitev, po&em ne do resnih metodoloških pomislekov, da bi preračunavali podatke na letne povprečke. Pri podatkih, ki so dani za daljše interva¬ le, zlasti če ti presegajo deset let, pa bi kakršnokoli preraču¬ navanje na letne povprečke bilo povsem problematično. INDIKATORJI REDISTRIBUCIJE 0.35 Na prostorsko razmestitev prebivalstva vplivata neposredno prirodno gibanje in selitveno gibanje. Če se omejimo le na vpliv, ki ga ima na prostorsko razmestitev odnosno prerazmesti- tev selitveno gibanje, lahko merimo absolutni obseg redistri- Ducije, ki je posledica notranjih selitev, z vsoto neto migracij s pozitivnim predznakom, ali, kar je isto, s polovično vrednost¬ jo vseh neto migracij, vzetih v njihovih aosolutnih vrednostih (tj. ne oziraje se na predznak). V obliki obrazca pišemo lahko indikator redistribucije, ki je povzročena po selitvah, kot ali kot m e r o redistribucije, v odnosu na srednje prebival¬ stvo v okviru opazovanega časovnega intervala: + r, s 1000 . - 262 Številčni primer redistribucije je bil dan. v zvezi s tabelo 5*5. Mera redistribucije bo zavisela od nivoja geografskih enot, za katere - se računa. Ker počiva mera redistribucije na vsoti istoznačnih neto migracij, bo ta vsota po pravilu-pri več¬ jem številu manjših teritorialnih enot (npr. občin) večja kot pri manjšem številu večjih enot (recimo republik), zato so pri¬ merjave mer redistribucije med območji z različno teritorialno strukturo enot vprašljive, To velja zlasti za mednarodne pri¬ merjave. INDIKATORJI DIFERENCIALNE IN SELEKTIVNE MIGRACIJE Rojem in splošni obrazec o.56 G diferencialni migraciji govorimo, misleč na razlike, ki obstoje v določenih strukturah migrantov-prise- ljencev v odnosu na iste strukture prebivalstva prise¬ litvenega območja. Tako bo pogosto odstotek žensk med priseljenci v urbana območja z jakim tericiarjem bistveno večji ' od odstotka žensk med prebivalstvom priselitvenega urbanega ob¬ močja. S pojmom selektivne migracije (ali migracij¬ ske selektivnosti) pa želimo opozoriti na razlike, ki 3e-javlja- jo v določenih strukturah migrantov-odseljencev napram istim strukturam prebivalstva odselitvenega območja. Tako bo - če ponovimo zgornji primer z drugega'Vidika - odstotek žensk med odseljenci v urbana območja pogosto večji od odstotka žensk med prebivalstvom odselitvenega območja. Obstoj diferen¬ cialne migracije v prvem primeru bo pomenil, da dano priselitve- no območje iz določenih razlogov v posebni meri privablja žensko delovno silo, kar lahko poraja posebne probleme pri prilagaja¬ nju specifične strukture priseljencev kot "prišlekov" različni strukturi "domačega" prebivalstva priselitvenega območja. Obstoj - 265 - migracijske selektivnosti v drugem primeru pa pomeni, da "selitvenost" kot specifičen družbeno-ekonomski fenomen (izza katere stoje' določene družbeno-ekonomske sile) takorekoč izbira (selekcionira) med prebivalstvom odselitvenega območja tiste, ki so iz kateregakoli razloga v danem primeru v večji meri nagnjeni k odseljevanju, kot pa ostalo prebival¬ stvo. Statistične metode, s katerimi merimo obstoj in velikost diferencialne migracije, so povsem slične metodam, ki z njimi, merimi obstoj in velikost migracijske seliktivnosti. .Razlika je le v tem, ali primerjamo določeno strukturo, migrantov z ustrež¬ eno strukturo prebivalstva priselitvenega območja, ali pa z u- strezno strukturo prebivalstva odselitvenega območja. Obstojita dve metodi, ki vodita obe do istih številčnih rezultatov. Prva je metoda strukturnih proporcev, druga je me¬ toda specifičnih migracijskih mer. Vzemimo najpreje diferenci- onalno migracijo. Označimo s , Sg, ..., ti n distriDucijo migrantov po dolo¬ čenem znaku (recimo po spolu, starosti, vrsti dejavnosti, za¬ konskem stanju itd.), ter z Ng, ..., N n distribucijo po istem znaku preoivalstva prišel itvenega območja (z izključitvijo priseljencev). Pri prvi metodi bomo razliko v proporcih, s katerimi ae javlja dana karakteristika v imigrantskem (priselitvenem) prebi¬ valstvu ter nemigrantskem prebivalstvu priselitvenega območja primerjali (delili) s proporcem te karakteristike v nemigrant¬ skem prebivalstvu priselitvenega območja. Rezultat še pomnožimo s 100. Obrazec za izračun indeksa diferencialne migracije po prvi metodi se bo torej glasil: Indeks dif.migr. (1. metoda): - 2uH Simbola S in N stojita za celokupno število migrantov-prise- ljencev oan. za celokupno število prebivalstva priselitvenega območja (z izključitvijo migrantov-priseljencev, tj. za nemi- crant e). Pri druari metodi delimo razliko med specifično in-splošno migracijsko mero s splošno migracijsko mero ter rezultat pomno¬ žimo s 100, tako da se ravnamo po obrazcu: Pa se brez težave pokazati, da sta oba gornja izraza identična. Obstoji še tretja metoda, ki se lahko uporablja in daje različen rezultat od gornjih dveh. Tretja metoda obstoji v tem, da se razlika med proporcem dame karakteristike v migrantskem in nemigrantskem prebivalstvu deli s proporcem dane karakteristi¬ ke v celokupnem prebivalstvu. Označimo ta proporc s f^/P, pri čemer je P^ = in P = S + N. Oorazec se oo v tem primeru glasil: Za ugotovitev migracijske selektivnosti uporabljamo iste obrazce, kot smo jih navedli za izračun diferencialne migraci¬ je, Simboli S.^, S 2 , ..., S n pomenijo vendar v tem primeru di¬ stribucijo vseh migrantov-odseljencev na danem območju, dočim oomo simbole N 2 , ...» N n zamenjali s simboli P^, P 2 , ..., P , ki bodo pomenili distribucijo po istem znaku celokupnega prebivalstva tega območja. Številčna primera Indeks dif.migr. (2. metoda). 100 Indeks dif.migr. (3. metoda): •37 Številčna primera sta dana v tabelah 5.6 in 5.7. Prva tabela daje številčni primer za analizo d i f e - - 265 - rencialne migracije, ki jo kažejo različne veje de¬ javnosti. Indeks diferenciacije v znesku - 55 iz stolpca (9) za prvo vrstico lanko tolmačimo tako, da je proporc v kmetij¬ stvu zaposlenih delavcev med migranti pri¬ seljenci za 55 odstotkov nižji od proporca v kmetijstvu zaposlenih delavcev med non-migran- t i , kar očitno kaže na to, da Veliki 3ombay zelo malo pri¬ vlačuje delavce,zaposlene v kmetijstvu. Nasprotno pa vidimo iz četrte vrstice istega stolpca, da je migracijska privlačnost nomDaya za priseljevanje delavcev zaposlenih v gradbeništvu iz¬ redno visoka, saj je proporc v gradbeništvu zaposlenih delavcev med migranti-priseijenci za 40 5 višji od analognega proporca v gradbeništvu zaposlenih delavcev med non-migranti . Druga meto a daje, kot vidimo iz stolpca (11) isti številčni rezultat, vendar je vseoinška interpretacija sedaj drugačna. Ce vzamemo indeks di¬ ferencialne migracije po 2. metodi za isto vejo, tj. za gradbe¬ ništvo, potem nam isti številčni iznos 46 odstotkov pomeni z vidika obrazca 2. metode, da je specifična priselitvena migra¬ cijska mera aelavcev, zaposlenih v gradbeništvu za 46 g večja od splošne selitvene mere, ki velja za nemigrante. 5.38 Analogno bomo interpretirali imekse migracijske selektiv¬ nosti v tabeli 5.7. Iz nje v stolpcu (7) lahko ugotovimo, da je nagnjenost k migraciji najmočnejša v starostnih skupinah 15 - 19 let in 20 - 24 let, da se kaže določena večja nagnjenost k mi¬ graciji še v starostnih skupinah 25 - 29 let in v najvišji sku¬ pini 80 let in preko, da pa kažejo vse ostale starostne skupi¬ ne nižjo migracijsko mobilnost, kot pa jo ima celokupno prebi¬ valstvo . Splošni in specifični indkatorji diferencialne migracije 5*39 Pri analizi razlik in posebnosti, ki se kažejo pri dife¬ rencialni ali pa selektivni migraciji je treba upoštevati, da . - 266 Tabela 5*6 PRISILJENI DELAVCI IN DHLAVCI-NON MIGRANTI V VELIKEM BOMBAIU PO VRSTAH DEJAVNOSTI. Popis prebivalstva 1961. S = migranti; N = non-migranti; T = skupaj Število (tisoči) Distribucija v % Skupaj 5,81 267 - ■ Tabela 5.7 268 - so te razlike in posebnosti lahko bistveno drugačne v posame¬ znih subpopulacijah izhodiščne populacije in da so zato globalne razlike, ki se kažejo v določeni karakteristiki med migranti in non-migranti v celokupni populaciji, funkcije tako razlik znotraj vsake subpopulacije, kot tudi specifične distribucije celokupne populacije po suopopulacijah. Vzemimo, da smo ugoto¬ vili določeno diferencialno migracijo med ruralnim in urbanim preoivalstvom, na drugi strani pa tudi vemo, da obstoji določe¬ na diferencialna migracija med pismenim in nepismenim prebival¬ stvom. Opazovana .diferencialna migracija med urbanim in rural¬ nim preoivalstvom bo funkcija z ene strani določene, specifič¬ ne diferencialne migracije uroanega in ruralnega prebivalstva znotraj tako kategorije pismenega kot kategorije ne¬ pismenega prebivalstva, z druge strani pa tudi funkcije dane¬ ga proporca pismenih in nepismenih v celokupnem prebivalstvu. Če je na pr. pismeno prebivalstvo migracijsko mobilnejše od nepismenega, med uroanim preoivalstvom pa je dosti večji pro¬ porc pismenega prebivalstva, oo že radi takšne specifične struk¬ ture uroanega prebivalstva z vidika pismenosti urbano prebival¬ stvo mobilnejše od neurbanega. Posebno pa je vprašanje, ali in v koliko urbaniziranost prebivalstva kot takšna povečuje nagnje¬ nost k migracijski mobilnosti, kar bo mogoče proučiti le, Če raziščemo obstoj diferencialne migracije posebej znotraj• pisme¬ nega in posebej znotraj nepismenega prebivalstva. S tega vidika lahko imenujemo indeks, ki meri diferencial¬ no migracijo z vidika določene karakteristike v celo¬ kupnem prebivalstvu, splošni indeks diferencialne migracije, dočim bomo imenovali analogne indekse, ki so računani znotraj specifičnih subpopulacij celokupnega prebivalstva, specifične indekse diferen¬ cialne migracije. - 269 - Sintetični indeks diferencialne migracije 5.40 Doslej smo obstoj diferencialne migracije ugotavljali preko serije ustreznih indeksov, od katerih se je vsaki na¬ našal na določeno kategorijo ali vid opazovane karakteristike. Sintetično mero diferencialne migracije lahko izračunamo preko koeficienta različnosti, ki ga dobimo, če izračunamo razlike med odstotno distribucijo po opazovanem znaku migrantov in non-migrantov ter seštejemo razlike z istim predznakom. Po¬ stopek je sličen onemu, ki smo ga spoznali pri izračunavanju koeficienta redistribucije. Koeficient različnosti jev našem prvem številčnem pri¬ meru enak 10,4 #, v drugem pa 36,5 %. (Glej stolpec 8 tabele 5.6 in stolpec 6 taoele 5.7). POSEBNI STATISTIČNI INDIKATORJI DNEVNIH SELITEV 'Pri konstrukciji statističnih indikatorjev za dnevne mi¬ gracije obstoje neke posebnosti, ki je nanje koristno opozoriti Koeficienti dnevnih migracij 5.41 Podobno, kakor pri ostalih demografskih merah, računamo tudi tu splošni koeficient dnevne migracije kot odnos števila dnevnih migrantov nasproti celokupnemu zaposlenemu osebju. Pravtako lahko konstruiramo posebne mere dnevne migracije na ta način, da ugotovimo relativno frekvenco dnev¬ nih migrantov v različnih subpopulacijah (npr. v subpopulaci- jah po spolu, panogah dejavnosti, po poklicu, po starosti itd.) Pormuli za splošni in posebni koeficient migracije sta: k — . 100 Z k DS Z' • ■ 100 - 2?0 Vprašan,je imenovalca š>.42 Zaposleno prebivalstvo, ki se javlja v imenovalcu koefi¬ cienta, se lahko nanaša ali na prebivalstvo kraja dela (ki ga bomo označili s'subindeksom "d", torej Z d ) ali pa na prebival¬ stvo kraja stalnega oivališča (oznaka subindeksa "b", torej Z b ) ’ Če vzamemo za izhodišče prikaza dnevne migracije kraj dela, potem moramo ugotoviti število dnevnih migrantov, ki se stekajo v kraj dela z vseh strani. To število bomo izrazili z DS kar naj pomeni, da gre za dnevne migrante, ki priha¬ jajo od koderkoli v kraj dela. Da bi dobili koeficient dnevne migracije po kraju dela (k^), postavimo v odnos število dnev¬ nih migrantov, ki se stekajo v kraj dela ; nasproti celokupnemu številu delovnih mest kraja dela. Delovna mesta kraja dela pa dobimo, če zaposlene¬ mu prebivalstvu v kraju dela prištejemo število 'dnevnih migran¬ tov, ki se stekajo v kraj dela DS d ), ter od tega odštejemo dnevne migrante, ki imajo svoje stalno bivališče v danem kraju dela ter odhajajo iz tega kraja kot dnevni migranti v razne druge kraje na delo. To število oomo izrazili z DS d , kar po¬ meni, da gre za dnevne migrante, iz danega kraja dela "d", ki nam je izhodišče prikazovanja, kamorkoli. Formula za koefi¬ cient dnevne migracije v odnosu na opazovani kraj dela "d" se bo glasila: Z d + DS_ d - DS d , Koeficient dnevnih migracij pa računamo tudi v odnosu na kraj stalnega bivališča (kraj stanovanja) kot prostorskim izhodiščem. V tem primeru bomo izračunali celokupno število - 271 dnevnih migrantov, ki odhajajo iz svojega stalnega bivališča "b" v različne kraje dela na dnevno delo. ra indikator nam po¬ kaže za vsako naselje proporc zaposlenega prebivalstva tega naselja, ki hodi na delo v druge kraje kot dnevni migranti. Foramila se bo v tem primeru glasila: Tretji del STATISTIKA PRODUKCIJSKIH FAKTORJEV VI. STATISTIKA DELOVNE SILE, ZAPOSLITVE IN KADROV STATISTIČNE OPREDELITVE OSNOVNIH POJMOV IN KATEGORIJ.Aktivno prebi¬ valstvo - statistični korelat delovne sile (276). Zaposleno prebi¬ valstvo (277). Bodoči kadri (278). VIHI IN PUBLIKACIJE. Popisi prebivalstva kot vir statistike delovne sile (278). Popisi kmetijstva kot vir statistike delovne sile (280). Posebnosti virov in organizacije naše statistike zaposlitve (280). Popolnost zajemanja (284). Načelo opazovanja (285). Časovna primer¬ ljivost (286). Publikaoije (286). KLASIFIKACIJE IN STRUKTURE. Razčlenitve po dejavnostih,po pokliou in položaju vpoklicu (289). Stopnja strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti za delovno mesto (290). KER E ABSOLUTNEGA IH RELATIVNEGA OBSEGA. Absolutni obseg (291). Splošna mera aktivnosti. Očiščene mere (292). Mere vzdrževano3ti (294). Poseb¬ ne mere aktivnosti (2°6). Ksre zaposlenosti (298). Prirastek aktiv¬ nega prebivalstva odn. zaposlenosti napram dejanskemu prirastku (299)* STATISTIKA KORIŠČENJA DELOVNEGA ČASA. Osnovne kategorije in merske enote (301). Indikatorji koriščenja delovnega časa (303). Indikatorji časovnega koriščenja delovnih mest ter indikatorji fluktuacije (307). Merjenje koriščenja delovnega časa v jugoslovanski statistični praksi (308). Opomba k merjenju intenzivnega koriščenj a delovne sile (309)* TABLICE AKTIVNEGA ŽIVLJENJA. Osnovne funkcije (312). Neke aplikacije indikatorja povprečne dolžine pričakovanega akrivnega življenja (315)» Izguba aktivnih let radi smrtnosti (316). Razčlenitev'sprememb v šte¬ vilu aktivnih na vstope in izstope (318). Sintetične mere (322). ORIS STATISTIKE KADROV. Statistika razpoložljivih kadrov (324). Statis¬ tika oblikovanja kadrov (326). Tablice šolske aktivnosti in njihova uporaba (327). VII. STATISTIKA DHUŽBEJEGA BOGASTVA UVODNA RAZKOTSIVuNJA. Pojem in sestavine DB. Terminologij a (332). Neka posebna vprašanja (333). STATISTIKA PRIROHIEGA BOGASTVA. Poj em, opredeli tev. Odprta vprašanja (334) Sestavine (335)* Sistem indikatorjev (335)* Indikatorji absolutnega obsega (335) »Indikatorji relativnega obsega (336). Indikatorji kvali¬ tete (336). Indikatorji izkoriščenosti (337). STATISTIKA ZEMLJIŠKIH POVRŠIN. Pojem in pomen zemljiških površin (337). Merjenja celokupnega obsega (338). Sestavine (339)* Prevajanje površin - 273 - na enotni imenovalec (340). Indikatorji relativnega obsega (341). Indikatorji stopnje izkoriščenosti (342). Valorizacija zemlji8ča(342). STATISTIKA DEUŽBMEGA PREMOŽENJA. Pojem in pomen (343). Sestavine (344). Metode zajemanj a. Viri in publikacije (346).Metode valorizacije (347). Starost in dotrajalost osnvonih sredstev (349)* Merjenje dinamike (349)* VIII. STATISTIKA PROIZVOUJIE KAPACITET. POJEM IH SESTAVINE. Pojem (354). Sestavine (355). GRADBENI GBJKTI. Osnovni pojmi (358). Merilne enote (35 9) »Definiranj e gospodarskega in negospodarskega značaja objektov (36l).Klasifikacije (362). HiEEGETSKA OPREMA. Pojem in pomen (363). Sestavine (364).Po jem ener¬ getske kapacitete in merilni sistem (367). Vrste kapaoitet (369). Potencialna kapaciteta (369). Dejanska ali stvarno izkoriščena kapa¬ citeta (371). Srednja letna dejanska kapaciteta.kčnice obremenitve, priključitvena kapaciteta (375)* Izračun globalne kapacitete (375)* PROIZVOIHA OPREMA. Pojem in pomen (376).Sestavine (377). Pojem delov¬ nega stroja (377).Delovni stroj kot statistična evidenčna enota (378). Klasifikacija delovnih strojev (378). Vrste klasifikacij delovnih strojev (379)*Kapaciteta proizvodne opreme - splošni kazalci (38l). STATISTIČNO MERJENJE KORIŠČENJA OPREME. Koriščenje parka opreme (382). Koriščenje delujoče opreme (383). Koriščenje izmene opreme (384). Posebnost koeficientov koriščenja energetske opreme (384)»Posebnost merjenja ekstenzivnega koriščenja kapacitete pri proizvodni opromi(385). IX. STATISTIK* ZNANSTVENEGA IN TEHNIČNEGA NAPREDKA A. Statistika znanosti OPREDELITEV OSNOVNIH KATEGORIJ. Znanstvena dejavnost napram znan- stveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti ( 389 ). Izrazoslovje (389). ZRR in dejavnost raziskovalnih ustanov (389). Razmejitev med ZZR in neraziskovalno dejavnostjo (390). Bistvene sestavine ZRR 9390).Haz- vojna dejavnost in proizvodnja (391)« ZAJEMANJE. Viri,razvoj .publikacije (392).Popolnost zajemanja (393). KLASIFIKACIJE ZNANSTVENORAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH DEJAVNOSTI.Klasi¬ fikacija po sektorju družbene dejavnosti (396).Klasifikacija po se¬ stavinah ZRR dejavnosti (398). Klasifikaoija po znanstvenih področjih (398). RAZISKOVALNI KADRI. Splošni pomen statistike raziskovalnih kadrov (399). Pojem raziskovalno-znanstvenega delavca (400). Številnost raziskoval¬ nega kadra (400). Kategorije osebja zaposlenega na ZRR delu (401). Relativni indikatorji v ZRH organizaoijah zaposlenega osebja (402). STROŠKI ZA ZRR DEJAVNOST. Načelo bruto Btroškov (404). Uporaba istih fiksnih sredstev za ZRR in za pedagoške namene (404).Načelo obraču¬ navanja "intra muros" stroškov (405).Financiranje s strani države in drugih družbenopolitičnih skupnosti (406).Celokupni izdatki za Z8R (406) Klasifikacija CIZRR (408).Relativni indikatorji stroškov (408). - 274 - B. Statistika tehničnega razvoja ZAJEMANJE.SISTEMATIKA- Tiri (408). Popolnost zajemanja (408). Primerljivost (409)« Publikacije (409)*Sistematika indikatorjev (41o). INDIKATORJI BL5ETEIPIKACIJ2. Pojem in pomen (410).Sistematika indikatorjev (41o)-. Globalni indikatorji (411). Strukturni indika¬ torji (411). Izvedeni indikatorji (412). Koeficient elektrotehno- logije (412). Koeficient elektrificiranosti proizvodnje (413). Koeficient obskrbljendsti dela z električno energijo (413). INDIKATORJI KEJUZACIJE. Pojem in pomen (414).Sistem indikatorjev kemizacije (415)« INBIKATCRJI MEHANIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE. Pomen mehanizacije in avtomatizacije (416). Pojem in stopnja (417). Indikatorji (418). Indikatorji mehanizacije in avtomatizacije v jugoslovanski statis¬ tiki (42o). INDIKATORJI MODERNIZACIJE IN INOVACIJ. Pojem in pomen (422). Indi¬ katorji novih industrijskih proizvodov (423). Kriterij novosti pro¬ izvodov (423). Indikatorji obnavljanja osnovnih sredstev (424). Indikatorji novatorstva in raoionalizatorstva (424). IKBIKATGBJI KffiCH?TRAČI JE IN INTEGRACIJE.Pojem in pomen (425). Indikatorji (425). STRNE TORA KADROVSKEGA POTKJCIALA (426). - 275 - Šesto poglevje STATISTIKA DELOVNE SILE, ZAPOSLITVE IN KADROV b.l Statistika delovne sile, zaposlitve in kadrov obravna¬ va vprašanja, kako zajeti in kvantificirati celotno razpolož¬ ljivo delovno silo, njeno oblikovanje in prestajanje ter njeno koriščenje, V polnem in podrobnem obsegu je to možno sa¬ mo vsakih deset let, ob velikih popisih prebivalstva. Ker pa potrebujemo podatke o stanju in strukturah delovne sile tudi za krajša razdobja, organizira naša statistika zajemanje de¬ lovne sile tudi za krajša razdobja, vsako leto, celo dvakrat na leto in mesečno, vendar se pri tem omejuje samo na del delovne sile, ki je najoolj podvržen časovnim spremembam, tj. na delovno silo delavcev, ki so v delovnem razmerju. To posebno kategorijo imenujemo zaposleno pre¬ bivalstvo. Pri zajemanju zaposlenega prebival¬ stva pa ae statistika ne omejuje samo na ugotavljanje njegovega obsega, strukture in dinamike, ampak je razvila posebne metode statističnega merjenja stopnje - 276 - izkoriščenosti njegove delovne sile, ki se naslanja v osnovi na konstrukcijo bilance delovnega časa. Delovna sila, bilo da jo opazujemo v celotnem obsegu vse¬ ga aktivnega prebivalstva, ali pa samo v ožjih okvirih oseb, za¬ poslenih v določenem sektorju dejavnosti, ali celo samo v okvi¬ ru določene delovne organizacije, je podvržena svojemu no¬ tranjemu prometu, ki se kaže v vstopanju v aktivnostno življenje odn. v zaposlitveno razmerje, v preha¬ janju iz ene starostne kategorije v drugo, v izločanju odn. izstopanju iz aktivnosti odn. zaposlitve radi smrti ali upoko¬ jitve, ims topa odn. odpusta. Za statistično zajetje tega notra¬ njega prometa, ki je pomembno zlasti kot instrument in metoda načrtovanja delovne sile in kadrov, uporabljamo podobne meto¬ de, ki so nam že znane iz vitalne statistike pod imenom tablic smrtnosti, V prilagojeni in dopolnjeni obliki jih bomo spoznali pri konstrukciji tkzv. tablic aktivnosti in vrsti specialnih indikatorjev, ki se nanje naslanjajo. STATISTIČNE OPREDELITVE OSNOVNIH POJMOV IN KATEGORIJ Aktivno prebivalstvo - statistični korelat delovne sile >.2 Obseg delovne sile zajemamo preko statistične kategori¬ je "aktivnega prebivalstva". Vanj spadajo vse osebe, ki delajo z namenom, da črpajo iz svojega dela sred¬ stva za življenje. Bistveni oznaki sta to¬ rej dves a) delo in d) namen, s katerim oseba delo opravlja. Namen jev pridobivanju dohodka za vzdrževanje. 0 kategoriji aktivnega prebivalstva smo govorili podrob¬ neje v poglavju o osnovnih klasifikacijah in strukturah v zve¬ zi s pojmom "dejavnosti". Prav tam smo tudi spoznali nekatere izjeme in posebnosti pri statistični opredelitvi aktivnega - 277 - prebivalstva (omejitve glede spodnje starostne meje, aktiv¬ nosti ženskih oseb, živečih na kmetijskih gospodinjstvih, ka¬ tegorija prebivalstva "izven dejavnosti" itd.). Zaposleno prebivalstvo 6.3 Ožja kategorija, tj. podkategorija aktivnega prebivalstva, je kategorija zaposlenega prebivalstva ("zaposleno osebje", kot naziva to kategorijo naša uradna metodologija). Zaposleno pre¬ bivalstvo opredeljuje naša metodologija kot tisto aktivno pre¬ bivalstvo, ki je v delovnem razmerju« Po veljajoči zakonodaji (temeljnem zakonu o- delovnih razmerjih, TZDR), so to: a) delavci, ki so v smislu čl. 27 TZDR člani delovne skup¬ nosti, ne glede na to, ali v njej delajo na neodrejen ali pa na odrejen čas, in ne glede na to, ali delajo polno ali krajše od polnega delovnega časa po čl. 41 TZDR; b) delavci, ki v smislu čl. 138 TZDR sodelujejo z osebnim delom odnosno z družbenimi sredstvi za delo v združenem delu de¬ lovne organizacije (delavci-sodelavci); c) delavci, zaposleni v kmetijskih, obrtnih in drugih za¬ drugah; d) člani predstavniških teles in njihovih organov na stal¬ nih dolžnostih; e) voljene osebe na stalnih dolžnostih v družbenih organi¬ zacijah, zadružnih organizacijah, zbornicah in sl., če jim je to edini in glavni poklic in če prejemajo za svoje delo stalno me¬ sečno nadomestilo. 0 tej kategoriji prebivalstva se vodi zelo obsežna tekoča statistika, o čemer bo podrobneje govora v oddel¬ ku "Viri statistike zaposlenega osebja". Kategoriji zaposlenega osebja naše tekoče statistike odgovarja popisna kategorija "delavci-uslužbenci", ki je ena poglavitnih podskupin aktivnega prebivalstva, razvrščenega po kriteriju "položaj v poklicu". Vendar moramo od popisne kategorije "delavci-nameščen- ci" še odbiti "osebe izven dejavnosti", da bi dobili točno - 278 - številčno povezavo med obema etatističnima kategorijama. Vzemi¬ mo za ilustracijo rezultate našega popisa prebivalstva iz leta 1961, ki -je naštel v podskupini "delavci-nameščenci" 3550 tisoč oseb. Če od te številke odbijemo"osebe izven dejavnosti", ki jih je bilo ob popisu 287 tisoč, pridemo do številke 3243 tisoč, ki točno odgovarja številu zaposlenega osebja te¬ koče statistike po stanju 31.3.1961 (tj. po stanju na dan, ko se je izvršil popis prebivalstva). Bodoči kadri: pripravniki, štipendisti, osebe na šolanju j. 4 Vse gori naštete osebe, ki bi jih mogli nazvati s skrajša¬ nim imenom "bodoči kadri", se sicer ne vključujejo med aktivno prebivalstvo in seveda tudi ne med zaposlene osebe, vendar se radi pomembnosti, ki jih imajo za oblikovanje kvalificirane delovne sile in njene reprodukcije, posebej evidentirajo in razčlenjujejo preko redne statistične službe o zaposlenem osebju VISI IH PUBLIKACIJE Popisi prebivalstva kot vir statistike delovne sile 6.5 Najpomembnejša prednost statistike delovne sile, ki jo nudijo popisi prebivalstva, je v izredni podrobnosti in popol¬ nosti podatkov. Popisi prebivalstva zajemajo celokup- n o aktivno prebivalstvo, ne glede na to,.ali je bilo v tre¬ nutku popisa poklicno zaposleno, ali pa iz kateregakoli razlo¬ ga (radi nezaposlenosti, odsluženju vojaškega roka, odvzemu prostosti itd.) v trenutku popisa ni opravljalo svojega poklica. Pravtako imamo preko popisov prebivalstva med aktivnim prebi¬ valstvom vključene obsežne kategorije aktivnega prebivalstva, ki ne šteje med "zaposleno osebje" (individualne kmete, obrtni¬ ke, osebe svobodnih poklicev). 279 - Za tako opredeljeno kategorijo celokupnega aktivnega prebivalstva nam dado popisi preDivalstva ne le podatme, ki so specifični za strukturo delovne sile, kot so to poklic, po¬ ložaj v poklicu, dejavnost, kvalifikacija ter kraj dela, ampak tudi vrsto podatkov splošnega značaja (spol, starost, narod¬ nost, šolska izobrazba, čas doselitve, gospodarski cektor itd.), ki so za globljo analizo problematike delovne sile nadvse po¬ membni, a jih. ne dobimo iz drugih virov. Nadaljnja pomembna črta popisov prebivalstva kot vira za statistiko delovne sile jev tem, da nam je ta vir na, razpolago za dolgo preteklo razdobje. Za slovensko ozemlje gre¬ do popisi prebivalstva tja v sredino preteklega stoletja, za predvojno Jugoslavijo razpolagamo s popisoma iz 1921 in 1931, za povojno Jugoslavijo pa s podatki štirih popisov (1948, 1953, 1961 in 19?1). Pri vseh popisih prebivalstva je zajet znak aktivnosti odn. poklicnosti, tako da nam je pri vseh popisih možno izluščiti obseg in glavne strukture aktivnega prebivalstva. Glavna slabost popisov prebivalstva kot vira za statisti¬ ko delovne sile je v tem, da se vrše popisi prebivalstva samo v daljših časovnih presledkih, v glavnem samo vsakih 10 let, tako da podatki popisov prebivalstva, če naj služijo za opera¬ tivne potrebe in namene kratkoročnejših, konjunkturnih analiz, zastare, predno so objavljeni. Popisi prebivalstva skušajo tej slabosti vsaj delno odpomoči s tem, da za najpomembnejši del delovne sile, tj. za zaposleno osebje, objavljajo rezultate popisov dosti popreje kot celotne rezultate (pri popisu prebi¬ valstva 1961 so bili na pr. podatki iz popisa o kategoriji de- lavcev-nameščencev objavljeni v posebni publikaciji Stat. Bilte¬ na št. 312 že sredi leta 1964, dočim se je popolna obdelava in publikacija rezultatov tega popisa zavlekla do naslednjega po¬ pisa v letu 1971). 280 - Popisi kmetijstva kot vir statistike delovne sile 6.6 Oba povojna popisa kmetijstva (iz 1. 1960 in 1969) vsebu¬ jeta bogastvo podatkov o prebivalstvu in delovni sili na kme¬ tijskih gospodarstvih. Prednosti in slabosti popisov kmetij¬ stva kot vira za statistiko delovne sile so slične onim, ki smo jih omenili v zvezi s popisi prebivalstva kot virom za sta¬ tistko delovne sile. 0 statističnih publikacijah rezultatov popisov prebival¬ stva in popisov kmetijstva je bilo govora v prvem poglavju. Posebnosti virov in organizacije naše statistike zaposlitve 6.7 Glede na osrednjo vlogo, ki jo igra, delavec v našem si¬ stemu delavskega samoupravljanja in samoupravnega socializma, je naša statistika zaposlenosti izredno široko zastavljena, ta¬ ko da more nuditi vse tiste podatke, ki so bistveni za oceno njene vloge. ? zvezi s tem je omeniti nekatere njene značilnosti, ki gredo daleč preko okvira, ki jih imajo podobne statistike za¬ poslenosti sicer v državah s kapitalističnim družbenim ustrojem. 1. V vsebinskem pogledu je osnovna njena posebnost v tem. da je z njo združena tudi statistika osebnih dohodkov. Ta okol- nost je izraz in posledica dejstva, da osebni dohodki delavca n e predstavljajo v našem sistemi; teoretske kategorije mezde kot cene delovne sile, ampak kategorijo ene¬ ga dela celotnega dohodka delovne organizacije, ki si ga delavec kot samoupravi j al ec v lastni delovni oi*ganizaci ji in kot soupravljalec celotnega družbenega kapitala na podlagi dolo¬ čenih načel ("delitev po delu") in družbenih dogovorov radi dela, ki ga je vložil v proizvodnjo, pri¬ svoji. Zato statistike osebnih dohodkov v našem sistemu ni mogo¬ če vključiti v statistiko cen, ampak jo je smotreno povezati odnosno vključiti v statistiko zaposlenosti in dela. Seveda mo- - 281 ra biti statistika zaposlenosti in dela tako zgrajena, da omo¬ goča v čim večji meri zaznavo elementov, ki so odnosno bi mo¬ rali biti pomembni za oceno oblikovanja osebnega dohodka. - V statistično-metodološkem pogledu je takšna povezava nujna, če naj omogoča pravilno izračunavanje cele vrste specifičnih in¬ dikatorjev osebnega dohodka, ki naj dado vpogled in omogočajo analizo oblikovanja dohodkov (povprečni osebni dohodki v celo¬ ti in po dejavnostih ter grupacijah, maksimalni in minim a l ni do¬ hodki po dejavnostih in grupacijah, frekvenčne distribucije za¬ poslenih po velikostnih grupah osebnega dohodka itd.). 2. Program osnovnega obrazca-vprašalnika o zaposlenosti, to je redno letno poročilo o zaposlenem osebju po stanju zadnje¬ ga dne v letu (obr. RAD-10) je zato izredno bogat. Podatki, ki se zahtevajo od vsake delovne organizacije in državnih organov, so razvrščeni v 12 statističnih tabel, ki dajejo vsestranski vpogled v sistem dela, ki vlada v dani delovni organizaciji (trajanje tedenskega delovnega dne; razpored delovnega časa v okviru delovnega tedna), o strokovni izobrazbi ter stopnji stro¬ kovne usposobljenosti, predvidene za delo na delovnih mestih (kar omogoča oceno pod- ali pa nad-kvalificiranosti zaposlitve¬ ne strukture), o naporih delovne organizacije v pogledu pridobi¬ vanja strokovnih kadrov (o pripravnikih, štipendistih, osebah, ki so končale posamezne oblike strokovnega in drugega izpopol¬ njevanja in izobraževanja, ter o sredstvih, ki jih daje delov¬ na organizacija v te namene), o strukturi in izkoriščenosti de¬ lovnega časa ter o diferenciranih povprečnih, neto dohodkih gle¬ de na stopnjo izobrazbe in kvalificiranosti. 3. Pa bi mogli čim bolj ažurno spremljati gibanje zaposle¬ nosti in oblikovanje neto osebnih dohodkov radi možnih in po¬ trebnih intervencij (v tem pogledu so posebej zainteresirani sindikati) ob nestabilnosti gospodarstva in rasti cen, je uvedla naša statistika poleg gori omenjenega letnega statističnega po¬ ročanja po obrazcu HAP-10 še drugi osnovni obrazec, vprašalnik - 282 - RAD-1, ki ima naziv "Mesečno poročilo o neto osebnih dohodkih in zaposlenem osebju". Ta obrazec ima dvojno funkcijo ter slu¬ ži kot osnova za dve statistični poročevalski službi o zaposle¬ nosti in neto osebnih dohodkih: ena je polletna (po stanju 31. marca in 3^. septembra), ki je v pogledu popolnosti enakovredna letni (obrazec izpolnjujejo vse delov¬ ne organizacije in državni organi), druga je mesečna, temelječa na izbornem opazovanju, vendar s tem, da zajame najmanj 70 zaposlenega osebja v vsaki panogi dejavnosti vsake socialistične republike in pokrajine. V kolikor služi ob¬ razec za mesečno statistično poročevalsko službo, se podatki zbirajo po skrčenem programu. Na ta način je omogočeno poleg letnega in polletnega še mesečno reprezentativno sprem¬ ljanje gibanja zaposlenosti in neto osebnih dohodkov; čeprav mesečna statistična služba ne zajema vseh delovnih organizacij, je vendar njena reprezentativnost izredno visoka. 4. Redna letna, polletna ter mesečna statistična poročeval¬ ska služba zajema preko obrazcev RAD-10 in RAD-1 celotni d r u ž b e n i sektor zaposlevanja. Da bi se omogočilo spremljanje zaposlenosti tudi v 'privatnem sektorju, obstoji po¬ sebna polletna poročevalska služba zaposlenosti za zasebne delo¬ dajalce, preko obrazca - vprašalnika RAD-15 z zelo skrčenim programom, ki ga izpolnjujejo komunalni zavodi za socialno zava¬ rovanje. Preko te službe se zbirajo samo globalni podatki o šte¬ vilu zaposlenega osebja (smupaj, od tega ženske) in učencev v gospodarstvu po star.ju zadnjega marca in zadnjega septembra, pri čemer so podatki razčlenjeni za celotno občinsko območje komunalnega zavoda za socialno zavarovanje po vrstah dejavnosti (kmetijstvo, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo, obrt, hišne pomočnice in ostalo; industrijska dejavnost ni predvidena, ker zasebni sektor v tej vrsti dejavnosti ne obstoji). 5. Kot nadaljnji vir statistike zaposlenosti je omeniti posebne Ankete o neto osebnih dohod- - 283 - kih. Njih je začela izvajati naša uradna statistika z letom 1964, in to vsako leto, razen za leto 1967, ko je anke¬ to zamenjal poseben popis zaposlenega osebja po stanju 31.3. 1967. Cilj teh ank et jev tem, da pridemo preko njih do čim detajlnejših komparativnih podatkov o povpreč¬ nih mesečnih prejemkih delavcev določenih kvalifikacij in de¬ javnosti v okviru cele Jugoslavije. Statističnemu Biltenu št. 6b8 iz oktobra 1971 so priloženi kot primer obrazci, po katerih se je vršila anketa po stanju 31. marca 1971. Gre za obrazce, ki nosijo šifro RAD ID-3, LD-2 in LD-3- V tej zvezi je omeniti še poročevalsko službo (enkrat na dve leti, v SR Sloveniji vsako lete) "0 osebnih dohodkih po do¬ ločenih poklicih in kvalifikacijah”. 6. Poročevalski službi o "redni letni registraciji učencev v gospodarstvu" ter o "rednem mesečnem zajemanju polaganja izpi¬ tov za visokokvalificirane in polkvalificirane delavce" sta bili v letu 1972 ukinjeni. Prva poročevalska služba je vključena v sklop šolske sta¬ tistike, zakaj "učenci v gospodarstvu" v klasičnem smislu več ne obstoje, ampak so to učenci srednjih šol (v glavnem šol za kvalificirane delavce in poklicnih šol). Druga poročevalska služba je bila ukinjena, ker je ukinjen sistem polaganja izpitov za 3topnjo izobraževanja visokokvalifi¬ ciranih in kvalificiranih delavcev pred izpitno komisijo ter je vse skupaj prešlo na redni sistem izobraževanja preko šol za kva¬ lificirane delavce odnosno poklice. 7. Koristno je opozoriti še na sledeče vire, ki obstoje izven okvira naše uradne s tatistične službe s - redna mesečna poročevalska služba Zveznega biroja za za- po3levanje, ki daje podatke o osebah, ki iščejo zaposlitev. Po¬ drobnejše podatke o teh osebah pa nudijo polletni popisi; - letna in mesečna služba socialnega zavarovanja, ki da¬ je podatke o zaposlitvi oseb iz privatnega sektorja ter o upo¬ kojencih (osebnih in družinskih); - statistična služba o nesrečah na delu, ki Jo vodijo stro¬ kovne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja. 8. Pri nas ni mam o podatkov o nepopolni zaposlitvi, in pravtako Je odprto vprašanje statistike zaposlenih v tujini. Popolnost zajemanja .8 Z letno in polletno poročevalsko službo o zaposlenem osebju so zajete vse delovne in druge organizaci¬ je družbenega sektorja in vsi državni organi na območju Jugoslavije, z izjemo državnega se¬ kretariata za narodno obrambo in Zveznega sekretariata za no¬ tranje posle in njihovih področnih organov. Z gori omenjenim letnim poročilom so zajete vse zaposlene osebe, ki so imele na daa 31. decembra odn. 31. marca ter 30. septembra zasnovano delovno razmerje na nedoločen ali določen čas. N i s o pa zajeti s poročilom tuji držav¬ ljani, ki so zaposleni v naših delovnih organizacijah, državljani Jugoslavije, ki so zaposleni v delovnih organizaci¬ jah drugih dežel v Jugoslaviji, delavci, ki delajo na podlagi pogodbe iz civilnopravnega razmerja, člani prostovoljnih delov¬ nih brigad, učenci v gospodarstvu, ki so zaposleni pri zasebnih poslodavcih, kot tudi zasebni poslodavci in osebe, ki jim je vzeta prostost pa so na delu v nekih delovnih organizacijah. Mesečna poročevalska služba o neto osebnih dohod¬ kih in zaposlenem osebju temelji,kot smo že omenili, na izbornem opazovanju okoli 45 % delovnih in drugih organizacij družbenega sektorja, s katerim je zajeto najmanj 70 % zaposlenega osebja v vsaki veji dejavnosti vsake socialistične republike in pokraji- - 285 - ne. Ker je v nekaterih 'socialističnih republikah to zajemanje povečano, lahko rečemo, da obsega ta služba približno 80 $ vseh zaposlenih. Iste načelne izjeme kot pri letni in polletni pročevalski službi (drž. sekretariat za narodno obrambo in za notranje zadeve) veljajo tudi tu. Z izjemo popisa zaposlenega osebja iz 1967 temelje ankete o neto osebnih dohodkih na vzorčnem postopku (stratificirani dvoetapni vzorec). Radi velike nehomogenosti delovnih organizacij po velikosti ter zelo različnih prejemkov delavcev z istimi kvalifikacijami ni izvedena pri vzorčenju nobena velikostna stratifikacija, ampak samo teritorialna (po socialističnih republikah in pokrajina). Primarne enote so delov¬ ne organizacije družbenega sektorja in državnih organov (vzorec zajema v povprečku okoli 12 % enot, kar variira po socialistič¬ nih republikah in pokrajinah), sekundarne enote za izbor v dru¬ gi etapi so zaposlene osebe. Podatki o osebah, ki iščejo zaposlitve, zajemajo le ose¬ be, ki so registrirane po zavodih za zaposlovanje. Načelo opazovanja 6.9 Pri vseh statističnih službah o zaposlitvi velja kombini¬ rano organizacijsko-teritorialno načelo opazovanja. Po argani- zacijsko-teritorialnem načelu so opazovane tiste delovne orga¬ nizacije, ki imajo teritorialno izdvojene delovne enote izven teritorija občine, v katerih je sedež direkcije - centrale. Te teritorialno izdvojene delovne enote so opazovane kot samostoj¬ ne poročevalske enote in to v panogi dejavnosti, ki jo dejansko obavljajo, ne pa v osnovni panogi dejavnosti delovne organiza¬ cije, ki ji pripadajo. Teritorialno izdvojene delovne enote, ki se nahajajo na teritoriji občine, v kateri je sedež direkcije- centrale, niso opazovane kot samostojne poročevalske enote, ampak skupaj z direkcijo - centralo. - 286 - Časovna p. r imerijlvoet .1Č Vsi podatki statističnih služb zaposlevanja so časovno piumerljivi od leča 1961 dalje, z večjim delom informacij pa že od 1967 dalje. V SB - 310 iz 1964 so dane primerljive seri¬ je po vrstah in panogah dejavnosti od 1952 dalje. Publikacije •la Podrobni rezultati vseh gori omenjenih statističnim služb se objavljajo v okviru Statističnih biltenov v celi vrsti po¬ sebnih serij: 1. Osnovno serijo predstavljata dve publikaciji vsako le¬ to pod naslovom Zaposlenost, s podnaslovom: 31. marec odn. 31. september danega leta. Ta serija uporablja iz redne polletne po¬ ročevalske službe samo podatke o številu zaposlenih oseb, ki jih razčlenjuje za družbeni sektor po vrstah in panogan dejavnosti, v okviru vsake vrste in panoge pa kombi¬ nacijsko po vrsti delovnega odnosa in spolu. V privat¬ ne ra sektorju so zajeti le podatki o številu zaposlenih po vrstah dejavnosti in spolu. Izračunava se tudi koeficient fluk- tuacije za vsako panogo dejavnosti ter indeks: marec (odn. septeim- ber) aanega leta na bazi šareč (september) minulega leta. Ti po¬ datki se dajejo posebej za vsako republiko in pokrajino. Publika¬ cije iz te serije so dragocene še posebej zato, ker vsebujejo tudi podatke po občinah, in sicer: total celokupnega števila zaposlenih, ter oddvojeno: celokupno število zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju v kombinaciji a spolom, za druž¬ beni sektor so pa podatki 5e razčlenjeni po vrstah dejavnosti. -Odstki 3o razpoložljivi od 1962 leta. 2. Druga serija, ki pravtako sloni na polletni poročeval¬ ski službi, črna iz nje dva podatka: podatek o zaposlenem oseb¬ ju po stanju konec mavca odn. septembra, ter podatek o povprečnem - 267 - neto osebnem dohodku tako za marec odn. september, pa tudi za tromesečje januar-marec odn, julij-september. Vsak od obeh podatkov je obdelan, v posebni tabeli. Bazčlenitev je tu poda¬ na ne le po vrstah in panogah dejavnosti, ampak v okviru panog še po grupah dejavnosti. Teritorialno so podatki dani po socialističnih republikah in pokrajinah. Podatki so razpolož¬ ljivi od 1962 dalje. 3. Obstoji še tretja serije, ki se naslanja na rezultate polletne poročevalske službe. Pravzaprav ne spada v poglavje o zaposlenosti, ker vsebuje izključno podatke o neto osebnih do¬ hodkih, vendar jo omenjamo na tem mestu, ker se vključuje v ce¬ lotni statistični sistem zajemanja in objavljanja podatkov o zaposlenosti in z njo povezanih neto osebnih dohodkov. Serija nosi naslov: Delovne organizacije po višini najnižjega in naj¬ višjega neto osebnega dohodka. Kot pove sam naslov, se koristi podatek o najnišjem in najvišjem neto osebnem dohodku, ugotav¬ lja se njegov razpon ter konstruirajo za.vsako vrste dejavnosti (v okviru vsake republike in pokrajine) ustrezne o d s t o t - n e (strukturne) frekvenčne distribucije delovnih organizacij. 4. Obdelava podatkov iz redne letne poročevalske službe (po stanju zadnjega dne v letu), ki se objavljajo v po¬ sebni seriji Statističnih biltenov, se vrši predvsem z vidika problematike kvalifikacijske strukture za¬ poslene delovne sile družbenega sektorja. Podatki eo razvrščeni vseskozi po stopnji strokovne izobrazbe ter po stopnji strokov¬ ne izobrazbe ter po stopnji strokovne usposobljenosti za delo na delovnem mestu (posebej so izdvojene zaposlene žene), v okviru vsake vrste in panoge dejavnosti in za vsako socialistično repu¬ bliko in pokrajino posebej. 5. Podatki .iz redne mesečne poročevalske službe se objavljajo v seriji Statističnih biltenov z naslovom "Izko¬ riščanje delovnega časa". V zadnjem ča3u so tem podatkom dodani 266 - še podatki o osebnih dohodkih, pa je to v naslovu posebej označeno. Za leti 1968 in 1969 pa so podatki o izkoriščanju delovnega časa vzeti iz letnega poročila (RAD-10). 6. Šesto posebno serijo Statističnih tdltsiov s podatki o zaposlitvi predstavlja serija, ki se v njej objavljajo rezul¬ tati preje omenjenih poseonih anket (ter rezultati posebnega po¬ pisa zaposlenega osebja iz leta 1967, ko anketa ni bila izvedena). 7. Rezultati letne registracije učencev v gospodarstvu ter podatki o strokovnih izpitih za visokokvalificirane in pol- kvalifieirane delavce se objavljajo v dveh nadaljnjih posebnih serijah Statističnih biltenov. Izdajanje teh Statističnih bilte¬ nov je prenehalo v 1972 letu. 8. Podatki o osebah, ki iščejo zaposlitve, niso vključe¬ ni v posebne serije Statističnih biltenov, ampak se objavljajo v Indeksu, v sumarni obliki v Statističnih letopisih, podrobne¬ je pa v biltenih in drugih publikacijah Zveznega biroja za zaposlovanje. KLASIFIKACIJE IN STRUKTURE o.l2 Za delovno silo, tj. za aktivno prebivalstvo in pravtako za njegovo najpomembnejšo subpopulacijo, za zaposleno prebival¬ stvo, je osnovna razčlenitev nedvomno razčlenitev po dejavnostih. To je izhodiščna razčlenitev, ki se pojavlja domala pri vseh obdelavah ter se zatem kombinira z razčlenitvami po ostalih pomembnih kriterijih, specifičnih za delovno silo, to je s po¬ klicem, položajem v poklicu, strokovno izobrazbo in strokovno usposobljenostjo za določeno delovno mesto. Posebej za zaposle¬ no prebivalstvo pa pridejo v poštev še dodatne klasifikacije, ki karakterizirajo pobliže njegov delovni odnos v delovni orga¬ nizaciji, kjer je zaposleno (po trajanju časovne zaposlitve, po vrsti izmene, v kateri dela, po tedenskem trajanju delovnega časa, po razporedu ur dela v tednu in sl.). Od ostalih znakov - 289 - za razčlenjevanje, ki niso specifični prav za delovno silo odn, zaposleno prebivalstvo, a so pomembni za globlji uvid v položaj delovnega človeka, je omeniti v prvi vrsti spol in starost. Kombinacija katerekoli zgoraj omenjene razčlaiitve z razčlenitvijo po spolu je nujna za doznavo položaja delovne žene pa se zato javlja v naši statistiki domala pri vseh osnov¬ nih razčlenitvah. Dodatna razčlenitev po starosti se javlja češče pri obdelavi podatkov o aktivnem prebivalstvu, redkeje pri obdelavi podatkov o zaposlenem osebju. Razčlenitve po dejavnostih, po poklicu in položaju v poklicu 6.13 0 teh klasifikacijah smo govorili v uvodnem prvem delu, in ne bomo vprašanj, ki so s temi klasifikacijami v zvezi, po¬ navljali. Na tem mestu je samo dodati, da obstoje glede posebnih primerov zaposlenega prebivalstva, kjer bi moglo biti sporno, kateri dejavnosti pripadajo, določene statistične konvencije, in sicer: a) Osebe, zaposlene v skupni upravi (upravnem aparatu) kombiniranih organizacij z dvema ali več osnovnih dejavnosti, pripadajo po konvenci¬ ji popisa 1961 tisti panogi, ki ji pripada večji del zaposlenih delavcev odn. uslužbencev. Če pa za posamezne dele (obrate) kombinirane organizacije obstoje posebne administra¬ cije, pripada takšna oseba panogi obrata, za katerega se uprava vodi. b) Osebe, ki so zaposlene v pomožnih dejavno¬ stih, vpisujejo osnovno de javnost podjetja ali pa ev. postranske (če pomožna dejavnost pretež¬ no ali izključno služi postranski dejavnosti). To sledi iz zna¬ čaja pomožne dejavnosti, ki so tiste, ki ne ustvarjajo samostoj¬ ne proizvodnje, ampak z opravljanjem storitev v krogu podjetja - 290 - omogočajo njegovo uspešnejše delo (kovinska, mizarska, elektrotehnična in podobne delavnice, če delajo izključno za potrebe svojega podjetja in se v glavnem bavijo s stori¬ tvami ). o) Izjema od pravila pod b) velja za osebe, za¬ poslene v dejavnostih družbenega standar¬ da znotraj podjetja. Prištevajo se vselej ustrezni dejavnosti družbenega standarda ne glede na osnovno dejavnost delovne organizacije. Osebe, zaposlene v okviru podjetja pri družbeni prehrani ( pripadajo dejavnosti "gostinstva", osebe v ambulantah, dejavnosti "zdravstva", osebe, ki delajo v servi¬ sih za pomoč zaposleni ženi, "osebnim-storitvam" in pod. Stopnja strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti za delovno mesto 6.14 Specifična za zaposleno osebje je struktura po stopnji izobrazbe in po strokovni usposobljenosti za določeno delovno mesto. Gre za dve enaki razčlenitvi, ki se pa uporabljata v od¬ nosu na dve različni celokupnosti. Stopnja strokovne izobrazbe je lastnost zaposlene osebe, dočim je stopnja strokovne usposobljenosti obeležje delovnega mesta, na katerem dela zaposlena oseba. Primerjava obeh nam da¬ je eno od možnosti za oceno intenzivne izkoriščenosti delovne sile odn. zaposlenega osebja, o čemer bo govora v oddelku o in¬ dikatorjih. Po obeh vidikih se aktivno prebivalstvo odnosno zaposleno osebje razvršča v sedem skupin, ki jih karakterizira sledeča opredelitev izobrazbene ravni: a) Visoka strokovna izobrazba zahteva dokončano drugo stop njo fakultete 'ali njej enakovredne šole. b) Višja strokovna izobrazba pomeni dokončano prvo stopnjo fakultete ali njej enakovredne šole. - 291 - c) Srednja strokovna izobrazba je izobrazba, ki jo daje dokončana srednja strokovna šola, šola za splošno izobrazbo ali njej enakovredna šola. d) Nižja strokovna izobrazba pomeni dokončanje najmanj osemletke ali njej enakovredne šole ali nepopolne strokovne šole. e) Visoko kvalifikacijo ima delavec, ki je dokončal šolo za visokokvalificirane delavce ali njej enakovredno šolo, kvali¬ ficiran delavec je tisti delavec, ki je položil izpit za dosego stopnje strokovne izobrazbe kvalificiranega delavca. f) Polkvalificiran delavec je zaposlena oseba, ki ji jev delavski organizaciji priznana stopnja strokovne izobrazbe pol- kvalificiranega (priučenega) delavca. g) Nekvalificiran delavec je oseba, ki ni dosegla strokovne izobrazbe na nobenega od omenjenih načinov. MERE ABSOLUTNEGA IN RELATIVNEGA OBSEGA Absolutni obseg 6.15 Absolutno število aktivnega prebivalstva pomeni razpolož¬ ljiv obseg delovne sile, ki je angažirana odnosno se more anga¬ žirati za družbeno dejavnost, število zaposlenih oseb pa pove, koliko od aktivnega prebivalstva se nahaja v delovnem razmerju. Absolutne frekvence aktivnih oseb so vendar le prva aproksima- cija razpoložljivega obsega delovne sile, ker ne upoštevajo, ali in v kolikšni meri so osebe voljne in sposobne za dejavnost, To bistveno zavisi od dolžine delavnika, od števila oseb, ki jih je možno vključiti v aktivnost na osnovi nepolnega delovnega ča¬ sa, sezonsko ali iregularno; zavisi od števila praznikov in siceršnjih dela prostih dni; od zdravstvenega stanja, od spola, starosti in kvalifikacije, od intenzivnosti dela in izkoriščeno¬ sti delovnega časa, ki se pri danem stanju družbene in tehnološke - 292 - razvitosti lahko nanj računa, in sl. Nekateri gornji aspekti se lahko kvantificirajo preko zadevnih struktur delovne sile in zlasti preko postavitve bilance delovnega časa, o čemer bo govora kasneje. Absolutne frekvence aktivnega prebivalstva po spolu, po poklicih, po dejavnostih in po položaju v poklicu za Jugoslavi¬ jo in za vsako socialistično republiko (in pokrajine) po stanju ob popisu prebivalstva 1971 so bile dane v tretjem poglavju v tabeli 3.2. Splošna mera aktivnosti. Očiščene mere 6.16 Splošno mero relativnega obsega delovne sile dobimo, če absolutno frekvenco delovne sile postavimo v odnos s številom prebivalstva. Rezultat po navadi pomnožimo s 100, tako da izra¬ zimo relativno mero v odstotkih prebivalstva. S tem dobimo splošno mero aktivnosti, za katero bomo uporabili simbol "a", tako da velja: a = -A- . 100 , P pri čemer stoji A za število aktivnega prebivalstva in P za srednje število prebivalstva. Podobno kot pri drugih demografskih merah izloči mera aktivnosti vpliv razlik v absolutnem številu prebivalstva na obseg aktivnega prebivalstva. Ekonomski pomen mere aktivnosti je še v tem, da nam omo¬ goča razčleniti per capita narodni dohodek kot sintetično merilo stopnje doseženga gospodarskega razvoja na njegova dva osnovna faktorja, namreč na mero aktivnosti ter na narodni dohodek na aktivnega prebivalca. NI)/P namreč lahko razstavimo takole: NI) a ND ND P A P A 100 A - 295 - Ker narodni dohodek ustvarja samo aktivni del prebival¬ stva, ne pa tudi reaktivni, vidimo iz gornje enačbe, da zaviei velikost narodnega dohodka na prebivalca pri konstant¬ nem narodnem dohodku na aktivnega prebivalca bistveno od mere aktivnosti. Četudi ostaja ND/A nespreme¬ njen, se bo ND/P večal ali manjšal v zavisnosti od razlik v merah aktivnosti. 6.17 Očiščeno mero aktivnosti dobimo, če iz imenovalca splošne sere aktivnosti izločimo otroke do 14. leta starosti, ki jih načeloma ne moremo šteti med aktivno pre¬ bivalstvo (izjeme, ki jo dopušča naša metodologija glede kme¬ tijskega prebivalstva, ko postavlja mejo aktivnosti na 10 let, tu ne bomo upoštevali). Obrazec za izračun očiščene mere aktiv¬ nosti (a') se bo torej glasil s r 15+ 100, kar j e enako = ( A 100 ) 15+ tako da lahko izračunamo očiščeno mero aktivnosti iz že izraču¬ nane splošne mere aktivnosti, če jo delimo s proporcem prebi¬ valstva starega 15 in več let: a' = a /Pi5 + V tabeli 6.1, kjer se nahajajo v zadnjih dveh stolpcih splošne in očiščene mere aktivnosti po stanju 1961 za vse so¬ cialistične republike in pokrajine, lahko ugotovimo, da so raz¬ like med republikami pri očiščenih merah bistveno manjše kot pri splošnih merah. Razlog je v imenovalcu očiščenih mer, tj. v prebivalstvu starem 15 in več let odnosno v njegovem propor¬ cu naprarn celokupnemu prebivalstvu. Manj razvite republike ima¬ jo veliko otrok in primeroma nizek proporc odraslega prebival¬ stva, pa tudi nižjo splošno mero aktivnosti, dočim je pri razvi- - 294 Tabela 6-1 MERE AKTIVNOSTI JUGOSLAVIJE IN SOCIALISTIČNIH REPUBLIK Popis prebivalstva 1961. Med aktivno prebivalstvo niso štete osebe z osebnimi dohodki. V 1000 prebivalcev. V sliki 6.1- je prikazana variacija mere aktivnosti po socialističnih republikah in demografskih rajonih. tih republikah stvar vprav obratna: one imajo višjo splošno mero aktivnosti, pa tudi večji proporc odraslega prebivalstva. Mere vzdrževano3ti (obremenjenosti) 18 Osebe, ki niso aktivne, so vzdrževane. Vzdrževanost lahko pojmujemo z mikro- ali z makroekonomskega vidika. Pri mikro- pristopu so vzdrževane samo tiste osebe, ki nimajo samostojnih dohodkov pa jih vzdržujejo aktivne osebe ter osebe z osebnimi dohodki. Makroekonomsko gledano pa so vzdrževane vse osebe, ki niso aktivne. Neaktivno prebivalstvo bomo pisali kot non-A prebivalstvo ali krajše, z A, tako da je A = P - A. Mera vzdrževanosti (dependaney ratio), včasih tudi koefi¬ cient obremenjenosti nazvana, je podana z odnosom vzdrževane- - 295 - -•296 - ga, tj. neaktivnega prebivalstva rtapram aktivnemu: a = I/A. love nam, koliko vzdrževanih oseb pride povprečno na enega aktivnega, to se pravi, koliko oseb v povprečku mora vzdrže¬ vati vsaka aktivna oseba. V Sloveniji je znašala mera vzdrže- vanosti (obremenjenosti) leta 1961 1,1. Mera vzdrževanosti je dejanski le drug izraz mere aktivno sti, njen nasprotni, recipročni izraz: a = — = — = — - 1 ; a + 1 = l/a ; A A a (V gornjem desnem izrazu mera aktivnosti ni izražena v odstot¬ kih prebivalstva, da jo lahko primerjamo z mero vzdrževanosti, ki tudi ni izražena v odstotkih aktivnega prebivalstva). Posebne (specifične) mere aktivnosti .19 Posebne (specifične) mere aktivnosti merijo aktivnost v subpopulacijah, na katere razčlenimo izhodiščno, osnovno popula cijo. Razčlenitev na subpopulacije bomo izvedli po takšnih kri¬ terijih, izza katerih- stoje faktorji, ki vodijo do pomembnih razlik v merah aktivnosti med subpopulacijami. Med takšnimi faktorji sta zlasti spol in starost, pa tudi drugi, kot dejav¬ nost, urbaniziranost, zakonski stan in sl, Vzemimo za ilustracijo spolno-starostne mere aktivnosti za Slovenijo in kosovo po stanju leta 1961. Zadevne številčne vrednosti so dane v tabeli 6.2, grafični prikaz pa v grafikonu 6.2. V splošni obliki bomo pisali spolno-starostne mere aktiv¬ nosti, uporabljajoč nam že znano simboliko, s pomočjo sledečih obrazcev: a m,x m, x m,x 100 a f,x . 100 V gornjih obrazcih predpostavljamo, da računamo spolno- Tabela 6. SP OLJ? O-STAROSTNE KEHS AKTIVNOSTI SH SLOVENIJE IN KOSOVA. Popis prebivalstva 1961» V Slika 6„2- SPCKNO 'Jfc.STAliOSTKE MERE AKTIVNOSTI SR SLOVENIJE IH KOSOVA. P opis 1961 - 298 - starostne mere aktivnosti po enoletnih starostnih intervalih. Ponavadi bo zadoščalo, da jemljemo petletne starostne interva¬ le (kot je to napravljeno v tabeli 6.2). Kot vidimo iz tabele 6.2 in še prav posebno nazorno iz grafikona 6.2, se pri moškem prebivalstvu tako Slovenije kot Kosova mera aktivnosti naglo dvigne na skoraj 100 # s 25. letom starosti ter ostaja na tej ravni vse do 50. leta staro¬ sti. S tem letom pričenja padati, in sicer v Sloveniji zelo hitro, na Kosovem pa primeroma počasi. Bistveno drugače poteka mera ženske aktivnosti. Predvsem lahko ugotovimo, da poteka mera ženske aktivnosti v vseh starostnih skupinah bistveno niž¬ je od mer moške aktivnosti, in to še veliko bolj na nerazvitem Kosovem kot v razviti Sloveniji. Druga posebnost jev "grbi" ki jo napravi potek ženske aktivnosti, na Kosovem že v starostni skupini 15/19, v Sloveniji pet let kasneje v starostni skupini 20/24. Razlog je v posledicah sklenitve zakona in rojstva otrok ki ženo* potem ko' se je zgodaj zaposlila, zopet izvržejo iz aktivnosti. Podrobneje in natančneje bi mogli zasledovati vpliv sklenitve zakonske zveze na aktivnost, če bi proučili potek posebnih mer aktivnosti za žensko prebivalstvo po starosti v kombinaciji z zakonskim stanjem. Mere zaposlenosti 6.20 Analogno kot splošne mere aktivnosti konstruiramo sploš¬ ne mere zaposlenosti, pri čemer lahko postavimo zaposleno pre¬ bivalstvo v odnos s celokupnim prebivalstvom ali pa (kar bo več ji del v analitične svrhe prikladnejše) z aktivnim prebival¬ stvom. V prvem primeru dobimo splošne mere zaposlenosti celo¬ kupnega prebivalstva, v drugem pa splošne mere zaposlenosti aktivnega prebivalstva. Tudi tu bomo radi globlje analize po¬ teka mer zaposlenosti prešli od splošnih mer na različne po¬ sebne (specifične) mere zaposlenosti. 299 Prira stek fikti vnega grebini stv a oda, za - s sla nost i nap ram d ejan s kemu pr i rastku prebiv al stva (koeficienti nbsorbeije) 6,21 Zelo poučno je motriti odnos prirastka aktivnega prebi¬ valstva in zaposlenosti napram prirastku celokupnega prebival¬ stva. V tabeli 6,5 dajemo zadevne podatke in izračun koeficien¬ tov absorbcije za povojno razdobje za Jugoslavijo. Tabela 6.5 KOEFICIENTI ABSOHBCIJB. Prebivalstvo v tisočih rastka v zaposlitvi) je absorbiral, kot vidimo, v prvem raz¬ dobju komaj 9 % dejanskega prirastka prebivalstva. V naslednjem razdobju ta odstotek močno naraste, da bi v zadnjih dssstih letih 1961-71 zopet padci skoraj r.a eno tretjino, Analitično Se pomembnejši je odnos prirastka 7 zaposlitvi n a pr ur. 1 ; Jan¬ škemu prirastku prebivaj at ra, kar keže v čisti obliki uisorb- o.ijokc noč »r.pssli Sva (ki j« s ovoje straa.l ne 1 nagla,1-ainL indikatorji Jia.vriks ekonomskega ris to j a). Ta je bila r raz¬ dobju 1935/51 srilično visoka, saj je -vnašala njd 80 je pa izredno padla v zadnjih lesa tih letih tako radi prenagla rasti prebi/alstva kot radi prepočasnega, gospodarskega razsoja, ki r.š moral vsrkati dosti n.očnsj'in »tsrilo aktivnega prebival- Sevgila se kažejo / 'i3oketn koeficie.utu abs-orbcije r t ni 3 sva. - 30G 1961 ter v njegovem močnem padcu v 1971 posledice prehoda od ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Šibka absorb- cijska moč v pogledu delovne sile našega gospodarstva je ime¬ la nedvomno svoj delež pri množičnem odlivu delovne sile v tujino. STATISTIKA KORIŠČENJA DELOVNEGA ČASA 6.22 Statistično merjenje koriščenja delovne sile ima namen, da pomaga odkriti dejavnike in okolnosti, ki povzročajo nera¬ cionalno gospodarjenje z delovno silo, mobilizirati neizkori¬ ščene rezerve delovne sile in s tem pripomoči k povečanju pro¬ izvodnosti dela. Ker pa je delovna sila tudi osnovni s u b - j ektivni element proizvodnih sil, pomeni statistična analiza načina in stopnje koriščenja (in često tudi izkorišča¬ nja) delovne sile v pogojih našega družbenega sistema obenem pomemben element oblikovanja zavesti neposrednega nosilca in gospodarja delovne sile, to je delavca - samoupravljavca. Razlikujemo ekstenzivno in intenzivno koriščenje debvne sile. Rod ekstenzivnim koriščenjem razumemo racionalno kori¬ ščenje delovnega časa, pod intenzivnim pa okolnost, ali se ko¬ risti delovna sila glede na delo, ki ga opravlja, v skladu z intenzivnostjo pa kvaliteto (strokovno in izobrazbeno usposob¬ ljenostjo ter izkušenostjo), ki z njo razpolaga delavec. Statistična metodologija merjenja koriščenja delovne si¬ le se je praktično orientirala samo na vprašanja eksten¬ zivnega koriščenja, to se pravi na koriščenje de¬ lovnega časa, ter bomo tudi mi posvetili osnovno pozornost temu vprašanju. Na kraju bomo le na kratko nakazali, v katerih smereh bi bilo zlasti potrebno razvijati metodologir jo ter zbirati tudi ustrezne podatke za statistično analizo intenzivnega koriščenja delovne sile. - 301 - Osnovne kategorije in merske enote 6.23 Pri ekstenzivnem merjenju količine uporabljenega dela merimo delovni čas, v katerem je delovna sila delovala, ter abstrahiramo od razlik v intenzivnosti in kva¬ liteti, s katero je delovala. Za merjenje delovnega časa upo¬ rabljamo različne merske - , enotej delavec - ura, delavec - dan, delavec - mesec in delavec - leto. fiazlika med njimi vendar ni le formalno-matematična. Sedem delavcev-ur (pri veljavnosti sedemurnega delavnika) ni isto kot en delavec-dan, kot ni 30 delavcev-dni enako enemu delavcu-mesecu. Gre za- bistv-ene vse¬ binske razlike, količina delovnega časa, ki- ga izraža en de¬ lavec-dan, pomeni, da se je delavec javil na delo ta dan, n e glede na število ur dela, kijihjev resnici porabil. Zato se v količino porabljenega delovnega ča¬ sa, merjenega v delavcih-dneh, vključuje tudi delovni čas, ko delavec iz raznih,razlogov sploh ni delal (ker so bili npr. pokvarjeni stroji, ker je proizvodni proces počival, ker je zmanjkalo surovin, ker je iz drugih razlogov čakal na delo ali enostavne pohajkoval po tovarni) ali je koristil delovni čas za opravljanje nekih drugih opravil (udeležil se je sestankov samoupravnih organov ali opravljal neke družbene obveze izven tovarniškega kroga). Če merimo porabo delovnega časa v delavcih-urah, potem se upošteva samo delovni čas, ko je delavec dejansko delo opravljal. Čim manjšo merilno enoto Izberemo (delavec-minuta, delavec-sekunda), tem bolj točno ae z merjenjem približujemo ugotavljanju količine porabljenega delovnega časa in s tem tu¬ di količine porabljenega ekstenzivnega dela, vendar postaja organizacija takšne evidence vedno bolj težavna. Omenjene majhne merilne enote (delavec-minuta, delavec-sekunda) se upo¬ rabljajo samo pri povsem določenih specializiranih raziskavah ’ in eksperimentalnih preizkusih. Cim večja je merilna enota (npr. delavec-mesee ali delavec-leto), tem lažje je organizirati - >02 - takšno evidenco porabljenega delovnega časa, vendar + em manj količina tako izmerjenega delovnega časa in dela odraža de¬ jansko porabljen delovni čas in dejansko količino porablje¬ nega dela. V teh primerih je vključen v to količino tudi de¬ lovni čas, ko je bil delavec na odmoru, na bolezenskem dopu¬ stu, na izrednem dopustu itd. 6.24 Z gornjimi merilnimi enotami ne merimo samo realiziran, oddelan delovni čas, ampak prav tako razpol oži jiv delovni čas pri danem številu zaposlenih delavcev. V tej zve¬ zi se moramo spoznati z osnovnimi kategorijami č asov- nih skladov dela. fiazlikovali bomo koledarski, tablični in maksimalno-možni Časovni sklad dela. Koledar¬ ski sklad dela (KSD) ugotovimo na ta način, da predpostavimo, da so se vsi, ki so v delovnem razmerju (ki so "na spisku"), javili vsak dan na delo (če merimo sklad v delav- cih-dneh) odnosno, da so dejansko delali vsako uro (če ga meri¬ mo v delavcih-urah), ne glede na to, ali je bil ta dan dejan¬ sko dela prost dan (nedelja, praznik) in ne glede na to, da so nekateri delavci bili. odsotni zaradi rednega letnega dopusta, zaradi bolezni itd. Koledarski sklad dela predstavlja celokup¬ no rezervo delovnega časa, s katero delovna organih ci ja razpo¬ laga. V Izrednih okolnostih (v primeru elementarnih nezvod, v vojnem času itd.) igra ta kategorija pri načrtovanju nujne upo¬ rabe delovne sile pomembno vlogo. Koledarski sklad dela služi tudi za točno ugotavljanje srednjega števila zaposlenega delavstva, ki ga dobimo tako, da koledarski sklad dela delimo s številom dni v danem razdobju (tednu, mesecu, letu). Predpostavimo, 'da je bilo v delovnem razmerju glede na stanje vsakega dne v tednu sledeče število zaposlenih: pone¬ deljek - 200; torek - 210; 3reda - 130; četrtek - 130; petek - 200; 3 obota - 200 in nedelja - 200 (v primeru praznika, nedelje -J’") 3 - ali sicer dela prostega dne ?e šteje ut-n je predhodnega dne kot stanje tega dne). Koledarski sklad dela ? opp-robrnem tednu, izražen v delavcih-dneli, bo znašal v tem princa? 200 s- 210 + ISO + 180 + 200 + 200 + 200 = 3 370 delavcev-dni, in eduje število zaposlenih v tein v. 1370/7 * 195,7 delavcev. Če bi že¬ leli izraziti KSD v delavcih-urab, poten bi v primera veljavno¬ sti 7-urnega delavnike pomnožili gornjo vsote s 7, s čemer bi dobili 9590 delavcev-ur. Če odbijemo od KSD tisti njegov del, ki odpade na nedeuje, praznike in druge dela proste dni (označimo ta dol s HSD o ) do¬ bimo tkzv. tablični sklad d&lr. (kot ga imenuje sovjetska metodologija - TSD). če od tega. TSD odbije¬ mo še tisti del, ki odpade na redne letne dopuste delavcev (TSD q ), dobimo maksimalni možni sklad dela (MMSK = TSD - TSD Q = KSD - KSD q - TSD Q ). Naj v zvezi z uporabljeno simboliko še dodamo, da bomo število delavcev, ki se nahajajo na dan "i" v delovnem razmer¬ ju, označili z "d^", da bomo število delavcev, ki so sc na dan "i" javili na delo, označili z d^ , ter dalje, da bomo za število realiziranih delavcev-ur v teka opazovanega razdobja uporabili simbol H' (naj bo to recimo mesec dni) in za število koledarskih dni v mesecu, simbol T. S temi simboli lahko piše¬ mo, da je koledarski sklad dela v mesecu enak vsoti d^, kar bo¬ mo krajše pisali z D, in da je celokupno število realiziranih delavcev-dni v mesecu enako vsoti d) , kar bomo pisali z D'= Srednje število delavcev bomo torej izračunali po formuli 3 - KSD/T =■ Z d,/T = ~ D ~ ■ i j Indika torji koriščenja del ovne,r a časa 6.25 a) če izračunamo število rea.lizirc.nih de’..vre»u-dni. na enega srednjega zaposlenega delavca, imamo - 304 - D' -T~ » d kar lahko pišemo tudi v obliki: x T D Izraz D/D predstavlja koeficient kori¬ ščenja koledarskega sklada dela in označuje proporc dejansko realiziranih delavcev-dni naspro¬ ti maksimalno možnim koledarskim delavcem-dnem. Če pomnožimo število koledarskih dni v opazovanem raz¬ dobju, vzemimo da gre za razdobje enega meseca, s tem koeficien tom koriščenja, tj. T x D '/D), s tem,reduciramo število kole¬ darskih dni v mesecu na število dejansko delov¬ no koriščenih dni. Zato lahko označimo uvodoma postavljen odnos D/d kot indikator dejansko k o - riščene dolžine delovnega časa v mesecu (izražene v koledarskih dneh). Če to dejansko koriščeno dolžino postavimo v odnos z načrtovano ali kadarkoli normirano dolžino, dobimo k o e f i cient koriščenja delovnega časa v opazovanem razdobju (mesecu). b) Drug, gornjemu soroden indikator dobimo, če izračuna¬ mo število delovno realiziranih delavcev-ur na en delovno reali ziran delavec-dan, kar lahko pišemo z našimi simboli kot: H '/D' Ta indikator nam izraža dejansko korišče no dolžino 'delovnega dne, izmerjeno v delovno realiziranih urah. Tudi v tem primeru lahko postavimo v odnos dejansko ko£i~ - 305 - ščeno dolžino z načrtovano ali kakorkoli normirano dolžino delovnega dne, s čimer dobimo koeficient ko¬ riščenja dolžine delovnega dne, c) Če pomnožimo oba gornja indikatorja med seboj, dobimo* D' H' _ B/ — x — - — , d D' 5 to se pravi število realiziranih delavcev-ur v mesecu na enega srednjega zaposlenega delavca. Ta odnos H '/d lahko pišemo v obliki — x T D Odnos H '/D pomeni število delovno realiziranih delavcev- ur na en koledarski dan. Če pomnožimo s tem odnosom število ko¬ ledarskih dni v mesecu (T), dobimo očitno integralno število realiziranih delavcev-ur v mesecu, kar pomeni dejansko realizirano dolžino delovnega ča¬ sa v mesecu, merjeno v tem primeru z delavci urami. Tudi tu bomo lahko dejansko koriščeno dolžino delovnega časa v mesecu, izraženega v delavcih-urah, postavili v odnos z načrtovano ali kakorkoli normirano dolžino, kar nam bo dalo polni ali integralni koeficient koriščenja delovnega časa v mesecu (odn. nekem drugem opazovanem razdobju). d) Poleg gornjih indikatorjev je potrebno omeniti zlasti ge strukturne indikatorje maksimalno možnega, tabličnega in koledarskega sklada delovnega časa, kot izhajajo iz bilance delovnega časa. 6.26 Bilanca delovnega časa nam daje najtočnejši vpogled v obstoječi sklad delovnega časa in njegovo koriščenje. Kot vsa¬ ka bilanca ima tudi bilanca delovnega časa svojo levo in desno stran. Na levo stran postavljamo obseg razpoložlji v e g a delovnega časa. Bo njega pridemo, če od koledarskega - 306 - sklada, izraženega v delavcih-dneh ali pa delavcih-nrah, od¬ bijemo del, ki odpade na praznike, nedelje in druge dela pro¬ ste dni, ter tisti del, ki gre na račun rednih dopustov. Tako pridemo do maksimalno možnega razpoložljivega delovnega časa. Če je izražen v delavcih-dneh, ga pomnožimo še s številom ur dela na dan, kot je ustanovljeno s proizvodnim režimom delovne organizacije. Z desne strani bilance se pokaže porazdelitev razpolož¬ ljivega sklada na posamezne postavke dejansko k o- riščenega sklada. 7 njem lahko razlikujemo spodnje tri velike kategorije z morebitnimi podrazdelki, kot so orien¬ tacijsko navedeni! I. Gospodarsko-proizvodno koriščen čas 1. čas, ki je delovno realiziran na podlagi vnaprej postavljene, načrtovane razporeditve; 2. ostali delovno realiziran čas, ki ga moremo dalje razčleniti zlasti na • a) čas, ki je koriščen na podlagi začasnih pre¬ razporeditev na lažja dela iz zdravstvenih ali drugih razlogov (porodnice in sl.); b) čas, ki je prerazporejen v zvezi z notranjimi dopusti. II. Čas, ki ni koriščen v gospodarsko-proizvodne namene iz opravičljivih razlogov 1. nejavljanj e na delo zaradi a) dopustov b) bolezni c) vršenja državnih ali družbenih obvez; 2. notranje prekinitve dela a) za doječe matere b) zaradi bolezni c) v zvezi z vršenjem državnih ali družbenih obvez - 307 - III. Izgube delovnega časa 1. Celodnevne ' a) celodnevni dovoljeni izostanki b) odpusti na podlagi sklepa uprave odn. vodstva c) samovoljni izostanki z dela 2. Notranje izgube delovnega časa a) krajši (ne celodnevni) dovoljeni izostanki b) zakasnitve na delo in predčasno odhajanje z dela c) odstranitve z dela Indikatorji časovnega koriščenja delovnih mest ter indikatorji fluktuacije : 6.27 K indikatorjem koriščenja delovnega časa v širšem smislu spadata še dve v naslovu omenjeni kategoriji indikatorjev. a) Za merjenje časovnega koriščenja delovnih mest nam služi koeficient izmen. Z njim označujemo povprečno Število izmen, ki veljajo v dani gospodarski organiza¬ ciji, panogi odn, v celem gospodarstvu. Tudi koeficient izmen spada k indikatorjem ekstenzivnega merjenja koriščenja delovne sile, zakaj delo v treh izmenah npr. pomeni maksimalno korišče¬ nje delovnega časa. Koeficient izmen S računamo po formuli: s V števcu je vsota vseh zaposlenih. V imenovalcu pomeni s^ število zaposlenih na delovnih mestih, kjer se dela v eni izme¬ ni, s 2 in Sj pa število zaposlenih na delovnih mestih, kjer se dela v dveh odnosno v treh izmenah. Logika formule je v tem, da je vrednost koeficienta S v primerih, da delajo vsi delavci v eni sami izmeni, enaka 1. Če bi delali vsi delavci v dveh izmenah, je s 2 enak vsoti vseh za¬ poslenih, dočim sta s-^ in s^ enaka 0, tako da je vrednost koefi¬ cienta izmen enaka 2. Po analognem razmisleku dobimo, da je - 308 - vrednost koeficienta izmen enaka 3 v primeru, če bi vsi delav¬ ci delali v treh izmenah. b) Indikator fluktuacije delovne sile v ča¬ su računamo po formuli: H x ——x 100 , pri čemer pomeni 0 število tistih, ki so odšli v tdcu meseca, Z Q začetno stanje, zaposlenih v mesecu, in P število tistih, ki so prišli v teku meseca. Koeficient se gib¬ lje med 0 in 100. Če ne bi noben zaposlen odšel v teku meseca, potem je števec enak nič in s tem tudi ves ulomek enak nič. Če bi vsi, ki so bili v delovni organizaciji zaposleni na za¬ četku meseca, odšli v teku meseca, in ne bi noben prišel, bi bil P enak nič, Z pa bi bil enak vrednosti števca, tako da bi o vrednost indikatorja fluktuacije bila enaka 100. V vseh ostalih primerih bo števec nujno manjši od imenovalca, tako da se bo vrednost indikatorja gibala med 0 in 100. kerjenje koriščenja delovnega časa v jugoslovanski statistični praksi •2d Naša statistika posveča posebno pozornost evidentiranju koriščenja delovnega časa. Podatki o koriščenju delovnega časa so vključeni v obrazec mesečne poročevalske službe o neto oseb¬ nih dohodkih in zaposlenem osebju. Ta obrazec izpolnjujejo kot smo že dejali pri prikazu virov zaposlitve, vsak mesec iz¬ brane delavske organizacije družbenega sektorja, ki zajemajo okoli 70 % vsega zaposlenega osebja. Dvakrat na leto se poleg tega z istim obrazcem zahtevajo podatki o vseh delov¬ nih organizacijah družbenega sektorja. Koriščenje delovnega časa se meri preko te statistične službe v delavcih-urah, pri čemer se uporablja sledeča vsebin- - 509 - ska razvrstitev delovnega časa: 1. Realizirane ure na rednem delu a) efektivno izkoriščene ure b) ure čakanja na delo, ure zastoja in prekinitve dela c) ostale ure (državni prazniki in drugo) 2. Nerealizirane ure, za katere se dobiva povračilo iz sredstev delovne organizacije a) tire letnega odmora b) ostale ure (strokovno izobraževanje, plačana odsot¬ nost do 7 dni in drugo 3. Nerealizirane ure, za katere se prejema povračilo v breme drugih delovnih organizacij in organov 4. Nerealizirane ure, za katere se prejema povračilo na temelju zdravstvenega zavarovanja a) bolezenske ure do 30 dni b) bolezenske ure preko 30 dni 5. Nerealizirane ure, za katere se ne prejema povračilo neto osebnega dohodka. Vsota vseh gornjih ur daje "možno število ur", kot se izraža naša metodologija. Po tem, kar smo preje dejali, gre tu za koledarski sklad dela. Ta "mož¬ ni sklad dela" v nobenem primeru ne vsebuje nadurnega dela, ki se posebej evidentira. Obdelava podatkov se vrši po gornji klasifikaciji v ab¬ solutnih iznosih, izračunavajo pa se tudi odstotne strukture celokupnega "možnega delovnega sklada". Podatki se objavljajo v posebni seriji Statističnih biltenov, naslovljeni "Izkorišča¬ nje radnog vremena", in v Statističnih letopisih. Pravtam se objavljajo koeficienti izmen in fluktuacije. Opomba k merjenju intenzivnega koriščenja delovne sile 6.29 Kot smo uvodoma omenili, se doslej naša statistika ni - 310 - spuščala v poizkuse, meriti intenzivno koriščenje delovne si¬ le, in tudi sicer je statistična metodologija merjenja kori¬ ščenja delovne sile v tej smeri zelo nerazvita. Za približen vpogled v stopnjo intenzivnega koriščenja delovne sile bi mogli konstruirati indikatorje, s katerimi bi primerjali dejansko izobrazbeno in kvalifikacijsko zasedbo delovnih mest s tisto, ki jo delovna mesta glede na svo¬ jo funkcijo zahtevajo. Če so npr. na delovnem mestu, kjer se zahteva kvalifikacijska izobrazbena stopnja B, nahaja N oseb, od katerih ima N • v i š j o od zahtevane kvalifikacije, N, ima zahtevano kvalifikacijo, nižjo in druge v r s t e , to se pravi sicer na istem izobrazbenem nivoju, ali neustrezno za dano delovno mesto (npr. profesor - slavist pou¬ čuje matematiko), potem bi mogli gledati v indikatorjih K £ /N, N- 0 /N, N c /N in N^/N poizkuse kvantifikacije stopnje pre- kvalificiranosti, ustrezne kvalificiranosti, podkvalificira- nosti in neustrezne kvalificiranosti delovne sile. t Podobno kot stopnja izobrazbe in kvalifikacij e f vpliva na stopnjo intenzivnega koriščenja delovne sile tudi neskladje z mnogimi drugimi znaki, kot so na pr. spol, starost, dolžina delovnega staža in slično. Za možnost kvantifikacije intenziv¬ nega koriščenja delovne sile v teh smereh bi bilo predvsem po¬ trebno podrooneje in točneje karakterizirati in pojmovno stan¬ dardizirati zahtevane odn. željene kvalifikacije in oznake po¬ sameznih kategorij deLovnih mest. TABLICE AKTIVNEGA ŽIVLJENJA 6.30 Spremembe v številu aktivnega prebivalstva lahko podobno kot smo to storili pri gibanju celokupnega prebivalstva razčle¬ nimo na osnovne elemente sprememb. Pri celokupnem prebivalstvu so to bila rojstva in priselitve na eni strani ter smrti in od¬ selitve na drugi. Pri aktivnem prebivalstvu se javlja namesto 311 - rojBtev vstop v aktivno življenje kot skupna pozitivna postav¬ ka, kot negativne postavke pa je vpoštevati poleg smrti še izstope iz aktivnega življenja radi upokojitve odn. pre3tan- ka iz drugih razlogov. Vstopi in izstopi potekajo v različ¬ nih starostih z menjajočb se intenzivnostjo, ki je rezultat dveh v osnovi različnih spletov faktorjev. Prvi splet odgovar¬ ja tistemu, ki smo ga spoznali v faktorjih prircdnega gibanja pri celokupnem prebivalstvu - to so rojstva odn. menjajoče se fertilnost ter smrtnost (razlika je vsekakor v tem, da menjajo¬ ča se fertilnost ne vpliva takoj ob rojstvu s samim številom rojstev, ampak šele čez 15 let in kasneje, ko ljudje normalno vstopajo v aktivno življenje, in to z nekoliko skrčenim števi¬ lom napram prvotnemu številu rojstev v zvezi z intenzivnostjo umiranja od rojstva do vstopa v aktivnost. Potek tega procesa je kvantificiran v tablicah smrtnosti in fertilnosti, kot smo jih spoznali v poglavju vitalne statistike. Drugi splet faktor¬ jev je drugačne narave. 0' je neposredno povezan z gospodarskim dogajanjem in njegovim vplivom na vstopanje v aktivno življenje in izstopanje iz njega. Kvantifikacija tega procesa je podana v tablicah aktivnosti. Tablice aktivnosti so konstruirane, kot bomo videli, s kombinacijo tablic smrtnosti in tablic starostnih mer aktivnosti. Tablice aktivnosti vsebu¬ jejo sistem analognih, med seboj povezanih funkcij, kot splošne tablice smrtnosti (l x , L x , T x , e x ), le da se te funkcije ne na¬ našajo na trajanje let splošnega življenja, ampak na leta aktivnega življenja. Končni cilj konstrukcije tablic aktivnosti je, da razčlenimo gibanje aktivnega prebivalstva na njegove osnovne komponente. S pomočjo tablic aktivnosti lahko izračunamo neke analitično zelo pomembne indikatorje, kot so povprečno pričakovana dolgost aktivnega življenja, izguba aktiv¬ nih let radi smrtnosti, indeks potencialne rasti delovne sile, koeficient obnove delovne sile in druge. Tablice aktivnosti so na kraju neobhoden instrument za prognoziranje bodočega razvoja aktivnega prebivalstva in s tem za planiranje delovne sile. - 312 - Osnovne funkcije •S.31 Posebnosti izračunavanja tablic aktivnosti bomo najbolje pojasnili na konkretnem primeru konstrukcije tablic aktivnosti za moško prebivalstvo SR Slovenije, koristeč tablice smrtnosti in starostno specifične mere aktivnosti po stanju v 1961 (glej tabelo 6.4). (1) Prvi stolpec v tabeli 6.4 vsebuje oznako starostnih intervalov od x do x+4 let odnosno (pri momentnih funkcijah tablic) točno starost x let izhodiščne hipotetične kohorte. (2) V drugem stolpcu so vnesene starostno-specifične me¬ re aktivnosti za vsak starostni interval. (3) Radi kasnejših izračunov je potrebno prevesti interval¬ no funkcijo iz drugega stolpca na momentno funkcijo, to se pra¬ vi na specifične mere aktivnosti na začetku vsake¬ ga starostnega intervala. Te mere aktivnosti se nanašajo na starost točno x let. Kot približek so vzete aritmetične sre¬ dine obeh sosednih mer. aKtivnosti iz stolpca (2). (4) V četrti stolpec so prenesene vrednosti funkcije "živih" iz splošnih življenjskih tablic. Za izhodiščno vrednost kohorte jev tem primeru vzeta vrednost 10.000, to se pravi, da so vse vrednosti funkcije živih izražene v prodecimilin začet¬ ne vrednosti 1 . (5) Peti stolpec je dobljen kot produkt vrednosti iz stolpcev (3) in (4) in predstavlja število aktivnih živih hi¬ potetične kohorte od 10.000 živorojenih, ki so dosegli x let starosti. (6) Šesti stolpec vsebuje frekvence stacionarnega prebival¬ stva, prevzete iz splošnih življenjskih tablic. (7) V sedmem stolpcu so na analogen način kot v stolpcu (5) dobljene frekvence aktivnega stacionarnega prebi- - 313 - Tabela 6.4 TABLICE AKTIVNOSTI SR SLOVENIJE. Moško prebivalstvo. Popis 1961 Starost x do Izrač.bruto 54,24 - 314 - valstva kot zmnožek vrednosti stolpcev (2) in (6). (8) in (9) Kumuiative stacionarnega in aktivnega stacionarnega prebivalstva so dobljene po znanih postopkih ku- muliranja ustreznih vrednosti "od spodaj" iz stolpcev (6) in (7). (10) V tem stolpcu so vnesene vrednosti življenjskega pričakovanja celokupnega prebivalstva, na osnovi splošnih živ¬ ljenjskih tablic. (11) V enajstem stolpcu, kjer so vrednosti dobljene z de¬ ljenjem vrednosti, iz devetega z vrednostmi iz četrtega stolpca, so vnesena pričakovana leta aktivnega življenja celokupnega prebivalstva iz hipotetične kohorte, ki je doživelo x-let starosti. (12) Za isto prebivalstvo iz stolpca (11) so kot komplementarne vrednosti nasproti vrednostim stolpca (10) izra¬ čunane pričakovana leta neaktivnega življenja. (13) V tem stolpcu je izračunana druga varianta pričakova¬ nih let aktivnega življenja. Tu se meri povprečna dolžina pri¬ čakovanega aktivnega preoivalca, iz hipotetične kohorte, ki je dosegel x let starosti. Vrednosti iz stolpca (13) so dobljene v načelu po formuli T„ to 3e pravi z deljenjem vrednosti iz stolpca 09) z vrednostmi iz stolpca (5). Vendar je potrebno izvesti majhno modifikacijo za starostne skupine, v katerih mere aktivnosti naraščajo, to so v našem primeru starostne skupine od 10. do 35. leta starosti. Če bi namreč” za te starostne skupi¬ ne računali življenjsko pričakovanje aktivnega življenja na aktivnega prebivalca po gornji formuli, bi bilo življenjsko pri¬ čakovanje previsoko izračunano. V kumulativi T so namreč £1 f X vračunana leta aktivnega življenja tudi tistih aktivnih oseb hipotetične kohorte, ki so stopile v aktivno življenje šele po 35. letu starosti, dočim v vrednostih funkcije 1 £ pod 35. letom starosti te osebe niso vključene. - 315 - Da bi to nehomogenost kvocienta T /l za. označene: 8 » X X starostne skupine .eliminirali, ravnamo po postopku,- ki je ran-* viden iz stolpcev (14) do (17)-nadaljevanja tabele 6_4.„ .Ko¬ rektura, postopka je v tem/: da so za te starostne skupine , kot se vidi-iz stolpca 14 / kot mere aktivnosti vzete vseskozi najvišj e mere aktivnosti,, to so v- našem prineru mere aktivnosti, ki veljajo za starostno skupino 35-40. (97,48). Vea ostali postopek je sličen onemu za ugotavljanje-T , le da se jemljejo namesto prvotnih, hipotetične mere aktivnosti iz. stolpca (2). Validnost celotnega izračuna osnovnih funkcij Je vezana na določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni: a) Vse osebe, ki vstopajo v aktivno življenje, morajo to storiti, predno doseže mera aktivnosti svoj maksimum; nobena oseba ne sme izstopiti iz aktivnega življenja pred .to starostjo. Ta predpogoj očitno ne velja za ženske osebe, ki pogosto zgodaj izstopajo iz aktivnega življenja, ko se rode prvi otroci, pa zopet vstopajo kasneje, ko otroci dorastejo. b) Starosti, v katerih ljudje izstopajo, morajo biti ne¬ odvisne od starosti, v katerih vstopajo. Ta pogoj ni povsem iz¬ polnjen zlasti pri kmetskem prebivalstvu, ki preje vstopa ter kasneje izstopa iz aktivnega življenja. c) Mera smrtnosti v vsaki starostni skupini mora biti ista za aktivno in za neaktivno prebivalstvo'. Tudi ta pogoj ni vseskozi izpolnjen. Mera smrtnosti aktivnega prebivalstva je ver¬ jetno nižja od one neaktivnega, ker bolezen prisili aktivnega prebivalca, da poprej e izstopi iz aktivnosti ter postane neakti¬ ven. Neke aplikacije indikatorja povprečne dolžine pričakovanega aktivnega življenja a) če razpolagamo s podatki o 'povprečnih dohodkih aktivnih 6.32 - 316 - oeeb po starosti in spola, lahko spremenimo stacionarno aktiv¬ no prebivalstvo v agregate, ki označujejo dohodkovne potenciale v vsakem starostnem interval.u. Če delimo kumulativne vrednosti le-teh s številom hipotetično preživelih našega modela, dobimo pri¬ čakovane dohodke za vsako osebo vsake starosti. b) Če imamo na razpolago podatke o vrednosti letne porabe na osebo, ter so podatki razčlenjeni po starosti in spolu (in ev. drugih kategorijah), lahko po analognem postopku, kot smo ga omenili pod a)', izračunamo pričakovane vred¬ nosti porabe za vsako osebo določene starosti. Rezultate pod a) in b) lahko koristimo za študij vpliva sprememb v starostni in spolni strukturi in merah aktivnosti na funkcijo dohodkov in funkcijo potrošnje; dalje za študij vpliva sprememb v smrtnosti na izgubo dohodkovnega potenciala in na ob¬ seg potrošnje. Če omejimo izračun pričakovane potrošnje na mlada, ne¬ aktivna leta starosti (recimo od 0 do 15 ali 20 let), nam daje izračun osnovo za oceno investicij v človeški kapital (v po¬ trošnjo mladih-neaktivnih moramo vključiti tudi stroške za vzgo¬ jo in šolanje), pa lahko primerjamo na ta način ocenjene inve¬ sticije s pričakovanimi dohodki le-teh oseb v teku celotnega življenja. Primerjava nam daje svojevrstno bilanco vlaganj v "človeški" kapital. Pokaže nam, ali so dohodki, ki jih ustvari določena generacija v svojem življenju, večji ali manjši od vla¬ ganj v to generacijo, ki.so bila izvršena v razdobju, ko je ge¬ neracija bila neaktivna. Prav tako lahko raziskujemo vpliv spre¬ memb, ki jih ima na označene odnose sprememba v smrtnosti, sta¬ rostni strukturi ter aktivnostnih mer. Izguba aktivnih let radi smrtnosti (Izračun bruto in neto let aktivnega življenja) 6.33 Za določene analize je pomembno oceniti zmanjšanje povpreč- - 5:* 7 - ne dolžine pričakovanega aktivnega življenja zaradi smrtnosti, ki nastopa pred popolnim izkoristkom potencialno aktivnih let. V ta namen izračunamo najpreje tkzv. bruto pričakovana leta aktivnega življenja (nekaj podobnega kot bruto koeficient reprodukcije), to se pravi pričakovana leta aktivnega življenja, ki bi.se realizirala, če ne bi delovala smrtnost. Funkcija l x bo v tem primeru ostala vseskozi 10000 odnosno 1, bo enako številu let v vsakem starostnem intervalu (glej stolpec 13 tabe- ' le 6.4), število aktivnih let (L £ ) pa bomo dobili, če pomno¬ žimo število let v vsakem starostnem intervalu z ustrezno vred¬ nostjo a., iz stolpca (2). Rezultat tega zmnožka je podan v stolpcu (IS). Seštevek vseh vrednosti iz stolpca (19) daje očitno bruto leta aktivnega življenja ob vstopu v aktivnost (x = 10). Če želimo ugotoviti bruto leta aktivnega življenja v starostnem razdobju od 10 do 64 let, bomo od celotnega seštevka, ki znaša 54,2 leta, odbili zadnji produkt (10,6), tako da dobimo vrednost 43,7 let, Razlika med bruto pričakovanimi leti in dejanskimi (ali neto) pričakovanimi leti predstavlja izgubo aktivnih let zaradi smrtnosti. V tabeli 6.5 je podan izračun teh operacij. IZRAČUN IZGUBE AKTIVNIH LET RALI SMRTNOSTI ZA RAZLOBJE OD 10 LET DALJE IN ZA RAZDOBJE OD 10 do 64 LET STAROSTI. Moško prebival¬ stvo SR Slovenije. Popis 1961 Aktivna le- Aktivna leta v ta vseh sta- starostnem raz- rosti od 10 dobju od 10 let dalje do 64 let 1. Bruto leta aktivnega življenja (v30ta st. 19 tab, 6.5) 54,2 2. Pričakovanje aktivnega življ.ob rojstvu 42,0 3. Izguba aktivnih let radi smrtnosti(1-2) 12,2 4. Življenjsko pričakovanje aktivnih let pri starosti 10 let 43,8 5. Izguba aktivnih'"let zaradi smrtnosti po 10. letu starosti (1-4) 10,4 43,7 38,6 5,1 40,4 3,3 + Izračunano tako, da v stolpcu 9 tabele 6.4 odvzamemo od T vrednost T ri - ter delimo rezultat s 10000 ’ a, 65+ ++ Izračunano tako, da v stolpcu 9 tabele 6.4 odvzamemo od T^ , Vrednost T„ ter rezultat delimo z lj^ (tj. z 9552) ’ - 31-6 Razčlenitev sprememb v številu aktivnih iz tablic aktivnosti na vstope v aktivnost ter izstope radi upokojitve in izgube redi smrti 6.34- Celotni postopek je. prikazan v tabeli 6.6, kjer so vred¬ nosti iz stolpcev 4 do 7 tabele 6.4 ponovljene v stolpcih 1 do 5 tabele 6.6Izhodiščni podatek-za razčlenitev, sprememb so spremembe v številu aktivnih preživelih 1(1 _■) iz ene na drugo cX f X petletno starostno skupino -(glej-stolpec 6 tabele 6.6).. Gre za to, ocenitilobe komponenti teh sprememb: prvo, ki gre na račun smrti Aktivnih oseb v okviru vsake starostne skupine, in drugo, ki je posledica neto vstopov neaktivnih .oseb v. aktivno prebival¬ stvo in izstopov aktivnih oseb v neaktivno prebivalstvo. Vsaka od obeh ocen zahteva poseben postopek. a) 0 c e n a izgub -r a d i n m r t i aktiv-* nih oseb.Da bi ocenili izgube aktivnih radi smrti, po¬ množimo aktivna stacionarno prebivalstvo vsake starostne skupine (L ) z ustrezno tablično mero smrtnosti za to skupino (in .) 3. $ X cL f X. Ker po navadi ne bomo razpolagali s posebnimi življenjskimi tablicami za aktivno.prebivalstvo, napravimo predpostavko, da je smrtnost aktivnih oseb enaka smrtnosti neaktivnih oseb od¬ nosno smrtnosti celokupnega štebivalstva (m = m). Če je cL f X X smrtnost aktivnih nižja (kot večji del bo), smo seveda s tem preuveličali število umrlih-aktivnih, lablično mero smrtnosti. (m x ) ugotovimo iz življenjskih! tablic tako, da število tabličnih umrlih (d x ) delimo s stacionarnim prebivalstvom dane starostne skupine,-tose pravi ^m x = ^ x /^ x , število tabličnih umrlih iz stolpcap(<7-J pa dobimo kot razliko-med sosednimi preživelimi: 5 d x ^x = “ 2 x+5 *- Vse omenjene operacije so prikazane v. stolpcih 7, 8 in 9 naše tabele 6.6. V stolpcu 9 smo prišli do prvie oce¬ ne izgub radi s m r '-t 'i ffi£).- b) Prva ocena n e -t o v s t o o v i n - 519 - Tabela 6.6 IZRAČUN KOMPONENT SPREMEMB V ŠTEVILU EKONOMSKO AKTIVNIH MOŠKIH SR Slovenija 1961 Sta¬ rost Preživeli ob starosti x let na 10000 ži¬ vorojenih_ Stacionarno _prebivalstvo ~v starostnem intervalu Skupaj 1 lo-14 15-19 20-24 25-29 30-55 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65+ Aktivni Skupaj Aktiv¬ ni L„ a, x a,x Neto po¬ večanje ali zmanj¬ šanje ak¬ tivnih pre¬ živelih 1 a,x+5 ^a.m 6 število aktivnih umrlih na 10000 9552 9526 9465 9384 9293 9177 9037 8845 8584 8202 7563 6634 3457 7672 8778 9025 8946 8769 8532 8084 6838 5041 3355 47695 47478 47123 46693 46175 45535 44705 43573 419cv5 39413 35493 80139 4b6 33975 42675 45063 45127 44274 43283 41874 38709 29359 20877 33907 + 3457 + 4215 + 1106 + 247 - 79 - 177 - 237 - 448 - 1246 - 1797 - 1686 - 3355 živoroje¬ nih začet¬ ne kohorte {*' x+5 7 26 61 81 ' 91 116 140 192 261 382 639 929 6634' mere smrt¬ nosti 1000 in 8=7:4 0,55 1,28 1,72 1,95 2,51 3,07 4,29 5,99 9,10 16,21 26,17 82,78 r v a ocena Druga ocena Sta- Prva rost ocena umrlih Mera aktiv- nos ti (tab. 6.4 stdp. 3) Raz¬ lika Delje¬ na s 5 Prva ocena vstopa odnlz- atopa iz ak- Korigirana ocena Vsota umrlih vstopa obeh odn.iz- korigir. stopa ocen - 320 - izstopov. V tem primeru pomnožimo neto mero izstopa odn. v3topa vsake starostne skupine s stacionarnim prebivalstvom te skupine. Pri tem jemljemo celokupno stacionarno prebivalstvo, ker temelje mere aktivnosti na podlagi katerih računamo neto mere vstopa odn. izstopa, na celokupnem prebi¬ valstvu kot imenovalcu. Mere neto vstopov odn. izstopov pa dobi¬ mo c sukcesivnimi razlikami dveh sosednjih mer aktivnosti (stolp¬ ca 10 in 11), ki jih moramo še deliti s 5 v stolpcu 12, da pri¬ demo do povprečnih letnih mer neto vstopov odn. izsto¬ pov. Prva ocena druge komponente (neto vstopov odn. izstopov) znaša torej: .35 Gornje ocene obeh komponent imenujemo prve ocene, ker jih moramo podvreči še neki korekturi. Vsoti.teh prvih ocen • v okviru vsake starostne skupine bi namreč morale biti vselej enaki izhodiščnim vrednostim v stolpcu 6 tabele 6.6. Če vzamemo na primer za ilustracijo zadnjo vrstico stolpcev 9, 13 in 6, lahko ugotovimo, da je vsota vrednosti iz zadnje vrstice stolp¬ cev 9 (-2807) in 13 (-8102) enaka - 10909, smela pa bi biti enaka - 3355, kolikor znaša ustrezna vrednost zadnje vrstice stolpca 6. Razlika (- 7554) predstavlja dejansko napako £, ki smo jo zagrešili pri oceni obeh komponent. Da bi vskladili obe oceni z vsoto iz stolpca 6, bomo to napako porazdelili na obe vrednosti pro rata, to 3e pravi v istem odnosu, kot sta si vred¬ nosti obeh komponent nasproti njihovi vsoti.. Prva ocena predstav¬ lja 25,73 odstotkov vsote obeh ocen: (R^/(R^' + Rg) •= 0,2573), in druga ocena 74,27 če pomnožimo napako £ s tema odstotkoma, smo porazdelili napako E pro rata na dva dela: prvi del znaša -7554 x 0,2573 = -1944, in drugi -7554 x 0,7427 = -5610. S tem smo prišli do obeh korektur in Cg, ki ju moramo odbiti od prvih ocen-, da bi prišli do končnih ocen R£' in R^', ki znašata -321 - v tem primeru - 863 in -2492. ^jih vsota sedaj znaša -3355, kolikor znaša izhodiščna vrednost iz stolpca 6. Računske ope¬ racije za prebod iz prvih na druge, končne ocene obeh kompo¬ nent so vidne iz računske tabele 6.7. Končne ocene pa so še prenesene v stolpce 18 in 21 tabele 6.6. Da se nezavisno pridobljeni komponenti ne uje¬ mata s celotnim rezultatom, je razlog v interakciji med faktorji smrtnosti in faktorji, ki vplivajo na spremembe mer aktivnosti v okviru danih starostnih intervalov. Tabela 6.7 IZRAČUN DRUGE (KONČNE) OCENE KOMPONMT. Moško prebivalstvo Slovenije 1961. Numeriranje stolpcev teče kot nadaljevanje numeriranja iz tabele 6.6 - 322 - Sintetične mere 5.36 Glavna aplikacija izračunavanja starostno-specifičnih mer vstopanja in izstopanja iz delovne sile je v oceni sintetičnih splošnih mer (za vse starostne skupine) popolnjevanja delovne sile z novimi vstopi ter njenega odpadanja radi smrti in izstopov. Izračun teh mer je prikazan v tabeli 6.8. ¥ stolp¬ cih 2, 3, 4 30 dane absolutne frekvence moškega prebivalstva SR Slovenije, aktivnega prebivalstva ter neaktivnega, po sta¬ nju ob' popisu 1961. Če apliciramo mere izgub radi smrti iz stolpca 7 (ki so izračunane iz stolpcev 5 in 6) na aktivno prebivalstvo iz stolpca 3, dobimo v stolpcu 8 ocenjeno absolutno število dejan¬ skih izgub delovne sile radi smrti. Če vsoto iz dna tega stolpca (tj. 2,8 tisoč) delimo s celokupnim obsegom aktivnega prebival¬ stva (tj. z 453,4 tisoč) ter rezultat pomnožimo s 1000, dobimo splošno mero izgub radi smrti na 1000 aktivnega prebivalstva (ki znaša v našem primeru 6,2 pro¬ milov). Na analogen način pridemo v spodnjem delu tabele 6.8 ao ocene absolutnega števila vstopov in izstopov za posamezne starostne skupine ter do celokupnega števila vstopov in izstopov (12,0 tisoč vstopov ter 5,2 tisoč izstopov), če njih izrazimo na 1000 aktivnega prebivalstva, pridemo do analognih sploš¬ nih mer vstopov ter izstopov iz delovne sile. Splošna mera vstopov na 1000 aktiv¬ nega prebivalstva znaša v našem primeru 28,7 in splošna mera izstopov 11,4. Razlika med merami vstopa in vsoto mer izstopa ter izgub radi smrti, ki je v našem primeru enaka 11,1, se imenuje mera obnovitve delovne sile (labour force replacement rate) in predstavlja neke vrste mere prirodne rasti delovne sile, ali Tabela 6.8 IZRAČUN LETNIH IZGUB DELOVNE SILE RADI SMRTI IN IZSTOPA (UROKO JITEV) IZ AKTIVNEGA PREBIVALSTVA IN LETNE DOBITI RADI VSTOPOV IZ NEAKTIVNEGA V AKTIVNO PREBIVALSTVO. Moško prebivalstvo SR Slovenije, 1961. 13012 - 524 - točneje indeks potencialne rasti delovne sile (pod pogoji konstantnih mer aktivnosti, mer smrtnosti ter obstoječe spolno-starostne strukture delovne sile), k o e f. icient obnove delovne sile je definiran kot letno število vstopov v delovno silo na 100 vsote izstopov ter izgub radi smrti. V našem pri¬ meru znaša 263 = 28,7/(11,4 + 6,2), pomnoženo s 100. Koefi¬ cient obnove se more interpretirati kot indikator priti¬ ska na delovni trg; predstavlja ga povpra¬ ševanje za vstopajočimi delavci v odnosu na število delovnih mest, ki so bila izpraznjena radi odhodov in smrti, ORIS STATISTIKE KADROV 6.37 Rod kadri bomo razumeli v najbolj širokem pomenu besede šolano delovno silo, to se pravi delovno silo (aktivno prebivalstvo), ki je z uspehom končalo določeno kategorijo (po navadi."zahtevnejšo" kategorijo) šolanja. Tudi izraz "šolanje" moramo razumeti v širokem pomenu besede, to se pravi, ne le obiskovanje in uspešno dokončanje določene insti¬ tucionalizirane kategorije šole (srednjo, višjo, visoko itd.), ampak izpolnjevanje moreoitnin drugih pogojev, ki so za do¬ ločeno delovno mesto potrebni (na pr. določen delovni staž). Nahajamo se šele na začetkih sistematičnega izgrajevanja statistike kadrov. V nadaljnjem se bomo dotaknili treh pogla¬ vitnih vprašanj s področja statistike kadrov; vprašanja stati¬ stike razpoložljivih kadrov, vprašanja statistike procesa obli¬ kovanja kadrov ter konstrukcije tablic šolske aktivnosti. Statistika razpoložljivih kadrov 6.36 Statistika razpoložljivih kadrov nam mora posredovati vpo¬ gled v številnost in giDanje razpoložljivih kadrov ter razčleni¬ ti obstoječe kadre po pomembnih znakih. Najvažnejša je nedvomno - 325 -• kadrovska struktura po stopnji dosežene izobrazbe (odn. si¬ ceršnje kvalifikacije), in to v kombinaciji z vsemi tistimi znaki, ki so merodajni za oceno, ali dana struktura zadovolju¬ je zahtevano ali sicer želeno strukturo. Gre za dva aspekta ocene zadovoljivosti kadrovske struk¬ ture, ki nam ga mora posredovati statistika kadrovske struktu¬ re. Lahko bi ju označili z aspektom ponudbe in z aspektom pov¬ praševanja po kadrih. Aspekt ponudbe kadrov nam je dan z raz¬ členitvijo kadrov po obstoječi kvalifikacijski strukturi, ki jo posedujejo, in ki pomeni potencialno ponudbo. Z druge stra¬ ni pa je potrebno v okviru vsake kvalifikacijske (šolske) kate¬ gorije razčleniti kadre po kvalifikacijskih karakteristikah de¬ lovnega mesta odn. dejavnosti, kjer so kadri zaposleni, in ki predstavljajo rezultat obstoječega povpraševanja po kadrih. Po¬ leg kvalifikacijske strukture bo pritegniti še vrsto drugih oznak (spol, starost, stanovanjsko oddaljenost itd.), ki omogo¬ čajo točnejšo in podrobnejšo oceno o primernosti dane struktu¬ riranosti kadrov, tako z vidika perspektivnosti za njihov oseb¬ ni nadaljnji razvoj, kot z vidika zadostitve objektivnim potre¬ bam, ki jih zahteva dano delovno mesto. Viri naše statistike kadrov so v pogledu doznanja kadrovske strukture dosti bogati, čeprav ne dovolj sistematično izgrajeni. Poglavitni vir so popisi prebivalstva in predvsem v okviru popisov prebivalstva strukture aktivnega prebivalstva in še posebej zaposlenega prebivalstva, kjer se aktivno odn. zaposle¬ no prebivalstvo po stopnji izobrazbe kombinira z dejavnostjo, spolom, starostjo itd. Drug vir je tekoča statistika zaposleno¬ sti, ki je kot smo že videli na začetku tega poglavja bogato razčlenjena. Daje nam zlasti izredno dragoceno kombinacijo kva¬ lifikacijske strukture, kot jo posedujejo zaposlene osebe, s stopnjo kvalifikacije, ki je predpisana za delovno mesto, kjer se zaposleni nahajajo. Na žalost se obdelava ne vrši še po do¬ datnih znakih (spol, starost, zakonski stan itd.,), ki bi omogo- - 326 - čali globlje koriščenje sicer razpoložljivih podatkov za študij strukture kadrov in njene subjektivne in objektivne zadovoljivosti. Statistika oblikovanja kadrov 6.39 Za statistiko oblikovanja kadrov imamo poleg podatkov o izpitih za kvalificirane in visokokvalificirane delavce, ki se publicirajo v posebni seriji Statističnih biltenov - o njih je bilo že govora - statistične podatke, ki se sistematično zbi¬ rajo o našem šolstvu. Gre za dve seriji podatkov, prva se tiče osnovnih in srednjih šol, druga visokih šol. Obstojita dva tipa Statističnih biltenov o osnovnih in srednjih šolah. Prvi daje podatke o vpisih v posamezne katego¬ rije osnovnih in srednjih šol po stanju na začetku šolskega le¬ ta, drugi dosežene uspehe (neuspehe) na koncu vsakega šolskega leta. Podatki so specificirani po razredih in po uspehu (so napravili odnosno niso napravili razred) za vsako kategorijo šole. Pravtako obstojita dve vrsti Statističnih biltenov o viš¬ jih in visokih šolah. Prva vrsta (z naslovom Visoke šole in na¬ vedbo šolskega leta) vsebuje podatke o stanju Vpisov študentov po letih študija s specifikacijo po spolu in načinu študija - redni ali izredni - pri čemer je posvečena pri obdelavi posebna pozornost rednim in izrednim študentom prvega leta študija, za katere se dajo podatki o predhodni šolski izobrazbi. Druga vrsta serije o visokih šolah se tiče diplomiranih študentov na drugi, na tretji stopnji in doktorjev znanosti. Podatki o diplomiranih študentih so podrobneje obdelani z raznih vidikov (po načinu študija, po državljanstvu, narodnosti, po grupah poklica star- štev, po letih starosti in spolu^ za spremljanje procesa obliko¬ vanja kadrov pa je tudi tu najpomembnejša obdelava diplomiranih študentov po številu let, ki so pretekla od vpisa do diplome. - 327 - Tablice šolske aktivnosti in njihova uporaba 6.40 Na podlagi naših pravkar omenjenih virov statistike ob¬ likovanja kadrov lahko sestavimo tablice šolske aktivnosti, ki imajo podobno funkcionalno strukturo kot tablice smrtnosti, in splošne tablice aktivnosti, ki smo jih v tem poglavju spoznali. Na poenostavljenem primeru bomo prikazali strukturo takšne tab¬ lice šolske aktivnosti. Označimo z 1^ p število dijakov (študentov itd.), ki vstopajo v starosti 15 let v prvi razred določene šole, in z 1 20 -p število tistih, ki so to šolo z uspehom dokončali v starosti 20 let. Empirične podatke, ki jih dobimo iz naših vi¬ rov, preračunamo na 10000 v prvi razred vpisanih dijakov. Števi¬ lo odpadlih dijakov od x na x+l leto označimo z o x , če gre za odpadanje radi osipanja, in z d x , če gre za odpadanje radi smrti •Na kraju naj L x pomeni po dijakih "zasedeno" kapaciteto šolske¬ ga prostora v danem razredu šolanja. Pod predpostavko linearnega osipanja in izpadanja radi smrti, bodo vrednosti L x enake aritme tičnim sredinam od l x in 1 ^. Naš šolski primer naj izgleda tako-le: Vsota 28190 Zastavimo si vprašanje, kakšen bi moral biti vpis v prvi letnik , če želimo doseči določeno, načrtovano število - 328 - "diplomiranih" aijakov. Naj bo to planirano Število enako l' Q f = 20000. Koeficient učinkovitosti procesa šolanja bo enak k = s lgg , kar znese v naSem primeru 0,5583. Očito je, da zantevamo pri zastavljenem vpraSanju, naj bo k . l,' c = ~ , iz česar sledi, da je iskani J-2 p P 9 1.' * 1~_ ! k. V našem primeru nam daje izračun 15, P 20,f za 1,'e' „ vrednost 35823. Vpis v prvi letnik bo torej •O 1 P moral znašati pri postavljenih pogojih 35823 dijakov. S pomočjo taolice šolske aktivnosti lahko rešujemo tudi drugi tip problematike. Pri tem izhajamo iz želene odnosno načrtovane populacije šolsko aktivnih oseb ter iščemo letno število vstopov (vpisov, inputa), ki bo za¬ dovoljeval načrtovani obseg šolske populacije. Pod pogoji gornje tablice šolske aktivnosti znaša celokupna šolska populacija! %5 a L 15 + ^16 + L 17 + L 16 “ 28190. Predpostavimo, da smo uspeli povečati kapaciteto šolske dejavnosti (šolskega prostora, učnega osebja itd.) na 50000 šolske populacije, Zastavimo si vprašanje ugoto¬ viti, kako visok je lahko vpis v to šolo, da bi izpolnili povečano kapaciteto. 329 - Koeficient povečanja kepaoitete znaša T'/T ■ 50000/28190' * 1,7737. Pri predpostavljenih linearnih odnosih poteka funkcija l x velja razmerje 1£^ p t 1^^ * T' s T , iz česar sledi, da je - H5,p m X 15,P V našem primeru dobimo kot rezultat vrednost 17737« Letni vpis v prvi razred te šole bo torej moral znašati 17737, da bi se v polni meri izkoristila povečana kapaci¬ teta šole. - 53o- - -v* Sedmo poglavje STATISTIKA DRUŽBENEGA BOGASTVA % UVODNA RAZMOTRIVANJA Pojem in sestavine DB. Terminologija .1 Bogastvo, ki z njim razpolaga družbe in ki ga mobilizira s svojim delom, da bi si zagotovila svoj obstoj in razvoj, se¬ stoji - gledano z ekonomskega vidika - iz dveh sestavin: iz prirodnega bogastva (PB), ki je neposredno dano od prirode in v katerega človek še ni vložil svojega dela, ter iz družbenega premoženja (DPŽ), ki je že rezultat njegovega proizvodnega dela. Družbeno premoženje je akumulireni družbeni produkt, to se pravi družbeni produkt, ki v danem trenutku še ni bil porabljen, ampak akumuliran. Pri nas se je najbolj ustalil naziv "družbeno bogastvo", nekateri uporabljajo tudi izraz "narodno bogastvo" (Bičanič) in - 331 - "nacionalno bogastvo" (Vinski). V drugih jezikih so sorodni izrazi: national ali social wealth; nacionalno bogatsfcvo; richesse nationale. Za sestavino "prirodnega bogastva" ni različnih terminov v uporabi, edino ruski ekonomisti uporabljajo izraz "prirodni resursi". Za "družbeno premoženje" se uporabljajo tudi nazivi "pro¬ izvedeno bogastvo" (Orthaber), narodnoopremoženje (Uratalk, Pokoren, Bajt); v angleščini: national Capital; v ruščini: na¬ cionalno .imuščestvo; v francoščini uporabljajo isti’ izraz za družbeno bogastvo in družbeno premoženje.- Neka posebna vprašanja 7.2 Delovno silo po navadi ne štejemo za element družbenega bogastva, ter omejujemo pojem DB na stvarne njegove oblike. V kolikor bi jo šteli k DB, bi spadala nedvomno k pro¬ izvedenemu delu DB« Kot ekonomsko kategorijo omejujemo pojem DB na t v a r - n e dobrine, ki pomenijo za človeka bogastvo z ekonom¬ skega vidika. Zato predmete, ki imajo svojo umetniško, zgodovinsko, spomeniško, etično, moralno, versko itd. vrednost, ne štejemo med elemente DB. .Razlikovati je med makro (narodnogospodarskim) in mikro pojmom DB. Z makrovidika ne vštevamo v DB pravic, z vidika po¬ sameznega ekonomskega subjekta pa spadajo k njegovemu premoženju tudi denarna sredstva, imovinske pravice, patenti, licence itd. Pri odprtem gospodarstvu (ki ima odnose z zunanjim svetom) se pojavlja razlika med domačim (domestic) DB, to je tistim, ki se nahaja v mejah dane države, in med nacio¬ nalnim (national) DB, ki ga dobimo, če od domačega DB od¬ bijemo premoženje, ki ga imajo v dani državi osebe, ki stalno bivajo v tujini (tuji rezidenti), ter prištejemo z druge stra¬ ni premoženje domačih rezidentov v tujini. STATISTIKA PSIRODNEGA BOGASTVA (?B) Pojem, opredelitev. Odprta vprašanja .3 V načelu so meje pojmovne opredelitve jasnes gre za tisti del DB, ki se ga še ni dotaknilo in preobrazilo človeško delo« Odprta so zlasti, tri vprašanja: a) Ali je tkzv. "proste" dobrine (morje, zrak, voda) šteti k prirodnemu bogastvu ali ne. Nekateri avtorji jih vključujejo ( 3 ičanič), drugi (zlasti ameriški avtorji) zožujejo pojem pri¬ ročnega bogastva na dobrine, ki morejo biti predmet lastnine. b) Treba se zavedati, da je tudi PB zgodovinska kategorija, katere obstoj in. obseg zavi3i od stopnje razvoja proizvajalnih sil družbe, tj. zlasti od sposobnosti družbe, da pozna korist¬ nost predmetov družbenega bogastva in da je sposobna to korist- no.st ekonomsko eksploatirati. S tega vidika lahko razvrščamo posamezne sestavine PB po stopnji njihove dozorelosti za ekonom- - 5 r* ^ sko eksploatacijo. Sovjetska statistika na pr. klasificira rud¬ no bogaštvo od kategorije C-2, najmanj dozorele kategorije, ki obsega domnevne rudne zaloge določenih rejonoy in bazenov, kjer se šele načrtujejo perspektivne geološke raziskave, pa do povsem dozorele kategorije A-l, ki jo predstavljajo že povsem raziskane rudne zaloge, pripravljene za eksploatacijo. c) Odprto je tudi vprašanje, ali je šteti "zemljo" kot zemljiško površino (to se pravi, ne oziraje se na morebitne rudne zaloge, ki jih krije v sebi) med prirodni ali proizvedeni del družbenega bogastva. Obstoje še obširne površine "deviške" zemlje (površine pod pragozdovi, pod večno sneženo odejo in pod.), ki jih je žteti nedvomno med prirodna bogastva, z druge strani pa obstoje v predelih, kjer prebiva človek, redke površi¬ ne zemlje, ki se jih ne bi v večji ali manjši meri dotaknila člo¬ veška roka (dela navodnjavanja, osuševanja, urejanja rek, hudo- - 335 - ■urnikov in sl.). Zato obravnavamo s statistično-metodološkega vidika zemeljske površine kot specifično prehodno kategorijo (gl. spodaj). Sestavine prirodnega bogastva 7.4 Med sestavine PB štejemo: a) energetske vire (premog, naf¬ ta, vodne sile); b) rude; c) gozdove; d) zemljišče (kot prehodno kategorijo). Kot posebno sestavino bi mogli šteti še ribe v morju in rekah, jezerih, ter divjačino. Sistem indikatorjev prirodnega bogastva 7.5 Indikatorji PB temelje vsi na meritvah v naravnih enotah . (z izjemo zemlje, kjer se uporabljajo tudi vrednostna merila). Razlikujemo lahko štiri kategorije indikatorjev: indikatorji absolutnega obsega indikatorji relativnega obsega indikatorji kvalitete indikatorji stopnje izkoriščenosti. Indikatorji absolutnega obsega ’ - 7.6- Indikatorji absolutnega obsega kvantificirajo razpoložlji¬ vo količino danega prirodnega vira. Glavni metodološki problem leži v smotrni izbiri merske enote. Pri hidroenergetskih virih govorimo o hidroenergetskem po¬ tencialu kot izrazu za obseg tega vira. Merimo ga ali s kilovati (kW) ali pa z maksimalno možno letno energetsko proizvodnjo (v kilovatnih urah, kWh). Pri makromeritvah uporabljamo večje mer¬ ske enote: 1 megavat (Mw) = 10^ kW 1 gigavat (Gw) = 10^ Mw ali 10 6 kW 1 teravat (Tw) = 10^ Gw ali 10 6 Mw ali 10^ kW - 234- - BaziilcuJemo bruto in neto potencial. Bruto potencial (K) merimo s tonskimi metri na sekundo, ki so enaki produktu Q x H, pri Čemer je Q količina vode, ki preteče v eni sekundi (merjena v tonah) in H višina vode od izvirka do ustja turbine. Če pomnožimo dani bruto potencial s povprečnim številom ur v letu (tj. z 8766 = 365,25 x 24), dobimo bruto energijo. Y Jugoslaviji znaša bruto energija okoli 109 teravatnih ur. Če odbijemo od bruto potenciala nujno izgubo (ki se šteje da zna¬ ša pri nas ca 25 5»), dobimo teoretski neto potencial. Pri ostalih energetskih virih ne govorimo o potencialu, ampak o razpoložljivih rezervah, ter jih merimo v milijonih tonah pri rudah, v milijonih kubičnih metrih pri lesnih rezervah ter v milijonih hektarjih ali pa kvadratnih kilometrih pri zem¬ ljiških površinah. Indikatorji relativnega obsega 7.7 Njih izražamo ali v obliki gostot (na enega prebi¬ valca) ali pa s pomočjo ranžiranja tako, da določi¬ mo njihov rang (v evropskem ali v svetovnem merilu itd.). Jugo¬ slavija je na pr. glede na svoj hidroenergetski potencial na 4 mestu v Evropi, na 7 mestu v svetu). Indikatorji kvalitete . 7.8 Pri hidroenergetskem potencialu merimo njegovo kvaliteto v odstotkih tehnične in ekonomske izkoristi j.ivosti neto poten¬ ciala, kar zavisi od letnih padavin, enakomernosti njihove raz¬ delitve, višinske razlike v padu rek itd. V Jugoslaviji znaša na pr. tehnična izkoristi jivost hidroenergetskega potenciala neto 74 $> in ekonomska 57 #. - Pri premogu izražamo kvaliteto v odstotni strukturi vrste premoga različne kvalitete (y Jugo¬ slaviji na pr. odpade od celokupnih zalog premoga 1 % na Srni - 535 - premog, 9 # na rjavi premog in 90 $ na lignit). Pri rudninah merimo kvaliteto z odstotkom kovine ali nekovinske prvine, ki se nahaja v dani rudi. Indikatorji izkoriščenosti 7.9 Njih izrazimo z odnosom dejanske napram možni proizvodnji, kot jo nakazuje neto potencial odnosno rezerve. V Jugoslaviji je na pr. hidroenergetski potencial izkoriščen z 20 v Fran¬ ciji s 40 %, v Italiji s 60 #. Odstotek izkoriščenosti pri rudah pogosto, transformiramo v indikator trajanja zalog, s tem da celotne rezerve delimo z letno proizvodnjo. S tem izračunamo, kako dolgo bodo zaloge trajale pri danem koeficientu izkoriščanja. Gre za recipročno vrednost indikatorja izkoriščenosti. Če znašajo na pr. rezerve R železne rude 400 milijonov ton, bo pri letni pro¬ izvodnji 2 milijonov ton rude znašal indikator izkoriščenosti 0,005 ali 0,5 -Recipročna vrednost znaša 1 : 0,005 = 200 let. STATISTIKA ZEMLJIŠKIH POVRŠIN Pojem in pomen zemljiških površin ' 7.10 Zemlja je podlaga za kmetijsko proizvodnjo in za gozdar¬ stvo (ločiti je lesno bogastvo gozda od gozdnih površin, ki so vključene v zemljiške površine) in osnova za vsako drugo dejav¬ nost. Zemlja je sama po sebi prirodno bogastvo, vendar je večji del vanjo že vloženo človeško delo, tako da jo moramo šteti s tega vidika za proizvedeno bogastvo. Dejansko gre za prehodno kategorijo in se po navadi obravnava statistično posebej. Vinski imenuje seštevek proizvedenega bogastva in zemljišča (valorizira¬ nega v denarju) celokupno bogastvo. - 536 - Mer.jen.1e celokupnega obsega 7.11 Merilne enote so: p 1 ar (a) = 10 kvadr. metrov (tj. 100 kvadr. metrov) 1 hektar (ha) = 10 2 arov (10 4 kvadr. metrov, tj. 10000 kv.metrov) 1 kvadr.kilom (knr) = 10 ha (10 kvadr.metrov, tj. 1 milijon kvadr. metrov) Z merjenjem zemljiške površine se ukvarja zvezna in repu¬ bliške geodetske uprave. Rezultati meritev so dani v katastru. Katastrski premer še ni v vsej Jugoslaviji končan. Snota ka¬ tastrske meritve je katastrska občina (k.o.). V okviru vsake k.o. pa se za potrebe kmetijske statistike vrše cenitve raznih struktur (tkzv. kategorij koriščenja) s pomočjo okoli 3000 oce¬ njevalcev, vzetih iz vrst naprednih kmetovalcev in ljudi, ki žive in delajo na kmetih in dobro poznajo razmere (do leta 1961 so obstajale ocenjevalne komisije). V razdobju 1931 do 1971 je prišlo do sledečih sprememb zem* ljiških površin v Jugoslaviji (v tis. kvadr. km): - 3 VT - 1931 (stanje) 1941/45 1945 (stanje) 5.4.1954 1956 1971 (stanje) 247,5 + 7,7 255,3 + 0,5 '(londonski sporazum, B-STT) (minimalne korekture med BiH,H in Slov.) 255,8 Razlika napram 1931 znese 8,3 tis. kv. km, od česjjr odpade na SR Slovenijo 4,5 tis.kv.km in na SR Hrvatako 3,8 tis.kv.km. Sestavine 7.12 Naša statistika deli zemljiške površina na tri osnovne kategorije (tkzv. kategorije koriščenja ali kratko zemljiške kategorije). To 30 : kmetijske, gozdne in neproduktivne površine. Kmetijskih, površin jev Jugoslaviji SO % celotne površine (v Slo¬ veniji 45 #>, gozdnih v Jugoslaviji 33 $ (v Sloveniji 45 %) in reproduktivnih v Jugoslaviji 7 ^ (v Sloveniji 10 ^). Kmeti j ske površine so površine, ki se koristijo radi kmetijske proizvodnje, Kmetijske površine sestavljajo« ob¬ delovalne površine, pašniki, ribniki, trstičje, močvirja. Za o d del ovalne površine štejejo zemljiške površine, na katerih se gojijo poljedelski in povrtninski posevki, več¬ letni nasadi in trave, na katerih oe opravlja obdelava, košnja in druga poljedelska lela in na katerih se pobere pridelek po pravilu vsako leto. Obdelovalno površino sestavljajo njive iu vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Xot g o z d 11 e površine se štejejo po naši statistiki površine, večje od 5 arov, ki so obrasle z gozdnim drevesjem in alužijo za proizvodnjo gozdnih a3ortimonov, pa tudi površine, ki imajo zavarovalno foakcijo ali poseben namen (v šoj primora ne gied* r.a obra3lost in višino debel), Brsvovodi, parki v na¬ šel j enih Vrijih, d rove -mi 3 « in oVupLie 1 r ov n 3 na površini, ki je manjša od 5 arov, ne štejejo za gozd. dozdue površine deli naša statistika dalja na obrasle in r.sobraslo, de obrasle so Si- - 3*8 ste površine, ki po svojem položaju, konfiguraciji, fizikalnih in kemičnih lastnostih najbolje služijo narodnemu gospodarstvu, če so pod gozdom (sem spada velik del kraških površin). Obrasle gozdne površine.se nadalje razvrščajo v ohranjene, degradirane in grmičja. Neproduktivne površine so površine, ki niso produktivne z vidika kmetijske proizvodnje. Sem spadajo goličave, goščave, površine pod vodo, pod stavbami, cestami itd. Podatki o celokupnih površinah se objavljajo v Statističnih letopisih v uvodnem poglavju o klimi in zemljišču, podatki o kmetijskih površinah, ki se dobe na podlagi že omenjenih cenitev, se objavljajo v Statističnih letopisih v razdelku o kmetijstvu in v zadevnih Statističnih biltenih o zasejanih in požetih po¬ vršinah, gozdne površine so bile s popolnim popisom ugotovljene 1961 ter se ne objavljajo vsako leto. Neproduktivne površine do¬ bimo samo posredno, če odštejemo od celokupnih površin kmetijska površine in gozdne površine. Naša statistika jih neposredno šte¬ vilčno ne izkazuje. Prevajanje površin na enotni imenovalec 7.13 Oleae na to, da imajo različne kategorije koriščenja zem¬ ljišča zelo različno produktivnost v kmetijskem pogledu, je po¬ trebno pri primerjavi celokupnih površin po deželah in regijah prevesti posamezne kategorije na enotni imenovalec s pomočjo posebnih redukcijskih faktorjev. Nekih mednarodno sprejetih in uporabljanih standardov ni. Naj v ilustracijo omenimo, da je Poniatowski za Poljsko uporabil za njive, vrtove in sadovnjake redukcijski faktor 3, za travnike 0,4, za pašnike 0,2 in za gozdove 0,15. FAO in evropska ekonomska komisija je prevedla zemljiške površine na orni ekvivalent, pri če¬ mer je vzela za izhodišče orni ekvivalent za njive, ki ga je postavila kot 1, za slabe pašnike je uporabila ekvivalent 0,25, _ 339. - za stalne travnike in pašnike pa 0,50. Upoštevala je samo kme¬ tijske površine, tj. brez gozdov in neproduktivnih površin. Podoben poizkus je napravil tudi Colin Clark (v svojem delu Conditiens of economic progress). Indikator.ii relativnega obsega 7.14 Kot pri indikatorjih prirodnega bogastva lahko tudi za konstrukcijo indikatorjev relativnega obsega zemljiških površin uporabimo metodo ranžiranja in izračun specifičnih gostot. Pri metodi ranžiranja gre za isti postopek, ki smo ga spoznali že preje. Posamezne dežele razvrščamo po obsegu zem¬ ljiških površin, '^ako na pr. pride Slovenija v okviru. 8 enot (SR in pokrajin) glede na obseg kmetijskih površin na 6. mesto, glede na obseg njiv na 7. mesto, sadovnjakov na 4., vinogradov 'na 5.» travnikov na 4. in pašnikov na 6. mesto. Na 1. mestu je pri kmetijskih površinah območje ožje Srbije, pri njivah sta na prvem mestu Hrvatska in Vojvodina, pri sadovnjakih Ožja Srbija, prav tako pri travnikih, pri pašnikih pa Hrvatska. Pri izračunavanju indikatorjev specifične gostote gre za odnos številnosti prebivalstva odn. specifične kategorije prebivalstva (kmetijskega prebivalstva ali pa kmetijskega aktiv¬ nega prebivaj,stva) naprara obsegu posebne kategorije koriščaija zemlje (vzame se ali kmetijska površina, obdelovalna površina ali pa njive). Katero od možnih kombinacij števca in imenoval¬ ca uporabimo pri konstrukoiji specifične gostote, zavisi od namena konstrukcije indikatorja. Če na pr. raziskujemo prehranbe no sposobnost zemlje, bomo vzeli odno3 celokupnega prebivalstva na en hektar zemlje; če želimo lcvsntificirati kmetijsko brezpo¬ selnost, bo prikladnejši odnos aktivnega prebivalstva napram kmetijskim površinam in podobno. V iste namene lahko konstruira¬ mo .tudi recipročni indikator specifične gostote, ki izi’aža preskrbljenost prebivalstva z zemljo (obseg zemlje na enega prebivalca). - 540 - Indikatorji stopnje izkoriščanja 7.15 Najpomembnejši in najpogosteje uporabljani indikatorji, ki kažejo stopnjo izkoriščanja zemlje, so sledeči: dejansko ob¬ delana površina v odstotkih celokupne površine; odstotek po¬ vršin pod žitaricami kot ekstenzivnimi kuhurami napram celokup¬ nimi površinami; hektarski prinos glavnih kultur; povprečna velikost v hektarjih obdelovalne zemlje na eno kmečko gospodar¬ stvo kot indikator majhnosti, razbitosti in s tem nižje produk¬ tivnosti v izkoriščanju zemlje. Valorizacija zemljišča J.Ib Omeniti je poizkus Vinskega, da oceni v denarni vrednosti zemljišče kot kategorijo priročnega bogastva, tj. neupoštevaje investicije v zemljo. Cenitev je izvršil na osnovi tržnih cen iz leta 1953. Da bi ovrednotil golo zemljišče brez investicij, je moral odbiti pri vinogradih, in sadovnjakih vrednost nasadov, pri gozd nem zemljišču vrednost lesa na panju (upošteval je le obrasli del), od neproduktivnega'je upošteval samo mestno in industrij¬ sko zemljišče. Cene po Vinskem za "golo" zemljišče po stanju 1953 so zna šale za njive, vrtove, sadovnjake, vinograde,. travnike 16 - 18 din, za pašnike 4 din, za gozdno zemljišče 2 din, za industrij¬ sko 20 din, pod cestami in programi 10 din; ceno pod stavbami je dobil posredno (radi silnih razlik v legi) preko vrednosti zgradbe, od katere je odbil stavbne stroške'. Ker ni obstajal množični promet z zemljiščem, ampak samo posamezni relativno redki nakupi in prodaje, tako da ne moremo govoriti o tržni ceni zemljišča, se je izkazalo, da je Vinski v precejšnji meri podcenil vrednost zemljišča v od¬ nosu do drugih elementov družbenega bogastva, kar se vidi' po tem, da je znašala vrednost zemljišča v celokupnem bogastvu - 341 Jugoslavije (pod celokupnim bogastvom razume Vinski kot reče¬ no vsoto vrednosti proizvedenega bogastva in vrednosti zemlji¬ šča) po cenah iz leta 1953 24,3 dočim je valorizacija prav i3tih parcel po cenah iz 1938/39 (ki ga je izvršil prav- tako Vinski istočasno) zneska blizu 50 %. Primerjava strukture zemljiških površin po SE po vredno¬ sti. in po obsegu izgleda takole: Po j em in pomen 7,17 Bistvena karakteristika tega dela DB, ki mu pravimo DPŽ, je v tem, da je ono rezultat akumulirane materialne proizvodnje in to akumulirane v dvojnem smislu: najpreje, da so v DPi akumu¬ lirani sadovi preteklega dela, često preteklega dela generacij, z druge strani pa, da rezultat tega akumuliranega dela še ob¬ stoji v danem trenutku, to se pravi, da ni bil porabljen. DPŽ je z ene strani materialni pogoj za odvijanje procesa reprodukcije, njegova materialna osnova, z druge štreni pa je obenem njegov rezultat. Dejansko gre za dva različna vidika enega samega nenehnega procesa materialne reprodukcije. Enkrat gledamo na ta proc"es z vidika, kot ga daje pregled stanja zalog v danem trenutku obstoječega in še neporabljenega narod¬ nega premoženja. Drugič gledamo na ta proces kot na sam tok materialne proizvodnje, kjer rezultat tega toka zajamemo in - 342. - izmerimo v odnosu na določen interval (na pr. interval enega leta). Zato tudi obstoji osnovni bilančni odnos med stanjem DPŽ v danem časovnem trenutku in njegovim stanjem recimo čez eno leto. Ce k stanju DPŽ v danem izhodiščnem trenutku prište¬ jemo rezultat materialne proizvodnje v vmesnem intervalu in odštejemo to, kar je bilo v tem istem intervalu porabljeno, dobimo stanje DPŽ na koncu opazovanega časovnega intervala. Razlika med obema stanjema predstavlja prav to, kar imenujemo akumulacijo, ki je enaka razliki med tem, kar smo proizvedli, in tem, kar smo porabili; ki je torej enaka temu, kar smo nakopičili, akumulirali in dodali stanju na početku intervala. Sestavine 7.18 Analogno kot sestoji proizvodnja iz sredstev proizvodnje in sredstev porabe, razlikujemo tudi v DPŽ, izvirajočem iz pro¬ izvodnje, oba osnovna sestavna dela: proizvodno DPŽ in potrošno DPŽ. Prvo služi proizvodnji, drugo procesu porabe. V okviru proizvodnega DPŽ bomo dalje razlikovali med delov nimi predmeti in delovnimi sredstvi (pripravami). Tema dvema teoretskima kategorijama odgovarjata statistični kategoriji OBRATNA in OSNOVNA sredstva. Pri procesu statistične kvahtifi- kacije teoretskih kategorij je vendar prišlo do določene pre¬ obrazbe. Razlika med o bralnimi in osnovnimi sredstvi (OBS in OS) je v hitrosti obračanja teh sredstev. Prva se porabijo v celoti v enem proizvodnem procesu (surovine, polproizvodi itd.), druga pa prehajajo postopoma prek več proizvodnih procesov v produkt (stroji, zgradbe itd.). Hitrost obračanja (kot odnos med veli¬ kostjo porabe odn. obrabe ter vloženimi sredstvi) je očitno pri OBS enaka 1, pri OS pa je manjša od 1. Ker pa je dejansko pora¬ bo in obrabo v okviru enega proizvodnega procesa pri delovnih sredstvih praktično nemogoče ugotoviti in izmeriti, prehajamo - 343 - ■ od hitrosti obračanja delovnih sredstev in predmetov dela na merjenje hitrosti k r o ž e - nja denarnih sredstev, vloženih v delovna sredstva in delovne predmete, pri čemer merimo velikost porabe odn. ob¬ rabe z velikostjo letne amortizacije. Hitrosti kroženja denarnih sredstev, to je velikosti njihove porabe torej ne merimo več v odnosu na en proizvodni pr.očes, ampak v odnosu na in¬ terval enega leta. Tako opredeljujemo v sta¬ tistični (in knjigovodstveni) praksi OBS kot tista, katerih hi¬ trost kroženja (v odnosa na eno leto) je večja ali pa enaka enemu letu, dočim so osnovna sredstva tista, katerih hitrost kroženja je manjša od enega leta. Badi'gornjega preskoka pri merjenju hitrosti kroženja tudi ni popolne istovetnosti pojma obratnih sredstev ter pred¬ metov dela in osnovnih sredstev ter delovnih sredstev. Drobno orodje kot vsako orodje spada v teoretsko kategorijo delovnih sredstev, ker pa se v enem letu praktično porabi, je njegova hitrost kroženja (če ne upoštevamo nekih izjem) večja od 1 pa ga zato štejemo knjigovodstveno k obratnim sredstvom. Po analogiji moremo tudi sredstva potrošnje (potrošno DPŽ) po trajanju v odnosu na proces porabe razdeliti na osnovna in obratna sredstva potrošnje (na trajna in netrajna sredstva potrošnje). Prva se porabijo in uničijo v več procesih porabe (se uporabljajo več let, kot avtomobil, pohištvo, gospodinjski stroji, stanovanjske zgradbe), druga pa se .porabijo pri enkratnem procesu porabe (živila, ogrcv, itd.). Pri opredeljevanju razlike med proizvodnim in potrošnim DPŽ naletimo na kategorijo DPŽ, pri kateri ob trenutku eviden¬ tiranja še ni gotovo, ali je namenjena porabi ali proizvodnji. To so r e z r e r v e , ki so nujno potrebne, ako naj se za¬ gotovi v makrodimenzijah nemoten potek procesa proizvodnje odn. - 34+ - porabe. Te makrokategorije rezerv ne smemo mešati z običajni¬ mi zalogami obratnih sredstev, ki se nujno javljajo v posameznih fazah proizvodnje, ter z običajnimi zalogami netrajnih potrošnih sredstev v gospodinjstvih. Nekaj podobnega velja tudi za monetarne zalo¬ ge, bilo v rokah države ali pa zasebnikov ("zaklad"), glede ka¬ terih tudi ni jasno vnaprej, v kaj se bodo uporabile, pa jih zato nc moremo vključiti niti v proizvodno niti v potrošno DPŽ. Če označimo rezerve z SZ, monetarne zaloge z MZ, pri osnov¬ nih odn. obratnih sredstvih pa s subindeksi "p" (proizvodni) odn. s "o" (porabni, konzumni) njihov proizvodni odn. potrošni namen, imamo sledečo indentifikacijsko enačbo za DPŽ DPŽ = 0S p + 0B p + 0S C + 0B C + SZ + MZ Metoda zajemanja družbex i ega premoženja. Viri in publikacije 7.19 Poznamo direktno in indirektno metodo zajemanja DPŽ. Direktna metoda obstoji v popisu (inventarizaciji) posameznih sestavin DPŽ ter njihovi denarni cenitvi (valorizaciji). Pri indirektni metodi zajemamo neke druge pojave, ža ka¬ tere domnevamo, da so v določeni zvezi z obsegom DPŽ (kot na pr. davki na premoženje, na zapuščine, na daritve, na dohodek in pod.). Starejše cenitve DPŽ so se radi neobstoja ustreznih stati¬ stičnih podatkov naslanjale na indirektne metode in so 'bile zelo nezanesljive. Novejše cenitve predstavljajo spričo velikega razmaha statističnih služb v vse večji meri neposredne cenitve, razen za tiste sestavine DPŽ, kjer je to težko izvedljivo. V teh primerih se uporabljajo indirektne metode. Njih težišče je v oce¬ ni izdatkov na pr. za trajne potrošne predmete. Ce po- 345 - znamo velikost letnih izdatkov za določeno trajno dobrino skozi vrsto let ter njeno povprečno življenjsko dobo, lahko na podlagi'toga ocenimo vrednost celokupnega obsega te dobri¬ ne v danem trenutku. Pri nas je bilo izvršenih več popisov in revalorizacij osnovnih sredstev kot najpomembnejšega elementa družbenega pre¬ moženja, Revalorizacije niso bile izvršene s posebnimi popisi, ampak z uporabo določenih koeficientov revalorizacije . Zvezni zavod za statistiko je objavil v št. 53 serije "Študije, analize in priicazi" študijo "Osnovna sredstva druž¬ benega premoženja 1952-1968 v cenah iz 1.-1966", V pripravi je poseben Statistični bilten s podatki o osnovnih sredstvih od 1. 1952 do 1971 leta v cenah 1966 po tehnični strukturi, dejavno¬ stih, SR in SAP. Zvezni zavod za statistiko še nima izdelan popoln obračun vrednosti družbenega premoženja, ali dela na nje¬ govi definitivni metodologiji in oceni. Pač pa je dr. Vinski iz Ekonomskega Inštituta Hrvatske izvršil prvo kompleksno oceno družbenega premoženja povojne Ju¬ goslavije, in sicer po stanju 1953. Rezultate je objavil v vrsti del (knjig, razprav, člankov), ki je v njih z raznih vidikov razširjal in poglabljal prvotne ocene. Metode valorizacije DPŽ 7.20 Poseben metodološki problem se pojavlja le pri osaovnih sredstvih kot trajnih dobrinah, ki v teku časa spreminjajo svojo vrednost radi f.luktuaci j e in nestabilnosti cen, ter izgubljajo na vrednoati radi uporabe in obrabe. Rešiti je dva problema! a) po katerih cenah naj sc izvrši valorizacija osnovnih sredo tov, in o) ali naj se jemlje za osnovo polna ‘■•bruto) ali pa dejanska (neto) vrodnosi. - 546 - a) Valorizacija po prvotni, nabavni vrednosti je najlaže izvedljiva. Predstavlja vsoto vseh razhod- kov, ki so nastali v zvezi z nabavo določenega OS, z njegovim prevozom, z montiranjem itd. do trenutka, ko je šlo osnovno sredstvo v eksploatacijo. Ker se s časom menjajo cene, daje vendar seštevek prvotnih vrednosti osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena v različnem času, nepravilno predstavo o glo¬ balnem obsegu vseh osnovnih sredstev. Valorizacija po tržni vrednosti prevladuje na za- padu. Slabosti te metode valorizacije sta predvsem dve. Na trgu se ne pojavljajo vselej vsa osnovna sredstva, nekatera se pojavljajo zelo redko ali pa sploh ne (mostovi, posebne konstrukcije itd.). Zato tržne cene v tem primeru sploh hi ali pa jo je zelo težko ugotoviti. Druga slabost je v tem, da lahko stoji tržna cena, kjer se javlja, pod vplivom posebne tržne konstelacije ter lahko dovede do previsokih ali prenizkih vred¬ nosti. V novejšem časuse vse bolj uveljavlja obnovitve n a vrednost kot osnova valorizacije'(replacement value). Gre za izračun stroškov, po katerih bi oilo mogoče ob danih produk¬ cijskih pogojih, tj. po povprečnih cenah danega leta osnovno sredstvo reproducirati (obnoviti). Obnovitveno vrednost lahko ugotovimo za vsa osnovna sredstva, tudi za tista, za katera ne oostoji tržna cena. Obnovitvena vrednost je dalje dosti manj pod vplivom spreminjajoče se tržne konjunkture. Šteje se, da daje najboljšo oceno vrednosti osnovnih sredstev v danem momentu. Vinski je pri oceni DPŽ Jugoslavije v načelu uporabil ob¬ novitveno vrednost na podlagi povprečnih cen ustreznih elementov stroškov v letu 1955. Naj navedemo kot ilustracijo oceno vredno¬ sti luk in pa kmečkih hiš, kjer očitno ni mogoče ugotoviti "trž¬ ne cene", ker se ti objekti družbenega premoženja ne pojavljajo na trgu. - 547 - Pri oceni luk so bile luke najpreje kategorizirane po globini, zatem je bila ugotovljena dolžina izgrajene operativne obale ter stroški izgradnje v letu 1953 po dolžinskem metru in tako ocenjena celokupna vrednost vsake luke. Pri kmečkih hišah je Vinski ugotovil naj- preje njihovo število na podlagi popisa stanovanj v kmečkih naseljih v letu 1951 « Hiše je potem kategoriziral po območjih republik (glede na različni standard izgrad¬ nje po republikah) in po vrsti gradbenega materiala v re¬ lativno homogene skupine (hiše iz opeke, karana, lesa itd.). Zatem je ugotovil stanovanjsko površino ter preko poseb¬ nih koeficientov konverzije preračunal vrednost izgrajene površine, Be-ta je bila na kraju pomnožena s srednjo ceno Kvadratnega metra, različno za vsako skupino, ter tako dooljena ocena celokupne vrednosti stanovanjskega sklada kmečkih hiš. b) Bruto ali nova vrednost je vred¬ nost, ki bi jo imelo dano osnovno sredstvo, če bi bilo nabavljeno v trenutku valorizacij e kot povsem novo, še nerabljeno osnovno sredstvo. Bruto vrednost uporab¬ ljamo, če nas zanima predvsem fizični obseg DPŽ v smislu obsega naturalnih kapacitet, ki jih lahko v globalnem iznosu predstavimo samo v vrednostnem izra¬ zu. Večini namenov pa služi dejanska ali neto vrednost (po odbitku amortizacije radi obrabe, fizične in moralne). Vinski je izračunal DPŽ po obeh osnovah. 548 - Starost in dotrajalost OS 7.21 a) Starost Starost OS in predvsem najbolj občutljivega njiho vega dela, tj. opreme, prikažemo statistično preko sta¬ rostne strukture na ta način, da razčlenimo OS na več skupin glede na razdobja, v katerih so bila proizve¬ dena. Primer (vzet iz Vinskega) starostne struk¬ ture industrijske opreme za leto 1953: Od skupne vredno sti opreme odpade na opremo, nabavljeno pred letom 1931 (tj. staro preko 22 let) 20 $> od 1931 - 1941 (staro od 13 do 22 let) 23 f> od 1941 - 1945 (staro od 8 do 12 let) 10 £ od 1945 - 1953 (staro od 0 do 8 let) 47 % SKUPAJ: 100 $ Glede starosti stanovanjskih zgradb znašajo gornj odstotki: 49, 37, 3, 11. b) Botrajalost Merimo jo z odstotkom dejanske napram novi (ne¬ odpisani) vrednosti. Primer iz Vinskega po stanju 1953: Gornji odstotki so znašali za OS v: -349 - 1. industriji in rudarstvu 67 2. kmetijstvu 64 3« gozdarstvu 62 4» prometu 58 5. gradbeništvu 62 6. trgovini 63 7. obrti 40 S, stanov, zgradbah 52 9. komunalnih zgradbah 55 10. zaravat.skrbstvenih 63 11. prosvetn.kul turnih 65 12. zgradbah drž.uprave 55 V fkeoizvodnih GS (1 do 7) 62 $ ■ ¥ neproizvodnih (8 do 12) 54 Sk* M erjenje dinamike 7.22 Obstoje posebne metode za merjenje dinamike OS, in druge za merjenje dinamike OBS. Ponavadi se omejuje¬ mo na merjenje dinamike OS. Dinamika osnovnih sred¬ stev. Dve metodi. a) Metoda inventarizacije je analogna metodi po¬ pisa prebivalstva v demografiji in ima podobne predno¬ sti (popolnost, možnost obsežnega programa) in slabosti (preobsežna in zato predraga, da bi jo mogli ponavljati v kratkih časovnih presledkih). - 550 - b) Za krajše intervale jo nadomešča metoda neprestane inventarizacije (perpetual inventory method) ali input-output metoda. Kot v demografiji dodajamo stanju prebivalstva v dolo¬ čenem trenutku živorojene ter odvzemamo umrle v teku opazova¬ nega intervala, da Di prišli do stanja prebivalstva na koncu intervala, tako tudi pri oceni dinamike OS izhajamo iz stanja na začetku intervala (ugotovljenega s pomočjo inventarizacije) ter dodajamo novopridobljena in odvzemamo v teku intervala "umrla" osnovna sredstva. Posebnost te metode, s Katero konstruiramo časovno serijo* gibanja OS iz danega izhodišča bilo v eni smeri (naprej) ali pa v drugi (retrogradno, nazaj) je v tem, da lahko izhajamo iz dveh izhodiščnih vrednosti, iz DEJANSKE vrednosti ali pa iz . svojih kapacitet angažirani v raziskovalnem delu, dočim odpade večji del njihovega delovnega časa na pedagoško delo. Velika anketa ZRR organizacij, ki jo je izvedel po stanju 1968 za bivši zvezni svet za koordinacijo raziskovalne dejavno¬ sti institut za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani je zajela sto odstotno vse samostojne ZRR ustanove, od onih, ki so v se¬ stavi gospodarstva in drugih delovnih organizacij, pa le 67 naj¬ večjih, ki predstavljajo okoli 50 # raziskovalnih kapacitet te kategorije ZRR organizacij. 396 - KLASIFIKACIJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH DEJAVNOSTI Klasifikacija po sektorju družbene de.javnosti .1C Ta klasifikacija je praktično najpomembnejša, icer odgovar¬ ja klasifikacijam, ki sicer veljajo na drugih področjih statistič¬ nih služb in podatkov (družbeni proizvod, narodni dohodek itd.), s čimer se olajšajo primerjave; poleg tega se preko te klasifi¬ kacije podatki najzanesljiveje zbirajo ter na kraju sintetizira¬ jo v družbene makroagregatne veličine. Po tej klasifikaciji se razčlenjuje ZRR dejavnost po sek¬ torjih, v katerih se dejavnost vrši (ne nujno tu¬ di iz katerih se finansira) in sicer na dejavnosti v r) sektorju gospodarstva (gospodarskih podjetij) b) splošno državnem in družbenem sektorju „ c) sektorju višjega in visokega šolstva Sektor gospodarstva se dalje razčlenjuje na vrste in pano¬ ge, kot jih pozna naša statistična klasifikacija dejavnc^i odnosno (v kolikor gre za mednarodne primerjave) kot odgovarjajo medna¬ rodni standardni industrijski klasifikaciji (ISIC). Razčlenjeva¬ nje se lahko vrši (kot to predlaga metodologija UNESCA) na dveh nivojih; po podjetjih za raziskovalne organizacije odn. enote, ki se nahajajo v okviru podjetja; ter po panogah (vrstah) za tiste, ki služijo raziskovalnim potrebam cele grupe, grupacije, panoge ali vrste. Ne spadajo v ta sektor raziskovalne organizacij-e akadem¬ skega tipa in tudi ne samostojni raziskovalni zavodi splošnega tipa. V splošni državni in druŽDeni sektor spadajo pri nas vse kot samostojni, samoupravni raziskovalni zavodi ocstoječe raziskoval¬ ne organizacije ne glede na to, od koga so osnovane, če pokrivajo splošne potrebe po znanosti ali pa potrebe, ki izvirajo iz negospodarskega sektorja dejavnosti (zdravstvo, socialno varstvo, državna uprava, šolstvo in izobra- - 397 - ževanje). V večini držav zahoda in vzhoda gre tu za državne raziskovalne institute raznih vrst, kot so vojne raziskovalne organizacije, atomski raziskovalni instituti, agencije za raz¬ iskovanje vsemirja, kmetijske in medicinske državne raziskoval¬ ne organizacije, instituti za funaamentalne in instituti za aplikativne raziskave v fiziki, kemiji, biologiji, tehniških zna¬ nostih in sl. V ta sektor spadajo tudi akademije znanosti, ne pa visokošolske (in višješolske J ustanove. V sektor visokih (višjih) šol spadajo univerze, visoke (in višje) šole, fakultete in drugi visokošolski zavodi,-pa tudi eksperimentalne postaje, klinike in raziskovalne.ustanove (in¬ stituti, laboratoriji, znanstveni seminarji itd.), ki delujejo pod neposrednim vodstvom in kontrolo visokošolskih zavodov. Frascattijeva metodologija pozna še četrti sektor: "zasebni nekomercialni seictor", ki zajema vse zaseone organizacije, ki ni¬ so ustanovljene prvenstveno radi doseganja docička in katere v glavnem ne vršijo storitve za podjetja. Tipični primeri razisko¬ valnih organizacij te vrste so razna prostovoljna znanstvena združenja, filantopsice raziskovalne fondacije in nekomercialni raziskovalni instituti, ki ne služijo posebej industriji odnosno gospodarstvu. Po UN3SC0-jevi in tudi naši metodologiji jih oomo vključili v "splošno državni in družbeni sektor" (UliESCO-jev na¬ ziv tega sektorja je "splošne državni"; mi smo, glede na našo spe¬ cifično samoupravno ureditev družbe, kjer se neposredne funkcije države vse bolj prenašajo na družbo) dodali temu nazivu še " in družbeni sektor". Raziskave, ki jih vrše individualni iznajditelji in razisko¬ valci v zasebni režiji, bi spadale tudi v ta sektor, vendar jih praktično ni mogoče zanesljivo evidentirati. Njihov izpad ne bo v ostalem pomembno vplival na oceno obsega in strukture raziskoval¬ ne dejavnosti. - 596 - Klasifikacija po sestavinah ZŽR dejavnosti 9.11 Gre za klasifikacijo na fundamentalne (temeljne), aplika¬ tivne (primenjene) in razvojne raziskovalne dejavnosti. Oprede¬ litve za vsako od teh treh kategorij smo dali že v uvodnem raz- • aelku. Meje med temi kategorijami, zlasti med funaamentalnimi in aplikativnimi, ter aplikativnimi, in razvojem, je pogosto zelo težko določiti; veliko ho zaviselo od ocene•tistih, ki izpolnju¬ jejo zadevne statistične ali anketne obrazce. Klasifikacija po sestavinah dejavnosti, ki jo je potrebno vselej kombinirati s kia sifikacijo po sektorju in po znanstvenih področjih, je izredno pomemona pri analizi in oblikovanju znanstvene politike, zakaj proporci finančnih naložb v posamezne od gornjih treh osnovnih kategorij se zelo razlikujejo po sektorjih in znanstvenih pod¬ ročjih. Klasifikacija po znanstvenih področjih H.12 Standardna klasifikacija UNESCA, ki je prirejena predvsem potrebam razčlenjevanja raziskovalnih kadrov, pozna sledečih pet področij: a) Prirodne in eksaktne znanosti: astronomija, bakteriolo¬ gija, biokemija, biologija, botanika, kemija, entomologija, geolo gija, geofizika, matematika, meteorologija, mineralogija, fizika, zoologija in podobne znanosti. d) iehnične znanosti: osnovne tehnične discipline kot so kemijsko inženjerstvo, gradbeništvo, elektrotehnika, strojništvo in specializacije znotraj njih; primenjene znanosti kot so geode¬ zija, industrijska kemija in slično; specializirane tehnologije in interdisciplinarna področja kot so industrijsko inženjerstvo, metalurgija, rudarstvo, ladjedelništvo, veliki sistemi, tekstilna tehnologija in sl. c) Medicinske znanosti: anatomija, zobarstvo, mediciha, akušerstvo, pediatrija, optometrija, ortopedija, farmacija, psiho terapija, higiena in sl. 599 - d) Kmetijske znanosti: agronomija, mlekarstvo, rioarstvo, živilska tehnologija, gozdarstvo, lesna tehnologija, vrtnarstvo, znanost o vasi, veterinarska medicina in sl. e) Družbene znanosti: bančništvo, trgovina, diplomacija, ekonomske znanosti, etnologija, geografija, ekonomija gospodinj¬ stva, mednarodni odnosi, novinarstvo, politične znanosti, psiho¬ logija, javna uprava, socialno delo, sociologija, statistika in sl. V Prascattijevi metodologiji se iz zadnje skupine izloča kot posebna, šesta skupina f) Kultura in umetnost (kamor so vklju¬ čene tkzv. humanistične in zgodovinske znanosti. Kaša uradna statistika se pri obdel-avi drži standardne kla¬ sifikacije UNESCA, pravtako tudi obdelava rezultatov ankete iz 1969 leta. RAZISKOVALNI KADRI Splošni pomen statistike raziskovalnih kadrov 9.13 Število raziskovalnih kadrov pomeni na področju raziskoval¬ ne dejavnosti najlažje dosegljiv in tudi relativno najbolj zane¬ sljiv indikator obsega raziskovalne dejavnosti. Drugi indikator oosega, ki bo o njem govora kasneje, to je velikost naložb v ZRR, ima predvsem to slabost (kot vsi vrednostni indi¬ katorji), de zavisi od sprememb v vrednosti denarja in sprememb v strukturi cene raziskovalne dejavnosti; pri mednarodnih pri¬ merjavah se pa pridružijo še težave reduciranja različnih nacional¬ nih valut na enotno mednarodno sprejemljivo in primerljivo enoto. Seveda ima statistika kadrov, njihove strukture in dinami¬ ke svoj lastni pomen, ker posreduje vpogled v poglavitni osebni faktor raziskovalne dejavnosti, oceno njegovega izobilja ali po¬ manjkanja ter valorizacijo uspešnosti raziskovalne dejavnosti. Raziskovalni kader je tisti element raziskovalnega dela, ki je 400 povsod močno deficitaren. Čim boljše spoznavanje vsega, -kar je z njim v zvezi, je pogoj racionalne, dolgoročne kadrovske poli¬ tike. Pojem raziskovalca-znanstvenega delavca 9.14 Po metodologiji naše statistike se opredeljuje znanstveni delavec odn. raziskovalec kot delavec z visokošolsko izobrazbo, ki se ukvarja s kreativnim znanstvenim raz¬ iskovalnim ali razvojnim delom. Metodologija UNESCA izrecno vključuje med raziskovalce tudi osebe, ki imajo izobrazbo ali profesionalno skušnjo, ki se v dani državi prizna kot ekvivalent formalni visokošolski izobrazbi. V Statističnih biltenih, posve¬ čenih ZP.R organizacijam, je kot posebna kategorija osebja v ZfiR organizacijah izločen strokovni in tehnični kader z visoko, višjo srednjo in nepopolno srednjo izobrazbo, kar predsstavlja zelo ne¬ homogeno skupino. V obdelavi za Statistični letopis pa je iz te skupine odločen tehnični kader z visoko izobrazbo ter pripojen kategoriji znanstvenikov-raziskovaleev. Takšna pregru- pacija je nedvomno primerna ter se tudi ujema s standardno defi¬ nicijo, ki jo uporablja UNESCO. Mednarodna primerljivost števila raziskovalcev je zelo otež kočena, ker nekatere dežele (predvsem dežele vzhodne Evrope) vključiejo med raziskovalni kader celotno osebje raziskovalnih institutov ne glede na to, ali so angažirani v ZRR dejavnosti ali pa na nekih drugih poslih, nekatere zapadne dežele (Grčija, Ita¬ lija, Holandija, Švedska, Velika Britanija) pa izključujejo v na¬ čelu iz znanstveno-raziskovalnega kadra raziskovalce s področja družbenih in humanističnih znanosti. Številnost raziskovalnega kadra 9.15 Ugotavljanje števila raziskovalnega kadra zadeva na osnovno težkočo radi tega, ker je pri raziskovalnem delu normalen pojav, da del raziskovalnega kadra ni v ZRJR delu zaposlen v polnem de- - 401 - - lovnem času, V visokošolskem sektorju raziskovalne dejavnosti je neizbežno, da je dobršen del če ne večji del delovnega časa raziskovalcev - visokošolskih učiteljev angažiran za pedagoško delo. Pa tudi pri samostalnik ZRR organizacijah, ne.bo redek pri¬ mer, da zaposlujejo poleg raziskovalcev s polnim delovnim časom honorarne raziskovalce z delno zaposlitvijo. Metodološka rešitev problema je v konceptu "ekvivalenta polnega delovnega časa" (EPDČ), ki obstoji v tem., da vsakega raziskovalca prevedemo na raziskoval¬ ca s polnim delovnim časom. Če dela raziskovalec v teku leta samo eno tretjino svojega delovnega časa v povprečku na raziskovalnih nalogah, dve tretjini pa je obremenjen s pedagoškim delom, potem šteje on samo za 1/3 raziskovalca. Če je v’ nekem ZRR zavodu za¬ posleno s polnim delovnim časom na raziskovalnih nalogah 30 raz¬ iskovalcev, poleg njih pa dela še honorarno s polovičnim delovnim časom 20 raziskovalcev, potem znaša od 50 zaposlenih razsikovalcev •EPDČ samo 40. V Jugoslaviji je bilo leta 1966 po podatkih, .posebej obračunanih za publikacijo UNESCA,16760 raziskovalcev, katero število se pa zmanjša na ekvivalent polnega delovnega ča3a v vi¬ šini od 11568, pri čemer znaša odstotni EPDČ 69,0 $ž. Po sektor¬ jih se raziskovalni kader v Jugoslaviji razčlenjuje tako-le; 9.16 Znanstveniki-raziskovalci so vsekakor.centralni kader, za¬ poslen v ZRR organizacijah. Poleg njega se vendar izdvajata iz celotnega zaposlenega osebja v ZRR še dve skupini, namreč tehnično in ostalo osebje - slednjo skupino naša statistika še diferencira - 402 - v dve podskupini: v osebje na splošnih poslih ter pomožno in ostalo osebje. K tehničnemu osebju je šteti po metodologiji UUSSCA iz¬ ključno tehnike 3 srednjo ali njej ekvivalentno izobazbo, ne pa tudi stromovni in tehnični kader z visoko izobrazbo. Malo preje smo že opozorili na to, da naša statistika v Statističnih biltenih strokovni in tehnični kader z visoko izobrazbo priklju¬ čuje strokovnemu in tehničnemu kadru, z višjo, srednjo in nepopol¬ no srednjo izobrazbo ter se ta celotna kategorija oddvaja od ka¬ tegorije raziskovalnega kadra z visoko izobrazbo. Pravtako smo dejali, da Statistični letopis takšno grupiranje korigira ter tehnični in strokovni kader z visoko izobrazbo izločuje iz ne¬ homogene kategorije termičnega osebja, ter ga vključuje med znan- stveno-raziakovalni kader. Struktura celotnega v Z ER zaposlenega osebja v Jugoslaviji po treh osnovnih kategorijah, sledeč metodologiji'UNESCA, je zna- Relativni indikatorji v ZRR organizacijah zaposlenega osebja .17 V analitične s^rhe so pomembni zlasti sledeči relativni in¬ dikatorji zaposlenega osebja: a) Število raziskovalcev na 10000 prebivalcev. Jugoslavija z vrednostjo 5,9 se razvršča med evropske dežele z zelo nizkim številom raziskovalcev na 10 tisoč prebivalcev. Na prvem mestu je Sovjetska zveza z 32,7, potem Češkoslovaška z 28,5 pa Švica in Panska z 17,3 ter 16,5. b) Pomožno osebje na enega raziskovalca ter število tehnikov na enega raziskovalca. Ta razlije med evropskimi državami niso tEko visoke kot pod a). Število pomožnega ossDja na enega raz- - iskovalea se giblje od 1,2 do 4,3 (Jugoslavija: 1,6), število tehnikov na enega raziskovalca pa'gre od 0,4 do'2,4 (Jugoslavi¬ ja: 0,7). c) Celokupno osebje v ZRR na 10 tisoč prebivalcev (v 3PČ) ter odstotek od univerzitetno obrazovanega prebivalstva, ki je zaposlen v ZRR. d) Struktura raziskovalcev po znanstvenih področjih, Ka- rakterično za Jugoslavijo je zelo nizek odstotek v prirodnih znanostih (12,8) ter visok odstotek v medicinskih (13,9) in družbenih znanostih (21,8). e) Strukture v okviru gospodarskega sektorja v ZRR zaposle¬ nih ali pa posebej raziskovalcev po vrstah in panogah dejavnosti. f) Število raziskovalcev v okviru dane panoge dejavnosti v odnosu na celokupno v tej panogi zaposleno osebje. g) Za specifične raziskave so pomembne strukture raziskoval cev po 3polu, starosti, zakonskem stanu itd. STROŠKI ZA ZRR DEJAVNOST 9.18 Stroški za ZRR predstavljajo drugi indikator (poleg števila raziskovalcev) za oceno obsega ZRR dejavnosti. Glede na to, da so stroški cenovni izraz za stvarni p o t r o - š e k proizvodnih činilcev, ki so bili angažirani v raziskoval¬ nem delu, je očito, da morejo služiti kot dober indikator fizične ga obsega ZRR dejavnosti - seveda z rezervami, ki se pojavljajo vselej, kadar izražamo fizični obseg preko denarne vrednosti (vpliv spremembe vrednosti denarja, spremembe v strukturi cene, težave z redakcijo različnih valut pri mednarodnih primerjavah itd.). Kako rešujemo te probleme, bomo spoznali podrobneje v po¬ glavju o statistiki proizvodnje. Pri izražanju fizičnega obsega ZRR dejavnosti preko obraču¬ navanja stroškov ZRR dejavnosti je potrebno upoštevati neke speci - 404 - fične situacije, ki se javljajo prav na področju Z ER dejavno¬ sti. ftačelo bruto stroškov -j, 19 Pri uporabi stroškov ga ?RR dejavnost kot indikatorju o b se g a ZRR je potrebn§ V vsakem primeru vzeti bruto stroške, to se pravi, da ne smemo izključevati kakršnakoli iz¬ plačila dejanske ali pa vračunane amortigggije, Frascattijeva me¬ todologija navaja posebej tri razloge za to: a) ’ Izdatki za amortizacijo zavise v bi§$ygni meri od ob¬ stoječih zakonskih predpisov, pa bi bila ga tp ysakg primerjava med območji, na katerih veljajo razligni ggkpfiski predpisi o obračunavanju amortizacije, nemogoča, Podobna gituscija bo nasta¬ la tudi v primeru svobodnega določanja agiprtigagi je po posameznih delovnih organizacijah, ker bodo le^t§ UBPrgbljale različne krite¬ rije pri obračunu amortizacij e, b) V državnem odnosno splpšnodružbeneg} §§ktP?;jU §§ po pra¬ vilu ne vrši amortizacija fiksnih sredstev (zgradb, ga tudi stroj¬ nih naprav itd.), ker -je nemogoče - in tP vaja še posebno gg ZRE, ki podlegajo izredni razvojni dinamiki - ugotavljati kakorkeli realno, dolgost trajanja trajnih osnovnih sredstev in na podlagi tega izračunavati amortizacijske stopnje. c) Ker gre za povsem novo področje človeške dejavnosti, je neobnodno doznati, ali sledi ciklus dejanske zamenjave osnovnih sredstev v ZRR dejavnosti analognemu ciklusu v drugih panogah de¬ javnosti, ali pa obstoje v tem pogledu neke bistvene razlikuj Knjigovodstveni odpisi v ničemer.ne prikazujejo stvarnega tksja- nja fiksnih sredstev v ZRR, ampak samo prikrivajo dejansko gf&nje. bporaba istih fiksnih sredstev za ZRR in za pedagoške namena 9.20 Pogosti so primeri (to velja zlasti za ZRR na univepggh), da se raziskovalno delo vrši v prostorih, ki služijo tudi y gg&agoške namene, da se uporabljajo različni raziskovalni instrumenti in naprave tudi za pedagoške demonstracije itd, V vseh ten primerih je potrebno oceniti alikvotni del celotnih stroškov, ki so v zvezd z uporabo prostorov, naprav itd. za pedagoške odnosno za raziskovalne namene ter z njimi obremeniti zadevno dejavnost. Načelo obračunavanja "intra muros" stroškov .21 . Važno je razlikovati med "intra muros" (notranjimi) in "extra muros" (zunanjimi) stroški. Intra muros stroški so stroški za izvršitev določene ZRR dejavnosti, ki se opravlja . z n o t r a dane ZRR organizacije ne glede 'na vir finan c i r a n j a . Če daje ZRR organizacija del svoje raziskovalne naloge (za katero je prejela financiranje od zunaj ali pa tudi, če ga financira iz lastnih sredstev) pogodbeno ali kakorkoli neki .drugi- SRH organizaciji v izvršitev, potem so stroški za ta del "extra muros" stroški, ker odražajo dejavnost, ki se ne vrši s strani dane ZRR organizacije, pa jih ona ne sme vklju¬ čevati v celotne svoje raziskovalne stroške, čeprav ona ta del raziskave financira. Netočno razlikovanje med tema dvema vrstama stroškov bo nujno pripeljalo do večkratnega obračunavanja istih stroškov in bo prišlo do napihnjenega (inflacioniranega) prika¬ za celotnega obsega ZRR dejavnosti dane dežele odnosno regije. Posebej je potrebno opozoriti na dva posebna prisneras a) Stroški odnosno izdatki za patente, licence, za uporabo tehničnega znanja (technical .fcnow-how) so za ZRR organizacijo, ki jo ti stroški bremenijo, "zunanji" (extra muros) stroški, ker dejansko predstavljajo del raziskave, ki ga je izvršila zunanja ZRR organizacija za potrebe dane ZRR organizacije, lana ZRR orga¬ nizacija torej ne sme vključevati te vrste stroškov med lastne "intra muros" stroške, ker bo sicer prišlo do dvojnega obračuna¬ vanja istih stroškov v obseg ZRR dejavnosti. Seveda pe ne sme ZRR organizacija dohodkov, ki jih dobi od prodaje lastnih patentov, licenc, tehničnega znanja, odbijati od stroškov svojega - 406 dela., ker predstavlja ta dohodek odraz obsega lastnega dela. Izdelave in iznajdbe, ki se patentirajo in licencirajo, ter stro¬ ški, ki so s tem v zvezi (ne glede na to, ali se s prodajo pa¬ tentov licenc itd* deloma ali popolno krijejo) so v vsakem po¬ gledu izraz obsega lastnega dela in jih je zato šteti med "int-ra muros" stroške. b) Drugačna je situacija, če neka ZRR organizacija da dolo¬ čeno delo (napravo nekega modela, pilotno napravo in sl.) v iz¬ vršitev neki zunanji neraziskcvalni organizaci¬ ji. V tem primeru mora te stroške beležiti kot intra muros stro¬ ške, to se pravi vračunati v obseg lastnega ZRK dela, ne pa šte¬ ti takšne stroške kot eksterni (extra muros) strošek, saj bi v tem primeru sploh izpadel iz evidence obračuna obsega ZRR dela. Kinanciranje s strani države in drugih družbeno-političnih skupnosti 22 Poseben statistični problem predstavljajo proračunske po¬ stavke financiranja ZRR dela v državnih proračunih in proračunih drugih družbenopolitičnih skupnosti, skladov, fondacij in sl. Bilo bi nepravilno, enostavno vzeti te postavke in na podlagi njih izmeriti obseg ZRR dejavnosti, zakaj one vsebujejo pogosto elemente beneficiranja (tj. izplačila za storitve, ki niso raz¬ iskovalnega značaja, ki jih pa država in druge družbenopolitične itd. skupnosti preko določene ZRR organizacije najugodneje reali¬ zira; gre lahko za izplačila za kritje izgub, za splošno subvenci¬ oniranje in pod.). V vsakem primeru je potrebno za podatke o stro¬ ških ZRR iti na osnovni vir, to je na ZRR organizacije. Bamo one lahko točno diferencirajo stroške za raziskovalno delo od stroškov za neraziskovalno delo, v okviru stroškov za raziskovalno delo pa zopet "extra muros" stroške izločijo od "iritra muros" stroškov. Celokupni izdatki za ZRR v. 23 Celokupni stroški za ZRR, obračunani po načelih, ki so zgoraj - 407 - razložena, predstavljajo agregat pod imenom CELOKUPNI IZDATKI ZA Z KR (CIZRR). V anglosaksonskem svetu se uporablja izraz - GRGSS E5CPENDITURK ON RESEARCH AND DEVELOPMENT, z okrajšavo GERD, V tem glcbalu so kot sledi iz povedanega i z k 1'j u č ena vsa izplačila za tuje patente, licence in tehnično znanje; prav- tako so izključena vsa izplačila in dotacije v zve¬ zi financiranja ZRR dejavnosti, ki se vrši izven ozem¬ lja dane države (regije); vključena pa je ZHR dejav¬ nost, ki se vrši znotraj dane dežele (regija), a je v katerikoli obliki financirana od zunaj. V primeru obstoja mednarodnih ne-raziskoval- n i h podjetij, se vključuje v CIZRR dane dežele samo tisti del njihovega dela odnosno stroškov, ki so v zvezi z ZRR delom, ki se je vršil v okviru dane dežele (na njeni teritoriji). 9124 Posebna statistična konvencija velja za obravnavanje mednarodnih znanstvenih razisko¬ valnih organizacij, ki se financirajo s prispevki raznih držav (na pr. CERN, Centre Europeen des recherches nucleaire v Ženevi). V teh primerih se štejejo izdatki odnosno subvencije (članarine) posameznih držav tem organizacijam kot del n o - t r a n j ih raziskovalnih stroškov in se torej vključujejo v lastni CIZRR, čeprav se vrše raziskave izven domače dežele, in izključujejo iz CIZRR one dežele, kjer so locirane raziskoval¬ ne naprave takšnih mednarodnih raziskovalnih organizacij. Smisel tega načela je v tem, da se pri takšnih mednarodnih znanstvenih organizacijah štejejo kot lastniki kolektivno po¬ samezne dežeie-članice, ki vanje tudi po¬ šiljajo svoje raziskovalne kadre, financirajo s svojo članarino odnosno s subvencijami celotno njihovo raziskovalno delo pa so zato upravičene šteti to dejavnost (v alikvotnem proporcu sub¬ vencij oan. pomoči, ki jo dajejo) kot lastno raziskovalno dejav¬ nost. - 408 - Klasifikacija CIZBR y.25 Agregat CIZRR je potrebno klasificirati po raznih krite¬ rijih, zlasti pa po sektorjih izvršitve, po znanstvenih discipli¬ nah, po sestavinah ZRR dela in po virih financi¬ ranja. Po možnosti je potrebno kombinirati gornje kriterije klasifikacij ter rezultate prikazati v enotnih tabelah. Relativni indika torji stroškov — — . — -■ - ■ -*' 1 1 ~ ~ -.26 Poleg strukturnih odstotkov y zvezi z gori ogenj enimi kla¬ sifikacijami je omeniti zlasti sledeče- relativne indikatorje, sloneče na stroških ZRR dejavnosti; a) CI2ri.fi v odstotkih družbenega produkta, b) per capita CIZRR; c) CIZRH (odn. njegove strukture) na enega -raziskovalca. B. Statistika tehničnega razvoja ZAJEMANJE =- SISTEMATIKA Viri J .27 Naša statistika ni oblikovala posebne statistične službe tehničnega razvoja (kot je to storila za statistiko znanosti), ampak koristi za konstrukcijo indikatorjev termičnega napredka podatke, ki se zbirajo v obstoječih statističnih službah. Popolnost zajemanja 1.28 Z izjemo podatkov industrijske in kmetijske statistike je zajemljivost pri vseh ostalih statističnih službah popolna; vključene so po pravilu v3e gospodarske in negospodarske organi¬ zacije razen fj.zkul turnih, družbenopolitičnih in organov JLA. 4-09 - • Podatki industrijske statistike zajemajo do 1962 samo večja podjetja, ki so Pila pomembna za spremljanje dinamike razvo- - ja industrije, od leta 1962 dalje pa vsa proizvodna industrijska podjetja, razen onih JLA in večjih industrijskih obratov neindu¬ strijskih organizacij. Zajemljivost podatkov kmetijske statistike je isar se tiče družbenega sektorja lastnine popolna. Niso pa statistično zajeta kmetijska gospodarstva JLA, Sekretariata notranjih zadev in ri- barska gospodarstva, ki nimajo zemlje. Podatki o individualnih kmetijskih gospodarstvih so dobljeni s cenitvijo, ki- jo vrše poobla¬ ščeni statistični ocenjevalci. Primerljivost 9.29 Časovna in teritorialna primerljivost (po socialističnih republikah in pokrajinah) je vseskozi podana. Pri razčlenitvi po republikah je obdelava izvršena po organizacijskem načelu (po se¬ dežu uprave poročevalskih enot) z izjemo podatkov industrijske statistike, ki se nanašajo na kombinate, in investicijske sta¬ tistike, glede novih obratov, kjer je merodajno' načelo lokacije. Publikacije 9.30 Hezultati obdelave statistike tehničnega napredka se objav¬ ljajo v posebni seriji Statističnih biltenov, ki so začeli izha¬ jati z letom 1968 s podatki za dve leti nazaj (to se pravi Bilten, ki je izšel leta 1968 ima podatke o letu 1966 itd.). Prva dva Biltena sta nosila naslov: Statistika nove tehnike, kasneje pa se je naslov adekvatneje spremenil v "Neki pokazatelji tehnične¬ ga razvoja gospodarstva Jugoslavije v ... letu". V publikacijah so tabele sistemizirane po glavnih področjih tehničnega razvoja (elektrifikacija, kemizacija itd.), katerim je na kraju podan med¬ narodni pregled glavnih indikatorjev. - 410 - Sistematika indikatorjev y .31 Statistični indikatorji tehničnega razvoja so razvrščeni, v nekaj vsebinsko zaokroženih skupin, ki zajemajo in kvantifici- rajo poglavitne elemente tehničnega napredka v dani skupini. Skupine se nanašajo na: 1. elektrifikacijo - 2. kemizacijo - 3, mehanizacijo in avtomatizacijo - 4 . modernizacijo, inovacijo - 5. strukturo kadrovskega potenciala - 6. integracijo in koncentra cijo. Seveda je šteti gornje skupine' kot pogojno veljavne, sestav Ijene radi lažjega celotnega sistema indikatorjev, ki se šele izgrajuje. Mnogi indikatorji posegajo dejansko v več področij. INDIKATORJI ELEKTRIFIKACIJE Pojem in pomen 9.32 Elektrifikacija narodnega gospodarstva pomeni uvajanje električne energije v gospodarstvo v dveh oblikah in z dvojnim namenom: kot pogonskega sredstva in kot dementa tehnološkega pro¬ cesa. Prisotnost električne energije kot pogonskega sredstva predstavlja na današnji stopnji tehničnega razvoja bistven pogoj mehanizacije in avtomatizacije ter v osnovi spreminja konstrukci¬ jo delovnih strojev in celotno organizacijsko strukturo delovnega procesa. V obliki elementa tehnološkega procesa pa omogoča vdor električne energije uvedbo novih tehnoloških .postopkov (elektro¬ liza, električno varjenje itd.), dviga kvaliteto proizvodov ter niža proizvodne stroške. Sistematika i ndikatorjev 5.33 Grupiramo jih lahko v tri velike skupine: - 4i: a) Globalni, ki kvantificirajo v globalu števil¬ nost in obseg osnovnih fenomenov s področja elektrifikacije. b) Strukturni, ki razčlenjujejo globalne in¬ dikatorje z raznih vidikov. c) Izvedeni iz gornjih dveh, s pritegnitvijo indikatorjev z drugih področij. Globalni indikatorji 9-54 Med nje bomo šteli celokupno število električnih central - globalno moč (v kW) - globalno letno proizvodnjo električne ener¬ gije (v kkh) - globalno porabo - globalno 'moč in globalno pro¬ izvodnjo na enega prebivalca. Dolžino dalekovcdov (v km) in na kvadratni kilometer površine. .Strukturni indikatorji 9.35 . Kot primere strukturnih indikatorjev naj navedemo s a) Grupiranje električnih central (in njihove proizvodnje)s po instalirani moči (do 5 k'.V, 6-20 k’,V itd.)j 00 namenu (industrijske, komunalne, transportne, ostale) po vrsti uporabijenih energetskih virov (kalorične, hidro, atomske) po povezanosti v energetski sistem (izolirano delujoče, povezane v energetski sistem). b) Porabo električne energije, strukturiran® po kategorijah porabnikov. Naša klasifikacija pozna sledeče kategorije porabnikovi Industrija in rudarstvo (s podgrupami industrijskih panog) Motorji in aparati ostalih porabnikov .Električna* vleka Poslovni in družbeni prostori Javna razsvetljava in vodovodi Gospodinjstva Izvoz in ostalo. - 412 - Primere za indikatorje globalne in strukturne, glej v katerikoli številki Statističnega biltena iz serije "Sta¬ tistika nove tehnike". t Izvedeni indikatorji (koeficienti elektrifikacije) .>6 Spoznali bomo tri: Koeficient elektrotennologije (elektrifikacije proizvodne¬ ga procesa) ~ Koeficient elektrificiranosti proizvodnje - Koefi¬ cient ooskrbljenosti dela z (električno) energijo. Koeficient elektrotennologije (elektrificiranosti proizvodnega očesa ). Koeficient meri raven koriščenja elektrike v proizvodnem procesu, in se računa v dveh oblikah: kot koeficient dejanske in kot koeficient potencialne elektrificiranosti proizvodnega proce¬ sa. V prvem primeru se postavi v odnos porabljena električna ener¬ gija v splošni elektrobilanci, v drugem pa odnos razpoložljive električne moči (kapacitete) napram celokupni razpoložljivi ener¬ getski kapaciteti. Dejanski koeficient je enak = (2 , . + £ , )/2 J •* er.mot. el.apar. ' Vsota 2 , . + 2 . je dejansko porabljena količina električne energije po elektromotorjih in elektroaparatin. 2 predstavlja splošno količino energije, uporabljene v proizvod¬ nem procesu, ki je enaka (kot smo videli v poglavju o kapacitetah) “ ” ^p.s ^gen x 1*11 + ^el.mot. + ^el.apar. Potencialni koeficient postavlja v odnos moč (kapaciteto) elektr. motorjev in aparatov k celotni moči (kapaciteti), ki ob- služuje proizvodni proces. Potencialni koeficient le približno meri raven elektrifikacije proizvodnega procesa in se bo pc pravi¬ lu razlikoval od dejanskega koeficienta. - 413 - Koeficient elektrificiranosti proizvodnje se računa kot odnos vrednosti uporabljene električne energije na- pram vrednosti celokupne proizvodnje. Pri dinamičnih primerjavah (v času) je potrebno seveda uporabiti stalne cene, da bi izločili vplive morebitnih sprememb v cenah. Gornji koeficient je splošnejši od koeficienta elektroteh- nologije, ker je izražen v vrednostni obliki, ima pa prav zaradi tega določene slabosti, ki izvirajo iz njegove vrednostne oblike: zaviei namreč od strukture cen in sprememb v strukturi cen posa¬ meznih stroškovnih elementov celokupne cene. Koeficienti obskrbljenosti dela z (električno, elektronsko) energijo Tudi ti koeficienti se lahko konstruirajo kot dejanski in kot potencialni, ter kot koeficienti obskrbljenosti dela z energi¬ jo nasploh (električno in mehanično), z električno, in posebej z elektronsko energijo. V števce dejanskih koeficientov je potrebno po¬ staviti dejansko uporabljeno celokupno energijo (E iz formule dej. koeficienta elektrotehnologije) ali samo električno energij© (elektromotorjev in elektroaparatov) ali pa samo energi- j elektronskih aparatov; odnosno instalirano moč (kapaciteto ) teh energetskih strojev, če gre za potencialne koeficiente. V imenovalec pa pride koli¬ čina porabljenega dela odnosno razpoložljive delovne sile. Kar se tiče 'imenovalca pri potencial¬ nih koeficientih obskrbljenosti dela z energijo je potrebno paziti na dvoje: a) za osnovo je potrebno vzeti normirano število - 414 - delavcev (to je tisto število delavcev, ki je potrebno, da se izpolnijo vsa razpoložljiva delovna mesta), ne pa 3rednje d e - j a n s k o število zaposlenih delavcev. Če bi namreč vzeli dejansko število, in se je na pr. to število v danem razdobju zmanjšalo, bi se numerična vrednost koeficienta povečala, kar pa bi bilo neopravičeno, saj je potencialna opremlje¬ nost dela z energijo ostala povsem ista. - b) potrebno je vzeti število delavcev v največji izmeni, Kazlo. je v tem, ker ena in ista kapaciteta energetske opreme očividno ocslužuje delo vsake izmene, če bi jemali celo¬ kupno število delavcev, bi prišli do absurdnega zaključka, da bi se v primeru prehoda iz ene na dve izmeni energetska opremljenost dela, merjena s tem koeficientom, zmanjšala na polovico, kar pa seveda ne bi odgovarjalo dejanskemu stanju. INDIKATORJI KHZIZACIJK lojem in pomen .37 Proces kemizacije se-kaže v prodiranju kemije v vse elemen¬ te in faze proizvodnega procesa. Govoriti moremo o - kemizaciji surovinske baze, tj. izkoriščanju novih virov kemijskih surovin za proizvodnjo; - kemizaciji produktov, kar vodi k naglemu razvoju in vse večji razčlenjenosti kemične proizvodnje in uvajanju novih kemič¬ nih proizvodov; - kemizaciji proizvodne opreme, kar pomeni rast proizvodnje kemične opreme in večanje njenega deleža v celokupni proizvodni opremi; - kemizaciji tehnologije, to je v uvajanju v vedno večji meri kemičnih metod v sodobno tehnologijo. Pomen kemizacije v naštetih oblikah za narodno gospo¬ darstvo je v tem, da se s tem omogoča proizvodnja povsem novih, - 41!? za sodobno gospodarstvo in standard primernejših in nujnih pro¬ izvodov (z novimi in boljšimi lastnostmi), da se razširja suro- ■ vinska baza z novimi surovinami, ki morejo nadomestiti obstoje¬ če, ki postajajo redke in njihovo izkoriščanj e nerentabilno; vdor kemije v tehnološki proces pa vodi k intenzifikaciji in mo¬ dernizaciji proizvodnje nasploh. Sistem indikatorjev k-emizacije 9.38 je še zelo neizdelan. Naslanja se v osnovi na podatke o proizvodnji kemične industrije in njenih specifičnih' proizvodov, ter o uporabi kemičnih proizvodov na glavnih področjih uporabe. Med onimi, ki se xiporabljajo najčešče, bomo navedli naslednje« 1. Globalni indikator kemizaci- j e sloni na dveh primerjavah« a) na primerjavi fizičnega obsega (vrednosti v stal¬ nih cenah) kemične industrije napram celokupni industriji (v od¬ stotkih) p) v komparativnem tempu rasti kemične industrije na¬ prsni tempu rasti celokupne industrije. Naša statistika daje v primeru pod b) dve vrsti pri¬ merjav; b.l; Primerjava povprečne letne mere rasti kemično in¬ dustrije za posamezna i-azdobja. Za Hrvatsko se je na pr. ta mera dvignila iz 13,1 v razdobju 1958-62, na 18,0 v razdobju 1963-6?, v Makedoniji od 33»? na 44,4, v Sloveniji od 13,0 na 15,7, pri ostalih republikah je nazadovala. b.2; Odnos indeksa rasti proizvodnje kemične industrije napram indeksu rasti celokupne industrijske proizvodnje, ki je vzeta (po stanju določenega leta) kot 100 (komparativni indeks rasti). Primer: Indeks industrijske proizvodnje v letu 1562 na bazi 1957 je znašal 166 (za vso Jugoslavijo), indeks rasti ke¬ mične industrije pri isti bazi pa je znašal v letu 1962: 220, - 416 - Komparativni indeks rasti kemične industrije za leto 1962 znaša torej: 220/166 (pomnoženo s sto) je 133. 2. Proizvodnja ključnih proiz¬ vodov kemične industrije v obliki: a) absolutne količine proizvodnje na enega prebivalca (spe¬ cifična proizvodnja) b) bazičnega indeksa gibanja količin pod a) c) povprečne, letne mera rasti indikatorja pod a). Kol ključni artikli so vzeti pri nas: kaustična soda, kaleinirana soda, solna kislina, umetna gnojila, plastične mase, sintetična vlakna, sintetična sredstva za pranje, celuloza, pre¬ delana nafta in koriščenje priročnega plina. Proizvodnja umetnih gnojil je znašala na primer v Jugosla¬ viji (v oklepaju vbednosti za Slovenijo) na glavo prebivalca: proizvodov i č n i h Tudi tu je vzeti speci fično porabo, to se pra¬ vi porabo na enega prebivalca odn. drugega tipičnega porabnika. Pri uporabi umetnih gnojil bomo računali specifično porabo v odnosu na 1 ha obdelovalne površine. INDIKATORJI MEHANIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE Pomen mehani z acije in avtomatizacije .39 Mehanizacija in avtomatizacija sta osnovni cbLiki tehničnega - 417 - napredka, ker omogočata zamenjavo človeškega, predvsem fizičnega (ročnega) dela z umskim in strojnim delom in s tem vodita do: - skrajšanja delovnega časa odn. povečanja proizvodnje pri istem vložku dela (gre za dve kvalitativno različni posledici po¬ večanja proizvodnosti dela); - do olajšanja napora pri opravljanju fizičnega dela; - do izredne koncentracije 3ile, ki jo zahteva opravljanje določenih del. Brez takšne koncentracije bi določenih velikih del sploh ne mogli izvršiti (pošiljanje satelitov v vsemirje). Pojem in stopnja 9.40 Pod mehanizacijo proizvodnje razumemo uvajanje v proizvod¬ njo strojev in strojnih naprav, ki nadomeščajo ročno (fizično) delo s stroji. Pri najnižji stopnji gre za mehanizacijo samo enega dela dane vrste del s stroji (tkzv. delna mehanizacija; na pr. v gradbeništvu se pri zemeljskih delih lahko nadomesti s stro¬ ji samo najtežji del, izkop zemlje). Lahko pa nadomestimo s stro¬ ji celoten kompleks med seboj povezanih del (kompleksna mehanizacija: poleg izkopa zemlje mehaniziramo tudi natovarjanje zemlje na kamione in transport). Na višji stopnji prehaja mehanizacija v avtomati¬ zacijo, ki ne le nadomesti fizično delo, ampak v večji ali manjši meri tudi vodenje (upravljanje) proizvodnega procesa, ki se prenaša na sistem med seboj povezanih strojev, strojnih naprav ter kontrolnih in merilnih instrumentov. Pri tem gre za dva tipa avtomatizacije. ... Pri prvem se tehnološke operacije odvijajo avtomatično po v naprej določenem ..programu.. Če pride do neke motnje ali pa do situacije, ki zahteva spremembo programa, potem se avtomatizem zaustavi, dokler ga človek zopet ne naravna. Pri drugem tipu avtomatizacije, zasnovanem na kibernetiki, pa se s pomočjo - 416 - elektronske tehnike predvidijo in v naprej programirajo tudi možni odkloni od normalnega procesa ter nadaljevanje procesa pod spremenjenimi pogoji. S tem se doseže izredno visoka raci¬ onalnost, hitrost, pa tudi točnost v realizaciji proizvodnega programa. Indikatorji mehanizacije in avtomatizacije ■'.Al V osnovi gre za primerjavo obsega mehaniziranih del napram celokupnemu obsegu ael (mehanizirenih in nemehaniziranih) odnosno, če gre za koeficiente avtomatizacije, za odnos avtomatiziranih del napram celokupnemu oosegu mehaniziranih del. Pri tem je treba razlikovati, ali gre za merjenje stopnje mehanizacije (avtomatizacije) istovrstnih ali pa za merjenje stopnje mehanizacije (avtomatizacije) razno¬ vrstnih del. V nadaljnjem obravnavamo konkretno indikatorje mehanizaci¬ je. Ista metodologija se uporablja pri konstrukciji indikatorjev avtomatizacije, z edino razliko, da vstavimo za elemente, ki merijo mehanizirano delo količine avtomatiziranega dela, in za one, ki merijo nemehanizirano delo količine mehaniziranega dela. 1. Koeficient mehanizacije istovrstnih del Q_ a) primer enega samega podjetja K = -- *m + Q n kjer sta 0^ odnosno Q n obsega mehaniziranih odnosno nemehani¬ ziranih del. b) primer več podjetij, ki opravljajo vsa istorodna dela, deloma mehanizirano deloma nemehanizirano; splošni koeficient mehanizacije vseh podjetij (K_ ) je enak: S f 31 - 419 - K s ,m K i, (G. + £ '^i,m + ^i,n ^i,m + *i,n' a pri čemer so KV ^ koeficienti mehanizacije vsakega individualne¬ ga podjetja. Kot vidimo lahko totalni (povprečni) indikator mehanizaci¬ je računamo na dva načina, ali tako da delimo vsoto vseh mehani¬ ziranih del vseh podjetij z vsoto mehaniziranih in nemehanizira- nih del, ali pa kot ponderirano aritmetično sredino.. 2. Koeficient mehanizacije pro¬ izvodnje pri raznorodnih delih Metodološki pristop je isti kot poprej e, vendar se tu po¬ javlja ne lahko rešljiv problem ponderacije posameznih raznorod¬ nih vrst del, preko katere l-educiramo raznovrstne obsege del na isti skupni imenovalec. hna od možnih ponaeracij je poraba delovnega časa na enoto dela, pri čemer bo primerneje vzeti normirano porabo nemehani ziranega dela na enoto, ker je normativ za nemehanizirano delo stabilnejši od normativa mehaniziranega dela, ki se naglo menja, čim uvajamo modernejše stroje. Ge označimo normative porabe, nemehani zirane- g a dela s't n , računamo splošni koeficient mehanizacije po for¬ muli: - 420 - Iiidikator.ii mehanizacije in avtomatizacij e v .jugoslovanski statistiki ^.42 Kaša uradna statistika (v citiranih publikacijah Statistika nove tehnike) ne' izračunava neposredno indikatorjev mehanizacije in avtomatizacije po orisani metodologiji, pač pa daje elemente, iz katerih se more posredno sklepati na stopnjo mehanizacije in avtomatizacije v Jugoslaviji in po posameznih republikah in po¬ krajinah. Kdina izjema so indikatorji mehanizacije natovarjanja in iztovarjanja v javnem prometu, kjer so izračunani za posamezna leta in'po republikah odstotki mehaniziranega pretovarjanja (na¬ tovarjanja in iztovarjenja) napram celokupnem (mehaniziranem in nemehaniziranem) pretovarjenju. a) Za ostale izbrane panoge industrije daje naša statisti¬ ka kar se posrednih indikatorjev mehanizacije tiče dve kategoriji indikatorjev: V prvi kategoriji je podana za vsako posamezno vrsto stro¬ jev in strojnih naprav poleg celokupnega števila strojev njiho¬ va starostna struktura (koliko njih je bilo proizvedenih do leta 1^39, od 1940-49, od 1950-54 itd.). Ker se stroji naglo izpopolnjujejo, služijo ti podatki bolj kot indika¬ torji modernizacij e , kot pa mehanizacije (o če¬ mer bo govora v naslednji točki tega poglavja). Druga kategorija podatkov pa se tiče maks irnaine dnevne kapacitete posameznih strojev in stroj¬ nih naprav (tj. maksimalne možne proizvodnje, ki se doseže pri 24 urnem neprekinjenem delu), pri čemer je daha tudi struktura celokupne kapacitete po republikah in pokrajinah. Ti podatki so dani za tovarne olja, sladkorja, za mline, pekarne, tovarne ce¬ menta, Če vzporedimo te podatke s podatki o številu zaposlenega osebja v omenjenih tovarnah, bi prišli do približnih ocen koefici¬ entov mehanizacije. - 421 Na področju kmetijstva so dani kot indikatorji mehaniza¬ cije: število traktorjev odn. kombajnov na 1000 ha obdelovalne ■površine ter' obseg (v ha) površine, ki je bila navodnjavana (po posameznih letih, z bazičnimi indeksi ter s povprečno mero rasti za posamezna opazovana razdobja). b) Posredni vpogled v stopnjo avtomatizacije naše industrije nam nudijo podatki o strukturi celokupne nabavne vrednosti delovnega orodja v industriji, ločeno za posamezne indu¬ strijske panoge. Vir za te podatme so letna statistična poročila indusTrijskih podjetij. Delovno orodje je pri tem razvrščeno v naslednje skupine, ki se vrste glede na stopnjo mehaniziranega in avtomatiziranega proizvodnega procesa: 1. stroji na ročni pogon; 2. mehanizirano ročno orodje; 5. stroji za ročno obsluževanje (tj. stroji, ki jih mora obsluževati pri pogonu vsaj en delavec); 4. polavtomati (to so stroji, ki v pogonu opravljajo vse operacije v zvezi z obdelavo in premeščanjem obdelanega materiala v stroju brez stalne pomoči delavca. Punkcija delavca se omejuje na pripravo stroja za pogon, na dodajanje stroju materiala in na odklanjanje motenj v tehnološkem procesu. Vsako ponavljanje ciklu¬ sa operacije je vezano na zaustavljanje in ponovno zaganjanje stroja, brez česar teče stroj v prazno; 5. ciklusni avtomati (ki so opremljeni z napravami za neneh¬ no avtomatsko dodajanje materiala: en delavec lahko zato obslužu- je več strojev); 6. refleksni in programski automati (to so stroji s tehno¬ logijo povratne zveze, ki neprestano primerjajo delo, ki ga vrše,, z dobljenim vzorcem, in s pomočjo elektronskih in drugih naprav opravljajo korekture odstopanj od programiranega proizvodnega pro¬ cesa; - 422 - 7. ciklusni automatizirani strojni bloki, ki zajemajo strojne bloke, zvezane z drugimi stroji predhodnih in naslednjih obdelovalnih stadijev in poseDnih transportnih naprav, vendar brez povratne zveze; 6. refleksni automatizirani strojni bloki, s katerimi se ustvarja kontinuirana proizvodnja s sistemom upravljanja po na¬ čelu povratne zveze; 9. automatični strojni bloki, ki se sami regulirajo in kjer elektronske naprave skrbe za optimalni režim delovanja; 10..sistem strojnih blokov; 11. automatski proizvodno-transportni kombinati (zajema¬ jo stroje, ki so povezani v enotni, automatizirani sistem stroj¬ nih blokov, ki gre od proizvodnje do končne distribucije preko automatiziranega Transporta. Proizvodi teh automatov se dostav¬ ljajo automatični proizvodni porabi ali pa distributivni mreži), la tip kombinatov prevladuje v panogi elektroenergije in proiz¬ vodnje nafte. Naša statistika daje poleg tega še podatke o sta¬ rostni strukturi proizvodnje delovnega orodja v industri¬ ji. kot rečeno malo preje, nudijo pokazatelji o starostni struk¬ turi vpogled v stopnjo dosežene modernizacije industrije, niso pa indikatorji stopnje mehanizacije. INDIKATORJI MODERNIZACIJE IN INOVACIJ Pojem in pomen 9.43 Pod modernizacijo in inovacijo razumemo proces uvajanja novih proizvodov, proizvodnih naprav in zlasti novih teh¬ noloških postopkov in s tem v zvezi opuščanje s t a r i h . Predpostavljamo seveda, da so novi produkti, stroji in postopki sodobnejši, kvalitetnejši, učinkovitejši in popolnejši tako v tehničnem kot ekonomskem pogledu. - 423 - V okviru tako postavljenega pojma modernizacije in inova¬ cij. je koristno razlikovati dve kategoriji. Prva obstoji v uvajanju nove tehnologije in novih produk¬ tov, druga pa v masovnem gibanju odnosno procesu prijavljanja novih iznajdb in racionalizatorskih postopkov s strani, delovnih ljudi. Prva kategorija predstavlja efektivno , plani¬ rano in zavestno usvojeno novatorstvo, druga pa je poten¬ cialno novatorstvo, ki mora šele iti skozi proces prever¬ janja in preide v svoji končni fazi in v pozitivnem primem v prvo kategorijo. Druga kategorija sloni ha masovni stvariteljski moči delovnih ljudi in je znak zainteresiranosti delavcev na pro¬ izvodnem procesu. Indikatorji novih industrijskih proizvodov 9.44 Ti indikatorji slone na razčlenitvi celokupnega števila proizvodov danega leta s treh vidikov: a) po stopnji novosti produktov: produkti, ki niso pretrpe¬ li nobene spremembe; produkti, ki so pretrpeli delne spremembe; povsem novi produkti; produkti, Ki se ne proizvajajo več; b) novi produkti se razčlenjujejo dalje po tem, ali so no¬ vi z vidika cele države, ali pa samo z vidika podjetja; c) novi produkti se dalje razčlenjujejo po nekih osnovnih stvarnih kategorijah (stroji, mehanizmi in naprave; instrumenti; ostali proizvodi). Kriterij novosti proizvodov 9.45 Po naši statistiki štejejo za nove proizvode tisti, ki se popreje v podjetju ali v državi sploh niso proizvajali, ali pa, ki se v primerjavi s prejšnjo proizvodnjo sorodnih proizvodov odlikujejo po uporabi drugih surovin, po izdelavi na nov tehno¬ loški način ali pa po pomembnih novih lastnostih (spremenjena upo¬ rabna vrednost, zadovoljevanje novo nastalih potreb). - 424- - V nove proizvode ne spadajo novi modeli ooutve, obleke, raznih gospodinjskih aparatov, automobilov, drugačnega paki¬ ranja ali sprememba vseDine živilskih in drugih proizvodov. Takšne spremembe.štejejo za "produkte, ki so pretrpeli delne spremembe”. Indikatorji obnavljanja osnovnih sredstev .46 Gre za najsplošnejšo kategorijo indikatorjev inovacij: dana je v vrednostni obliki ter se lahko zaradi tega primerjajo indikatorji po posameznih vrstah in panogah dejavnosti ter re¬ publikah in pokrajinah. Uporaba teh indikatorjev za namene mer¬ jenja stopnje inovacij sloni na predpostavki, da so obnovljena osnovna sredstva sodobnejša, modernejša tako v tehničnem kot ekonomskem pogledu. Prikaz teh indikatorjev se daje najoolje v vidu bilance (po nabavni vrednasti aktivnih osnovnih sredstev): - stanje na začetku leta - na koncu leta - neto prirastek-v teku leta - razhodovano v teku leta. Na podlagi gornjih postavk bilance se izračunavata dva koeficienta: koeficient obnavljanja kot odnos aktiviranih osnov¬ nih sredstev (novih in rabljenih) v teku leta napram celokup¬ nim osnovnim aktivnim sredstvom po stanju koncem leta; koeficient razhodovanja kot odnos razhodovanih osnovnih sred¬ stev (vključno prodanih in odstopljenih) v teku leta napram celokupnim aktivnim osnovnim sredstvom na začetku leta. Indikatorji r.ovatorstva in racionalizatorstva 9.47 V to kategorijo indikatorjev štejejo zlasti: - število novatorjev, ki so prijavili novosti in raciona¬ lizacije; - 425 - - število sprejetih, odklonjenih in v postopku preverja¬ nja nahajajočih se prijav; - obseg finančnih sredstev, ki so bila dana (s strani države odn. od podjetij) za stimuliranje in nakup novosti, ,sa nagrade in pod. • INDIKATORJI KONCENTRACIJE IN INTEGRACIJE Rojem in pomen 9.48 ■ Procesi koncentracije in integracije pospešujejo uvajanje nove tehnike. Pod koncentracijo odn. atomizacijo razumemo dejstvo obstoja manjšega števila večjih in velikih podjetij odnosno raz¬ bitost proizvodnje na veliko število malih in srednjih podjetij. Pod integracijo razumemo proces povezovanja v raznih oblikah (do spajanja) podjetij v višje in širše enote. Indikatorji 9.49 Stopnjo koncentracije ond. atomizacije nam daje frekvenčna distribucija podjetij po velikosti (kot kriterij velikosti more služiti ali število delavcev ali velikost neto produkta). Loren- zova krivulja daje nazorni prikaz stopnje koncentracije, koefi¬ cienti koncentracije raznih konstrukcij, znani is splošne teori¬ je statistike, pa nudijo možnost sintetičnega izražanja in pri¬ merjanja stopnje koncentracije. Kot indikator integracijskih procesov more služiti število izvršenih integracij, z razčlenitvijo integracij na kategorije po raznih vidikih, kot so s - po karakterju integracijske povezave (šibkejše, Čvrste, spajanje) - po namenu integracije (radi koordiniranja odn. skupne nabavne, proizvodne, prodajne politike) -426 - - po velikosti integriranih sredstev ter po velikosti podjetij, ki se integrirajo. STRUKTURA KADROVSKEGA POTENCIALA y,50 Proces znanstvene in tehnične revolucije ima kot najmoč¬ nejše ozko grlo pomanjkanje kvalificiranih kadrov. Zato je po¬ sebno pomembno, spremljati s statističnimi indikatorji obliko¬ vanje teh kadrov ter njihov razpoložljiv obseg (odn. deficitar¬ nost). Naša statistika objavlja s tega področja zaenkrat samo tabelo o stanju kvalifikacijske strukture zaposlenega osebja, o čemer smo govorili v poglavju o statistiki delovne sile, za¬ poslenosti in kadrov. - 427 - Četrti del STATISTIKA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI X. STATISTIKA PROIZVODNJE POJEM IN SESTAVIH S PROIZVODNJE. Razmejitev napram sferi nematerialne proizvodno e. (43l). Razmejitev napram fazi porabe (432). Pojem pro¬ dukta (433). Vrste produktov po stopnji dodelanosti (433). Einalni ali končni produkt ter medfazni produkt (434). Klasifikacija in no¬ menklatura produktov.(435)» STATISTIČNO Z AJ&iANJE. TIRI. PUBLIKACIJ E. Viri (436). Obseg zajetja (436) Uveljavljanje organizacijskega načela in načela čiste dejavnosti ( 437 ). Publikacije (433). KAKO MEHIKO PROIZVODNJO. Naturalni in pogojno naturalni merki izraz (440). Delovni izraz proizvodnje (441). Vrednostni izraz proizvod¬ nje (441). OPREDELITEV OSNOVNIH VREH3CSTIIH AGREGATOV IN NJIHOV POJEM. Bruto in neto načelo (442). Dve varijanti obračuna po bruto načelu (443). Cisti produkt in narodni dohodek ( 446 ). Družbeni produkt kot surogat za čisti produkt (446). Obračunavanje agregatov proizvodnje v zahodni metodologiji po ceni faktorjev proizvodnje ( 447 ). METODE OBRAČUNOV. Sploinc o treh metodah obračuna ( 448 ). Proizvodna al; realna metoda (450). Primer (451)« Dohodkovna ali osebna metoda (453). Razhodkovna metoda (453). OBRAČUNAVANJE AGREGATOV PROIZVODNJE ?G JUG03L0VNASKI METODOLOGIJI. SploSna obema obračunavanja ( 456 ). Posebnosti v obračunavanju agregatov proizvodnje iz”en industrijske dejavnosti (457). MERJENJE DINAMIKE PROIZVODNJE. Agregatni indeks proizvodnje (462). Primer (464). Srednji indeks proizvodnje (l 6 j>). Deflacijski postopek. Bistvo postopka (166). Primer (4o7). INDEKS FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PO JUGOSLOVANaa METODOLOGIJI. PopJlnost zajemanja (463). Pondsraoij 3 ki sistem (469). Konstrukcija indoksa (469). Sistem publiciranja indeksov fizičnega oosega industrijske proizvodnje (470). Indeksi industrijske proizvodnja po mednarodni otanjarni klasifikaciji gospodarskih daj vnos hi (471). Obračun narodnega dohodka in družb®ega produkta pa stalnih cenah (471). ■O. 37A7I STIKA C.S7 OSNOVNE 0PSSD3LIT73. Opredelitev Jone kot atatiotične kategorije (472). Vrata car. (473). - 428 - ZAJEMANJE. VIRI.PU3LIKACIJS,Komenklature proizvodov in storitev (474)» Viri zajemanja,časovne opredelitve,metode računanja poprečnih cm (476). Obseg zajemanja (477)« Statisti ne publikacije (47&). IKDHCSI CEN. Splošni pristop konstrukcije (479)» Primer (479).Kon~ etrukcija indeksov cen Zveznega zavoda za statistiko (480),Sistem ponderacije (482).Metodološke omejitve uporabe indeksov cen (483). 02MSI K3EJAVE (484). DEFLACIJSKI IN DSX SI. H OMIH ALK I E: REALKI DHJARNI DOHODKI (486) ŠTEVILČNI P HI KEŠI (486). XII. STATISTIKA PROIZVODNOSTI DELA SPLCSNA RAZKOTHIVANJ A. Pojem in pomen proizvodnosti dela (490). Merjenje nivoja proizvodnosti dela (493). Vprašanja v zvezi zmerjenjem dela (494). Vprašanja v zvezi zmerjenjem proizvodnje (497)«Simbolika. Individualna in globalna proizvodnost dela (5oo). IKDHC5I PROIŽVCHKOSTT DELA. Individualni in globlani indeksi proizO voanosti dela pri homogeni proizvodnji (50 2), Srednji indeks indivi¬ dualnih indeksov proizvodnosti dela (504). Vpliv spremembe proizvodne strukture na indekse globalne proizvodnosti dela (508). Indeksi pro¬ izvodnosti dela pri nehomogeni proizvodnji (512). Vprašanje ponderacije globalnega indeksa (515). KEHJSCJE PRCIZVOHiOSTI DELA. V JUGOSLOVANSKI STATISTIČNI PRAKSI. Rutinski indikatorji Zveznega zavoda za statistiko (517). Posebne študije (517). XIII. STATISTKA INVESTICIJ POTEK II! SESTAVINE. Pojem (520). Fizični sestav investicij (521). Ostvarjene in dokončane investicije (523). Aktivizirane in neakti- vizirzne investicije (524). Bruto investicije, obnovitvene, nove (razširitvene) ir>. nato investicije (525). Investicije in družbeno premoženje (528). VIBI K PUBLIKACIJE. Viri (530). poplnost zajemanja (531). Pri- • merljivost (531). Publikacije (534). KSRJEKJS OBSEGA INVESTICIJ. Mare absolutnega obsega (534). Mere relativnega obsega (investicijske aiere) (573). Per capi ta investi¬ cije (540). Dinamika investicij (540). - 429 - STRUKTURE INVESTICIJ. Tehnična struktura investicij (544). Scen Gla¬ ska struktura investicij (547)- Struktura investicij v fiksna sred¬ stva in zaloge (549)« Struktura investicij po značaju izgradnje (53l). Finančna struktura investicij (553)* Demografske in ekonomske investi¬ cije (554). . MERJENJE UČINKOVITOSTI INVESTICIJ. Eazlične oblike izračunavanja kapitalnega koeficienta odn. koeficienta učinkovitosti investicij (555)* Koliko znašajo demografske investicije (558). Indeks učin¬ kovitosti investicij (559)* Indikatorji uspešnosti investicij naše statistične službe (562). XIV. STATISTIKA POTRCoNJE, ŽIVLJENJSKE KAVNI IN OSEBNIH DOHOIKOV A. Stati stika potrošnje 03T OVNE OPREDELITVE« Potrošnja kot ekonomsko teoretična kategorija (567). Potrošnja kot empiričnostatistična kategorija ( 567 )« VIBI,STATISTIČNO ZAJEMANJE, PUBLIKACIJE- Plošno o virih in statis¬ tičnem zajemanju ( 569 ). Posredno zajemanje potrošnje in razpoložlji¬ vih količin specificiranih proizvodov (570). Ankete o osebni po¬ trošnji v sistemu naše statistike« potrošnje (571). Podatki o agre¬ gatni potrošnji v jugoslovanskem sistemu gospodarskih računov in tablic medsebojnih odnosov dejavnosti (574). Publikacije (577)* INDIKATORJI. Količinski indikatorji potrošnje (577). Vrednostni indikatorji obsega in strukture. Osebna in splošna potrošnja, skupna in javna ( 578). Bilančni indikatorji (579). Analitični indikatorji ( 580 ). B. Statistika življenjske ravni. POTEK, TERMINOLOGIJA, SISTEMATIKA. Pojem in termini (583)- G.avni poizkusi sistemiziran j a elementov življenjske ravni ( 583 )» ZDRAVSTVENA RAVEN VKLJUČNO DEMOGRAFSKI POGOJI (586). MATERIALNA ŽIVLJENJSKA RAVEN.Prehrana ( 589 ). Obleka in obutev (590). Stanovanje (590). Gospodinjska oprema (59l)» Transport in komunika¬ cij® (592). Neki splošni indikatorji materialne ravni (592). IZOBRAZBENA. IN KULTURNA KAVSK. Izobrazbena raven (593). Kulturna raven (593). DELOVNI POGOJI. Stanje zaposlenosti (594). Pogoji dela (595). Socialno zavarovanje (595)* DRUŽBEN OP CLI TIČKI POLOŽAJ ČLOVEKA. Samoupravljanje ( 596 ). Razpola¬ ganje z dohodkom (596). Politična aktivnost (597) C. Statistik" a osebnih dohodkov OPREDELITEV OSNOVNIH STATISTIČNIH KATEGORIJ. Statistična kategorija neto osebnih prejemkov (597). Zaposleno osebje (599)« - 430 VIKI, ZAJEMANJE, PUBLIKACIJE . Viri (599)* Seč el o opazovanja ( 600 ). Poplnost zajemanja (601). Publikacije (60 2). INDIKATOBJI. Povprečni nominalni osebni prejemki po zaposlenem na mesec (60 2). Specifični (specializirani) indikatorji povprečnih neto osebnih.prejemkov po zaposlenem (603). Strukture zaposlenega osebja po velikosti neto osebnih prejemkov (604). Najnižji in najvišji ter pov¬ prečni najnižji in povprečni najvišji osebni prejemki ter njihovi razponi (604). Indeks osebnih neto prejemkov (606). XV. STATISTIKA NARODNOGOSPODARSKIH BILANC A. Sistem gospodarskih računov METODOLOŠKE OSNOVE. Historiat (6lo). Transakcije, agensi (akterji), sektorji ( 612 ). BILANCE. Bilanca proizvodne dejavnosti (614). Bilanca prejemkov in izdatkov prebivalstva ( 616 ). Bilanca neproizvodnih dejavnosti ( 6 l 8 ). Bilanca neproizvodne potrošnje in bilanca investicij (620). Bilanca odnosov s tujino (623). B. Tabele medsebojnih odnosov gos p. de j. OSLI OVNA ZAMISEL IHPUT-CUTPUT TABELE (626). NEKE METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INPUT-CUTPUT TABEL. Proizvodni sektor (630). Družbeni bruto proizvod (631). Cene (631). Obračunavanje materialnih stroškov medfaznih produktov (632). Uvoz in izvoz (634). Bruto inve¬ sticije in spremembe v zalogah (635)* Osebna in splošna potrošnja (636). Tehnični koericienti (636). Bilančne enačbe razdelitve ali enačbe ravnovesja input-output tabel (637). - 431 - Deseto poglavje STATISTIKA PROIZVODNJE POJEM IN SESTAVINE PROIZVODNJE Razmejitev napram sferi nematerialne proizvodnje 10.1 Statistika proizvodnje ima za cilj, da zajame in izmeri rezultat dejavnosti v proizvodni sferi zaposlenih ljudi. Takoj se postavi vprašanje, kako razmejiti proizvodno napram neproiz¬ vodni sferi odnosno proizvodno napram neproizvodni dejavnosti. Obstojita dva koncepta: Prvi ožji (ki se po njem ravnajo socialistične dežele) ome¬ juje pojem proizvodnje jn proizvodne sfere na materialno proiz¬ vodnjo, tj. na proizvodnjo materialnih dobrin in proizvodnih sto¬ ritev. (Kot proizvodne storitve štejejo storitve zaradi obnove uporabne vrednosti" ali povečanja te vrednosti materialnih dobrin). V sfero materialne proizvodnje spadajo dejavnosti v: kmetijstvu* industriji, proizvodni obrti (tj. brez.storitvene obrti), gradbe¬ ništvu, gozdarstvu, premetu, trgovini. Vprašanje pripadnosti k - 432 - materialni sferi dejavnosti v osebnem prometu in trgovini je sporno (glej spodaj). Drami širši koncept, ki se uporablja v deželah s kapitali¬ stičnim družbenim sistemom in ki ga sprejema tudi metodologija Združenih narodov, vključuje v pojem proizvodnje in proizvodne sfere celokupno družbeno dejavnost, ne glede na to ali je rezul¬ tat te dejavnosti materialna dobrina ali nematerialna storitev. Zato šteje v proizvodno dejavnost poleg zgoraj omenjenih tudi s - osebne storitve v okviru dejavnosti obrti in komunalne dejavnosti; - celotno področje kulturne in socialne dejavnosti, kamor spada dejavnost šol, kulturno-prosvetna dejavnost, znanstvena de¬ javnost, dejavnost na področjih zdravstva, socialnega varstva, fizkulture, umetnosti in razvedrila; - celotno področje državnih in t£zv. družoenih sIužd s pa¬ nogami dejavnosti v družoenih organizacijah, gospodarskih zbor¬ nicah, financ in zavarovalnic ter organov oblasti in uprave, narodne obrambe ter pravosodja. 7 naši praksi se uporablja termin "družbene službe" pogosto za obe zgornji področji skupaj, tj. za "kulturne in socialne dejav nosti" ter "družbene in državne službe", kot jih pozna naša urad¬ na nomenklatura in klasifitcacija dejavnosti. Razmejitev napram fa zi porabe o.2 Proizvedene dobrine preidejo iz proizvodnih enot v gospo¬ dinjstva, kjer se dokonča faza porabe v celotnem krožnem toku gospodarjenja. Pogosto se vendar tudi v okviru gospodinjstev v fazi porabe nadaljuje proizvodni proces (peka kruha in sploh priprava jedil, izdelava pletenin za lastno porabo iz kupljene volne itd.), pa tudi opravljanje gospodinjskih del, vzgoje itd,, ki se po zahodni metodologiji v načelu šteje v proizvodno'delo). Uostoji vendar splošna statistična konvencija, da se tisti del - 453 - proizvodnje, ki se nadaljuje in dokončuje v fazi poraoe, ne ob¬ računava v proizvodnjo. Pojem produkta 10.3 Izraz "produkt" uporabljamo samo za rezultate dela v mate¬ rialni sferi, medtem ko govorimo v nematerialni sferi o "stori¬ tvah" kot rezultatu dejavnosti, ali pa na splošno o "nematerialni proizvodnji". Pa tudi na področju materialne proizvodnje uporab¬ ljamo izraz "produkt" samo za rezultat tehnološko zaokroženega delovnega procesa. Ker vendar teče produkcijski probes časovno kontinuelno, se bo dogodilo, da se do nahajal ob koncu obračun¬ skega časovnega intervala (recimo enega leta, ali meseca), ko že¬ limo ugotoviti rezultat proizvodne dejavnosti, določen del pro¬ izvodnje sredi tehnološko nezaključenega procesa. Za ta del pro- izvodnje uporabljamo izraz "nedokončana proizvodnja", lahko bi seveda tudi uporabili izraz "nedokončani produkti". Vrste produktov po stopnji dodelanosti 10.4 Glede na stopnjo dodelanosti delimo produkte v surovine, polizdelke raznih stopenj in dokončane produkte, ki gredo zatem ali kot življenjska sredstva v porabo ali pa kot delovne priprave v produkcijo. Te pojme in nazive (surovina, polizdelek, dokonča¬ ni produkt) lahko smiselno uporabimo z vidika posamezne proiz¬ vodne enote odnosno stopnje, pa tudi z vidika celotnega narodne¬ ga gospodarstva. Z vidika posamezne gospodarske enote je surovina dobrina, ki v okviru te enote še ni doživela nobene dodelave (bo pa veljala z vidika morebitne nižje produkcij¬ ske enote za dokončani produkt). Prav tako bo proizvodna enota štela svoj izdelek, ki ne bo podvržen vokviru te e n o- t e nadaljnji dodelavi, kot dokončani produkt, čeprav se bo morda v drugi, višji produkcijski stopnji še dodeloval. Z narodno¬ gospodarskega vidika bo seveda štel za dokončan samo produkt po¬ slednje produkcijske enote, ko ne bo prešel kot predmet dela v višjo produkcijsko enoto- in se tam naprej predeloval, ampak bo - 434 - takšen kot je, služil ali osebni ali splošni rabi ali pa produk¬ ciji (kot delovna naprava, stroj, tovarniško poslopje). Z vidika celotnega gospodarstva oodo zato vsi dokončani produkti posameznih produkcijskih stopenj (z izjemo dokončanega produkta poslednje stopnje) šteli kot nedokončani produkti odnosno kot nedokončana proizvodnja. Pokončani produkt določene proizvodne enote skupaj z nedo¬ končano proizvodnjo te enote bomo imenovali njen celot- n i produkt. ginalni ali končni produkt ter medfazni produkt ,5 Produkt, ki gre v Končno uporabo zaradi zadovoljitve dolo¬ čenih potreb, imenujemo končni ali finalni produkt, medtem ko imenujemo produkt, ki služi reprodukcijskim ciljem, ki torej prehaja kot polizdelek raznih stopenj v višje faze proizvodnje,- medfazni produkt. Če imamo pred seboj zaprto gospodarstvo, potem je finalni:, ali končni produkt identičen z dokončanim produktom poslednje produkcijske stopnje." On služi zadovoljitvi treh velikih katego¬ rij družbenih potreb, namreč potrebam osebne porabe prebivalstva (po hrani, obleki, ooutvi, ogrevanju itd.), s p 1 o fi¬ ne družbene porabe (potrebam državne uprave, vojske, kulture, šolstva, javnega zdravstva itd.) in pa in¬ vesticijskim potrebam, ki zagotavljajo obnovo in razširjeno reprodukcijo v okviru celotnega sklopa narodnega go¬ spodarstva, ki torej zagotavljajo obnovo in razširjeno reproduk¬ cijo proizvedenega bogastva. Posebnost investicijskih potreb je v tem, da zadobe produkti, ki služijo njihovi zadovoljitvi in ki so pc svojih tehničnih lastnostih večji del tipični polizdel¬ ki (kot cement, opeka, železo in drugi gradbeni material), svoj- stvo finalnih proizvodov, ker se kot takšni ne predelujejo, ampak vgrajujejo neposredno v investicijski objekt. Seveda se stvari v tem pogledu spreminjajo z novimi postopki gradenj, ki uporabljajo že vnaprej v samostojnih industrijskih podjetjih - 435 - predfabricirane velike gradbene elemente (zidove, kompletne sanitarne enote itd.)« V teh primerih je seveda cement in dru¬ gi gradbeni material, iz katerega se producirajo ti predfabri- cirani elementi, reprodukcijski material in spada med medfazne proizvode. Pri ogromni•količini proizvodov, ki se stalno naha¬ jajo na raznih stopnjah proizvodnega procesa in služijo v raz¬ lične namene, bi bilo nemogoče individualno preiskati 2 a vsak proizvod, ali spada v kategorijo medfaznega ali pa finalnega proizvoda. Tu služi kot konvencionalni kriterij empirično pravi¬ lo, da štejemo kot medfazni, proizvod tisti, ki ga kupuje gospo¬ darska organizacija radi nadaljnje predelave odnosnb preprodaje. Ce pa kupi kupec blago za lastno uporabo, - bilo osebno ali pa in¬ vesticijsko, potem gre za finalni produkt, ne glede na to, ali bo kupec v sami fazi uporabe produkte še tako ali drugače dodelal - iz moke spekel kruh, cement pomešal z vodo in ga kot beton vzidal v zgradbo, ki jo sam gradi itd, Pri odprtem gospodarstvu pa se pojavi še posebna kategori¬ ja finalnih proizvodov, namreč vseh tistih, ki gredo v izvoz, ne glede na to, v kakšni stopnji predelave se nahajajo. Klasifikacija in nomenklatura produktov 10.6 Pri ogromnem in nenehno naraščajočem številu različnih pro¬ izvodov je za statistično zajemanje proizvodnje nujno, da se pro¬ dukti razvrste v določene, relativno homogene skupine in da se upo Metodologija jugoslovanskih tablic medsebojnih odnosov go¬ spodarskih dejavnosti šteje vso proizvodnjo gradbenega materiala (opeke, kamna itd.) kot medfazni proizvod. Sicer se pa naslanja naša metodologija na-, konvencije knji- gOvodstvene evidence in šteje kot reprodukcijske dobrine vse tiste katerih nabava oremeni tekoče stroške poslovanja, kot investicij¬ ske pa tiste, katerih nabava bremeni račun investicij. Izjema se dela v primerih, kjer montažna, gradbena in druga podjetja, ki gradijo investicijske objekte, vključujejo med svoje materialne izdatke stroje, naprave in opremo, ki so jih nabavile pa vzgradile v investicijski objekt. Čeprav'ao to z vidika teh podjetij materia ni stroški in torej "reprodukcijski material", so vendar šteti kot investicijske dobrine (ker jih večji del nabavlja investitor in ne gradbeno odnosno montažno podjetje). - 436 - rahljajo za istovrstne produkte isti nazivi. Temu namenu služi¬ jo tkzv. nomenkl ature produktov, ki predstavljajo oovezno predpisane klasifikacije produktov in obvezna poimenova¬ nja za potrebe statističnih služb. Kot primer nam lahko služita naši nomenklaturi proizvodov za mesečno in za letno poročilo in¬ dustrijskih podjetij. (Glej Metodološki materiali št. 139 in 145). Posebna nomenklatura je predpisana in velja za zunanjetrgovinski promet, posebna se zopet tiče investicijskih objektov itd. Naša uradna statistika nomenklature, ki jih je predpisala in izdala, od časa do časa dopolnjuje, pa je potrebno pregledati serijo zveščkov Metodološki materiali, kjer se klasifikacije in nomenkla¬ ture publicirajo, in videti, katera od njih je v veljavi. STATISTIČNO ZAJEMANJE. VIBI. PUBLIKACIJE Vin .7 Za ves družbeni sektor je osnovni vir statistike proizvod¬ nje kompleksno letno poročilo (KGI). Poleg tega obstoje zaradi konjukturnega spremljanja proizvodnje po posameznih panogah po¬ sebne, mesečne statistične službe. V zasebnem sektorju kmetijstva in obrti se vrši obračun družbenega produkta (PP) in narodnega dohodka (NP) na podlagi po¬ sebnih letnih statističnih akcij, za sdctor zasebnega gradbeništva in prometa pa se koristijo obstoječi podatki rednih statističnih služb. Vsi podatki na zasebnem sektorju temelje na cenitvah. Obseg zajetja .8 V načelu je zajemljivost popolna. V družbenem sektorju go-, spodarstva ni zajeto le manjše število gospodarskih orgaiizacij, ki so likvidirale v teku obračunskega leta in niso imele popolne zaključne račune, in pa nekoliko gospodarskih organizacij, ki jim je znatno podaljšan rok za predložitev zaključnih računov. Prav - 437 - tako niso vključena podjetja v izgradnji in direkcije za izgrad¬ njo. V smislu uvodnega izlaganja je zajeta v obračun družbenega produkta le proizvodna dejavnost; Uvel .javi .jan j e organizacijskega načela in načela čiste dejavnosti '•9 Od 1961 leta dalje se podatki za 2fD in DP obračunavajo na dva načina Cto velja za družbeni sektor, kjer se podatki zbi¬ rajo preko kompleksnega letnega poročila - EGI). a) Prvi temelji na organizacijskem načelu kar pomeni, da so gospodarske organizacije zajete v celoti, z vsemi pogoni, skladišči, prodajalnicami in drugimi poslovnimi enotami, z delavskimi restavracijami, letovišči itd., ne glede na to, ali le-te sestavljajo posebni zaključni račun, ali pa so ■vklju¬ čene v skupni zaključni račun* Takšni skupni podatki vseh po¬ slovnih enot so uvrščeni v tisto vrsto in panogo dejavnosti, ka¬ mor spadajo po svoji pretežni dejavnosti gospodarske organizacije v celoti, teritorialno pa so prikazani po sede ž u gospodarske organizacije. d) Poleg tega pa se vrši obračun tudi po načelu čiste dejavnosti, ki je povezan ooenem steritorial n i m načelom. To pomeni, da se podatki dane gospodarske orga¬ nizacije razčlenjujejo in izkazujejo po dejavnostih, ki jih vsa¬ ka posamezna poslovna enota opravlja, in v tisti občini, kjer se ona nahaja. Zaradi tega podatki po letu 1961 niso povsem primerljivi, razen v globalu, s podatki pred tem letom, kjer .je bilo vseskozi • c. • uveljavljeno organizacijsko načelo. Poleg tega je od 1961 dalje uporu '..jena pri razčlenjevanju dejavnosti po vrstah in panogah nova nomenklatura za razporejanje (Uradni list PLRJ 10/62), kar prav tako zmanjšuje primerljivost s prejšnjimi leti. Ker je bila ta nomenklatura postavljena za - 436 r razvrščevanje gospodarskih org|--pizg.gi^ v celo ti in ne na prika¬ zovani e po .načelu čiste dejavugfii. je Zvezni zavod za statisti¬ ko izdal posebno Nomenklaturp 5.9 ruzvrščcvanje proizvodov in ponorov (začetkom 1965 ). ?p igj novi nomenklaturi .je bila pro¬ izvodna obrt razvrščena y ustrezne panoge dejavnosti (industri¬ ja. gradbeništvo), la£g da je v dejavnosti "obrt" izkazana samo storitvena obrt. Publikacije o. 10 Spočetji sta se poglavitna agregata proizvodne dejavnosti, to je družbeni produkt in narodni dohodek, objavljala v posebnih serijah Statističnih biltenov (št. 115. Narodni dohodek 1952-56, neograd 1958 in št, 228: Narodni dohodek 1952-60, Beograd, 1962), in prav tako je bila metodologija obračunavanja teh agregatov ob¬ javljena v posebnih zveščkih Metodoloških materialov (št. 23 in št. 61, Metodologija za obračun ra ro dno g dohodka'v 1952 in 1954 letu). Vzporedno 3 tem, ko js Zvezni zavod za statistiko izgrajeval 3istem družbenih računov in sistem tablic medsebojnih odnosov gospodarskih dejavnosti (tkzv. input-output tablic), je pričel objavljati metodologijo obračuna globalov proizvodnje in prav tako podrobne statistične podatke o globalih proizvodnje v vrsti posebnih serij statističnih publikacij izven okvira Statističnih biltenov in Metodoloških materialov (seveda je nadaljeval z objav¬ ljanjem šmarnih metodoloških pripomb in statističnih podatkov v letnih izdajah Statističnih letopisov). Gre za tri serije publikacij iz zbirke statističnih podat¬ kov in statističnih analiz, ki jih izdaja Zvezni zavod za stati- . etiko pod imenom "Študije, analize i prikazi’ 1 . Vrva serija nosi naslov "Medjusobni odnosi pri vrednih delat- nofitl Jugoslavija" zo posamezna leta. Metodologija obračuna agre¬ gatov proizvodnje je obširno prikazana v metodološkem, uvodu k ta- olivam jea&osboodnosov za leto 1962 (Študije, analize i .pri- -439 - mezi št. 26, neo.rrad, 19o6), številčni rezultati agregatov sku¬ paj s strukturami, ki jih omogoča sistem input-output tablic 'pa se nahajajo v glavnem tabelarnem delu teh publikacij. Bruga serija izhaja pod imenom "Privredni bilansi Jugosla¬ vije". Bočim Zvezni zavod za statistiko še ne konstruira in pu¬ blicira tablic medsebojnih odnosov za vsako koledarsko leto, ima¬ mo sklenjeno vrsto tabel o gospodarskih bilancah Jugoslavije po- čenši od 1952 dalje. Poglavitne teoretične in metodološke osnove obračuna agregatov So podane obširno v št. 29 zbirke Študije, analize i priicazi", ki daje gospodarske bilance za leta 1962-65. Zlasti pomembne so dodatne statistične tabele, priključene osnov¬ nim računom, ki vseoujejo kontinuirane časovne serije obračunov družbenega proizvoda in narodnega dohodka v stalnih in tekočih cenah z bogatimi razčlenitvami od 1952 dalje. Zadnji zvezki te serije nimajo več uvodnih metodoloških pojasnil (razen v kolikor gre za neke metodološke izboljšave), namesto tega pa vsebu¬ jejo kratke analitične komentarje k gospodarskim do¬ gajanjem, ki so prikazani v družbenih računih in spremljajočih statističnih tabelah. Na kraju je omeniti še tretjo, manj homogeno 3erijo stati¬ stičnih publikacij, ki ji je težišče v analitičnem statističnem makroprikazu gospodarskega gibanja v Jugoslaviji za določena raz¬ dobja . 'la serija, ki po svojem namenu nujno vsebuje vselej tudi časovne sekvence makroagregatov proizvodnje (poleg neštetih dru¬ gih podatkov) ima namen, da daje statistični prikaz gibanja ju¬ goslovanskega gospodarstva in njegovo sume.rno analizo za povsem določena, poudarjena časovna razdobja. Gre za spremljanje raz¬ voja gospodarstva v letih reforme in za sta¬ tistično oceno rezultatov družbeno-ekonomskega razvoja Jugosla¬ vije v razdobjih med VII in VIII k o n g r e - ^ 1 Eretanje privrede u prvoj godini reforme, Beograd, 1966, SAP, št. 30.- Eretanje privrede u prve dve godine reforme, Beograd, 1967, SAP,št. 34. Privreda u godlnama reforme, Beograd 196d, SAP, št. 40. ~ Privreda u goainama reforme 1969, Beograd 1969, SAP, št. 48. - Eretanje privrede u SFBJ 1965-70. Beograd 1°71j SAP, št. 56. - 440 - som SKJ (1958-64, Beograd, 1964), med VIII in IX k o n g r e s o m SKJ (1964 - 1968, Beograd, 1969) in za zad¬ njih dvajset let od 1950 - 1970 (Statistični ZDornik, izdan od drugem kongresu samoupravi j alcev pod naslovom Samoupravljanje i društvenoekonomski-razvoj Jugoslavije 1950-1970, Beograd 1971). Ker se dinamika gibanja družbenega proizvoda in narodnega dohodka objavlja ne le v tekočih cenah, ampak tudi v stal¬ nih cenah, je izšla podrobna metodološka utemeljitev obraču¬ na teh‘agregatov v stalnih cenah v posebnem zvezku (št. 13) zbir¬ ke Študije, analize i prikazi, katere avtor je nranimir Markovič (Kretanje društvenog proizvoda i narodnog dohodka FNRJ 1947-59, Beograd, 1960). KAKO KBRIMO PROIZVODNJO Naturalni in pogojno naturalni merski izraz .11 Kot naturalne merske enote se uporabljajo tiste, ki najbo¬ lje odgovarjajo lastnostim danega produkta odnosno vrste produk¬ tov. To so lahko kosi, tone, dolžinski metri, kvadratni metri, kubični metri itd. V nekih primerih se uporabljata dve ali celo več merilnih enot, da Di se z njimi čim točneje opredelila vrsta in kvaliteta oziroma specifične lastnosti (dimenzije) produkta. Da bi se mogli sorodni, vendar raznovrstni artikli sešteva¬ ti in v sintetični obliki izraziti celokupen obseg njihove pro¬ izvodnje,se včasih izrazijo v tkzv. pogojno-naturalnih enotah, kjer se preko ustreznih redukcijskih koeficientov prevedejo na isto naturalno mersko enoto. Mleko različne maščobe se na pr. i prevede v enoodstotno mleko (tj. mleko maščooe enega odstotka), premog na premog iste kalorične vrednosti, traktorji na traktorje iste moči, vagoni na vagone z istim številom osi itd. - 441 - Delovni izraz proizvodnje 10.12 Y raziskavah proizvodnosti dela in nekih drugih prevede¬ mo vso proizvodnjo na njen delovni izraz, s tem, da pomnožimo količino vsakega produkta z (normirano ali pa dejamsko) količi¬ no časa porabljenega dela. Na ta način dobimo vsak produkt izra¬ žen v količini dela, merjenega s porabo delovnega časa, pa tako lahko seštevamo proizvodnjo poljubnih vrst produktov. 0 pomenu takšne redukcije bo govora podrobneje v poglavju o merjenju pro¬ izvodnosti dela. Vrednostni izraz proizvodnje 10.13 Kot splošno, najpogosteje uporabljano enotno merilo proiz¬ vodnje služi cena enote produkta, kjer nam zmnožek količi¬ ne produkta in cene daje vrednost proizvodnje. Preko vrednostnega izraza lahko na najbolj sintetičen način izražamo ta ko obseg kot razne strukture in dinamiko proizvodnje. Vrednostni izraz proizvodnje nam služi prav tako kot izhcdiše za razne druge izvedene indikatorje, ki postavljajo proizvodnjo v odnos z razni¬ mi ekonomskimi in družbenimi pojavi. 10.14 Po kakšnih cenah je izvršiti valorizacijo proizvodnje? a) Najenostavneje je vzeti veljajoče tržne prodajne cene. Njih je lahko ugotoviti. One izražajo dejanske tržne odnose. b) Tržna cena more vendar znatno odstopati od dejanske vrednosti. V razdobju administrativnega socializma je država od¬ rejala primeroma višje cene za artikle široke porabe, nižje pa za reprodukcijski material, da bi stimulirala razširjeno proizvodnjo Tedaj je naša statistika za analitične namene uporabljala namesto reguliranih cen lastno ceno, ki je v dokajšnji meri bila prosta vplivov državne politike na področju cen. c) V zahodnih deželah se obračunavajo neki agregati proiz¬ vodnje po tkzv. ceni faktorjev proizvod¬ nje, s tem, da se odbijajo od prodajne cene posredni davki - 442 - in dodajajo morebitne subvencije, če namreč proizvajalec preva¬ li posredni davek, ki je vračunan v prodajno ceno, na potrošnika, potem je proizvajalec dejansko samo inkasant tega davka za račun države. Posredni, davek zato v tem primeru ne predstavlja sestavnega -dela vrednosti proizvodnje. 0 vplivu takšnega postopka na dvoj¬ no vračunavanje nekih vrednosti v vrednost produkta bo govora kasneje v zvezi z metodo obračuna osnovnih agregatov proizvodnje. d) Da bi se eliminiral vpliv sprememb cen v času na vred¬ nost proizvodnje, se uporablja povsod tam, kjer želimo spremlja¬ ti spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje v teku časa, sistem stalnih cen. Glej podrobneje o tem v zvezi s statistič¬ nim zajemanjem dinamike proizvodnje. OPREDELITEV OSNOVNIH VREDNOSTNIH AGREGATOV IN NJIHOV POMEN Bruto in neto načelo 10.15 Vrednostni izraz proizvodnje omogoča, da na sintetični način zajamemo in izmerimo rezultat dela, ki je bilo angažirano pri ustvarjanju danega obsega vrednosti proizvodnje. Ker gre pri proizvodnji za kontinuiran proces, moramo pri ugotavljanju re¬ zultata vselej določiti razdobje (recimo razdobje enega leta), za katero vrednost proizvodnje izračunavamo. Glede na namen, ki ga imamo pri merjenju in obračunavanju obsega proizvodnje, imamo predvsem dve možnosti. Ti dve možnosti lahko označimo kot uveljav¬ ljanje bruto ali pa neto načela pri obračunavanji^ proizvodnje. Pri uporabi bruto načela enostavno seštevamo vrednosti vseh produktov, ki so bili na katerikoli produkcijski stopnji in od katerihkoli produkcijskih enot proizvedeni v teku obračunskega razdobja. Pri tem se ne oziramo na to, ali so bile nekatere vred¬ nosti, ki so vsebovane v proizvodnji danega obdobja, dejansko prenesene iz prejšnjega razdobja, ali pa so bile sicer ustvarjene v danem obdobju, vendar v istem obdobju prenesene iz ene produk- - 443 - cijske enote v drugo in po njej uporabljene, tako da se dejan¬ sko večkrat obračunavajo. Pri obračunu po načelu neto proizvodnje pa se strogo ome¬ jujemo samo na tiste vrednosti, ki so bile v danem razdobju na novo ustvarjene. V prvem primeru govorimo o kosmatem ali bruto proizvodu, v drugem o čistem ali neto pro¬ izvodu. Pve varianti obračuna no bruto načelu .16 pri obračunu po bruto načelu pa imamo na voljo' zopet dve možnosti. V enem primeru seštevamo enostavno proizvodnjo vseh proizvodnih enot na vseh produkcijskih stopnjah. Tako obračunana vrednost proizvodnje je dobila v sovjetski metodologiji naziv "celokupni promet" (valovoj oborot), pri nas pa naziv "bruto pro¬ dukt”. Prof. Bajt uporablja naziv "vseoosežni produkt" ali "bru- tissimo produkt", zapadna metodologija pa te vrste agregata sploh ne pozna. Marxov pojem bruto produkta odgovarja prav temu pojmu agregata. Sovjetski termin je vsekakor zelo 1 primeren, ker kaže na bistveno vsebino tega pojma. Tako obračunani agregat namreč ne predstavlja celokupnosti produktov, ki bi bili družbi v katerem¬ koli trenutku in najmanj ob koncu.obračunskega razdobja, na voljo, saj je bil del teh produktov v teku samega razdobja porabljen v proizvodnji produktov na višji produkcijski stopnji (železna ru¬ da za proizvodnjo surovega železa in surovo železo za proizvodnjo jekla in jeklo zopet za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, strojev itd.; proizvodnja pšenice je bila predelana v moke in ta v kruh in razne izdelke živilske industrije itd.). Pač pa tako formirani (vsecbsežni) bruto produkt pokaže obseg prometa medfaznih produktov, ki -se je moral re¬ alizirati med posameznimi samostojnimi gospodarskimi enotami v teku samega proizvodnega procesa. To dejstvo pa prav izraža sovjetski termin. - 444 - Agregat (vseobsežnega) bruto produkta odnosno prometa je izraz določene razčlenjenosti gospodarstva in zavisi po svojem obsegu od stopnje te razčlenjenosti. Čim bolj je gospodarstvo razčlenjeno na samostojne gospodarske enote, med katerimi pre¬ haja produkt iz ene v drugo višjo produkcijsko stopnjo, tem več¬ ji bo obseg (vseobsežnega} bruto produkta (odnosno prometa), če bi bilo celotno gospodarstvo organizirano kot eno samo podjetje, bi ne bilo nobene razlike med tem agregatom in njegovo■drugo va¬ rianto, ki bo o njej takoj govora. Ker izraža agregat bruto pro¬ dukta dejansico medfazni promet procoktov, zato tudi ne more po- služiti za merjenje obsega proizvodnje. Pač pa je agregat bruto produkta (prometa) dragocen za razne analize, ker kaže na celokupno družbeno ponudbo, ki je v danem razdobju obstajala, in daje vpogled v obseg in naravo to¬ kov med posameznimi enotami in produkcijskimi stopnjami, kar ima velik pomen za sestavljanje materialnih bilanc. Tudi z vidika posamezne proizvodne enote njen (vseobsežni) bruto produkt ne izraža rezultata dela, ki je bilo prav pri tej enoti angažirano pri proizvodnji danega produkta, ampak meri do¬ prinos vsen enot, ki so soaelcvale pri oblikovanju vrednosti do¬ končanega proizvoda ter prenašale vrednost, ki so jo same stvori- le (bilo v prejšnjem ali pa v samem ooračunskem razdobju), nanj. i0.17 če izločimo iz (vseobsežnega) bruto produkta (prometa) vse vrednosti medfaznin proizvodov, ki so bi¬ le proizvedene (v danem ali prejšnjih razdobjih) in porab¬ ljene v obračunskem razdobju, pridemo do dru¬ gega bruto globala, ki mu pravimo v naši terminologiji ne povsem precizno družbeni proizvod. Najbolj precizen in primeren ni termin zato, ker smo izostavili iz njega prilastek "bruto". Zapadna metodologija uporablja za ta agregat izraz "bruto produkt" (gross product). Ker ne pozna agregata vseobsež¬ nega bruto produkta seveda ni nevai-nosti zamenjave z njim, ludi pri prof. bajtu, ki uporablja za ta agregat prav tako termin - 445 - "bruto ali kosmati produkt” ni nevarnosti zamenjave s prej ob¬ ravnavano varianto bruto produkta, ki ga kot rečeno prof« Bajt naziva "vseobsežni" ali "brutissimo” produkt. Agregat "bruto produkta" odnosno (po uradni'statistični ter¬ minologiji) "družbenega proizvoda" se ne brez razloga v zapadni terminologiji označuje s prilastkom "bruto", zakaj v njem je še vedno vključen del prenesenih vrednosti, in sicer vrednosti osnov¬ nih sredstev, ki so obstajale že na začetku obračunskega razdobja (in bile torej proizvedene v prejšnjem razdobju), ali pa so tudi bile proizvedene šele v teku obračunskega razdobja,, pa v istem razdobju tudi že predane v eksploatacijo. V vsakem primeru gre za dele vrednosti, ki so bile od omenjenih osnovnih sredstev v obliki amortizacije prenesene na produkt, ustvarjen v teku obra¬ čunskega razdobja« . Ekonomski pomen tako. formiranega agregata je v tem, da predstavlja in meri obseg končnega ali final¬ nega produkta danega razdobja, ki stoji družbi na razpola¬ go za kritje vseh njenih potreb, tako potreb osebne, splošne in investicijske porabe. ( ne pa seveda tudi za kritje potreb repro¬ dukcijske potrošnje). Tudi.v agregatu družbenega proizvoda so vsebovane vrednosti vseh proizvodnih enot, ki so sodelovale pri oblikovanju njegove vrednosti, veiidar ne po celokupni vrednosti, ki je bila. prenesena iz ene v drugo proizvodno enoto, ampak samo po tistem delu vrednosti, ki ga je proizvodna enota dodala pri procesu ustvarjanja družbenega produkta. Ta del vrednosti pa je pri vsaki enoti enak vrednosti, ki jo je ta enota sama ustva¬ rila, in pa delu vrednosti osnovnih sredstev, ki ga je dodala svo¬ jemu produktu. 10.18 če odbijemo od agregata družbenega proizvoda vrednost amor¬ tizacije, pridemo do novoustvarjene vrednosti v tem razdobju, tj. čo čistega produkta'. Pri obračunu agregata čistega produkta se strogo omejimo samo na rezultat dela odnosno Po njem ustvarjene vrednosti, ki je nastala v danem obračunskem - 4-4-6 — razdobju ter izločimo iz obračuna vse, kar je bilo karkoli na produkt preneseno. Pomen tako oblikovanega agregata čiste pro¬ izvodnje je v tem, da omogoča izmeriti in oceniti, ali je bilo v danem razdobju uporabljeno samo to, kar je bilo tudi v tem razdobju proizvedeno, ali je bilo porabljezio manj in je bil zato del proizvedene vrednosti prihranjen in akumuliran, ali pa je bilo porabljeno več, kot pa je bilo proizvedeno (kar je očividno bilo in je mogoče samo na ta način, da smo porabili del prihran¬ kov ali pa da smo prejeli presežek oi zunaj! Nedvomno mora vsa¬ ka družba, če ne .želi izpodkopati si osnove svoje eksistence in perspektive razvoja, skrbno paziti, da ne porabi več, kot je proizvedla. Cisti produkt in narodni dohodek 10.19 Naj Se opozorimo na nedoslednost uporabe terminov "čisti produkt" in "narodni dohodek" *cot sinonimov. Čeprav gre za šte¬ vilčno iste vrednosti, gre dejansko za dva različna gospodarska tokova, ki .jih gornja-termina označujeta. Pri čistem produktu merimo obseg toka doorin,. izraženih v vrednostnem merilu, s terminom narodni dohodek pa označujemo tok de¬ narnih dohcdKov, ki se formirajo ob produkcijskem procesu in so denarna protivrednost čistega produkta. Da.se upo¬ rablja itudi pri nas) termin narodni dohodek kot sinonim za čisti produkt, je razlagati historično s tem, da so se prve ocene čiste¬ ga produkta naslanjale na seštevanje dohodkov raznih oseb in se je vsota teh dohodkov označevala kot narodni dohodek in isti termin prenesel tudi na čisti produkt. Družbeni (kosmatih produkt kot surogat za čisti produkt 10.20 Včasih (zlasti v angleški literaturi) se uporablja družbeni (kosmati tj. gross) produkt kot surogat za čisti produkt, hazlog je v tem, da je agregat čistega produkta dobljen računsko iz kosma tega z odbijanjem amortizacije. Amortizacija pa je računska kate- - 447 - gorija, dobljena in ooračunavana često po metodah, ki nimajo . mnogo opraviti z dejansko obrabo osnovnih sredstev in-z dejan¬ skim obsegom prenesenih vrednosti na vrednost produkta. Neza¬ nesljivost postavke amortizacije se seveda prenese na zaneslji¬ vost izračuna čistega produkta. Zaradi tega se pri raznih anali¬ zah včasih raje uporaolja zanesljivejši agregat bruto produkta od manj zanesljivega čistega produkta. Obračunavanje agregatov proizvodnje v zahodni metodologiji po ceni faktorjev proizvodnje in po tržnih cenah 10.21 . Zahodna metodologija obračunava gornje agregate ne le po tržnih cenah ampak tudi po cenah faktorjev proizvodnje s tem, da odbija pri teh oBračunih posredne davke in dodaja državne subvencije. Smisel metode je v tem, da se želi približati resnič¬ nejši vrednosti proizvodnje, zakaj če proizvajalec posredne davke vključi v prodajno ceno in končno prevali na potrošnika, potem posredni daviti ne predstavljajo del vrednosti proizvodnje, ampak element, ki je v oistvu njej tuj. Proizvajalec ae dejansko pojav¬ lja samo kot inkasant davka za račun države. Prof. Grdjid je v tej zvezi pokazal na nedoslednost zahod¬ ne metodologije v primerih, če obračunava vrednost celokupne pro¬ izvodnje po tržnih (prodajnih) cenah. Ker je v prodajnih cenah vključen tudi posredni davek, in ker se ta (enako kot neposredni davki) zliva v državni proračun, iz njega pa se finansira velik del nematerialne proizvodnje (zlasti državni aparat, vojska itd.) je vrednost tega dela materialne proizvodnje (ki predstavlja njen največji del) bila dejansko že všteta pri obračunu materialne pr o izvodnje. Če se nematerialna proizvodnja prav tako obračunava v družbeni produkt in posebej ocenjuje (kot to dela zahodna metodo¬ logija), se s tem dejansko iste vrednosti obračunavajo dvakrat in s tem povečuje družbeni produkt preko njegove resnične vrednosti. Pri obračunu po ceni faktorjev se dvojno obračunavanje v veliki meri eliminira. 446 - METODE OBRAČUNOV Splošno o treh metodah poračuna .22 2a ugotavljanje tako kompleksnih agregatov kot so to agre¬ gati družbene proizvodnje, je potrebno imeti izredno razčlenjene statistične podatke. Redko se bo zgodilo, da bi mogli samo z enim pristopom zanesljivo zajeti celokupen družbeni produkt. Uporabi¬ ti moramo različne metode, ki se med seboj dopolnjujejo in ooenem preverjajo, izhodišče teh metod je osnovna enačba, ki izhaja iz krožnega toka gospodarskih dobrin iz produkcijskih enot v potroš¬ ite enote in ustreznega nasprotnega toka denarnih dohodkov, ki proizvedene dobrine navsezadnje pokupijo. Po tej osnovni enačbi je vsota vseh proizvedenih dobrin enaka vsoti porabljenih dobrin in p;- vsoti dohodkov. Obseg proizvodnje lahko zato ugotovimo ali preko zajetja proizvedenih produktov (proizvodna ali realna me¬ toda;, ali preko zajetja dohodkov (dohodkovna ali osebna metoda), ali pa preko razhodkov, ki pokupijo proizvedene dobrine zaradi končne uporabe (osebne, splošne ali pa investicijske). Uporaba teh metod je v načelu vezana na določene predpo¬ stavke, ki dejansko niso v polni meri podane, pa je zato potreb¬ no uporabljane načelne metode ustrezno Korigirati odnosno dopol¬ niti. Prva predpostavka se tiče absolutne tržriosti, kar pomeni, da vse proizvedene aoorine prehajajo preko trga (nakupa in pro¬ daje) v končno uporabo. V manj razvitih gospodarstvin se doorsen del proizvodnje sploh ne pojavi na trgu, ampak se v okviru natu¬ ralnega gospodarstva poraba neposredno navezuje na proizvodnjo, brez vmesne faze zamenjave. Pa tudi v razvitejših gospodarstvih se del proizvodnje v kmetijskih gospodarstvih porabi neposredno, v njih samih. Te izjeme od absolutne veljavnosti tržnega gospodar¬ stva je potrebno pri statističnem zajemanju poseoej upoštevati. Druga predpostavka se tiče narave vrednosti obračunanih - 449 - agregatov. Predpostavlja se, da se tržna vrednost ujema s de¬ jansko vrednostjo, čeprav v mnogih primerih temu ni tako. 0 po¬ izkusih, uporabiti namesto tržnih cen neke druge elemente valo¬ rizacije (lastne cene, cene faktorskih stroškov) je bilo že go¬ vora. Po tretji predpostavki bi se morala vsa ustvarjena proiz¬ vodnja tudi v istem razdooju realiziratii Vemo, da obstoji vse¬ lej večji ali manjši razkorak med ustvarjeno in realizirano pro~' izvodnjo, ki se kaže v gibanju zalog. V razliki (pozitivni ali negativni) med stanjem zalog na začetku in na kraju.opazovanega razdobja se kaže neujemanje realizacije s.proizvodnjo. Ker po navadi izhajamo iz podatkov o velikosti realizacije (ti podatki so primeroma najpopolnejši in najzanesljivejši), upoštevamo ne¬ ujemanje med ustvarjeno in realizirano proizvodnjo na ta način, da realizirani proizvodnji dodamo ali pa odvzamemo pozitivno od¬ nosno negativno razliko med zalogami na začetku in na kraju ob¬ računskega razdobja (in podobno moramo seveda ravnati tudi z nedokončano proizvodnjo). Med zaloge je metodološko šteti tudi naturalni del produkcije v kmetijstvu, ki je namenjen porabi v kmetijskih gospodinjstvih. Ker zaloge niso realizirane in, zato tudi na trgu niso dobile svoje cene, jih najpogoste radi eno¬ stavnosti valoriziramo po povprečnih cenah, ki so veljale za te proizvode v opazovanem razdobju (čeprav gredo priporočila Zdru¬ ženih narodov za tem, da bi zaloge v primeru povečanja bilo po¬ trebno valorizirati po nabavnih cenah odnosno stroških, pri nega¬ tivni razliki pa po tekočih cenah, ki so veljale v času zniževanja) Po četrti predpostavki, ki je zlasti pomembna v zvezi z možnostjo statističnega zajemanja dinamike proizvod¬ nje, ostajajo cene v teku časa nespremenjene, čeprav vemo, da se to le redko dogaja. Vsaka sprememba cen pa menja vx*ednost proiz¬ vodnje, tako da sprememba v vrednosti proizvodnje lie more več poslužiti kot izraz spremembe fizičnega obsega proizvodnje. Kako rešuje statistična metodologija ta problem, bomo videli kasneje v zvezi z obravnavanjem statističnega merjenja dinamike proiz¬ vodnje. - 450 - Pomen treh metod ni le v možnostih, ki jih nudijo za med¬ sebojno dopolnjevanje in preverjanje (obračun po vsaki od treh metod, če je pravilno izveden, mora dati isti numerični rezultat), ampak zlasti tudi v tem, da vnaša vsaka metoda svojevrsten spe¬ cifičen pogled na strukturo vrednostnega agregata in s tem odpira dragocena nova pota ekonomski analizi celotnega pro¬ cesa reprodukcije. Proizvodna ali realna metoda .23 Proizvodna metoda obstoji v tem, da ugotovimo za vsak pro¬ dukt v teloa obračunskega razdobja proizvedene količine, da jih pomnožimo z ustreznimi cenami ter vse tako dobljene vrednosti seštejemo. Seštevek nam da, kot smo vidli, družbeni bruto pro¬ dukt (vseobsežni produkt odnosno promet). Če odbijemo od njega vrednost reprodukcijskega materiala, pridemo do drugega osnovne¬ ga agregata proizvodnje, do družbenega produkta (če uporabimo našo terminologijo). Zmanjšanje družbenega produkta za amortiza¬ cijo daje družbeni neto produkt (narodni dohodek). S postopnim odvzemanjem od družbenega bruto produkta najpreje materialnih stroškov in zatem amortizacije izločujemo večkratno obračunava¬ nje istih vrednosti, ki je vsebovano v globalu družbenega bruto produkta. Obstoji še druga varianta realne metode, poznana pod imenom metoda "dodane vrednosti" (value added). 7 tem primeru izvršimo reprodukcijo bruto vrednosti na vrednost družbenega produkta ne šele na nivoju celotnega gospodarstva, ampak.sproti pri obračuna¬ vanju vrednosti produkta v vsaki proizvodni enoti. Namesto, da bi jemali pri vsaki proizvodni enoti kot izraz rezultata njene go¬ spodarske dejavnosti (vseobsežni) bruto produkt, jemljemo samo "dodano" vrednost, tj. vrednost, ki jo je dana enota dodala s svojim delom in s prenosom amortiziranega dela osnovnih sredstev, ki so sodelovali pri proizvodnji, vrednosti od zunaj (od "tretje¬ ga”) nabavljenih materialov in storitev. Seštevek tako obračuna- - 451 - n±h "dodatnih vrednosti" vsake gospodarske enote daje agregat družbenega proizvoda. V dodanih vrednostih vsake enote se zrcali doprinos prav te enote celokupnemu družbenemu produktu. Obstoji še tretja varianta realne metode. Ako namreč izdvo¬ jimo končne (finalne) proizvode, ki 30 bili proiz¬ vedeni v danem razdobju ter jih seštejemo po njihovih bruto vrednostih, nam daje vsota prav tako agregat družbenega produkta, V kolikor obstoje na posameznih produkcijskih stopnjah zaloge in nedokončana proizvodnja, je potrebno k dokončanemu produktu zad¬ nje produkcijske stopnje (tj. k finalnemu ali končnemu produktu) dodati še razliko v zalogah in nedokončani proizvodnji na koncu in na začetku leta, kar daje kot smo videli celotni družbeni produkt, in ta bo enak vsoti dodanih .vrednosti (tj. bruto produktov) vseh produkcijskih stopenj. • Čeprav je vrednost končnega produkta (ev. povečanega za razliko v zalogah in nedokončani proizvodnji, če obstoje) enaka z numeričnega vidika vsoti bruto produktov (dodanih vrednosti) vseh proizvodnih stopenj, vendar ne gre za iste stvari. Opisane odnose bo najbolje ilustriral spodnji primer (numerične vrednosti primera so vzete iz knjige dr. najta, Uvod v politično ekonomijo, str. 41, vendar je tabelica drugače konstruirana). Primer IO.24 Predpostavimo, da gre za štiri produkcijske stopnje (pro¬ dukcija bombaža, bombažne preje, bombažnih tkanin In bombažnih oblačil). Elementi produkcijskega procesa naj bodo merjeni, v poljubnih vrednostnih enotah. V predkoloni so označene z rimski¬ mi številkami produkcijske stopnje, iz druge, tretje in četrte kolone se vidi gibanje zalog (z^, z-^ in I> 2 naj označuje stanje zalog na začetku, na koncu opazovanega razdobja in razliko z^ - z 0 )» v četrto kolono so vnesene realizirane vrednosti vsake produk¬ cijske stopnje (R^), v peto materialni stroški (1L), ki so enaki - 452 - realiziranim vrednostim nižje produkcijske stopnje in predstav¬ ljajo preneseni produkt. V predzadnji koloni je vnesen izračun vseobaežnega produkta vsake produkcijske stopnje (brutissimo produkta, BBP) preko obsega realizacije in razlike v gibanju zalog (BBP = R + z 1 - z Q ), in v zadnji izračun družbenega (bru¬ to) produkta vsake produkcijske stopnje (dodane vrednosti) kot razlika med vseobsežnim produktom in materialnimi stroški (BP = BBP - K). Družbeni bruto produkt (23,5) je enak vsoti vseobsežnih produktov vseh produkcijskih stopenj. Računan preko realizacije je enak celokupni realizaciji, povečani (oziroma zmanjšani) za razliko v zalogah (22 +6,5 - 5). Kot smo dejali, lahko družbeni proizvod računamo po treh variantah. Prva je razvidna iz zadnje vrstice zadnjih treh stolp¬ cev, kjer od družbenega bruto proizvoda odbijemo materialne stro¬ ške. Po drugi varianti seštejemo dodane vrednosti vseh produkcij¬ skih stopenj (seštevek v zadnji koloni). Po tretji varianti je družbeni proizvod po svoji vrednosti enak končnemu (finalnemu) proizvodu zadnje produkcijske stopnje, ki znaša v našem primeru 8 vrednostnih enot. Razlika vrednosti končnega produkta napram družbenemu produktu gre na račun razlike v zalogah, ki znaša 1,5. Če prištejemo to razliko vrednosti končnega produkta zadnje pro- - 453 dukcijske stopnje, pridemo do celotnega produkta, ki znaša vseh treh variantah izračuna 9,5 vrednostnih enot. Dohodkovna ali osebna metoda 10.25 Po dohodkovni metodi pridemo do izračuna agregatov proiz¬ vodnje tako, da seštevamo dohodke vseh udeležencev v prvi delitvi družbenega produkta. Katere elemente moramo seštevati, zavisi od konkretno veljajoče strukture cen (ki se je pri nas v zvezi s spremembami naše gospodarske politike večkrat menjala). Elemente moremo v glavnem združiti v štiri velike grupe, namreč v materialne izdatke, amortizacijo, osebne dohodke delavcev in presežno vrednost. Vsota vseh štirih daje družbeni bruto proiz¬ vod, vsota zadnjih treh družbeni proizvod, in vsota osebnih do¬ hodkov in presežne vrednosti-narodni dohodek. Razhodkovna metoda 10.26 Razhodkovna metoda je uporabljiva samo za obračun družbene ga proizvoda. Osnova ji je razčlenitev celotne družbene proizvod nje po namenu porabe na glavne kategorije: - na osebno potrošnjo, na splošno potrošnjo (za državno upra vo, vojske, kulturo, prosveto, šolstvo, zdravstvo itd.), za inve sticijsko potrošnjo. Tem trem osnovnim postavkam je treba dodati še dve, ki celoten obseg družbenih skladov v gornje namene ali povečujeta ali pa zmanjšujeta. To je razlika v stanju zalog na koncu in začetku obračunskega razdobja^in pa saldo uvoda in iz¬ voza. Statistično potrošnje ne zajemamo neposredno, pač pa raz- hodke za gornje tri kategorije družbenega proizvoda. Vsoti raz- hodkov zanje moramo dodati vrednost izvoza in odvzeti vrednost uvoza (izvoženi produkti namreč predstavljajo del domačega druž¬ benega produkta, dočim uvoženi ne, pa jih je treba zato odbiti) in na kraju dodati odnosno odvzeti pozitivno odnosno negativno - 454 - razliko v gibanju zalog. Pozitivna razlika v gibanju zaleg pome¬ ni, da so bile zaloge na kraju obračunskega razdobja večje od stanja zalog na začetku, to se pravi, da se del družbenega produkta krij'«' .v povečanih zalogah pa je potrebno zato presežek zalog dodati, če so bile zaloge na koncu obračunskega razdobja manjše od stanja na začetku, to pomeni, da se je potrošnja v tem razdobju napajala deloma iz zalog, proizvedenih v prejšnjem razdobju. Potrošnja je bila torej večja od družbenega produkta pro¬ izvedenega v danem razdobju. Zaradi tega je potrebno negativni saldo zalog odbiti od potrošnje, da bi prišli do pravilne ocene agregata družbenega produkta. OBRAČUNAVANJE AGREGATOV PROIZVODNJE PO JUGOSLOVANSKI METODOLOGIJI 10.27 Za področje predvojne Slovenije je postavil prve ocene za¬ rodnega dohodka Pilip Uratnik, za vso predvojno Jugoslavijo pa je izvedel prve ocene Vojin Djuričid s sodelavci (leta 1926). Pro¬ računski ekspozeji ministra financ v predvojni Jugoslaviji prav tako vsebujejo zelo grobe cenitve narodnega dohodka, vendar brez navedbe metodologije, po kateri so bili izračunani. Po vojni s prehodom na načrtno gospodarjenje in zaradi po¬ treb, ki so izvirale iz načrtnega gospodarjenja, je postala izde¬ lava metodologije izračunavanja agregatov družbene proizvodnje ter samo izračunavanje stalna skrb tedanje Zvezne planske komisi¬ je. Že leta 1947 je bila objavljena s strani Zvezne planske ko¬ misije prva uradna metodologija izračuna narodnega dohodka. ? le¬ tu 1952 je prešla služba izračunavanja agregatov družbene proiz¬ vodnje na statistične organe. Zvezni zavod za statistiko je ob¬ javil tega leta v zbirki Metodološki materiali (št. 23) Metodo¬ logijo za obračun narodnega dohodka v 1952 letu. Čez tri leta je izšla v isti zbirki (št. 61) Metodologija za obračun narodnega dohodka v 1954 letu, ki počiva na istih metodoloških osnovah kot njena predhodnica, le da je prilagojena novemu gospodarskemu si- - 455 - stemu. Tudi po tem letu se metodologija vse do danes ni spreme¬ nila. 50.28 Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta temelji na koncepciji materialne proizvodnje. Sledeč temu konceptu se vključujejo v obračun sledeče dejavnosti; industrija in rudar¬ stvo, kmetijstvo in ribarstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, proiz¬ vodna obrt, promet in zveze, trgovina in gostinstvo in proizvod-, ni del komunalne dejavnosti. Kar se tiče prometa (transporta) blaga ni dvospa, da spada v sfero materialne proizvodnje kot podaljšek produkcijskega pro¬ cesa, čeprav je njegova specifičnost v tem, da premešča produkte na mesto, kjer bodo uporabljeni. Teoretsko sporno pa je, ali je tudi promet oseb šteti med materialno proizvodnjo. Naša metodologija pušča to vprašanje teoretsko odprto, vendar iz 'praktičnih razlogov vključuje tudi promet oseb v materialno pro¬ izvodnjo, ker bi bilo statistično-tehnično neizvedljivo v prime¬ rih, kjer se z istim prometnim sredstvom (vlakom, ladjo) preme¬ ščajo i ljudje i blago, oddeljevati, koliko stroškov odpada na transport ljudi in koliko na transport blaga. Druge vrste so razlogi, zaradi katerih se po naši metodolo¬ giji vključuje v obračun narodnega dohodka trgovinska dejavnost. Naša metodologija ne smatra, da trgovinska dejavnost ustvarja vrednost, pač pa stoji na stališču,da se skozi trgovinsko dejav¬ nost realizira del vrednosti^ustvarjen v proizvodnji. Proizvajalci realizirajo samo del vrednosti presežnega produkta s prodajno ceno, drugi del, ki je prav tako ustvarjen v proiz¬ vodnji, pa se pokaže kot razlika med ceno, po kateri trgovina na¬ bavlja, in ceno, po kateri ona prodaja blago potrošniku. 7 tej razliki je skrit tisti del presežne vrednosti, ki se realizira v trgovini. Da bi ž'ajeli v celoti presežno vrednost, vključuje na¬ ša metodologija tudi trgovinsko dejavnost v obračun narodnega dohodka. - 456 - Splošna shema obračunavanja' gregatov proizvodnje .luguslovanske statistične pr akse 10.29 Obračun se vrši na temelju podatkov, ki jih je dolžna iz¬ kazati vsaka delovna organizacija družbenega sektorja na podla¬ gi zaključnega računa, Način obračuna bazira na izpol¬ njevanju obrazca EGI (kompleksni godišnji izveštaj - ), le-ta pa na zaključnih računih delovnih organizacij. Metodika obračuna je podvržena stalnim institucionalnim spremembam (često vsdcoletnim spremembam institucionalnih elementov). Zvezni zavod za statisti¬ ko pripravlja nov metodološki material obračuna družoenega pro¬ dukta in narodnega dohodka, ki bo zamenjal sedaj že zastarele Metodološke materiale št. 25 in 61. Obračun se vrši s pomočjo obrazcev EGI na ta način, da se najpreje detajlira vrednostna struktura proizvodnje po institu¬ cionalnem načelu, upoštevaje veljavne instrumente konkretne gospo¬ darske politike. .Temu služi poseben "pomožni obrazec" v okviru obrazcev EGI. Zatem se prenesejo podatki iz "pomožnega obrazca" v temeljni obrazec ("Osnovni podatki"), ki je tako sestavljen, da se institucionalne kategorije pomožnega obrazca avtomatično pre¬ lijejo v čiste ekonomske kategorije (družbeni proizvod, čisti proizvod, presežna vrednost, osebni dohodki itd.), ki so osnova za konstrukcijo celokupnega sistema gospodarskih bilanc odnosno prikaza celokupnega procesa družbene reprodukcije. Spodaj dajemo shemo obračuna, kot je prikazana v temeljnem EGI obrazcu za leto 1972: Tek. Postavke odnosno izvedene ekonomske kategorije obračuna štev. 1 FAKTURIRANA REALIZACIJA 2 Razlika med izrednimi prihodki in razhodki (+ ali -) 5 Spremembe v stanju zalog dokončanih proizvodov in ne¬ dokončane proizvodnje 4- Nabavna vrednost realiziranega trgovinskega blaga, materialov, odpadkov - 457 - 5 Bridržsni "prometni davek blaga na drobno in povračilo od maloprodajne cene bencina - . 6 VREDNOST PROIZVODNJE:' l+2 + 3- 4 + 5 = 7 + 9 7 VREDNOST POTROŠENEGA MATERIALA IN PROIZ.STORITEV, nabavlje¬ nih od drugih . 8 Vrednost potrošenega materiala, polizdelkov in storitev, prejetih od drugih dejavnosti iste gospodarske organiza¬ cije (ta postavka se upošteva le pri obračunu vrednosti proizvodnje za posamezne panoge iste del.org.) 9 DRUŽBENI PROIZVOD: 10+11 10 Amortizacija 11 NETO PRODUKT: 12+15 12 OSEBNI DOHODKI IN OSEBNI IZDATKI: 13 + 14 15 Osebni dohodki (neto) 14 Osebni izdatki v breme razhodkov 15 PRESEŽNI PROIZVOD: 16 do 22 16 Doprinosi iz osebnih dohodkov in na’ osebne izdatke 17 Pogodbene obveze (+ ali -) 18 Zakonske obveze brez prometnega davka 19 Prometni davek 20 pridržano povračilo od maloprodajne cene bencina za vzdrževanje cest 21 • Izdatki za neproizvodne storitve, sodne in admin.takse, stroške znanstveno-raziskovalnega dela, splošne ljudske obrambe in dr. 22 Izavojeno za sklade in druge potrebe gospodarske organizacije Kot vidimo, je na istem obrazcu uporabljena proizvodna me¬ toda obračuna vrednosti proizvodnje (vsota postavk 1 do 5) 'ter dohodkovna (vsota postavk 7 in 9)> tj. preko seštevka postavk 12 (osebni dohodki) ter 15 (presežni proizvod). Posebnosti v obračunavanju agregatov proizvodnje izven industrij¬ ske dejavnosti 10-30 Gradbeništvo. Kot produkt gradbeništva in s tem tudi kot osnova za obračun vrednosti proizvodnje se štejejo OPRAVLJENA GRADBENA DELA, ki se merijo z ustreznimi naturalnimi merskimi enotami (npr. 1 kub. meter zidu, 1 kub. meter armiranega betona itd.). Obračunska enota zato ni celotni dokončani gradbe¬ ni objekt, ampak v danem razdobju izvršena gradbena dela,. ob raču¬ nana po gradbenih situacijah. Zaradi tega se tudi ne more pojaviti » 458 - vri izkazovanju družbenega produkta nedokončana proizvodnja. Gradbene situacije se sestavljajo in obračunavajo vsak mesec sa dela, opravljena v teku meseca, na koncu leta ps se daje zbir¬ ni obračun za vsa dela, opravljena v teku leta. V primerih, da traja gradnja objekta več kot eno leto, se celotni produkt tega podjetja v prvem letu, če ga motrimo naturalno, sestoji dejansko iz nedokončane proizvodnje. V strukturi cene se pri gradbeništvu zato ne pojavljajo zaloge dokončanih produktov in nedokončane pro¬ izvodnje, razen v primerih, če se gradbeno podjetje bavi tudi s proizvodnjo gradbenega materiala kot postransko dejavnostjo. Z izdajanjem letnih obračunskih situacij se v gradbeništvu šteje, da je izvršena tudi že realizacija proizvodnje. 10.31 Gozdarstvo, k to vrsto gospodarske dejavnosti spada odgoj gozdov in eksploatacija gozdov. Posebnost odgoja sozdov je v tem., da se kot produkt šteje prirast lesa na panju, izmerjena v kubičnih metrih. Vrednost proizvodnje dobimo, če po¬ množimo ocenjen obseg prirastka s ceno lesa na panju po kubičnem metru. Realizacijo tako obračunane proizvodnje predstavlja tkzv. etat, to je lesna masa, ki je določena za poseko. Sama sečnja le¬ sa skupaj z obdelavo ha licu mesta in odpremo do glavnega skladi¬ šča spada v eksploatacijo gozdov. Zato se pri odgoju gozda ne morejo pojaviti zaloges vse, kar je predvideno za sečnjo v te¬ ku leta, se šteje da je realizirano. Prav tako se ne pojavlja v obračunu proizvodnje nedokončana proizvodnja (razen pri tistih gozdnih podjetjih, ki se bavijo tudi z eksploatacijo gozdov), za¬ kaj celotni ocenjeni letni prirastek šteje kot letna proizvodnja. 10.52 Promet. Kot vrednost proizvodnje prometa se šteje vrednost prometnih storitev. Zaradi same narave prometa se tudi v tej vrsti dejavnosti ne pojavljajo niti zaloge niti nedokonča¬ na proizvodnja. Obseg proizvodnje sovpada z obsegom realizacije. Ker se prometne storitve realizirajo po posameznih panogah (že¬ lezniški, pomorski, rečni, cestni in zračni in ptt promet), se zato tudi obračun vrednosti proizvodnje prometa obračunava po 459 - panogah. Prometna dejavnost, ki se opravlja z mestnimi transport¬ nimi sredstvi (tramvaji, trolejbusi itd.) se ne Šteje kot komu¬ nalna dejavnost, ampak kot cestni promet. 10.33 Trgovina, Dejali smo že, da se po naSi metodologi¬ ji smatra, da trgovina ne ustvarja vrednosti, pač pa se v njej le realizira del vrednosti, ustvarjen v sferi proizvodnje. Ta del vrednosti, ki se v trgovini realizira in. ga je zato treta pri trgovinski dejavnosti statistično zajeti, se tu pojavlja kot razlika, ki jo trgovina doseže med nabavno in prodajno ceno blaga, ki ga kupuje in prodaja (trgovinska mai'ža). Trgovinska de¬ javnost, ki jo obavljajo industrijska podjetja in kmetijske za¬ druge, se vodi oddvojeno od njihove osnovne dejavnosti ter se "produkt" njihove trgovinske dejavnosti (to se pravi trgovinska marža) vračunava v celokupni produkt trgovine kot vrste gospo- . darske dejavnosti. 10 .34 Gostinstvo . Elementi za obračun vrednosti pro¬ izvodnje gostinstva so isti, kot v industriji f , le da se ne po¬ javljajo zaloge dokončane proizvodnje in nedokončana proizvodnja. V kolikor imajo razne gospodarske in družbene organizacije, usta¬ nove itd. v svojem okviru tudi delovne enote, ki nudijo njihovim Članom gostinske storitve, se te storitve oddvojeno izkazujejo in vrednost proizvodnje gostinskih storitev vračunava v družbeni proizvod gostinstva. 1°.35 Obrt. V družbenem sektorju obrtne dejavnosti se obra¬ čunava vrednost proizvodnje na povsem isti način kot v industriji. V zasebnem sektorju obrti pa je zaradi manj popolnih in zanesljivih podatkov potrebno ugotoviti vrednost produkta nepo¬ sredno. Naša metodologija jemlje za osnovo podatke o vrednc&i proizvodnje v zadružnem sektorju obrti, ter preračuna za ta sek¬ tor vrednost proizvodnje na enega delavca. S tem da to vrednost pomnoži s številom zaposlenih v zasebnem sektorju obrti, pride do ocene vrednosti proizvodnje v zasebnem sektorju obrti. - 460 - 10.36 Kmetijstvo. ¥ okviru kmetijstva je potrebno pri obračunu vrednosti proizvodnje razlikovati rastlinsko pro¬ izvodnjo, proizvodnjo živinoreje, ribarstva in pa domačo prede¬ lavo kmetijskih proizvodov ter domačo dejavnost vključujoč po¬ stranske kmetijske dejavnosti. Vrednost proizvodnje slednjih dveh so namreč vključene v obračun proizvodnje kmetijstva. Pri obračunu vrednosti rastlinske proizvodnje se vrši ob¬ račun na sličen način kot v drugih dejavnostih. Statistična služ¬ ba daje ocene rastlinskih produktov v naturi, ki jih je potrebno pomnožiti z ustreznimi cenami, da bi dobili vrednost proizvodnje. Posebnost obračuna je v tem, da je pri oceni materialnih stroškov upoštevati, da jih deloma proizvedejo sama kmetijska gospodarstva. V živinoreji predstavljajo proizvodnjo proizvodi živino¬ reje (mleko, volna itd.) ter prirastek živine po teži, računa¬ joč pri tem posebej težo priploda in pa prirastek žive teže (ko prehaja živina iz ene starostne dobe v drugo in pridobi na teži). Pri tem smo seveda navezani na ocene. Če pomnožimo celokupni pri¬ rastek v teži s povprečno ceno na enoto žive vage ter mu dodamo vrednost proizvedenih proizvodov, ki se odvajajo od žive živine, dobimo vrednost bruto proizvodnje živinoreje. Od tako dobljene vrednosti je potreono odbiti stroške prehrane in druge material¬ ne stroške. Posebne metode ocen se uporabljajo za ugotovitev približne vrednosti domače kmetijske dejavnosti in postranskih dejavnosti, zvezanih ponavadi z dejavnostjo v zasebnih kmetijskih gospodinj¬ stvih. MERJENJE DINAMIKE PROIZVODNJE 10.37 Pri statističnem merjenju dinamike proizvodnje, tj. spre¬ memb proizvodnje v času, se pojavi vrsta metodoloških problemov. Osnovno vprašanje je, kako izločiti vpliv sprememb v cm ah na - 461 - spremembe vrednosti proizvodnje tako, da bi le-ta v resnici iz¬ ražala spremembo v tkzv. fizičnem obsegu proizvodnje. Dokler lahko izražamo proizvodnjo v naturalnem merilu (tj. v pri¬ meru enega samega proizvoda ali pa povsem homogene - grupe proiz¬ vodov), merimo spremembo v fizičnem obsegu proizvodnje z in¬ dividualnimi indeksi fiz. obsega: obseg proizvod¬ nje v tekočem letu (q 1 ) enostavno delimo z obsegom proizvodnje v bazičnem letu (1^= q 1 /q Q ). Rezultat pomnožimo še s sto, da ga imamo izraženega v odstotkih izhodiščne, bazične vrednosti. V spodnjih formulah bomo faktor 100 vselej izpuščali zaradi več¬ je preglednosti. Čim pa prehajamo na vrednostno obliko proizvod¬ nje, ki predstavlja zmnožek količine s ceno (qp)' in nam omogoča da seštevamo proizvodnjo cele vrste proizvodov, imamo opravka z izrazom Sqp - simbol veliki S uporabljamo namesto običajnega simbola velike grške črke SIGMA. Pri primerjavi vrednosti proiz¬ vodnje dveh razdobij Sq 1 P 1 /Sq o P 0 bo ulomek izražal spremembo v fizičnem obsegu, to je v elementih q gornjega izraza samo v pri¬ meru, če bodo cene v tekočem razdobju povsem enake cenam v bazič¬ nem razdobju, to se pravi če bodo vsi p-, enaki p o , kar pa bo le povsem izjemen slučaj. Čim pa se bodo spremenile cene, bo gornji odnos izražal in meril tako spremembe vfiizičnem obsegu proizvod- nje, to je v elementu "q" t kot tudi .spremembe v elementu ”p". Obstojita dve metodi, kako izločiti moteči vpliv sprememb v cenah pri merjenju sprememb v fizičnem obsegu proizvodnje« Prva neposredna metoda, uporablja sistem stalnih cen, in ob¬ računava proizvodnjo vsakega časovnega presledka vselej z istimi, stalnimi cenami in.s tem uvaja v metodo merjenja dinamike proiz¬ vodnje neko predpostavko, ki dejansko ne obstoji pa moramo zaradi tega tudi rezultate takšne primerjave uporabij ati'vselej z dolo¬ čenimi pridržki. Druga metoda, tkzv. deflacijska me¬ toda (tudi posredna metoda imenovana) pa izhaja najpreje iz pri¬ merjave vrednosti proizvodnje, takšnih.'- kot. se dejansko kažejo (Sq 1 p 1 /sq Q p o ) ter ta rezultat naknadno korigira s pomočjo posebne - 462 ga koeficienta (deflatorja), ki naj izraža v čim čistejši obliki in na sintetičen način spremembe v cenah. a) Metoda stalnih cen Metoda stalnih cen ima zopet dve varianti glede na to, ali ■uporabljamo agregatni ali pa srednji indeks proizvodnje. Agregatni indeks proizvodnje . 10.3 b Pri agregatni metodi enostavno primerjamo oba agregata proizvodnje, onega v tekočem z onim v bazičnem razdobju, pri če¬ mer vendar oba agregata obračunavamo z istimi, stalnimi cenami p s> Imamo torej naslednjo obliko: ^agreg " ^l p s/®^o p s Kot stalne cene lahko uporabimo ali cene bazičnega razdobja (p Q ) ali pa cene tekočega razdobja (p-^). V prvem primeru govorimo o Laspeyresovi, v drugem o Paaschejevi varianti. Seveda lahko uporabimo tudi katerokoli drugo kombinacijo cen (npr. povprečne cene). Glavno je, da uporabljamo vselej iste, stalne cene. V primeru relativno stabilnega razvoja, kjer ne prihaja do večjih sprememb v cenah iz enega na drugo razdobje, je primernej¬ ša laspeyresova oblika. Mislimo si, da imamo opravka s štirimi razdobji, ki jih označimo s subindeksi 0,1, 2 in 3, potem imamo pri Laepeyresovi obliki (ki jo lahko označimo tudi s sistemom "bazične" ponaeracije, ker uporablja kot ponderacijo sistem ba¬ zičnih cen) sledečo serijo treh agregatnih indeksov: s ^ 0 s q 2 p o Sq -3 p p S % p o ' s^p. ’ Sq 0 p c , - 463 - V tem primeru moramo vsako leto na-novo izračunavati vre*-. - nost števca , seveda imamo prednost, da nam ni potrebno vrednost iaenovaiča preračunavati na stalne cene. Če so spremembe v ce¬ nah močne, bo vsekakor pomembnejše, jemati za osnovo primerjav tekoče cene, to se pravi izhajati iz obstoječega sistema cen, ne pa operirati s sistemom zelo različnih bazičnih cen, to se pravi z nekim sistemom cen, ki je že preživel. Konkretna izbira sistema cen kot stalnih bo zavisela v vsakem primeru od namena, , ki ga želimo doseči z našo raziskavo, Ta namen bo tudi odločal, kateri sistem cen štejemo v danem primeru za "preživel" in kate¬ ri za "aktualen". Z vidika zgolj statistične metodologije sta oba sistema ponderacij (in katerikoli "tretji" sistem, recimo s ponde- racijo povprečnih cen) enako uporabljiva. Naj v tej zvezi še ome¬ nimo tkzv, Fisherjevo "idealno" formulo, ki priporoča uporabo geometrijske sredine med Laspeyresovo in Paaschejevo formulo, to se pravi kvadratni koren iz produkta obeh formul - "idealno" imenuje Fisher 3vojo formulo zaradi tega, ker v največ¬ ji meri odgovarja določenim kriterijem, ki jih je on postavil. Ima pa Laspeyresova oblika neko metodološko prednost, ki je nanjo vredno opozoriti. Če imamo indekse za več let, izra¬ žene v Laspeyresovi obliki, lahko primerjamo poljubna dva in¬ deksa med seooj, in nam njihov kvooient da neposredno nov indeks ■fizičnega obsega z uporabo stalnih cen. Primerjajmo na pr. v gor¬ nji seriji bazične ponderacije indeks tretjega leta z indeksom drugega leta. Kvocient bo dal sledeč rezultat: S Vo . S ^P 0 _ Sq 3 p 0 Sq 0 P 0 ' Sq 0 p 0 Sq 2 p 0 Če pa aelimo_indeks za tretjo leto Paaschejeva tipa z in¬ deksom za drugo leto Paaschejevega tipa, ne bomo dobili kot re¬ zultat Sq^Pj/Sq 2 Pj, ki bi ga morali dobiti, Če se držimo Paasche¬ jevega sistema ponderacije, ampak bomo morali ta rezultat posebej in na novo neposredno izračunati. - 464 - Primer j.39 Vzemimo enostaven primer dveh proizvodov z naslednjimi po¬ datki o količinah in cenah vsakega za tri leta: 4 0 9-2 P 0 Pj. P 2 A 200 250 270 2 4 5 3 500 400 560 5 5,5 4 Za serijo indeksov Laspeyresove oblike potrebujemo sledeče dvojne produkte in pridemo (z desne strani) do sledečih rezulta¬ tov: Pri uporabi Paaschejeve oblike moramo izračunati naslednje dvojne produkte: Kot vidimo, je dala Paaschejeva formula za prvo leto neko¬ liko nižjo, za drugo leto nekoliko višjo vrednost napram laspeyre sovi. - 465 - Srednji indeks proizvodnje 10.40 Metada srednjega indeksa obstoji v tem, da izračunamo pon¬ derirano sredino individualnih indeksov obsega, proizvodnje, če individualne indekse označimo z "i", pri čemer je za vsak pro¬ izvod: i = se računa srednji indeks fizičnega obsega proizvodnje po formuli Siw/Sw, pri čemer predstavljajo vrednosti "w" ponderacijake koeficiente za vsak proizvod. Odpira se vprašanje, kako je treba izbrati ponderaci jske koeficiente. Vsekakor mora imeti sistem ponderacij e zvezo z raz¬ lično pomembnostjo, ki jo imajo posamezni proizvodi v enotnem agregatu proizvodnje, Ker izražamo agregat proizvodnje v vred¬ nostni obliki, bo tudi kot ponderacija služila najprimerneje denarna vrednost ustreznega proizvoda, to se pravi dvojni pro¬ dukt qp. Ker pa imamo opraviti s cenami in s kvantitetami proiz- ■ vedeiiih artiklov tako v bazičnem kot tekočem razdobju, se ponuja¬ jo najrazličnejše kombinacije dvojnih produktov, zlasti q o p Q , ^l^i’ Vi’ % p o' Ka ‘ tero od teh (in še drugih možnih kombinacij, do katerih pridemo če operiramo z raznimi povprečnimi cenami od¬ nosno količinami) bomo izbrali, zavisi . od namena konkretne raziskave oziroma uporabe, ki naj ji indeksi služijo, in pa od razpoložljivih statističnih podatkov. Najobičajnejši sta ponde¬ raci ji tipa q Q p 0 in pa Vi' Če uporabimo ponderaci jo tipa <1 Q P 0 ,-= W Q0 > iu vstavimo to ponderacijo v gornjo formulo, se da brez težave pokazati, cla preide ta formula v agregatno formulo Laspoyresov ega tipa. Če pa uporabimo ponderacijo s "tekočo" vrednostjo, to se pravi moramo vzeti harmonično sredino, da bi prišli do letega aimcrič* nega rezultata, ki ga daje agregatna oblika Poa3čhejave variante. Sq 1 P 1 . s Vi V tem primeru torej valja: Sw- 11 w 'l s ~r - 466 - b) Deflacijski postopek Bistvo postopka .0.41 Kot že rečeno, je oistvo deflacijskega (posrednega) postopka v tem, da najpreje izračunamo indeks vrednosti proiz¬ vodnje brez kakršnekoli manipulacije s cenami, to se pravi, da postavimo v odnos vrednost proizvodnje v tekočem razdobju (na osnovi tekočih cen) z vrednostjo proizvodnje v bazičnem razdobju (na podlagi bazičnih cen). Če označimo indeks vrednosti z I , lah¬ ko pišemo I = Sq 1 P 1 /Sq 0 P Q . Zatem tako dobljeni rezultat korigi¬ ramo glede na sprememoe v cenah, katerih vpliv želimo izločiti. To dosežemo s tem, da indeks vrednosti delimo z določenim indi¬ katorjem, ki meri spremembe v cenah v tekočem razdobju v odnosu na bazično. Takšen indikator imenujemo v našem primeru deflator, (če so se cene medtem povečale in želimo s takšnim deflatorjem napihnjeno vrednost proizvodnje skrčiti na njene "prave" dimenzi¬ je, v katerih je izločen vpliv cen na vrednost proizvodnje) od¬ nosno inflator (če so 'se cene zmanjšale ter s pomočjo tega in- flato.rja povečamo indeks vrednosti proizvodnje). Ker imamo po pravilu posla z naraščanjem cen, bo imel korekcijski faktor, ki ga uporabljamo, v večini primerov karakter deflatorja, pa se po tem tudi imenuje ves postopek po navadi deflacijski postopek. Kot deflator odnosno inflator, skratka kot indikator spremembe v ce¬ nah služi indeks cen, ki ga formiramo v njegovi agregatni obliki povsem analogno kot agregatni indeks fizičnega obsega, le z raz¬ liko, da igra v dvojnem produktu element količin (tj. q) vlogo stalnega elementa. Y splošni obliki bomo pisali indeks cen v agregatni obliki: Sp-, q/Sp Q q, pri čemer moremo kot "q" iz¬ brati zopet-ali q Q (Laspeyresovo načelo) ali pa q. (Paasohejevo načelo) ali pa kako drugo kombinacijo. Če označimo z I Q odnosno z I Laspeyresovo odnosno Paasohejevo obliko indeksa cen, Pri lahko pišemos - 467 - p,o S Pl q o /Sp o q o in I P.l Sp 1 q 1 /Sp o q 1 Uporaba deflacijskega postopka temelji na dejstvu, da lah¬ ko razstavimo indeks vrednosti proizvodnje na produkt dveh par¬ cialnih indeksov, namreč na produkt indeksa fizičnega obsega pro¬ izvodnje in indeksa cen: Sq 1 P 1 Sq 1 p 1 Sq 0 P 0 Sq 1?o Sq, p —=• odnosno Sq o p o S ^1 P 1 x S qQ P l Sq 0 Pi ‘ Sq Q P o Iz gornje enačbe takoj sledi, da lahko pišemo Sq l p o Sq o p o VJp.i ter Sq lP] _ Sq 0 Pi \n p, o Iz gornjega vidimo, da moramo v primeru, če računamo indeks fi¬ zičnega obsege s ponderacijo cen bazičnega razdobja, deliti indeks vrednosti z indeksom cen s ponderacijo količin v tekočem razdobju; in obratno; če želimo izmeriti spremem¬ bo v obsegu proizvodnje s pomočjo indeksa fizičnega obsega s tekočo ponderacijo cen, moremo indeks vrednosti deliti z indeksom cen, kjer so kot ponderacija vzete količine, ki so ve¬ ljale v baz i č n e m razdobju. Primer 40.42' V tablici iz prejšnjega primera (vzemimo iste osnovne po¬ datke kot v prejšnjem primeru) imamo že vse vsote dvojnih pro¬ duktov, ki jih potrebujemo, izračunane: - 468 - Če označimo še (analogno, kot smo to storili z označbo indeksa cen s tekočo odnosno bazično ponderacijo) 'z I in z I , in- 4. t u 4 » x aeksa količin (fiz. obsega proizvodnje) na bazi cen v bazičnem oan. v tekočem razdobju, lanko pišemo uvodno osnovno enačbo tudi v sledečih dven ooliicah: = I P.l x I 0,0 odnosno = I q,i p, o Če vzamemo numeričiie vrednosti iz prejšnjega primera, imamo = 141,1 X 130,7 odnosno = 129,7 x 142,3 1300 ’ 1300 V obeh primerih dobimo kot rezultat 184,6 (tj. vrednost indeksa vrednosti proizvodnje). Posredno z deflacijskim postopkom lahko torej izračunamo !• = I,Vl„ n odnosno I , = I /I „ 0 t O V p,l O j 1 v p, o = 184,6/141,1 =.130,8 = 184,6/142,3 = 129,7 INDEKS FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PO JUGOSLOVANSKI METODOLOGIJI Popolnost zajemanja 43 Indeks se naslanja na podatke iz mesečnih poročil stalnega števila industrijskih podjetij, ki obsegajo okoli 92 vredno¬ sti celokupne industrijske proizvodnje. Pri teh podjetjih se evi¬ dentira okoli 500 proizvodov po stalni nomenklaturi. Ti proizvo¬ di predstavljajo preko 80 % vrednosti družbenega proizvoda v in¬ dustriji. - 469 - Ponderacljski sistem 10 .44 Do vključno decembra 1969 so računani indeksi fizičnega ob¬ sega industrijske proizvodnje na osnovi ponderacijskega sistema iz leta 1961, ki ni vključeval vseh elementov strukture cene, ampak samo dohodke in amortizacijo. Element akumulacije in skla¬ dov ni bil upoštevan, ker njegova razvrstitev po panogah in pro¬ duktih v osnovi ni bila odraz vrednosti, ki se je v dani panogi odnosno pri proizvodnji danega proizvoda ustvarila, ampak je za- • visela v bistveni meri od konkretne politike cen. Upoštevanje tega elementa (akumulacije in fondov) bi zato popačilo realne od¬ nose med panogami in izdelki. Res je, da tudi element amortizacije ni prost vplivov, ki niso v zvezi z oblikovanjem vrednosti proizvodnje, vendar se je "realnost" elementa amortizacije po ceni osnovnih sredstev iz • 1953 'in kasnejših revalorizacij znatno popravila. Glede na to, da so se odnosi med elementi strukture cen v teku časa ponovno in bistveno menjali, je Zvezni zavod za stati¬ stiko večkrat korigiral ponaeracijski sistem in na kraju odločil, da ga korigira vsako leto. Od januarja 1971 se uporablja bistveno nov sistem pondera- cije, ki je izdelan na podlagi podatkov Ankete o strukturi vred¬ nosti industrijske proizvodnje v letu 1967 ter vkl juču- je vrednost celotnega družbenega proizvoda, to se pravi poleg amortizacije in bruto oseb¬ nih dohodkov tudi akumulacijo. Indeksi, izračunani na bazi novega ponderacijskega sistema, se zelo malo razlikujejo od indeksov, izračunanih na bazi starega sistema (razen v nekate¬ rih panogah). Konstrukcija indeksa 10 .45 Najpreje se v okviru vsake industrijske panoge proizvedena - 470 količina vsakega izdelka iz nomenklature izdelkov te panoge pon¬ derira (tj, pomnoži) s koeficientom ponaeracij e za ta izaelek (k) ter se izračuna parcielni indeks panoge po Laspeyresovi varianti agregatnega indeksa. Parcielni indeks panoge "i" (p.£) je enak: P A ' = 5^ 1 k/Sq o k Zatem se parcielni indeksi vsake panoge ponderirajo s pa¬ nožnimi koeficienti ponderacije (P^) ter se izračuna totalni in¬ deks fiz. obsega celokupne industrijske proizvodnje kot ponderi¬ rana sredina parcialnih indeksov po formuli: P" = 3p i 'P i /SF i Sistem publiciranja, indeksov fiz, obsega industrijske proizvodnje 10.46 Mesečni indeksi se objavljajo v INDEKSU, mesečni publikaci¬ ji Zveznega zavoda za statistiko, letni podatki pa v posebni se¬ riji Statističnih biltenov, posvečeni "industriji", ter v Stat. letopisu. Mesečni indeksi so vsi osnovani na bazi povprečnega stanja, v preteklem letu. Poleg njih se dajejo še tkzv. indeksi mesečnih nivojev. Oni temelje na primerjavi ob¬ sega proizvodnje danega leta od početka leta do konca tekočega meseca napram obsegu proizvodnje enakega razdobja (tj. od začet¬ ka do kraja istoimenskega meseca) v preteklem letu,. r omen in¬ deksov nivoja je v tem, da v dokajšnji meri izločijo sezonske fluktuacije. letni indeksi se publicirajo, razčlenjeni po panogah, v dveh variantah: kot verižni indeksi (za spremenljivo bazo služi vaelej prejšnje leto), in kot indeksi s stalno bazo. Za stalno bazo je vzeto leto 1952 in kasneje leto 1967. Indeksi celokupne industrijske proizvodnje (brez razčlenitve na panoge) pa se publi- • cirajo še v serijah, ki začenjajo z letom 1959 , preidejo na leto - 471 - 1S46 ter na letne vrednosti od 1952 dalje, pri čemer se komplet¬ na serija preračunava na stalni bazi leta 1959» pa zatem na stal¬ ni bazi 1946, in zopet na stalni bazi 1952, 1953 itd. vse do naj¬ novejše baze, to je baze preteklega leta. Indeksi industrijske proizvodnje po mednarodni standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti 1 0.47 Zaradi olajšanja mednarodnih primerjav izdeluje naša urad¬ na statistika tudi indeks fiz. obsega proizvodnje, razčlenjenega na prvi (vrste, področja) in drugi nivo (razredi) mednarodne standardne klasifikacije gospodarskih dejavnosti (CITI). Za stal¬ no bazo je vzeto 1963 leto. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta po stalnih cenah 10.48 pa bi se izločil vpliv sprememb v cenah na obseg osnovnih agregatov družbenega proizvoda in narodnega dohodka, je bil iz¬ vršen obračun teh agregatov za celotno razdobje od 1957 do 196? po stalnih cenah iz 1960 leta. Postopek je v osnovi sličen ti¬ stemu, ki je uporabljen pri konstrukciji indeksov fizičnega ob¬ sega industrijske proizvodnje. Podatki o količinah so bili pomno¬ ženi z neto produktom odn. družbenim proizvodom (dodano vrednostjo). Za podrobnosti o uporabljeni metodologiji glej publikacijo Zvezne¬ ga zavoda za statistiko "Kredanje društvenog proizvoda i narod- nog dohotka SFRJ 1947-1949: Študije, analize i prikazi, št. 13. - 472 - Snaj sto poglavje STATISTIKA CEN 0 SNOVNE OPREBrUITVE Opredelixev cene ko t statistične kategorije .1 ločim je ceno kot evidenčno kategorijo - enostavno oprede¬ lili. (cena je količina denarja, ki se pri menjavi iztrži za eno¬ to blaga ali storitve), zahteva njeno statistično zajetje Se vrsto dodatnih zelo preciznih dopolnitev. Na ceno lahko gledamo s stališča prodajalca kot s stali¬ šča kupca. Cena, po kateri prodajalec proda blago in po kateri kupec blago kupi, nista nujno povsem isti. Če prodajalec prej¬ me regres, potem je prodajna cena, tj. količina denarja, ki jo prodajalec dejansko prejme- za enoto blaga, večja od cene, ki jo plača kupec. To je zelo pogost primer pri zunanje trgovinskih zamenjavan. Dalje je potrebno točno določiti, ali vsebuje cena tudi transportne stroške, stroške zavarovanja, prometni davek, premijo, rabat, maržo, popuste in sl. - 473 - ' Ker cene tudi za isto blago nenehno variirajo glede na kraj, kjer se cena oblikuje, glede na čas, glede na značaj obeh kontrahentov, glede na količino prodanega odn, kupljenega blaga itd,, je potrebno pri statističnem zajemanju cene 'točno ugotovi¬ ti vse omenjene okolnosti, ki omogočajo zaznati resnično velikost in karakter cene ter dovoljujejo različne primerjave v času, pro¬ storu in med cenami različnih artiklov, kar je vse pomembno pri nadaljnji statistični obdelavi podatkov o cenah. Vrsta cen 11.2 Glede na osnovne kategorije nosilcev blagovnega prometa, v katerem se oblikujejo cene, razlikuje naša statistika sledeče vrste cen: a. Cene proizvajalcev industrijskih proizvodov, pod kateri¬ mi se razumejo cene, po katerih industrijska podjetja prodajajo svoje proizvode v največjih količinah na domačem trgu, franko utovorjeno v vagon v mestu proizvajalca. V to ceno se ne vključu¬ je trgovinski rabat, pač pa je vključen iznos rerresa, v kolikor se pri posameznih proizvodih proizvajalcu odobruje. V ceno je vključen do 1. avgusta 1965 tudi prometni davek. b. Cene proizvajalcev kmetijskih proizvodov (odkupne cene), to so cene, po katerih kmetijske zadruge in gospodarske organiza¬ cije, pooblaščene, da vrše odkup, plačujejo proizvode individual¬ nih proizvajalcev; in cene, po katerih kmetijske proizvodne orga¬ nizacije prodajajo proizvode iz lastne proizvodnje. V odkupno ce¬ no je vključen davek na promet, ki ga plača proizvajalec. c. Cene industrijskih proizvodov v trgovini na debelo. To so fakturirane cene (franko natovorjeno v vagon na mestu proda¬ jalca), po katerih trgovinsko podjetje na debelo prodaja proiz¬ vode, po odbitku rabata ali’kasakonta, ki ga odobrava kupcem. d. Cene na drobno so cene, po katerih trgovina na drobno, - 474 - individualni proizvajalci in vršilci storitev prodajajo proiz¬ vode in storitve končnim potrošnikom. To so z drugimi besedami cene, po katerih končni potrošniki plačujejo proizvode široke potrošnje in storitve. e, Cene gostinskih storitev so cene hrane, pijače in preno¬ čišča v gostinskih cbratih, ZAJEMANJE, VIBI, PUBLIKACIJE Nomenklature proizvodov in storitev 5 Ker je proizvodov in storitev, ki so predmet trgovinskega prometa in za katere se oolikujejo cene, na deset in deset tiso- čev, sestavlja Zvezni zavod za statistiko posebne nomenklature proizvodov in storitev za zbiranje cen. Statistični organi regi¬ strirajo cene tistih proizvodov in storitev, ki so navedene v teh nomenklaturah. V nomenklature se vnašajo najpomembnejši proizvodi in sto¬ ritve, to so tisti, katerih proizvodnja odn. promet ali poraba so največ ji. Izbor proizvodov in storitev vršijo statistični organi, v sodelovanju s koristniki podatkov o cenah. Za vsak proizvod in storitev, ki je sprejet v nomenklaturo, je dana merska enota, za katero se daje cena, in ponderi za posamezne vrste indeksov cen in indeksa življenjskih stroškov. a. Nomenklatura proizvodov za zbiranje cen proizvajalcev in¬ dustrijskih proizvodov je dana po panogah industrijske proizvodnje. Proizvodi so razdeljeni na tri skupine, ga katere se obdelujejo indeksi cen? sredstva dela, reprodukcijski material in blago za osebno porabo. Za zbiranje cen sredstev dela (opreme), so izbra¬ ni samo serijski proizvodi, kgterii} eene nedovoljno representi- rajo gibanje cen nezajetih proizvodov. Sredstva dela, katerih proizvodnja se vrši po naročilu (neserijska proizvodnja), so re¬ lativno šibko zastopana v nomenklaturi proizvodov za zbiranje cen. _ 475 - Poleg tega se ne daje nomenklatura niti se ne zbirajo cene za nekatere panoge industrijske proizvodnje, katerih proizvodi šo "nepripravni" za zbiranje cen (panoge ladjedelništvo, grafična industrija, filmska industrija, raznovrstna industrija). b. Nomenklatura proizvodov za zbiranje cen proizvajalcev kmetijskih proizvodov (odkupnih cen) odgovarja nomenklaturi, po'kateri se vrši odkup od individualnih proizvajalcev in kmetij¬ skih proizvodnih organizacij družbenega sektorja, ker se cene ra¬ čunajo na podlagi podatkov o količini in vrednosti odkupljenih proizvodov (o katerih se vodi evidenca in statistika preko sta¬ tistične službe o odkupih). Zvezni zavod za statistiko obdeluje po isti nomenklaturi tudi cene kmetijskih proizvodov na podlagi povprečnih cen, po katerih kmetijske zadruge prodajaj o proizvode, odkupljene od individualnih proizvajalcev, in cene, po katerih proizvodne organizacije prodajajo proizvode lastne proizvodnje. Prodajne cene proizvodnih kmetijskih organizacij so zato vključene v oba indeksa cen, to je v indeks odkupnih in v indeks prodajnih cen. c. Specifikacija industrijskih proizvodov za zoiranje cen v trgovini na debelo je ista kot specifikacija ustreznih proiz¬ vodov za zbiranje cen na drobno, z izjemo proizvodov, ki se re¬ lativno malo prodajajo preko trgovine na debelo. Zato nomenkla¬ tura za zbiranje cen trgovine na debelo ne vsebuje proizvodov, katerih promet na drobno je zelo pomemben (na pr. obutev in sl.), ampak samo proizvode, ki so v pomembnejši meri udeleženi v prome¬ tu trgovine na debelo. d. Nomenklatura za zbiranje cen na drobno zajema najpomembnej¬ še proizvode, ki jih prodaja trgovina na drobno in individualni proizvajalci na "kmečkem trgu", kot tudi storitve, ki jih vršijo družbene organizacije in zasebni obrtniki. Proizvodi in storitve v tej nomenklaturi so grupirani v grupe in podgrupe, za katere se objavljajo indeksi cen na drobno. V okviru nomenklature za zbiranje con'na drobno se nahaja tudi lista proizvodov in storitev - 476 - osebne porabe za računanje indeksa življenj¬ skih stroškov kot posebne vrste indeksa cen na drobno. e. Nomenklatura za cene gostinskih storitev vsebuje posa¬ mezne vrste jedil, pijač in prenočišča. Viri zajemanja, časovne opredelitve, metode računanja povprečnih cen 11.4 C, e n e p. roizvajalcev industrij¬ skih proizvodov dostavljajo izbrana industrijska podjetja enkrat mesečno za določeno število proizvodov. Izbor podjetij je izvršen glede na njihov pomen v celokupni proizvod¬ nji. Povprečne mesečne cene se računajo s ponderiranjem cen s ko¬ ličinami, ki so bile realizirane na domačem trgu v teku enega le¬ ta. Povprečne letne cene se izračunavajo s pomočjo neponderirane aritmetične sredine iz mesečnih cen. Cene pro.izvajalcev kmetijskih proizvodov (odkupne cene) se izračunavajo na podlagi podatkov o količinah in vrednostih proizvodov, ki so bili odkup¬ ljeni od individualnih in družbenih proizvajalcev. Poročila o odkupu dostavljajo vse kmetijske zadruge in druge organizacije, ki so pooblaščene za vršitev odkupa od individualnih proizvajalcev, in vse družbene kmetijske proizvodne organizacije. Povprečne me¬ sečne in letne cene se dobivajo z deljenjem ustrezne vrednosti vsakega proizvoda z odkupljenimi količinami. Cene industrijskih proizvodov v trgovini na debelo zbirajo statističarji iz statistične službe cen zavodov za statistiko izbranih mest. Cene se opazujejo enkrat mesečno. Povprečne mesečne cene se izra¬ čunavajo s ponderiranjem opazovanih cen z letnimi količinami, ki so jih prodala izbrana podjetja. Povprečne letne cene se dobijo s pomočjo neponderirane aritmetične sredine mesečnih cen. 477 - 11 Cene na drobno industrijskih kmetijskih proizvodov in cene storitev opazujejo statističarji službe sta¬ tistike cen zavodovza statistiko v izbranih mestih. Cene indu¬ strijskih proizvodov se zbirajo enkrat mesečno,- po- pravilu v 5 trgovinskih podjetjih, ki imajo največji promet. Cene kmetijskih proizvodov se zbirajo dvakrat mesečno po pravilu v 5 trgovinskih podjetjih in na trgu (na dveh do petih trgih). Cene obrtnih sto¬ ritev se opazujejo enkrat mesečne v treh obrtnih delavnicah družr benega sektorja in pet obrtnih delavnicah zasebnega sektorja. Povprečna cena za mesto se dobi za vsak artikel s pomočjo nepon- derirane aritmetične sredine na podlagi več cen, ki so bile opa¬ zovane na raznih krajih v mestu. Za kmetijske proizvode se izra¬ čuna povprečna cena v tretjem .tednu (razdobje med 14. in 20. vsa¬ kega meseca). Povprečne cene po mesecih se računajo za republike s pomočjo ponderiranja cen po mestih, za celo Jugoslavijo pa s 'ponderiranjem republiških cen. Kot ponderji služijo letne količi¬ ne prodanih proizvodov v ustreznem mestu odnosno republiki. Pov¬ prečne letne cene industrijskih proizvodov in storitev se računa¬ jo s pomočjo neponderirane aritmetične sredine mesečnih cen, pov¬ prečne letne cene kmetijskih proizvodov pa se računajo s ponderi¬ ranjem cen po mesecih na podlagi količin, ki so bile prodane v ustreznem mesecu. Cene gostinskih storitev, tj. cene hrane, pijač in nočitev, zbirajo statistični organi mesečno v iz¬ branih gostinskih obratih. Povprečne mesečne cene se računajo s ponderiranjem opazovanih cen s prodanimi količinami hrane in pi¬ jač odnosno s številom nočitev v izbranih gostinskih obratih. Povprečne letne cene se računajo s pomočjo neponderirane aritme¬ tične sredine mesečnih cen. Obseg zajemanja . .. 5 Cene proizvajalcev industrijskih proizvodov se spremljajo za Približno 1000 industrijskih proizvodov v okoli 1000 izbranih - 478 - podjetjih na celem območju Jugoslavije in iz vseh industrijskih panog. - Cene proizvajalcev kmetijskih proizvodov (odkupne cene) se spremljajo za okoli 70 proizvodov pri vseh kmetijskih zadru¬ gah in gospodarskih organizacijah, ki so pooblaščene, da vrše odkup od individualnih proizvajalcev, kot tudi pri vseh družbe¬ nih kmetijskih gospodarstvih. - Cene industrijskih proizvodov v . trgovini na debelo se spremljajo v 17 izoranih mestih za okoli 161 industrijskih artiklov. - Cene na drobno se spremljajo v 54 mestih za okoli 100 živilsaih artiklov, 153 industrijskih artiklov in 47 vrst storitev. - Cene hrane, pijače in prenočišča v gostin¬ stvu. na kraju se spremljajo v 51 mestih in pri 75 hotel ih (rci imajo v svojem sestavu tudi restavracijo), pri 41 komercialnih restavracijah in 25 restavracijah s samopostrežbo in ekspresnih restavracijah-. Seznam gostinskih storitev obsega 61 vrst storitev. Statistične publikacije .11.6 metodološka pojasnila in obširnejši popis postopkov pri zbiranju cen' kot tudi 'uporabljenih metod se nahaja v Metodo¬ loških materialih št.. 122, 168 in 181. Podrobnejši podatki o ce¬ nah in indeksih cen se objavljajo v Statističnih biltenih. Vsako leto izidejo štirje zvezki statističnih biltenov s podatki o ce¬ nah (indeksih cen) za vsakega od treh mesecev danega kvartala s povprečno 'ceno za dani kvartal ter s povprečnimi letnimi cena¬ mi za nekoliko let nazaj. "Trendi cen" za razdobje 1952-61 so objavljeni v seriji Študije, analize i prikazi št. 16, "Varijaci- je cen na drobne v letu 1962" v št. 18 ter "Indeks življenjskih stroškov po višini dohodka" v št. 28. najpomembnejši podatki o cenah se poleg tega publicirajo sproti vsak mesec v mesečni sta¬ tistični reviji Indeks. - 479 - INDEKSI CEN Splošni pristop konstrukcije indeksov cen 11.7 Indekse cen smo srečali že pri statistiki proizvodnje, kjer so nam služili kot deflatorji vrednosti proizvodnje. Glede konstrukcije indeksov cen veljajo povsem analogni prijemi, ki smo jih spoznali pri konstrukciji indeksov fizične- • ga obsega proizvodnje. Izhodišče konstrukcije indeksov cen je enako kot pri indeksih fizičnega obsega, namreč v. rednost (proizvodnje, odnosno v našem primeru vrednost blagovnega prome¬ ta). v. obeh primerih gre za dvojni produkt p x q (cena krat ko¬ ličina). Medtem ko je pri indeksih proizvodnje igrala vloge indi- cirane veličine kvantiteta proizvodnje in je bila (stalna) cena koeficient redukcije in obenem koeficient ponderacije, je tu ' prav nasprotno; indicirana veličina, katere spremembe želimo z indeksom izmeriti, je cena, medtem ko je količina prometa koefi¬ cient redukcije odnosno ponderacija. ll.o s to zamenjavo simbolov lahko konstruiramo povsem analogne vrste in oblike indeksov cen. Naj na kratko povzamemo glavne po¬ stavke : (D Agregatni indeks cen: s Pi9 s /SP 0 g75 gji 97,5 $ 4000 3000 Globalna proizvodnost dela se je torej zmanjšala, in to za 2,5 Iz opisanega postopka izračunavanja indeksa globalne proiz¬ vodnosti dela vidimo takoj, da moremo izračunati indeks tudi na sledeč način: V tem primeru delimo indeks fizičnega obsega celokupne proizvodnje z indeksom celokupne porabe delovnega časa. To meto¬ do lahko imenujemo posredno metodo, ker iz dveh in¬ deksov, ki vsak za sebe ne merita neposredno proizvodnosti dela, izračunamo indeks'proizvodnosti dela. Metoda spominja na nam že znano deflacijsko metodo izračunavanja indeksa fizičnega obsega proizvodnje, kjer smo indeks vrednosti proizvodnje korigirali (delili) z deflatorjem (z indeksom cen). Rezultat je seveda v obeh primerih isti. Če merimo proizvodnost dela z recipročnim indikatorjem t = T/Q, imamo analogno za t' = kar da v našem številčnem primeru 1,025 ali v odstotkih 102,5 Srednji indeks individualnih indeksov proizvodnosti dela 2.18 Ugotavljanju indeksa globalne proizvodnosti dela se moremo vendar bližati tudi po načelno drugi poti. V prejšnjem primeru smo izhajali iz globalov proizvedenih količin in glooalov porab¬ ljenega časa, takšnih kot so se dejanski realizirali v tekočem in v bazičnem razdobju, ter iz njih izvedli indeks globalne pro¬ izvodnosti dela. Načelno druga pot pa je v tem, da izhajamo iz individualnih indeksov proizvodnosti dela,za vsako proizvodno - 505 - snoto posebej (to se pravi v našem številčnem primeru is indi¬ vidualnega indeksa proizvodnosti dela za podjetje A ter iz in¬ dividualnega indeksa proizvodnosti dela za podjetje B) ter za tem poiščemo srednjo /rednost individualnih indeksov. Splošni obrazec bo v tem primeru: Nedvomno bomo morali izbrati ponderirano .srednjo vrednost, pri čemer bomo kot ponders iskali neke količi- ki oodo v zvezi s proizvodnostjo dela ir. ki bodo • s tega vi- zujemo. Kot pripravno merilo za por.ieraoljo se nam nudi zlasti celokupna količina proizvodnje '4 X vsakega podjetja, pri čemer lahko operiramo ali s proizvodnjo bazičnega razdobja Q 0>x 2-^-i pa s proizvodnjo tekočega razdobja Q^ jX - Če vzamemo ponderirano aritmetično sredin, ter kot ponde. Q„ imamo upoštevaje da je v = ^5 j JL dixa dale različno pomembnost vnii proizvodni enoti, ki jo opa¬ > in cri tem uporabimo harmonično e rliv j mv. - 506 - imenovali'Laspeyresovo, onp s T, Paaschejevo. Seveda so možni razni drugi pcnderaci jski sistemi individualnih indeksov; bistvo postopka je vendar vselej v tem, da bo rezultat pred¬ stavljal neko srednjo vrednost indivi¬ dualnih indeksov proizvodnosti dela. 12.14 V spodnji računski tabeli so dane vse potrebne vrednosti za izračun srednjega indeksa proizvodnosti dela našega številčne¬ ga primera s "Paaschejevim" odn. "Laspeyresovim !l sistemom ponde- raoije (v tabeli šo ponovljene vrednosti za Q in T); Če vstavimo gornje številčne vrednosti v "Laspeyresovo" odnosno "Paaschejevo" formulo srednjega indeksa, dobimo; (Lasp ^srednji = 4166/4-000 = 1,0415 ali v odstotkih 104,15 (Paasch) q srednji = 5200/5000 = 1,040 ali v odstotkih 104,00 Kot vidimo, razlika med Laspeyresovo ih Paaschejevo ponde- racijo v tem primeru ni velika. V vsakem primeru se' srednja in¬ deksa, kar je 3eveda nujno, nahajata po svoji številčni vrednosti, v sredini med obema individualnima indeksoma. Pomembna in na prvi pogled presenetljiva pa je druga ugoto¬ vitev, ki jo napravimo, če primerjamo rezultate, dobljene po me- 507 - todi "srednjega" indeksa, z rezultati, ki smo jih dobili malo preje, ko smo uporabili metodo "globalnega" indeksa. Pcpreje smo našli, da se je (globalna) proizvodnost dela zmanj¬ šala za 2,5 š sedaj pa ugotavljamo, da se je "v srednjem" povečala za okroglo 4 /®« Kako si to razliko razlagamo, in kateri rezultat je "pravilen"? 12.5 Predno odgovorimo na to vprašanje, si oglejmo še analogen . rezultat, do katerega pridemo, če merimo proizvodnost dela z re¬ cipročnim indikatorjem; pogosteje se namreč v praksi uporablja recipročni indikator proizvodnosti dela, ker se v števcu nahaja časovna dimenzija, ki se da v vsakem primeru brez nadaljnjega seštevati, ne da bi jo bilo predhodno potrebno reducirati na nek skupni imenovalec. V tem primeru bo kot ponderacija pri izračunavanu srednje¬ ga indeksa iz individualnin indeksov t,' in ti prišla v poštev A n zlasti !T odn. T, . Če ponderiramo s 'i Q = t Q Q Q in uporabimo aritmetično sre¬ dino, dobimo It; • t, «o (To) t sred.ll “ 1*1 Q o I % «o Pri ponderacijah s in uporabi harmonične sredine dobimo Po ustrezni okrajšavi: Ih Q i (T, ) sred.H <~ T c 1 2-0 y i Za numerični izračun našega primera potrebujemo za podje¬ tji A in B vrednosti t., t in vsote dvojnih produktov t,Q •“10 ° J. -i Podaljšek računske tabele našega primera bc izg j e c-al ta- ko-] e?' Srednja indeksa bosta znašala pri obeh ponderacijsh: Tudi v ten primeru je razlika ned obema računoma majhna. Tudi v tem primeru pa pridemo, kar je seveda nujno, do podobne načelne razlike med obema postopkoma. Srednji indeks v iznosu 96,3 pomeni pri merjenju proizvodnosti dela z recipročnim indi¬ katorjem, da se je količina dela na enoto produkta zmanjšala, to se pravi, da se je proizvodnost dela povečala, dočim sme pri globalnem (recipročnem) indeksu proizvodnosti dela ugotovili, da se je količina dela na enoto povečala, to se pravi, da se je proizvodnost dela zmanjšala. Vpliv spremembe proizvodne strukture na indekse, globalne pro¬ i zvodnosti dela 2.6 Stvar je v tem, da smo pri pravkar obravnavanih indeksih predpostavljali, da je ostala struktura pr c izvodnje pri prehodu iz bazičnega na tekoče razdobje nespremenjena. Operirali smo, kot v poglavju o proizvodnji in cenah, s stal n i m sistemom ponderacije. Zato tudi imenujemo pravkar obrav- • navani tip indeksov proizvodnosti dale indekse proizvodnosti dela s stalno strukturo, misleč pri tem n& strukturo proizvodnje. v . Indeks globalne proizvodnosti dela pa vključuje v račun tudi efekte, ki jih ima na proizvodnost dela, sprememba v sami strukturi proizvodnje. Zato imenujemo te vrste indeksov indekse proizvodnosti dela s spremeni jivo strunturo. Če govorimo o vplivu spremembe v ebrukturi proizvodnje na proizvodnost dela, mislimo seveda samo na takšne vrste sprememb strukture, ki so neposredno v zvezi s proizvodnostjo dela. Iz¬ hajamo iz predpostavke, mi seveda mora biti konkretno podana, da imajo posamezni strukturni deli proizvodnje različne nivoje proizvodnosti dela. Ce je temu tako in če pride do pomembnih sprememb v tovrstni strukturi, če se na pr. poveča delež proiz¬ vodnje, xi se odlikuje po visokem nivoju proizvodnosti dela, zmanjšuje pa delež tistih enot in delov proizvodnje, ki kažejo nizko proizvodnost dela, bo takšna sprememba sama po sebi nujno vplivala na spremembo v globalni proizvodnosti dela, Kač številčni primer zelo nazorno prikazuje zadevne učinke. Videli smo, da so se "individualne" proizvodnosti dela pri obeh podjetjih povečale, kljuo temu pa.je globalna proizvodnost dela padla. Kako je do tega prišlo, bomo razumeli, čim pogledamo, ka¬ ko so se spreminjali strukturni deleži obeh podjetij (glej gor- mjo tabelo). V bazičnem razdobju je sodelovalo podjetje A a 50- $ celotnega obsega proizvodnje, v tdočem razdobju pa se je ta delež močno zmanjšal, saj znaša tedaj le dobrih 40 #. Pri tem pa gre oTTT ~ . , iri srednjem indeksu proizvodnosti dela, ki počiva na merje¬ nju proizvodnosti dela z recipročnim indikator¬ jem "t", gre za strukturo proizvodnje Q, ki osta¬ ja nespremenjena, dočim ostane pri srednjem indeksu, ki sloni na merjenju proizvodnosti preko premega indikatorja "q", struk¬ tura obsega delovne sile T nespremenje¬ ne pri prehodu iz bazičnega na tekoče razdobje. Ti. dve predpo¬ stavki sc lepo očitajeta iz agregatne oblike obeh srednjih in¬ deksov, V nadaljujem izlaganju v tekstu imamo prod očmi sred¬ nji indeks, ki meri proizvodnost dela. preko reciproč¬ nega indikatorja, kjer ostaja nespremenjena strukture prej, zvofirj e „ Mutatic mutsndis veljajo i&lagenja tudi ?.& primer predpostavke o konstantni strukturi cbeegs^dr* lovne sile. - 510 za podjetje, katerega individualna proizvodnost dela je višja kot ona podjetja 3. Procentualni delež podjetja B, ki ima pri¬ meroma nižjo raven proizvodnosti dela, se je pa povečal od bazič¬ nega na tekoče razdobje od 50 na skoro 60 Te neugodne spre¬ menite proizvodne strukture (neugodne z vidika proizvodnosti de¬ la) ni moglo kompenzirati povečanje individualne proizvodnosti dela, ki jo kaže naš primer za vsako od obeh podjetij. Končni globalni efekt pomeni znižanje proizvodnosti aela. k.7 Kako močan je vpliv spremembe v strukturi proizvodnje na globalno proizvodnost dela, če izhajamo iz osnovne postavke (enačbe), po kateri je sprememba globalne proizvodnosti dela re¬ zultanta (produkt) sprememb individualnih proizvodnosti dela in vpliva struKturne spremembe, vidimo iz enačbe: Indeks globalne proizvodnosti dela = (srednji indeks individualnih proizvodnosti) x (dejstvo struktur¬ nih sprememb) Iz tega takoj sledi, da je dejstvo strukturnih sprememb v proizvodnji enako ulomku indeksa globalne proizvodnosti dela z indeksom individualnih proizvodnosti dela. V našem številčnem primeru bomo izračunali vpliv sprememb v proizvodni strukturi z ulomkom ^lob^ind = r ' 025 /°' 963 « i’ 065 * Da gre pri ulomku ob v resnici za merjenje spre¬ memb v strukturi fizičnega obsega proizvodnje, se lahko uverimo, če vstavimo v gornji ulomek ustrezne vrednosti obeh indeksov ter izvršimo nekatere transformacije: - 511 - I Q i I y o 1% 7 t, Q, I ' is Pl 1*1 Q 1 Pl ; f£ 1 • ** a ° L *i Q i Kot vidimo iz zadnjega izraza, gre za ponderirano aritmetič¬ no sredino odnosov w^/ J s Q q / J Q 0 > to 30 P a P rav 'indi¬ vidualni indeksi proizvodne strukture. Iz tega se tudi vidi, kaj naj v konkretnem primeru pomeni "povečanje" indeksov strukture, ki smo malopreje ugotovili, da znaša v našem številčnem primeru 6,5 c r> (indeks strukture je Dil 1(065). Sama po sebi se struktura sploh ne more "povečati^ niti "zmanjšati", ker se povečanje deležev pri enih komponentah struk¬ ture nujno kompenzira z ustreznim zmanjšanjem pri drugih. Govori¬ ti o povečanju ali zmanjšanju ima smisel šele, če grupiramo po¬ samezne komponente v več skupin, pa se zatem vprašamo, ali so se deleži določene kategorij e .komponent povečali ali zmanjšali, našem primeru gre očividno za kategorizacijo komponent (podjetij) v tiste, katerih nivo proizvodnosti je relativno visok ali pa nizek. Pri tem v naši formuli ponderiramo posamezne komponente z dvojnim produktom Qt, to se pravi s porabljenim časom. Ta pa je, kot vidimo iz tabelice, dosti večji pri podjetju z nizko produk¬ tivnostjo kot pri onem z visoko produktivnostjo. Povečanje indeksa strukture torej v našem primeru pomeni, da je v celotnem (srednjem) indeksu prevagalo povečanje tistih deležev, katerih produktiv¬ nost je nizka. Torej gre očitno za "poslabšanje" strukture z vidika vpliva strukture na proizvodnost dela. - 512 - Tndeksi pr ol?. v odnos t i 1 sla pri nehomogeni or o i zvod n.j j (vrednostni izraz indeksov proizvodnosti dela) 12.S Pri nehomogeni proizvodnji moramo fizični obseg proizvod¬ nje izraziti v vrednostni ooliki. pri čemer moramo seveda upora¬ biti a ■» a i u e cene (p*). Preje navedene obrazce in¬ deksov bomo uporabili smiselno tudi ssdr.j, z edino razliko, da bomo proizvedene količine povsod pomnožili s stalnimi cenami Indeks globalne proizvodnosti dela bomo zato lahko pisali v sledečih dveh oblikah! ih "g J- ob l Q i p E .L (a) oano^no Tis T* 1’ > . V.3 ž-V« (b) Kot a talne cene lahko uporabimo cene bazičnega ali pa cene tekočega razdobja. 7 prv#n primeru (a) je globalni indeks ■.Izražen kot odnos povprečni! proizvoda«.* s ti dela v t-.kcočem na- vvar- povprečni proizvodna«ti dela v bazičnem razdobju, v drugem prim-:- TV. (b) pa gre ae posredno obliko izračunavanja glcbuuoege indeksa, pri čemer stavijamo v odnos indeks porab- 1 i e.<*ygn 'infco ra: Se znorim indek s poj fizičnega o bi s ja nrcizvod- ijh. Gevain je ro.Sv.nsk 1 rezultat v obeh primerih isti, ".v Se v. ‘tr. biro nad prejšnji Številčni primer, moramo za iz- h f r'ič: te požetks irim ti š V I nvesticije in akumulacija .6 V makroekonomski literaturi se večinoma pojem akumulacije - 52 1 - enači s kategorijo neto investicij v osnovna in obratna sredstva, to se pravi s kategorijo neto investicij v gospodarstvo., zakaj samo one neposredno povečujejo proizvodne kapacitete gospodarstva. Nekateri avtorji (pri nas na pr. Vojnič) vendar razlikujejo med akumulacijo v ožjem smislu, ki odgovarja pravkar omenjenim, neto investicijam v gospodarstvo, ter med akumulacijo v širšem smislu, ki vključuje celotne neto investicije, tako neto investi¬ cije v gospodarstvo, kot one v negospodarske dejavnosti. Smisel razširjenega pojma akumulacije je v tem, da tudi neto investicije v negospodarske dejavnosti (šole, bolnice, stanovanj.a itd.) posred¬ no vplivajo na povečanje proizvodnosti dela, ker predstavljajo sku¬ paj z gospodarskimi investicijami splošne okvire in pogoje za pro¬ izvodnjo (slabe stanovanjske razmere delavcev, njihovo šibko zdrav¬ stveno stanje, pomanjkljiva ali sicer nizka izobrazba itd. močno vplivajo na proizvodnost dela). Edino izjemo v tem pogledu pred¬ stavljajo vojne investicije negospodarskega značaja (in¬ vesticije v oborožitev, v vojne ladje, topništvo, municijo itd.). Te vrste trajnih dobrin se obravnavajo na specifičen način; šte¬ jejo se za odpisane v trenutku, ko so dokončane. Zato te vrste in¬ vesticij ne štejemo v akumulacijo, tudi ne v akumulacijo v širšem pomenu, ker ne povečujejo narodnega premoženja. Nekateri avtorji (na pr. Bičanič pri nas) pa vidijo razliko med akumulacijo in neto investicijami v rezervah, tako da štejejo med akumulacijo poleg investicij tudi rezerve, odnosno da rezerve ne prištevajo investicijam. Bistvo rezerv pa gledajo v tem, da predstavljajo rezerve tisti del čistega produkta, ki se v razdobju, v katerem je bil proizveden, ne porabi, ampak se ohra¬ njuje v fizično nespremenjeni cbliki, da bi se enkrat kasneje, ko se za to pokaže potreba, zopet vrnil prometu in prenesel na končnega porabnika brez spre¬ membe fizične oblike. Za pojem investicij pa se zahteva, da imajo za razliko napram rezervam aktiven značaj. Investicije po tem pojmovanju ne nastanejo avtomatično 528 - s tem, da se vzdržimo od končne porabe. La govorimo o investici¬ jah, je potrebno, da se produkt troši, tj. da menja svo¬ jo obliko v proizvodni porabi, potrebna je akcija nekega akterja potrebna je predhodna investicijska odločba. Stvarne in finančne (denarne) investicije 3.7 Pod stvarnimi investicijami razumemo povečanje družbenega premoženja v njegovi materialni, fizični obliki (večje število strojev, zgradb, živine, pa tudi zalog itd.). Finančne (denarne) investicije pa pomenijo porabo denarja za investicijske namene, pri čemer je očito, da se vsota denarja, izdanega za investicije časovno ne bo vedno ujemala z vrednostjo dejansko ostvarjenih investicij, zakaj investicijska izplačila lahke močno zaostajajo za dejansko izvršenimi investicijskimi deli. Lahko pa se zgodi tudi obratno, da se vršijo denarna izplačila za investicije, in¬ vesticijska dela pa zaostajajo ali pa do dokončanja investicij¬ skega objekta sploh ne pride. Makro in mikroekonomski pojem investicij ; .8 Investicija z vidika posameznega podjetja je V3aka poraba denarja z namenom, da se povečajo osnovna ali pa obratna sred¬ stva, ne glede na t.o, ali se s tem dejansko poveča družbeno pre¬ moženje. Nakup nekega osnovnega sredstva (stroja) od drugega, pod jetja, bo za podjetje investicija, z narodnogospodarskega vidika pa bo šlo v tem primeru samo za transfer vrednosti,iza katerega ne stoji nobeno povečanje aružoenega premoženja. Investicije in družbeno premoženje 3.9 K učvrstitvi pojma investicij in njene statistične kvanti¬ fikacije je koristno, če 3i ogledamo kvantitativen odnos investi cij napram prirastku družbenega premoženja. - 529 - Če označimo vrednost družbenega premoženja na začetku in na koncu leta s K q in K^, ' ter začetnemu stanju prištejemo kot po¬ zitivno postavko, ki povečuje družbeno premoženje, vrednost druž¬ benega proizvoda (DP), od tega pa odbijemo kot negativni postavki obrabo in izločitev dotrajalih fiksnih sredstev (0) ter končno porabo (C), lahko pišemo sledečo bilančno enačbo (ne upoštevaje zunanjetrgovinskih odnosov): * K +DP-0-C = K, o i Če predpostavimo, da so obnovitvene -investicije I = 0, imamo: - K 0 = DP - I r - C; in upoštevaje da je EP ■ I + C, lahko pišemo: Povečanje družbenega premoženja je torej enako razširitvenim in¬ vesticijam. Kako velik bo prirastek družbenega premoženja v konkretnem primeru, če ga statistično izmerimo, bo zaviselo od odnosov na desni strani gornjih dveh enačb. Če bo C * DP, to se pravi, če bo šel celotni družbeni pro¬ dukt v končno porabo, bo prirastek' negativen, in to za velikost - I . V tem primeru bi imeli pojav dezinvesticij. ter ^ • * bi obseg dezinvesticij bil enak obsegu obnovitvenih investicij. Če bo C = DP - I r , to se pravi enak porabljivemu produktu, bo prirastek v družbenem premoženju enak nič. V kolikor je končna poraba manjša od poraoljivega produkta, za toliko se družbeno pre¬ moženje poveča. Iz desnega dela druge od gornjih enačb tudi vidimo, da je po¬ goj, da se družbeno premoženje ne zmanjša, da so celotne investi¬ cije vsaj enake obnovitvenim investicijam in da so obnovitvene in¬ vesticije enake obrabi in porabi dotrajalih fiksnih sredstev. Ker ni lahko priti do zanesljive ocene obnovitvenih investi- - 530 - cio» dih sato pogosto aproksimiramo z neto investicijami. / tem primeru lahko pišemo drugo enačbo v tej obliki: - K Q = (I - A) + (A - l r ) = l n + (A - I r ) Kot smo malo preje videli, bo amortizacija večjidel 1 večja od obnovitvenih investicij, kar pomeni, da bo imel člen (A - I r ) pozitivno vrednost* Is tega lahko sklepamo, da oo dejanski pri¬ rastek družbenega premoženja, v kolikor ga aproksimiramo z neto investicijami, v resnici večji od neto investicij. VIRI IN PUBLIKACIJE Viri L3.10 Osnovna vira za zbiranje podatkov o investicijah' sta dva: letna poročila delovnih organizacij proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti družbenega sektorja po obrazcih, ki jih predpisuje Zvezni zavod .za statistiko (obrajzci INV-01 in IIiV-02) ( ter redna mesečna poročila o porabi sredstev za investicije Službe družbe¬ nega knjigovodstva. Posebna letna poročevalska služba Zveznega za voda za statistiko, ki teče od leta 1966 dalje, zajema vrednost fizično ostvarjenih gradenj, izdelav ali na- bavk osnbvnih sredstev tako v teku danega leta.kot tudi njihovo celokupno vrednost od začetka izvajanja investicijskih del do njihovega predvidenega ali ostvarjenega dokončanja; Služba družbe nega knjigovodstva - in v tem je osnovna in bistvena razlika med obema vidoma podatkov 9 P.a spremlja denarna izpla¬ čila, ki potekajo iz družbenih sredstev za investicije in ki so bila realizirana v danem letu, ne glede na to, ali in kdaj so bile zadevne inve¬ sticije tudi dejansko fizično ost varjene. Radi razlik v samem predmetu statističnega opazovanja - 531 ~ fizično ostvarjene investicije na eni, denarna izplačila za in¬ vesticije na drugi strani - v organizaciji zbiranja podatkov ter v metodologiji obdelave zbranih podatkov obstoje razlike v popol¬ nosti zajemanja investicij po obeh virih, rezultati obeh služb pa tudi sicer niso povsem primerljivi. Popolnost zajemanja 13,11 Podatki Zveznega zavoda za statistiko zajemajo investicije v osnovne sklade delovnih in ostalih organizacij družbenega sek¬ torja, vključujoč tudi podjetja v izgradnji in direkcije za iz¬ gradnjo z območja vse države, z izjemo fizkulturnih in družbenih organizacij ter organov JLA. Podatki o investicijah iz privatnega sektorja temelje zgolj na ocenah. Služba družbenega knjigovodstva.zejeffia porabo za 'investicije iz družbenih sredstev, ki se lahko koristijo za investicije v osnovna sredstva (po velja¬ jočih predpisih) bilo neposredno iz računov koristnikov ali pa z odobravanjem investicijskih kreditov preko poslovnih bank. Poleg naložb družbenega sektorja zajema SDK tudi naložbe pre¬ bivalstva iz kreditnih sredstev bank za pospeševanje po¬ sameznih gospodarskih dejavnosti,.kot tudi naložbe v stanovanjsko izgradnjo (brez lastnih sredstev občanov). S podatki SDK niso zajeta:- investicijska izpla čila, izvršena v devizah iz deviznih računov, ki se vodijo pri ban kah, in prav tako ne izplačila iz deviznih računov; - naložbe, pri katerih ne pride do denarnih transakcij (koriščenje lastnih proizvodov, prehajanje iz lastnega podmladka v osnovno čredo in sl.); - pri skupnih naložbah izplačila tujezemskih partnerjev za izvršene investicije pri nas; - pri komercialnih tujih kreditih tisti krediti, ki se odplačujejo preko kompenzacije. Primerij ivo s t 13,12 Podatki statistične službe so medseboj primerljivi, pač pa - 532 - ni podana popolna primerljivost med podatki statistične službe in ustreznimi podatki službe družbenega knjigovodstva. Glavni vzroki nepopolne primerljivosti leže v a) popolnejšem zajemanju poročevalskih enot preko statistične mreže; b) v popolnejšem za¬ jetju investicij; c) v neKih metodoloških razlikah obdelave po¬ datkov. a) SDK ne zajema podjetij v izgradnji in direkcij za iz¬ gradnjo; b) SDK ne zajema: - investicijska izplačila, izvržena v de¬ vizah iz deviznih računov in iz deviznih kreditov; naložbe, pri katerih ne pride do denarnih transakcij (prehajanje živine lastne¬ ga podmladka v osnovno čredo; koriščenje lastnih proizvodov v in¬ vesticijske namene in sl.); izplačila tujezemskin partnerjev pri skupnih naložbah za izvršene investicije pri na3; tuji komercial¬ ni krediti, ki se odplačujejo preko kompenzacije. c) V podatkih SDK se na novo ocenjena vrednost knjigovod- stveno odpisanih osnovnih sredstev, ki so še v uporabi, pojavlja v -'zaključnic računih kot povečanje njihove vrednosti, dočim se v po¬ datkih statistične s 1 u£Uc;cr'xn vešCidjcin 'cu vrednost ne oojavlja glede na to, da ni prišlo do nobene nove naložbe': brezplačno od¬ stopljena sredstva so obravnavana v zaključnih računih kot prira¬ stek vrednosti osnovnih sredstev, dočim jih statistična služba ne šteje kot takšne. d) SDK razvršča podatke o investicijah za’ gospodarske dejav¬ nosti po pretežni dejavnosti investitorja, za negospodarske dejav¬ nosti pa po namenu investicij, pri obdelavi po republikah in po¬ krajinah pa uporablja načelo lokacije investicijskega objekta. Privzeta je torej svojevrstna kombinacija organizacijskega načela s teritorialnim načelom. Statistična služba pa razvižča podatke vseskozi po obeh kriterijih, to je na eni strani po organizacij¬ skem načelu (po pretežni dejavnosti investitorja in teritorialno po sedežu investitorja), z druge strani pa posebej po načelu čiste dejavnosti v kombinaciji s teritorialnim načelom (po lokaciji ob¬ jekta). Seveda so primerjave med podatki službe družbenega knjigo- - 533 - vodstva in statistične službe o investicijah po dejavnosti pri tako različni uporabi kriterijev težko izvedljive. 13.13 Dočim so podatki o investicijah Zavoda za statistiko popol¬ nejši, je njihova slabost v tem, da so objavljeni primeroma kasno v primerjavi s podatki Službe družbenega knjigovodstva. Zato se pogosto zlasti v konjunaturnih analizah jemljejo podatki-o-inve¬ sticijah Službe družbenega knjigovodstva kot aproksimacija dejan¬ sko ostvarjenih (opredmetenih) investicij. Pri tem se je potrebno vendar zavedati, da so dejanske investicij e,kot jih kaže stati¬ stika, večje od denarnih izplačil za investicije po podat¬ kih Službe družbenega knjigovodstva, in to ne le radi manj popol¬ nega zajetja investicij s strani Službe družbenega knjigovodstva, ampak tudi radi tega, ker v obdobju prenapetih investicij ter mo¬ rebitne restriktivne politike in nestabilnosti (tipičen primer za . to je bilo obdobje izvajanja družbeno-ekonomske reforme) denarna izplačila močneje zaostajajo za dejanskimi ostvarjenimi investici¬ jami, in pa ker prihaja v takšni situaciji pogosteje do investi¬ cijskih naložb na osnovi medsebojnega kreditiranja. Odstotne raz¬ like med podatki o investicijski porabi SDK in Zveznega zavoda za statistiko za nekatere gospodarske sektorje v razdobju 1966-1969 so (X) vidne iz spodnje tabele: v (x1 ' Dragomir Vojnič: Investiciona politika i investiciona po¬ trošnja. V zberniku: Aktuelni problemi privrednog razvoja i privrednog sistema Jugoslavije, Zagrep,1971, str. 51/52. - 554 - Publikacije 15.14 Zvezni Zavod za statistiko objavlja od leta 1966 dalje letne podatke o investicijah v posebni seriji statističnih bilte¬ nov pod imenom '"Investicije”. Snov je razporejena v tri dele. V prvem delu se objavljajo tabele z osnovnimi podatki o investici¬ jah za celo državo in primerjalno po republikah in pomrajinan. Lrugi del vseouje podrobne podatke za vso državo, tretji pa daje najvažnejše podatke posebej za vsako republiko in pokrajino. Podatki o poraoljenih sredstvih za investicije se objavlja¬ jo v Statističnem biltenu Službe družoenega knjigovodstva ter v Indeksu, ki ga izdaja Zvezni zavod za statistiko. Podrobnejši podatki o investicijah s kratkimi analitskimi oznakami se nahajajo v publikacijah Zveznega zavoda za statistiko "Privredni bilansi Jugoslavije" iz serije Študije, analize i pri¬ kazi. URJENJE OBSEGA INVESTICIJ Mere absolutnega obsčga . 5.15 Izhodiščni podatek o obsegu investicij je izražen, glede na to, da ga je radi raznovrstnosti elementov investicij nemogoče prikazati v naturalnih enotah, v vrednostnem merilu, tj. v dinar¬ jih. Pri tem prikazuje naša statistika vrednost investicij v okvi¬ ru danega razdobja (vzeli oomo vselej, da gre za koledarsko leto) na dva načina: kot vrednost ostvarjenih in vesticij v teku leta in kot vrednost celo¬ kupno angažiranih investicij v tem letu. V prvem primeru se pod vrednostjo v teku leta ostvarjenih investicij razume vrednost dejansko izvršene izgradnje, izdelave ali nabave novih objektov, opreme Edi ostalih elementov investicij ske dejavnosti (kaj je pod "ostalimi investicijami." razumeti, glej - 535 - spodaj) in to ne glede na to, ali so bile v tem letu dokončane ali ne, in ali je Dilo izplačilo za te investicije izvrženo ali ne. Ker pa dozoreva izgradnja odn, izdelava investicijskih ob¬ jektov počasi in se razteza za posamezne objekte po pravilu na več let, je potrebno poznati poleg v danem letu dejansko ostvarjenih investicij tudi celokupno vrednost vseh investicij, ki so v danem letu "v delu" ali pa so projektirane, da se prično takoj nasled¬ njega leta. Gre torej za zajetje celotne vrednosti (od začetka izgradnje odn. izdelave) vseh investicij, na katerih je v teku danega leta investicijska dejavnost angažirana. V to celotno vred¬ nost vseh ostvarjenih odn. predračunar.ih investicij v okviru da¬ nega leta spadajo: 1. Investicije, aktivirane pred tekočim letom, v koli¬ kor predstavljajo sestavni del investicijskih oojektov, ki sc se nahajali v izgradnji odn. izdelavi v danem letu. V spod¬ njem linijskem diagramu so te investicije označene z A, a njihova celokupna vrednost je enaka a^ + ag. 2. Investicije, ki so bile aktivirane v tekočem letu. Ozna¬ čene so z 3, in njihova celokupna vrednost (od početka izgradnje odn. izdelave) je enaka b.^ + bg + b^. 3. Neaktivirane investicije po stanju konec tekočega leta. Gre za celokupno vrednost nedokončanih investicij, snematsko pri¬ kazanih z investicijami C, D in E, vendar le s tistim delom, ki je bil ostvarjen do kraja tekočega leta. Celokupna vrednost te vrste neaktiviranih investicij je enaka: c-, + (gre za investici¬ je, pričete pred letom 1969, ki do kraja tega leta še niso bile aktivirane) + d-^ (investicije, započete v letu 1969 a ne dokonča¬ ne v tem letu) + e-^ (investicije, ki se nanašajo na že priprav¬ ljene projekte, ki„ pa se še niso začeli v tem letu izvajati). 4. Predračunana vrednost investicij, ki se v tekočem letu že cstvarjajo odn. projektirajo, a še niso bile aktivirane. Te in¬ vesticije bodo aktivirane šele v letu 1970 odn. naslednjih letih. - 536 - Gre za vrednosti c^ f d 2 in e ? . Celotna vrednost vseh označenih štirih kategorij investicij je enaka vsoti vrednosti investicij A, B, C, D in n. Haj dodamo, da razumemo pod aktiviranimi investicijami nalož¬ be, ki se nanašajo na celokupno nabavno vrednost izgrajenih ob¬ jektov, opreme in ostalega, od začetka izvajanja investicijskih del do njihove predaje na uporabo oziroma puščanja v obratovanje. V teku leta (1969) dejansko ostvarjane investicije so pred¬ stavljene v spodnjem diagramu z vsoto b^ * c^ + dj * . Linijski diagram investicij: Aa h i a 2. '3 D E - - - e-, dl .16 Številčni primer za gornje kategorije investicij je vzet iz Statističnega biltena št. 674 in se nanaša na investicije v osnovna sredstva proizvodnih in neproizvodnih organizacij družbenega sektorja v letih 1967, 1966 in 1969 (v milijonih din) - 537 - Proporc v tekočem letu dejansko ostvarjenih investicij napram vsem angažiranim investicijam (I/II) je primeroma stabilen, strukturni delež vseh v letu aktiviranih investicij (1 + 2) v glo- balu vseh angažiranih investicij se je povečal, kar je nedvomno oceniti za ugodno. Mere relativnega obsega (investicijske mere) 13.17 Pravo sliko o obsegu investicij dobimo šele, če absolutne nivoje investicij postavimo v odnos do družbenega produkta, iz ka¬ terega se investicije izdvajajo kot njegov del (če izvzamemo zu¬ nanje finansiranje investicij). Za izhodišče izračuna lahko vzame¬ mo bruto investicije, ki jih postavimo v odnos z družbenim proiz¬ vodom (i = I/dp), ali pa neto investicije, ki jih postavimo v odnos - 538 - z neto produktom (i = I /P„). V vseh primerih po navadi rezul- tat pomnožimo s 100, tako da imamo obseg investicij izražen v odstotkih družbenega produkta odn. čistega produkta. Po navadi izračunavamo investicijske mere na podlagi bruto investicij, da se izognemo nezanesljivim interpretacijam elementa amortizacije, ki se tako v števcu kot imenovalcu nujno javlja pri prehodu iz bruto investicij in družbenega produkta na neto investicije in neto produkt. 13.18 Poleg globalnih ali totalnih mer investicij, pri katerih primerjamo celokupni obseg investicij z družbenim produktom, lah¬ ko izračunamo vrsto parcielnih (-delnih) mer investicij, pri katerih postavimo v odnos z družbenim produktom samo en del investicij. Tako bomo imeli (paroielne) mere gospodarskih in negospodarskih investicij, v okvj.ru gospodarskih pa posebej mere investicij v osnovna in v obratna sredstva. Če označimo z levim subskriptom "g" odn. "ng' ! okolnost, da gre za gospodarske odnosno negospodarske investicije, z desnim subskrip¬ tom "c" oziroma "z" dejstvo, da gre za investicije v osnovna sredstva ali pa v obratna (zaloge), dobimo za izračunavanje ime¬ novanih parcielnih investicijskih mer sledeče obrazce (če izpusti¬ mo koeficient 100): gi = gl/DP ; ngi = ng I/iCP ’ pri žemer 3e 1 = g 1 + ng 1 Podobno velja tudi za račlenitev mer gospodarskih investicij na mere investicij v osnovna jLn obratna sredstva: Prav tako lahko računamo pri negospodarskih investicijah parciel- no mero negospodarskih investicij v trajna potrošna sredstva ( a gi o * ng^t/ " ter družimo °be P&rcielni meri gospodarskih in negospodarskih investicij v osnovna sredstva v parcialno .mero fiksnih investicij: i. = i + i J o go Jftg -K - 55$ - Kot ilustracijo dajemo v spodnji tabeli gibanje imenovanih parciel« nih mer investicij v Jugoslaviji za razdobje 1966 do 1970 (Vir: Gospodarske bilance Jugoslavije 1960-69. Zvezni zavod za stati¬ stiko, Beograd 1970. Za leto 1970 so bile mere izračunane v Zve¬ znem zavodu za gospodarsko planiranje) PARCIALNE MERE BRUTO INVESTICIJ (tekoče cene) Če primerjamo vrednosti investicijskih mer Jugoslavije z onimi razvitih dežel, lahko ugotovimo, da so jugoslovanske mere izredno visoke, med najvišjimi v svetu (z edino izjemo Japonske). i'o še prav posebno velja za gospodarske investicije v obratna sred¬ stva, kjer so 38 gomilale v tem razdobju nekurantne zaloge. V prvih letih reforme radi restrikcijske investicijske politike investicij¬ ske mere močno padejo, kažejo pa .kasneje zopet tendenco povpačanja na predreformsko raven. V metodološkem pogledu je treba opozoriti, da ne smemo me¬ šati parci elnih investicijskih mer s speci¬ fičnimi (regionalnimi ali panožnimi) investicijskimi mera¬ mi. Pri specifičnih investicijskih merah gre za odnos investicij napram družbenemu produktu v določeni specifični subpopu- 1 a c i j i . Specifična mera investicij v jugoslovanski industri¬ ji bi bila na pr. odnos investicij v industriji napram družbenemu proizvodu ( ustvarj enem v industriji, in pod. - 540 - Per capita investicije 15.19 Posebno obliko relativnega obsega investicij dobimo, če ra¬ čunamo investicije na enega prebivalca. Po navadi jemljemo v ta namen celokupne 'fiksne investicije, to se pravi vsoto gospodar¬ skih in negospodarskih bruto investicij v osnovna sredstva. Kot ilustracijo dajemo spodaj fiksne investicije povprečno na leto za razdobje 1947/64 in za razdobje 1965/69 po socialistič¬ nih republikah. Za osnovo je vzeto za prvo razdobje prebivalstvo ob popisu 1961, za drugo razdobje prebivalstvo ob popisu 1971. Ker gre za primerjavo sprememb v teritorialni razdelitvi investicij med obema razdobjema, je seveda potrebno vzeti vrednost investi¬ cij po stalnih cenah (iz leta 1966). Rezultati (v DIN) znašajo: Kot vidimo je bilo napredovanje Slovenije, črne Gore in bosne in Hercegovine pod jugoslovanskim povprečkom, dočim stoje indeksi Srbije, Hrvatske in iiakedonije nad jugoslovanskim povpreč¬ kom. Podobni odnosi se kažejo tudi, če v obeh primerih postavimo jugoslovanske per capita Vrednosti enake 100,0. Dinamika investicij 3-20 V dosedanjih razmotrivanjih so bile investicije vselej obračunavane (z izjemo per capita investicij) v. tekočih cenah, kar povsem zadovoljuje potrebe analize obstoječih odnosov in pro- - 541 porcev, ki vbadajo v opazovanem "tekočem" razdobju. Čim pa je naša pozornost obrnjena na doznavanje dinamike inve¬ sticij, to 'je časovnih razvojnih tendenc, pa daje obračun inve¬ sticij v tekočih cenah napačne predstave, ker prihaja hkrati tudi do sprememb v cenah. Da bi izločili vpliv sprememb v cenah na vred¬ nost investicij, obračunavanih po tekočih cenah, izračunava naša statistika podobno kot to dela za agregat družbenega proizvoda tudi investicije v stalnih cenah, pri čemer so za stalr ne cene vzete cene iz 1966 leta. Metoda preračunavanja je ista, kot smo jo spoznali pri konstrukciji serije vrednosti družboiega produkta v stalnih cenah: povsod tam, kjer razpoložljivi podatki dopuščajo, so naturalne veličine investicijskih objektov ali pa nji¬ hovih čim bolj homogenih skupin pomnožene s povprečnimi cenami iz leta 1966; kjer pa tc ni mogoče, so uporabljene druge metode, pred¬ vsem metoda deflacije vrednosti investicij, obračunanih po tekočih •cenah, z ustrezno skonstruiranimi indeksi cen. Dinamična serija investicij po stalnih cenah se zatem prera¬ čunava na serijo indeksov s stalno bazo, pa poleg tega tudi na se¬ rijo verižnih indeksov. Slednji merijo spremembe v brzini gibanja investicij. Kot ilustracija se v spodnji tabeli 13*1 v drugem in tretjem stolpcu dajejo oruto investicije v osnovna sredstva za veo Jugoslavijo in sicer v tekočih cenah ter v stalnih cenah iz leta 1966. V četrtem in petem stolpcu smo ti dve seriji pretvorili v seriji bazičnih indeksov z bazo 1960 = 100,0; v predzadnjem stolpcu sme izračunali indeks cen investicijskih dobrin na bazi 1966=100, ter končno to indeksno serijo bazirali na leto 1960 (1960=100,0). Indeks cen investicijskih dobrin smo izračunali po¬ sredno, tako da smo vrednosti iz drugega stolpca delili z onimi iz tretjega. Dočim so se investicije po tekočih cenah povečale v letu 1969 napram 1960 od 100 na 437 odstotkov, se je dejanski (fizični) obseg investicij v tem razdobju povečal samo od 100 na 159 odstotkov, kazlika gre na račun dviga cen investicijskih dobrin, .<1 so se - 542 - Tabela 15.1 bičanje investicij v Jugoslaviji 1960-69 stolpca tabele (275 x lpy = 437). PotreDno je vendar opozoriti na to, da predstavlja tudi ob¬ seg investicij po stalnih cenah v resnici fikcijo, zakaj obseg in¬ vesticij je računan po cenah, in strukturi cen iz leta 1966. 'Te ce¬ ne pa so se v vsem razdobju 1960. do 1969 močno spreminjale, kot to vidimo iz zadnjih dveh stolpcev, in prav tako medsebojni odnosi cen investicijskih objektov. Indeks investicij po stalnih cenah iz 1966 oi odražal resnične spremembe v fizičnem obsegu investicij lev primeru (ki pa ni podan), če bi ostale cene in medsebojni odnosi cen nespremenjeni ali pa če bi se proporcionalno spremenili. V tem leži pač ena od slabosti indeksov cen, izračunavanih po stal¬ nih cenah, pa je to okolnost pri analizah potrebno upoštevati. .3.21 Za merjenje dinamike, zlasti ako imamo.opravka z različno dolgimi razdobji in s primerjavo več dinamičnih serij, je zelo pri¬ kladno statistično merilo povprečna letna m e - prirastka za vsako delno razdobje in za vsako se- r a - 543 - rije. Spodnja tabela 13,2» Ki je prevzeta iz publikacije Zveznega zavoda za statistiko "Neki pokazatelji razvoja Jugoslavije, so- cialističkih republika i autonomnih pokrajina 1960-197°, neograd 1971',' vsebuje povprečne let.ae mere prirastka bruto-investicij v osnovna sredstva po stalnih cenah iz 1966 za vso Jugoslavijo in po republikah ter pokrajinah za štiri petletne intervale, za oba desetletna intervala ter za celotni dvajsetletni interval razdob¬ ja 195° do 1970, Povprečna letna mera prirastka je računana po obrazcu: r = ( kjer so I in I t investicije na začetku in na koncu vsakega raz¬ dobja, "t" je pa dolžina razdobja. ‘tabela 1J.2 Povprečne letne mere prirastka investicij v FLRJ in SR, 1950-70 STRUKTURE INVESTICIJ 13.22 Različne strukture investicij slone na razčlenitvah investicij po določenih kriterijih. Za analizo so zlasti pomembne kombinirane razčlenitve istočasno po dveh ali Več kriterijih, ker omogočajo zaznavanje medseoojne zavisnesti znakov, ki so služili za osnovo razčlenjevanja. i - 1 ) x 100 - 544 - Najpomembnejše razčlenitve in na njih sloneče strukture, i£i jih daje naša statistika, so sledeče: tehnična struktura investicij ekonomska -struktura investicij struktura investicij v fiksna sredstva in zaloge . strukvura investicij po značaju izgradnje finančna struktura investicij demografsko-ekonoaska struktura investicij. Oglejmo si poglavitne statistično-metodološke značilnosti teh struktur ter kvantitativne proporce, v katerih se javljajo. Tehnična struktura investicij 3.25 Pod tehnično strukturo investicij razumemo razčlenitev inve¬ sticij glede na fizično naravo investicijskih ob j ek tov. S to razčlenitvijo smo se srečali že, ko smo govorili o fizičnih sestavinah investicij. Naša statistika grupira elemente fizične narave fiksnih, investicij v tri velike skupine: v gradbene objekte, v opremo z montažo ter oste.lo, ter podrobneje označuje vsebino vsake od njih": A. Crradoeni objekti zajemajo 1. Visoke gradnje: industrijske, kmetijske in ostale gospodarske zgrfdoe in hale, silose, hladnjače, rezervoarje in cisterne, ma gazine in garaže kot tudi stanovanjske, kulturno-prosvetne, zdravstvene, administrativne zgradoe in pod. 2. Nizke gradnje: železniške proge, ce3te, mostove, viadukte, nad¬ voze, električne in tt vode in kable, žičnice, naftovode, plino vode, rudarska dela in pod. 3. Vodne zgradbe: nasipe, jezove, kanale in bazene,•tunele in cevo vode za dovod in odvod vode, zavarovanje obale, vodovode in ka¬ nalizacije, hidrotehnične melioracije, regulacije vodnih tokov in sl. - 545 B. K opremi z montažo spadajo: 4. Oprema: energetski stroji, del ovni stroji, instalacije in na¬ prave, transportna sredstva in ostala oprema (aparati in sred¬ stva zveze, veliko orodje in instrumenti, laboratorijska opre¬ ma, inventar, pisarniški stroji in pribor, biblioteke, učila in sl. 5. Montaža opreme, V montažo opreme se računajo stroški za vgraje¬ vanje in povezovanje opreme, tako da je oprema osposobljena za delovanje. C. Ostalo. V to tretjo, z nazivom povsem neodrejeno skupino, spadajo zelo različni in heterogeni' elementi investi¬ cij, in sicer: 6. Priprava kadrov: Za uspešno obratovanje novih ali razširjenih investicij so potrebna nova delovna mesta, za katera ja potreb¬ no vnaprej pripraviti in strokovno uvežbati kadre. Stroški za to predstavljajo investicijske stroške. ?• študije, projekti, raziskovalna dela, potrebna za pripravo veli¬ kih investicijskih projektov. 8 * Pogozdovanje in priprava dolgoletnih nasadov 9. Odkupi in odškodnine v zvezi z 'investicijskimi projekti. Sem spadajo stroški za'odkup zemljišča, za ekspropriacijo, odškod¬ nine za škodo, napravljeno ob izgradnji, odkupi patentnih pra¬ vic, izumov in sl. 13.24 Posebno pomemben je odnos gradbenih objektov napram opremi glede na to, da so pretirane investicije v gradbeni del investicij¬ skih projektov pogosto znak ne dovolj racionalnega gospodarjenja. Za ilustracijo dajemo spodaj podatke o razvoju tehnične struk¬ ture v Jugoslaviji"za zadnjih nekoliko let. - 546 - (v odstotkih) na ostalo Od investicij v vsa fiksna sredstva je odpadlo v letih na gradbena dela na opremo Iz gornjih podatkov bi izgledalo, da se naša tehnična struk¬ tura investicij ne razvija najpovoljneje. Vendar bi bil takšen sklep prenagljen, zakaj letne spremembe v strukturi so rezultanta dejanskih sprememb v tehnični strukturi po vrstah in panogah dejav¬ nosti, obenem pa tudi rezultanta sprememb v ekonomski strukturi samih dejavnosti« ■‘■ehriična struktura je namreč zelo različna po dejavnostih. Za leto 1970 imamo za vso Jugoslavija sledeče odstot¬ ke tehnične strukture po vrstah in panogah dejavnosti: • - 547 - Vidimo, da investicije v gradbena dela variirajo po panogah in vrstah od 20 do preko 60.odstotkov, in one v opremo od 23 do blizu 7 U odstotkov celotnih investicij. Povpreček za vse vrste in dejavnosti zavisi bistveno od velikosti investicij po dejavno¬ stih, ta velikost pa je, kot bomo videli spodaj, zelo različna (investicije v panogo elektroenergij e so znašale v letu 1970 na primer blizu 3 milijarde din, one v filmsko industrijo pa samo 5 milijonov) in se z leta v leto menja. Ekonomska struktura investicij 13-25 Pod ekonomsko strukturo investicij razumemo razčlsaitev in¬ vesticij v gospodarske in negospodarske ter v okviru vsake od obeh skupin nadaljnjo razčlenitev po dejavnostih. Kriterij se naslanja na gospodarski odnosno negospodarski značaj dejavnosti, katerim .so investicije n a m e n j ene . Gospodarske investicije so tiste, ki so namenjene gospodarskim dejavnostim (industrija in ru¬ darstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo in obrt), negospodarske investicije pa so namenjene negospodarskim dejavnostim (stanovanjska in komunalna dejavnost, kulturna in so¬ cialna ter družbene in državne službe). Poleg razčlenitve investicij•po dejavnostih, ki so jim inve¬ sticije namenjene, pa oDdeluje naša statistika investicije tudi po dejavnostih investitorja, tj. pravne ali fizične osebe, ki donese odločbo o investiciji, vlaga svoja ali pa s kre¬ ditom pridobljena finančna sredstva ter prevzema investicijski objekt v upravljanje. Primerjava obeh razčlenitev ima posebno analitično vrednost, zlasti še, če sta obe razčlenitvi obdelani navzkrižno v kombinacij¬ ski tabeli (takšna tabela se publicira v Statističnih biltenih). Odkriva se nam diverzifikacija in hkrati povezanost na področju, ki je v tem pogledu najpomembnejše, ko se investicijska sredstva, - 548 - ki c njih odloča ena panoga, prelivajo in z njimi finansirajo droge panoge. Ob tem pride do izraza tudi regionalna diverzifika- cija in povezanost glede na to, da je razčlenitev po dejavnostih investitorja dana po sedežu investitorja, dočim je razčlenitev po namenu vlaganja dana po lokaciji investicijskih objektov. Kombinacijska tabela zato omogoča ugotoviti, katera panoga dejavnosti dane re¬ publike ali pokrajine finansira in v kolikšni meri neke druge pa¬ noge v drugih republikah in pokrajinah. Ekonomska struktura investicij po dejavnostih inve¬ stitorja prinaša odn. vnaša v analizo še dodatno kate¬ gorijo ekonomske strukture investicij, namreč kategorijo pro¬ izvodnih investicij. Pod proizvodnimi inve¬ sticijami razume naša statistična metodologija investicije, ki so namenjene razširitvi kapacitet v materialni sferi gospodarjenja. Zato spadajo k proizvodnim investicijam vse inve¬ sticije v gospodarskih dejavnostih, vendar brez obrt¬ nih osebnih storitev;' z druge strani pa se vključuje iz sfere negospodarskih dejavnosti proi z v o d - n i del komunalne dejavnosti (vodovod, kanalizacijo, toplarne in vzdrževanje cest in trgov ter apoteke). V ilustracijo dajemo v spodnji tabeli poglavitne katego¬ rije ekonomske struicture investicij v razdobju 19^50 - 1970 za Jugoslavijo in po republikah in pokrajinah (tabela jz- vzeta iz publikacije Zveznega zavoda za statistiko: ITeki pokazatelji raz¬ voja Jugoslavije i socialističkih republika i autonomnih pokra¬ jina 1950 - 1970, 3eograd, 1971. Celokupne investicije = 100 %)i - 549 - Tabela 13.3 bKONOMSKA STRUKTURA INVESTICIJ V FLRJ , 1950 - 1970 Struktura investici.1 v fiksna sredstva in zaloge 13.26 Kot razčlenjujemo družbeno premoženje v fiksni del (osnovna sredstva v gospodarskih ter sredstva trajne porabe v negospodarskih dejavnostih) in zaloge (obratna sredstva v gospodarstvu odn. zalo¬ ge v sektorju gospodinjstva), tako razpadejo tudi investicije v investicije v fiksna sredstva ter v investicije v zaloge. K meto¬ dološkem pogledu je pripomniti, da investicije v fiksna sredstva zajema naša statistika neposredno, dočim ocenjuje investicije v zaloge posredno kot razliko v spremembi stanja zalog na začetku in na koncu leta (kot prirastek zalog). - 550 - Do leta 1957 se investicije v zaloge sploh niso štele za investicije ter so bile zajete v bilanci razdelitve družbenega proizvoda v zbirni postavki "razlika" skupaj z razlikami v cenah, carinah in časovnih razmejitvah . Z letom 1957 (SG-67) se podat¬ ki o gibanju zalog v Statističnih letopisih izdvajajo v posebno postavko (prilično nezanesljive ocene o gibanju zalog od 1952 da¬ lje so dane v poluradnih podatkih v publikaciji študije i analize: Privredni bilansi Jugoslavije 1952-57). Ker pa so podatki dani v tekočih cenah, se nanaša prirastek zalog na nominalni prirastek, ki vsebuje dejanski. prirastek (po fizičnem oosegu) ter prirastek na vrednosti zalog radi povečanja cm. Oba sestavna dela nominal¬ nega prirastka nista posebej izkazana. Vsekakor je dejanski pri¬ rastek zalog manjši od nominalno izkazanega. S to rezervo je tudi spremljati in interpretirati strukturo in gibanje strukture investicij v fiksna sredstva in zaloge. Kot ilustracijo in za zaznavanje osnovnih proporcev dajemo odstotno strukturo za razdobje od 1957 dalje. V odstotkih od celokupnih bruto investicij v Jugoslaviji je odpadlo na investicije: Očita je deformirana struktura investicij z vidika prevelike¬ ga deleža investicij v zaloge napram celokupnim investicijam. Keki ekonomisti so videli predvsem v nenormalni strukturi investicij enega pomembnih razlogov zaostajanja tempa gospodarskega razvoja v prvih letih reforme.Leta 1968 se sicer struktura bistveno izboljša, ker je prišlo v 1967. letu na osnovi določenih zakonskih predpisov o odpisih in razprodaji do močne razbremenitve gospodar- ^ Vojnič v cit. razpravi: Investiciona politika i investiciona potrošnja. stva od nakopičenih in deloma nekurentnih zalog. . V zapadnih razvitih gospodarstvih predstavljajo investicije v obratna sred¬ stva močno izpod 10 fi vseh bruto investicij, pač pa se odlikujejo socialistična gospodarstva vzhodne Evrope tudi po'visokih odstot¬ kih investicij v zaloge. Struktura investicij po značaju izgradnje 13.27 Po značaju izgradnje razčlenjuje naša statistika investicije 1. Investicije v- nove kapacitet kamor štejemo osnovanje novih samostojnih delovnih organizacij ali novih obratov, samostojnih organizacijskih enot v sestavi' ob¬ stoječih delovnih organizacij, v katerih se bo vršila dejavnost, ki popreje ni bila zastopana. Prav tako spada v investicijo v no¬ ve kapacitete izgradnja novih prometnih objektov, objektov družbe¬ nega standarda in administracije, kot nova kapaciteta se šteje tu¬ di izgradnja novega obrata za vršitev obstoječe dejavnosti, č e je njegova lokacija na teritoriji druge občine od tiste, kjer se nahaja sedež podjetja. 2. Investicije za rekonstr uk c i - jo, modernizacijo in razširitev so naložbe v obstoječe kapacitete z namenom, da se poveča obseg ali pa menja vrsta, tehnologija in tehnika proizvodnje. Investicije te kategorije zajemajo preureditev in razširitev obsto ječih objektov, opreme in naprav, pa tudi ustanovitev in nabavo novih, če so namenjeni za vršitev dejavnosti, ki je že zastopana v sestavu obstoječe samostojne delovne organizacije in v kolikor so locirani na teritoriji iste občine, v kateri se nahaja sedež podjetja. 3. Investicije za zamenjavo in vzdrževanje ravni obstoječih kapa¬ citet so naložbe v osnovna sredstva samostojnih delovnih - 552 - organizacij, ki že obstoje, radi njihove zamenjave, intenzifika- cije ali racionalizacije, vendar brez razširitve razpoložljivih kapacitet in brez bistvenih sprememb v obstoječi vrsti, tehnologi¬ ji ali tehniki proizvodnje. Meje med gornjimi tremi kategorijami, in zlasti med drugo in tretjo, so tekoče, saj bo v praksi težko če ne nemogoče ugotoviti, ali neka zamenjava samo vzdržuje obstoječe kapacitete, ali pa jih tudi rhzširja. Po navadi bo šlo zelo redko samo za strogo zamenjavo V metodološkem pogledu nam gornja razčlenitev pomaga pri oce¬ ni obsega dotrajalih in izločenih fiksnih sredstev - podatek, ki ga potrebujemo za oceno novih (razširitvenih) investicij, Ki ga nam pa statistika neposredno le redko daje. V vsebinskem pogledu je gornja razčlenitev dragocena za oce¬ no smeri, preko katere se prebija tehnični napredek v dano gospodar stvo. Modernizacija gospodarstva, ki jo je proglasila tudi naša re¬ forma kot enega vzvodov razvojne politike, zanteva močno naslonitev na drugo kategorijo investicij, to še prav posebej v situaciji, ko so obstoječe proizvodne kapacitete zelo slabo izkoriščene. Kako so potekale te strukture v vsej, Jugoslaviji, pa po republikah ilustri¬ ra spodnja tabela 13.4: Tabela 13-4 ifRUKTURA INVESTICIJ PO ZNAČAJU IZGRADNJE V JUGOSLAVIJI 1967-69 Srbija 553 - Finančna struktura investicij 13.28 Finančna struktura investicij temelji na razčlenjevanju de-, tamih sredstev za investicije (v fiksna sredstva) po virih fi¬ nanciranja, pri čemer naša statistika diferencira vire v tri ve¬ like skupine, od katerih vsaka razpade zopet na podskupine. Tri velike skupine so: 1. Sredstva gospodarskih in drugih organizacij, ki zajemajo porabo lastnih in združenih sredstev gospodarskih organizacij, kot tudi sredstva poslovnega sklada, amortizacije in ostalih izdvoje¬ nih sredstev samostalnik, ustanov, finančnih organizacij, socialne¬ ga zavarovanja, družbenih in ostalih organizacij. 2. Sredstva družbeno-političnih skupnosti, ki se zopet dife¬ rencirajo na sredstva federacije, republik in občin. . 3. Sredstva bank. Statistika daje razvoj teh struktur po dejavnostih in po re¬ publikah. Spodnji ilustrativni pregled prikazuje spremembe v fi¬ nančni strukturi investicij za zadnje desetletje 1960/70 po repu¬ blikah in pokrajinah. (Celokupne investicije = 100 $). Očitna je bistvena sprememba v zmanjšanju financiranja po družbeno-političnih skupnostih, do-čim so njihovo vlogo prevzele banke, gospodarstvo samo pa se kot svoj lastni financer raz¬ širjene reprodukcije kljub zadevnim jasnim zahtevam, ki jih je postavila gospodarska reforma,nikakor ne more uspešno uvelja¬ viti. Pomen finančne strukture investicij je prav v tem, da pred¬ stavlja izredno jasen in nedvoumen indikator stopnje, ki jo je doseglo samofinaneiranje in reproduktivna sposobnost gospodar¬ stva, in do katere mere se je razvila in okrepila materialna osno¬ va samoupravljanja v gospodarstvu. - 554 - Tabela 15-5 FINANČNA STRUKTURA INVESTICIJ V PLRJ, 1960-70 Demografske in ekonomske investicije 29 Pri raziskavah razvojnih programov dežel v razvoju se je poka¬ zalo, da izredno nagla rast njihovega prebivalstva otežuje izvedbo razvojnih programov, ker gre velik del razvojnih investicij v zado¬ voljitev najbolj elementarnih življenjskih potreb močnega in celo /ečajoSega se naravnega prirastka prebivalstva. V tej zvezi je prišlo do razlikovanja med demografskimi in ekonomskimi investicijami. Za demografske investicije štejejo tiste, ki so potreone, da se vzdržu¬ je določeni standard prebivalstva (merjen po navadi s per capita družbenim produktom ali pa narodnim dohodkom) na isti ravni, ekonom¬ ske investicije pa so tiste, ki presegajo demografske investicije. Ocena demografskih investicij zavisi od hitrosti razvoja prebi¬ valstva, pa tudi od učinkovitosti investicij., ki jih merimo v sinte¬ tičnem vidu s pomočjo kapitalnega koeficienta. V zvezi z obravnava¬ njem konstrukcije kapitalnega koeficienta bomo obenem spoznali metodo ocenjevanja velikosti demografskih investicij, MERJENJE UČINKOVITOSTI INVESTICIJ 30 Učinkovitost investicij merimo v načelu po isti metodi, s kate¬ ro merimo učinkovitost vsakega drugega proizvodnega činilca: to se pravi z odnosom: rezultat, ki ga daje, napram obsegu faktorja, ki smo ga angažirali. Učinkovitost investicij bomo zato v nače¬ lu merili ž obsegom proizvodnje, ki jo daje enota investicij. Se¬ veda je potrebno takoj poudariti,' da povečana proizvodnja ni le rezultat določenih investicij, ampak prav tako rezultat delovanja ostalih proizvodnih činilcev, živega dela, organizacije proizvod- nega procesa itd. S tem da reduciramo obseg proizvodnje na enoto investicij, smo statistično eliminirali razlike v obsegu proizvod¬ nje, ki izvirajo očitno iz razlik v obsegu investicij, s čimer je napravljen šele prvi korak v zaznavanju odnosa med proizvodnjo in investicijami. V kolikor lahko predpostavljamo, da ostajajo vplivi ostalih činiteljev več ali manj konstantni (klavzula "ceteris pari- bus"), bo sprememba v odnosu proizvodnja/investicije vsekakor iz¬ ražala v najbolj splošni obliki spremembo v učinkovitosti enote ; investicij na proizvodnjo. Globlje in preciznejše proučevanje 'vpliva investicij pa tudi drugih činilcev na proizvodnjo bo vse¬ kakor zahtevalo uporabo finajših statističnih metod, zlasti metod korelacijske in regresijske analize ter uporabo razvitih proizvod¬ nih funkcij.-' ^ Različne oblike izračunavanja kapitalnega koeficienta odnosno koeficienta učinkovitosti investicij ^•31 Izhodiščna oblika kvantificiranja odnosa med investicijami in. proizvodnjo je tkzv. povprečni kapitalni koeficient "k", odnosno njegova inverzna vrednost k o- eficient povprečne učinkovitosti investicij "e". Povprečni kapitalni koeficient računamo kot odnos proizvodnih sredstev (proizvodnega "kapitala" K) napram celokupni proizvodnji ^^ Gl. kot primer razpravo Vlada Prankoviča, Regionalna uspešnost investicij v industrijo SFRJ v razdobju 1952 - 1968. Posvetova¬ nje o problemih investiranja. Zbornik, Ljubljana 1972 - 556 - (simbol Y); k = K/Y odnosno e = Y/K Povprečni kapitalni koeficient izraža opremljenost proizvod¬ nje s kapitalom,-koeficient "e" pa pove, koliko proizvodnje daje enota vloženega kapitala. Pod "Kapitalom" E razumemo vsoto osnov¬ nih in obratnih sredstev. Ker pa podatki o obratnih sredstvih če- sto nedostajajo in so vsekakor manj zanesljivi od podatkov o osnov¬ nih sredstvih in pa glede na preponderantni vpliv osnovnih sredstev na velikost proizvodnje, se jemljejo za K ali samo (proizvodna) osnovna•sredstva ali pa celokupna fiksna (tako proizvodna kot traj¬ na potrošns.) sredstva. Kot vrednost J jemljemo ali agregat družbe¬ nega produkta (vključno amortizacijo) ali pa čisti produkt (narod¬ ni dohodek). Glede na različno vlogo obeh poglavitnih delov osnov¬ nih sredstev, to je opreme in gradbenih objektov, je lahko anali¬ tično koristno, postaviti vsakega od njiju posebej v odnos do pro¬ izvodnje. V tem primeru lahko pišemo kapitalni koeficient, razčle¬ njen na dva dela:' k = K- ama /J + A oprema' grado. lj.32 Dočim se omenjena oblika kapitalnega koeficienta uporablja predvsem za historične analize učinkovitosti investicij, je za analizo tekočih sprememb v učinkovitosti investicij uporabnejši oeficient kV —— (D uporabljafao kot simbol DY za razliko, diferenco) Mejni kapitalni koeficient postavlja povečanje angažiranih proizvodnih sredstev, ki pomenijo bruto investicije v danem razdobju, napram povečani proizvodnji v istem raz¬ dobju. ^ Mejni kapitalni koeficient pove, koliko investicij je bilo potrebnih, da se poveča proizvodnja za eno enoto. Če znaša V kolikor bomo uporabili v števcu namesto bruto neto investicije, bomo v imenovalcu namesto družbenega produkta vzeli čisti pro¬ dukt (narodni dohodek). mejni kapitalni k' = E 1 - E 0 T 1 - T o - 557 - na pr. mejni kapitalni koeficient 3» se to pravi, da je odpadlo odnosno bilo potrebno za povečanje proizvodnje za vsako enoto trikrat toliko investicij. Drugače gledano lahko interpretiramo mejni kapitalni koeficient tudi tako, da so bila potrebna tri leta, da so se vložene investicije povsem odplačale z ustrezno povečano proizvodnjo. Če delimo Števec in imenovalec gornjega kvocienta z Y, dobi¬ mo novo obliko istega mejnega kapitalnega koeficienta k' = l/Y : DY/Y kar je-enako i/ry Kali "i" je vzet kot simbol mere investicij, r y pa kot simbol mere prirastka proizvodnje, pri čemer bomo eno in drugo veličino izra¬ zili v odstotkih. Mejni kapitalni koeficient v tem primeru inter¬ pretiramo kot velikost investicijske mere, ki je bila potrebna za povečanje proizvodnje za en odstotek. 13.33 Ker investicije v določen objekt često dozorevajo dlje časa, nekoliko let, kolikor traja gestacijsko razdobje, ter Sele po tem vplivajo na povečano proizvodnjo, vključimo to dejstvo v gornji obrazec na ta način, da postavljamo v števec investicije za toli¬ ko let preje, kolikor traja razdobje aktivizacije. Kaj bo razdobje, ki se nanj nanaša proizvodnja, označeno s "t", .in naj izraža "m" število let trajanja aktivizacije investicij. 7 tem primeru zadobi naš obrazec za izračun mejnega kapitalnega koeficienta sledečo ob¬ liko k' m 13.34 Mejni kapitalni koeficient lahko 'izrazimo tudi v odstotkih povprečnega kapitalnega koeficienta. V tem primeru dobimo m k" =. k '/k BI K_ _ DE/K Y BY/I - 553 - pri čemer pomenita in 'r y mero prirastka proizvodnega ka¬ pitala odnosno produkta. Gornji izraz interpretiramo tako, da nam pove, za koliko odstotkov je bilo potrebno povečati proizvodni kapital (osnovna sredstva), da smo povečali proizvodnjo za en odstotek. £e r je r R r (E, - E )/K„ = I/£_, to pomeni z drugimi besedami tudi odsto- tek kapitala, ki ga je bilo potrebno investirati, da bi dosegli povečanje proizvodnje za en odstotek. .3.55 Poleg spiošho-gospodarskega kapitalnega koeficienta, lahko računamo kapitalne koeficiente tudi za posamezne panoge in podje- ' tja. Če izrazimo investicije v posamezne panoge z Ip, Ig, ... l n ter proizvodnjo po panogah z Ip, Yg, ..... Y n> lahko pišemo splošno-gospodarski napitalni koeficient kot ponderirano aritme¬ tično sredino panožnih kapitalnih koeficientov: k' I_ DY h + 12 + n T 1 DY • DY 1+ BY 2 + .. + DY_ IVY l k i DY i i Koliko znašajo demografske investicije? 3.36 Po definiciji so kot smo videli to investicije, ki so po¬ trebne, da se vzdrži ista raven standarda odnosno gospodarske mo¬ či. Predpostavimo, da merimo družbeni standard odn. gospodarsko moč v sintetičnem vidu z družbenim produktom (ali pa narodnim do¬ hodkom) na glavo prebivalca, tj. z Y/P . Velikost demografskih investicij bo odvisna na eni strani od mere prebivalstvenega prirastka Tp in od proizvodnosti družbenega kapitala, ki jo lahko izrazimo v sintetičnem vidu s kapitalnim koeficientom k'. Videli smo, da je obrazec za k' k' = i/r y , 3.2 česar lahko izvedemo, da je i = k'. r y . -‘559 - Če naj odnos T/P ostane nespremenjen, potem mera znašati mera prirastka proizvodnje (odn. narodnega dohodka)- prav to¬ liko kot mera prirastka prebivalstva r p . V gornjo enačbo bomo torej vstavili za mero prirastka prebivalstva r p , tako da oomo izračunali mero demografskih inve¬ sticij po obrazcu: 5.37 V razdobju 1965 do 1969 je znaSal mejni kapitalni koeficient za Jugoslavijo 3,33? mera letnega prirastka prebivalstva je znaša- . la v tem razdobju okroglo 1,1 tj. 0-.011. Če vstavimo gornje vrednosti v enačbo za i, dobimo kot rezultat 0,037, to se pravi, da bi znašala mera demografskih investicij pod gornjimi pogoji pri nas 3,7 odstotka družbenega proizvoda. Presežek teh investi- 1 cij napram dejanskim investicijam bi predstavljale ekonomske in¬ vesticije . Kako vpliva razlika v hitrosti rasti prebivalstva na veli¬ kost demografskih investicij, lahko vidimo, če vzamemo za isto razdobje mero prirastka prebivalstva Kosova, ki je znaSala 3,6 in predpostavimo, da je vrednost kapitalnega koeficienta za Kosovo ista kot smo jo privzeli zgoraj za vso Jugoslavijo (dejansko je nedvomno višja). V tem primeru dobimo, da iznese mera demograf¬ skih investicij za Kosovo za to razdobje 3,33 x 0,036 = 0,1199 ali okroglo 12 $>, to se pravi štirikrat več kot v prejšnjem pri¬ meru . Indeks učinkovitosti investicij 13.58 Indikator učinkovitosti ("k" ali "e"), računan za eno-samo območje ali grupacijo nima mnogo pomena, če ga ne primerjamo z ne¬ kim standardom učinkovitosti vlaganj. Takšna primerjava - stati¬ stično vzeto kvocient - učinkovitosti danega območja ali grupaci¬ je napram izbranemu standardu nam daje indeks učinkovitosti, - 560 - Pojasnimo metodologijo standardizacije ter izračuna indeksov na primeru indeksov učinkovitosti naložb v industriji Jugoslavije po socialističnih republikah in pokrajinah, kjer je vzeta kot stan¬ dard povprečna učinkovitost v Jugoslaviji - zadevne izračune je izvedel Ivan Tručič (Regionalni i granski aspekti efikasnosti vloženih sredstava jugoslovanske industrije 1964 i 1967. Zagreb, 1970). Za izhodišče vzemimo učinkovitost investicij, merjeno s pre¬ mim indikatorjem "e", pri čemer označuje določeno republiko (odn. pokrajino) subindek3 "r" (r = 1, 2, .... 6), v okviru republike pa določeno panogo odn. grupacijo subindeks "i" (i = 1, 2, n,. Število grupacij pa naj bo "n”). ra I Sri i -, kar bomo pisali poenostavljeno z Za standard vzemimo povprečno učinkovitost v Jugoslaviji (j): ‘i ***■ T 1 —-, kar bomo pisali poenostavljeno z —i I i če primerjamo učinkovitost v dani republiki s povprečno učinkovi¬ tostjo Jugoslavije, dobimo kot indeks učinkovitosti: A e = e r/ e j L3.59 Slabost tako izračunanega indeksa je v tem, da ne upošteva razlik v strukturi industrije po grupacijah (panogah), ki je različna v vsaki republiki in lahko pomembno vpliva na koe¬ ficiente učinkovitosti in s tem na indeks učinkovitoeti. . Da odpravimo to slabost, bomo standardizirali proizvodnjo vsake republike z vidika obstoječih jugoslovanskih povprečnih - 561 - standardov učinkovitosti. To bomo storili na ta način, da povpreč¬ no jugoslovansko učinkovitost vsake grupacije po¬ množimo s proizvodnimi sredstvi, ki so bila angažirana v vsaki od grupacij v dani republiki ter dvojne produkte vseh grupacij seštejemo. S tem smo dobili standardiziran produkt dane republi¬ ke Y rs (subindeks "s" naj označi dejstvo standardizacije), ki pove, koliko bi proizvedli v tej republiki, če bi v vsaki grupaci¬ ji ostvarili proizvodnjo na podlagi povprečne jugoslovanske učinv kovitosti: rs f- K ri e ji Kvocient standardiziranega produkta z dejansko angažiranimi sredstvi daje povprečno učinkovitost te republike pod predpostav¬ ko, da so sredstva v vsaki grupaciji realizirana s povprečno ju¬ goslovansko učinkovitostjo: rs = T. rs A r e„ z na opi- Ulomek dejanske učinkovitosti v dani republiki sani način izračunano standardizirano učinkovitostjo daje iskani indeks učinkovitosti te republike: ps rs K r’ Skrajni desni del obrazca nakazuje alternativni postopek za izračunavanje indeksa učinkovitosti. Pomnožen s sto; pove indeks učinkovitosti, za koliko odstotkov je učinkovitost na danem ob¬ močju (republiki) ali pa v dani grupaciji (panogi, podjetju) večja ali manjša od povprečne učinkovitosti, ki veLja za vso Jugoslavijo. Za posamezne republike in pokrajine je Turšič v omenjeni - 562 - razpravi izračunal "takšne indekse za leti 1964 in 19o7 ter prišel do sledečih rezultatov, ki jih radi ilustracije navajamo: Soc. republika, pokrajina Bosna in Hercegovina Črna Gora Hrvatska Makedonija Slovenija Ožja Srbija Vojvodina Kosovo .JUGOSLAVIJA Nerazvita območja (BIH, ČG, Mak., Kos.) Bazvita območja (Hrv., Slov., Ožja Srbija, Vojvodina) Indikatorji uspešnosti investicij naše statistične službe a) Pričakovani kapitalni koeficient .40 Zvezni zavod za statistiko v svojih publikacijah ne sprem¬ lja rutinsko uspešnosti investicij preko enega od opisanih indi¬ katorjev uspešnosti, pač pa objavlja v Statističnem Biltenu "Inve¬ sticije" enkrat letno specifične podatke iz svoje investicijske poročevalske službe, ki omogočajo oceno verjetne, pričakovane uspešnosti v tem letu "tekočih" investicij. "Tekoče" investicije danega leta namreč razčlenjuje, kot smo že preje pri obravnavanju struktur investicij prikazali, po stopnji dozorelosti na investi¬ cije, ki so do konca danega leta bile aktivirane ali pa ostvarje- ne, pa še nedokončane, ter na one, ki bodo predvidoma dokončane v prihodnjem razdobju. S seštevkom vseh teh investicij pridemo do ocene celokupne vrednosti investicij, ki v danem letu "tečejo". Na ta podatek celokupne vrednosti v danem letu "tekočih" investicij - 565'- pa se navezujeta dva dodatna podatka, namreč podatek o pričakova¬ nem efektu teh investicij na proizvodnjo in na "stavilo : dal ovnih mest. Nas zanima v tej zvezi samo prvi podatek o vrednosti nove, tj. povečane proizvodnje, ki se pričakuje kot rezultat celokupne¬ ga obsega investicij. Če vzamemo kvocient celokupnih bruto inve¬ sticij, ki "tečejo" v danem letu, s pričakovano vrednostjo nove proizvodnje, ki bo predvidoma rezultirala iz investicij, dobimo svojevrsten "pričakovani" mejni kapitalni koeficient, ki je časov¬ no prilično neopredeljen. Omenjeni podatki so dani za vso Jugoslavijo ter po repu¬ blikah in pokrajinah, ir. so poleg tega razčlenjeni po vrstah in panogah dejavnosti, katerim so investicije namenjene. Za ilustraci¬ jo dajemo spodaj izračun pričakovanih kapitalnih koeficientov za vse vrste dejavnosti za Jugoslavijo, po republikah pa samo za vse dejavnosti skupaj in posebej za industrijo in rudarstvo, za 1966 1. (vrednost v milj. din).' Vrste dejavnosti odn. soc.republike ter pokrajine JUGOSLAVIJA Industrija in rud. Kmetijstvo,ribar. Gozdarstvo Gradbeništvo Promet in zveza Trgovina, gostinstvo Uslužnostna obrt SKUPAJ JUGOSLAVIJA BOSNA IN HERCEGOVINA ČRNA GORA HRVATSKA MAKEDONIJA SLOVENIJA OŽJA SRBIJA VOJVODINA KOSOVO Vsega celokup. pričak. k' vrednost vrednost investie. letne pr. Globalni koeficienti vseh dejavnosti so pod vplivom razlik v - 564 - strukturah dejavnosti po republikah. Če bi želeli odpraviti mote¬ či vpliv razlik v strukturah, bi morali izvesti postopek standar¬ dizacije, podoben onemu, ki je bil obrazložen malo popreje pri obravnavanju indeksov uspešnosti. b) Gospodarske investicije na število novozaposlehih v gospodarstvu (cena novega delovnega mesta) L3.41 Malo popreje (pod a) smo dejali, da spremlja naša statistika radi ocene pričakovanih učinkov investicij na gospodarstvo poleg predvidene vrednosti povprečne letne proizvodnje, ki jo bodo dale nove investicije, tudi pričakovano število novih delovnih mest, ki se bodo predvidoma odprla po dokončanju vseh investicij, na kate¬ rih je gospodarstvo v danem letu angažirano. To omogoča konstrukci¬ jo posebnega indikatorja, ki izračunava vrednost celokupnih ("te¬ kočih") investicij v gospodarstvu (omejujoč se na investicije v osnovna sredstva) na eno predvidevano novo delovno mesto. Z vsebin¬ ske strani predstavlja to oceno novega delovnega mesta. Na podlagi podatkov za leto 1969 (Statistični Bilten o investicijah, št. 674) so znašale: celokupne investicije v osnovna sredstva po tekočih cenah ..'.. 154737 milj.din od tega gospodarske investicije .1. 134485 " predvidevano število novih delovnih mest iz gornjih invest. ....1... 213827 " od tega v gospodarskih dejavnostih . 203839 le eno novo delovno mesto pride (134485 milj. : 203 839) .‘. 659760 din. Cena enega novega delovnega mesta znaša pri gornjih podat¬ kih torej okroglo 660 tisoč dinarjev. Gornji obračun je možno na¬ praviti tudi za posamezne vrste in panoge v gospodarskih in ne¬ gospodarskih dejavnostih. Bočim je gornji obračun napravljen na podlagi tekočih cen, sta Institut za ekonomiko investicij ter Zvezni zavod za - 565 - statistiko izvedla po isti metodologiji oceno cene novega deLovne- ga mesta po stalnih cenah iz lete 1966. Ker so bile vze¬ te stalne cene, je bilo mogoče izvršiti obračune tudi za pretekla razdobja. V spodnji tabeli so reproducirani rezultati obračunavanj za celotno razdobje od 1952 do 1970, in to za Jugoslavijo in po so¬ cialističnih repuolikah in pokrajinah (v dinarjih): Srbija Če primerjamo podatek za vso Jugoslavijo iz tega obračuna (501 tisoč din), ki velja kot povpreček za petletno razdobje 1965-70, s podatkom, do katerega smo prišli za leto 1969 (660 tisoč), vidimo, da je naš podatek dosti večji, Razlika gre v osnovi na račun raz¬ like v cenah. V odstavku o obsegu investicij smo izračunali indeks cen investicijskih sredstev ter ugotovili, da.je znašal ta indeks cen na bazi 1966 v letu 1969 131,2. Če valoriziramo vrednost novega delovnega mesta, na podlagi stalnih cen iz 1966 na tekoče cene s pomočjo indeksa cen, dobimo 501 x 131,2 = 657 tisoč din, kar se v osnovi ujema z rezultatom, ki smo ga izračunali neposredno na podlagi vrednosti investicij po tekočih cenah. - 566 - Štirinajsto poglavje STATISTIKA POTSOŠN.TE, ŽIVLJENJSKE RAVNI IN OSEBNIH DOHODKOV 14.1 Pri vseh treh, v naslovu poglavja označenih področjih, gre za merjenje procesa potrošnje in življenjsk*e ravni, ki jo prebi¬ valstvo skozi potrošnjo uspeva realizirati, ter za merjenje de¬ narnih sredstev, s katerimi v obliki osebnih dohodkov prebival¬ stvo to doseza. Zato bo razpadlo to poglavje prirodno na tri, deloma samostalne (z vidika metod statističnega zajemanja), ven¬ dar notranje povezane dele: na statistiko potrošnje , kjer se bomo omejili na vprašanja statističnega merjenja ma¬ terialne potrošnje kot korelata materialne proizvodnje} na statistiko življenjske ravni, ki se je na začetku pri poizkusih njenega statističnega zajemanja izenačevala z materialno potrošnjo ter se šele kasneje odlepila od nje ter stremela zajeti poleg materialne potrošnje tudi obsežen in naraščajoči del nematerialne potrošnje; ter na statistiko osebnih dohodkov, nominalnih in realnih, ki da¬ je kvantitativen uvid v obseg, strukturo in dinamiko denarnih - 567 - sredstev, preko katerih si človek zadovoljuje svoje potrebe po materialnih in nematerialnih dobrinah naše civilizacije. A. Statistika potrošnje OSNOVNE OPREDELITVE Potrošnja kot ekonomskoteoretična kategorija 14.2 Opredelitev teoretične kategorije potrošnje ni sporna. Gre za tisti del čistega produkta, ki se v zaključku proizvodnega procesa dokončno potroši, to se pravi, katerega’uporabna vrednost se dokončno uniči. Ker gre pri potrošnji za del čistega produkta, sledi iz tega, da spada v pojem potrošnje samo potrošnja ma¬ teri alnih dobrin (in proizvodnih storitev); in dalje, •da gre izključno za dokončno potrošnjo, kar pomeni, da sta izključeni iz pojma potrošnje tako medfazna kakor tudi investicijska potrošnja. Potrošnja kot empiričnostatistična kategorija 14.3 Čim želimo pojav potrošnje statistično zajeti ter izmeri¬ ti, moramo k teoretični opredelitvi pojma potrošnje dodati vrsto specifikacij. Pri statističnem zajemanju potrošnje je lahko predmet zaje¬ manja sam proces rabe in trošenja določene materialne dobrine, ali pa končni rezultat tega procesa, ki se kaže v tem, da materialne dobrine, ki je v začetku tega procesa trošenja obstajala z določenimi uporabnimi lastnostmi, ni več, ker je bila porabljena, potrošena. V jezičnem pogledu ne delamo razlike, med obema pojmoma - podobno kot pri pojmu proizvodnja, kjer isto besedo prav tako uporabljamo za pro¬ izvodnjo kot proces in za proizvodnjo kot rezul¬ tat tega procesa. - 566 - Potrošnja kot empirično-statistična kategorija sestoji iz izredno velikega števila stalno ponavljajočih se indivi¬ dualnih procesov trošenja in individualnih rezultatoy. teh procesov, ki se nanašajo na posamezne dobrine. Če želimo statistične zajeti obseg, strukturo itd. po¬ trošnje danega gospodarstva, potem moramo tudi pri potrošnji (slično kot pri proizvodnji) točno določiti obračunsko razdobj e (recimo da bo to eno leto), za katero naj obseg potrošnje ugotovimo. Naša pozornost bo pri tem usmerjena na ugo¬ tovitev celokupnega, rezul tata vseh posamičnih proce¬ sov potrošnje. Ugotoviti bomo Želeli, koliko proizvodov je bilo v danem obračunskem razdobju potrošenih, to je s po¬ trošnjo uničenih, ali - teoretično in splošneje gledano - koliko procesov potrošnje je bilo v danem razdobju zaključenih. Pri sta¬ tističnem merjenju potrošnje bomo vendar naleteli na sličen pro¬ blem in potežkočo, kot smo nanjo naleteli pri statističnem merje¬ nju proizvodnje. Dočim bo pri vrsti proizvodov proces potrošnje v danem razdobju nedvomno zaključen in ne bo načelnih metodolo¬ ških težav, ugotoviti obseg potrošnje teh proizvodov, se bodo na drugi strani pojavili- primeri, ko je bil proces trošenja o b začetku ali pa ob koncu obračunskega razdobja prav v teku. Kako bomo ravnali v teh primerih? Načelna rešitev je ista, kot smo jo spoznali v podobnem primeru pri'mer¬ jenju proizvodnje. Poleg obsega dokončane potrošnje bomo skušali ugotoviti tudi obseg nedokončane po¬ trošnje. Celotna potrošnja bo zato seštevek do¬ končane in nedokončane potrošnje. Drugo je seveda vprašanje, v koliko bomo pri danem sistemu evidence in statistike potrošnje v stanju, da izmerimo obseg nedokončane potrošnje. V primerih, kjer je proces potrošnje zelo kratek in zlasti še, če je evidenca o procesih trošenja pomanjkljiva, bomo obseg nedokončane potrošnje enostavno ignorirali. V primeru trajnih dobrin, kjer po¬ teka proces trošenja zelo počasi (stanovanjske in druge neproiz- - 569'- vodne zgradbe, osebni avtomobili, gospodinjski aparati in sl.), pa bo pomembno ugotoviti obseg nedokončane potrošnje na začetku in na koncu obračunskega razdobja ter obsegu dokončane potrošnje priključiti še razliko 'med obsegom zatečene nedokonča¬ ne potrošnje na koncu in na začetku leta. Ker fizičnemu procesu trošenja odn. njegovemu rezultatu sta¬ tistično težko sledimo, ugotavljamo namesto potrošnje pogosto, kot bomo videli v nadpisu o metodah zajemanja, kot. njen nadome¬ stek razpoložljive količine, nabav¬ ljene količine ali pa enačimo potrošnjo z r az¬ il o d k i za proizvode končne potrošnje., VIRI, STATISTIČNO ZAJEMANJE, PUBLIKACIJE ' Splošno o virih in statističnem zajemanju 14.4 Neposredni proces trošenja in rezultat procesa potrošnje (tj, raba in poraba proizvodov) se le redko statistično evidenti¬ ra. Edino pri investicijskih dobrinah neproizvodnega namena kot so na pr. stanovanjske in druge zgradbe družbenega standarda se včasih evidentira njihovo rušenje, tj. zaključek procesa potroš¬ nje, dočim se obseg nedokončane potrošnje pri njih ob koncu ob¬ računskega razdobja evidentira posredno, preko obračuna amortiza¬ cijskih odpisov. Na izvršeno porabo večji del sklepamo iz podatkov o naba¬ vi ali pa iz podatkov o razhodkih za potrošnjo. Za¬ to se pogosto.v samem izrazu "potrošnja", dejansko krije pojem "na¬ bave" odnosno "razhodkov za potrošnjo", če gre za dobrine kratko¬ trajne ("trenutne") potrošnje, potem bodo podatki o nabavi odn. razhodkih za potrošnjo dejansko izražali tudi efektivno potrošnjo. Ce pa gre za artikle trajnejše odn. trajne potrošnje, kot so ob¬ leka, gospodinjski stroji, avtomobili in podobne, je povsem očito, ds nabava odn. razhodki za nakup teh predmetov, ki nam jih daje - 570 - statistika, ne bodo pomenili tudi dejanske potrošnje v istem letu. Pri predmetih, kjer nimamo statističnih podatkov o neposred¬ ni potrošnji niti o nabavi odnosno o izdatkih za potrošnjo, ugo¬ tavljamo "potrošnjo" posredno , tako da domači proiz¬ vodnji dodamo uvoz, odbijemo izvoz ter dobimo kot rezultat "raz¬ položljive" količine, pri čemer ne specificiramo, koliko od teh razpoložljivih količin je bilo dejansko potrošeno v obračunskem razdobju, in prav tako ne, ali in kolikšen del je bil uporabljen za proizvodno potrošnjo (premog za elektr. centrale na pr.) in kolikšen za neproizvodno potrošnjo (premog za ogrev). Glede načina organiziranja zbiranja podatkov in metode ob¬ delave in prezentacije je treba razlikovati: 1) posredne podatke o potrošnji odn. razpoložljivih količinah specificiranih proizvodov; 2) podatke o osebni potrošnji gospodinjstev iz anket o potrošnji in družinskih proračunih; 3) podatke o agregatni'potrošnji v vrednostnem izrazu (tako osebni kot splošni), ki se zbirajo in obdelujejo za specifične potrebe sistema gospodarskih računov in input-output tablic. Posredno zajemanje potrošnje in razpoložljivih količin speci¬ ficiranih proizvodov 14.5 a) Naša statistika objavlja v Statističnih letopisih časovne serije o letno po troš enih količinah okoli 30 živil¬ skih proizvodov (glavne vrste žitaric, zelenjave, sadja, mesa, masti, mleka in mlečnih proizvodov, jajc, sladkorja in alkohol¬ nih pijač). Do teh podatkov, ki se nanašajo na celokupno prebival¬ stvo, prihaja na podlagi razpoložljivih količin, ki jih izračuna¬ va po bilančni metodi (k domači proizvodnji prišteje uvoz in od¬ bije izvoz), ter od njih odbija še postavke za krmo, seme, indu¬ strijsko predelavo in za izgube. - 571 - b) Za petna;jstorico Industrijskih artiklov (elektroenergija, premog, surova nafta, surovo jeklo, cement, žveplena kislina, papir-karton, bombažne tkanine, volnene, obutev, cigarete, mila in deterženti, radio televizijski' sprejemniki ter-bicikli) se ugo¬ tavljajo razpoložljive količine prav tako posredno po bilančni metodi (proizvodnja plus uvoz minus izvoz). Ankete o osebni potrošnji v sistemu naše statistike potrošnje 1 4.6 Zvezni in republiški uradi za statistiko izvajajo v sodelo¬ vanju z ostalimi statističnimi organi redne 'ankete o pro¬ učevanju osebne potrošnje posameznih kategorij gospodinjstev, Gre za dva tipa rednih anket: za anketo o družinskih proračunih tro- in štiričlanskih delavskih gospodinjstev, ter za ankete o kmečkih gospodarstvih. Poleg teh rednih anket, v katere je vključeno prime- . roma-majhno število enot, pa so statistični organi izvajali občasne ankete večjega obsega o raziskavi osebne potrošnje, kakšne ankete so bile izvedene za leta 1957, 1963 in 1968 ter posebna anketa o raziskavi življenjskega standarda v letu 1966. Radi pomembnosti, ki so jo pokazali rezultati teh anket, Zvezni zavod za statistiko predvideva, da se bodo vršile te vrste obsežnejše ankete odslej vsakih pet let, tako da se šteje anketa iz 1968 kot druga te vrste ter bo tretja organizirana leta 1973. S tem bodo tudi te ankete, ki so se doslej smatrale kot izredne in posebne, postale redne. A) Anketa o družinskih proračunih delavskih gospodinjstev 14.7 Anketa je temeljila do vključno leta 1963 na namernem izboru,od 1964 leta naprej pa sloni na dvoetapnem stratificiranem vzorcu iz okoli 50 večjih mest. Izborne enote v prvi etapi so popisni krogi (iz popisa 1961), ki so bili iz omenjenih namerno izbranih večjih mest vzeti po načelu slučajnega vzorca. Gospodinj¬ stva v okviru teh izbornih popisnih krogov pa so stratificirana po velikosti dohodkov v 10 skupin z razponi velikosti 10 tisoč din. - 572 - Iz vsake grupe je izbrano v drugi etapi o sistematičnem izboru po 63 tri in 63 štiričlanskih gospodinjstev. Vsega skupaj je od 35CC gospodinjstev v slučajno izbranih popisnih krogih v drugi eta- oi izbrano 2000 gospodinjstev. Metoda anketiranja sloni na vodenju dnevnika, ki ga gospodinjstva prejmejo vsakega 1. v mesecu, v katerega vnašajo vse prejemke, nabave in izdatke gospodinjstva za tekoči mesec. Pri gospodinjstvih, ki ne morejo voditi dnevnika, se uporablja metoda intervjuja, kjer anketar vsakega 1. v mesecu pri¬ de v gospodinjstvo in zbere podatke. Program ankete. Anketa daje podatke a) o velikosti in strukturi dohodkov 3 in 4 članskih gospodinjstev? b) o velikosti in strukturi' izdatkov teh delavskih gospodinjstev; o) o vrsti in količini nabavljenih artiklov in storitev; d) o nekih drugih elementih življenjske ravni, kot so pogoji sta¬ novanja, opremljenosti stanovanj, oskrbljenost gospodinjstva s trajnimi potrošnimi dobrinami in slično. b) Anketa o individualnih kmečkih gospodarstvih ^ ^ .4.8 Anketo vodi Zvezni zavod za statistiko že od leta 1952 dalje. Do vključno leta 1964 je izbor kmečkih gospodinjstev temeljil na kvota metodi, kar pomeni, da so sami anketarji izbirali go¬ spodinjstva namerno po vnaprej določeni kvoti v okviru po¬ sameznih kategorij po velikosti zemlje. Ta metoda ni dovoljevala generalizacije rezultatov. Zato je ZZS prešel leta 1965 na verjetnostni izbor. Osnovno populacijo predstavljajo vsa individualna kmečka gospodarstva po popisu 1961 (ki imajo najmanj 10 arov oDdelovalne zemlje). Izvzeta so le go¬ spodinjstva, ki se nahajajo na periferiji večjih mest. Uporabljen je dvostopenjski vzorec. V obeh stopnjah je vzorec izbran slučajno. ^ Pri reviziji metodoloških osnov te ankete leta 1971 je prišlo tudi do spremembe naziva same ankete, ki se sedaj imenuje "Anketa o kmečkih gospodinjstvih". - 573'- Na prvi stopnji je iz celokupnega števila statističnih krogov osnovne populacije izbranih, 7*1 promile krogov, na drugi stopnji pa iz teh posamezna gospodarstva tako, da je padlo končno v vzorec 3200 gospodarstev ali 1,2 promila vseh kmečkih gospodarstev osnov¬ ne populacije. Alokacija vzorca po republikah je izvršena proporcionalno. Pri izvedbi ankete je uporabljena metoda -us tmenega intervjuja, kjer mreža anketarjev vsakega 1. v mesecu' obišče kmečka gospodarstva in zbere podatke, Po programu se preko ankete zbirajo Sledeči podatkis 1. Sestav gospodinjstva in delovna sila 2. Osnovni skladi 3. Proizvodnja nekih kmetijskih proizvodov 4. Proizvodnja in predelava v živinoreji 5. Domača dejavnost 6. Proizvodnja gradbenega materiala • 7. Potrošnja hrane in krme 8, Potrošnja lesa in gradbenega materiala 9. Denarni prejemki •10. Denarni izdatki 11. Vrednost prejemkov in izdatkov v naturi 12. Zaloge kmetijskih proizvodov in živine. c) Anketa o osebni potrošnji prebivalstva. 14.9 Kot primer tretjega tipa obširnejše ankete bomo vzeli najno¬ vejšo anketo o osebni potrošnji prebivalstva iz leta 1968. Enotna črta vseh anket tretje kategorije, ki so bile doslej označene kot posebne, a bodo postale prav tako redne, jev obsežnosti anket tako v pogledu števila anketiranih enot, v pogledu programa ter po tem, da obsegajo vse. kategorije gospodinj¬ stev (nekmetijska, mešana in kmetijska). V anketi je bil uporabljen stratificiran dvoetapni vzorec, kombiniran z dvofaznim vzorcem. Izborne enote prve etape so bili popisni krogi, izborne in hkrati opazovalne enote druge etape so bila gospodinjstva. Stratume so predstavljala republiška in pokra¬ jinska območja, s tem, da so bila mesta Titograd, Zagreb, Beograd - 574 - in Priština izvzetfi/iz stratuma ustrezne republike ter postav¬ ljena kot samostojni stratumi, tako da je bilo vseh stratumov 12. . Od skupno preko 4 in pol milijona gospodinjstev je bilo anketiranih okoli 12 tisoč. Anketa se je izvedla v dveh fazah. V prvi fazi (septembra 1968) so se zbrali podrobni podatki o socialno-ekonom- skih, demografskih in drugih karakteristikah gospodinjstva ter osnovni podatki o kmetijskih gospodinjstvih ter pogojih stanovanj¬ ske izgradnje. Posebej so se zbrali v prvi fazi podatki o prihodSift vseh kategorij gospodinjstev, ki izvirajo iz nekmetij¬ ske dejavnosti. Cilj druge faze (decembra 1968) ankete je bil, da se dobe podatki o obsegu in strukturi osebne potrošnje prebival¬ stva v 1968 letu ter o nekih drugih pomembnih elementih življenj¬ skega standarda. Podatki o agregatni potrošnji v jugoslovanskem sistemu gospodar¬ skih računov in tablicah medsebojnih odnosov dejavnosti V zadnjih letih je Zvezni zavod za statistiko izdelal medse¬ bojno povezan sistem gospodarskih računov ter tablice medsebojnih odnosov gospodarskih dejavnosti (tkzv. inp;it-output taolice). 0 celotnem sistemu gospodarskih bilanc, ki se s tem ustvarja, bo go¬ vora v posebnem poglavju o statistiki gospodarskih bilanc. Na tem mestu si oglejmo samo postavke o potrošnji (osebni in splošni), ki se javljajo tako v gospodarskih računih kot-v input-output ta¬ blicah, ter podčrtajmo glavne posebnosti v načinu statističnega za¬ jemanja in obračunavanja agregatov potrošnje ter statističnih vi¬ rov, na katere se obračunavanja naslanjajo. 14.10 a) V sistemu gospodarskih računov je poseben, četrti bilančni račun posvečen prikazu končnega rezultata delitve in ponovnih delitev dohodka, ki se troši za osebno 'in sploš¬ no potrošnjo, ter prikazu tržnih in netržnih skladov dobrin za zadovoljitev osebne in splošne potrošnje. Tako ena kot druga stran bilance je razčlenjena na tri postavke: 575 - - na denarne izdatke za osebno potrošnjo odnosno na tržne sklade za osebno potrošnjo; - na obračunsko vrednost neblagovne osebne potrošnje odnosno nevrednost neblagovnih skladov osebne potrošnje;' - na razhodke materialnega značaja za splošno potrošnjo (vključno regresov in dotacij) odnosno na vrednost sredstev splošne potrošnje. V analitičnih tabelah, ki spremljajo posamezne račune, so gornje postavke razčlenjene po namenu, ki jim omenjeni skladi služijo, ter v okviru vsakega namena po izvoru, ki je te sklade posredoval prebivalstvu v nakup odnosno nabavo. Po namenu so skladi specificirani na hrano, pijačo, tobak, obleko, obutev itd., po izvoru pa v naslednje kategorije: naturalna po¬ trošnja; trgovinski promet na drobno; kmečki trg (tj. neposredna prodaja individualnih proizvajalcev prebivalstvu); gostinstvo; bolnice in socialne ustanove; obrt; promet in ptt storitve, uvoz in tuji turizem. Iz gornje specifikacije se vidi, na osnovi katerih podatkov odnosno katerih statističnih služb je bilo mogoče zajeti naštete postavke potrošnje. Vir za to so podatki statistike prometa na drobno, statistike gostinstva in turizma, ankete o kmečkih gospo¬ dinjstvih, statistike odkupa kmetijskih proizvodov, podatkov službe družbenega knjigovodstva itd. Znaten del podatkov sloni na cenitvah, zakaj pri končni kvantifikaciji posameznih postavk je bilo treba pa¬ ziti na to, da se podatki o izdatkih za potrošnjo odnosno o skla¬ dih za potrošnjo bilancirajo z drugimi postavkami gospodarskih ra¬ čunov. 14.11 b) Podatki o potrošnji, ki temelje metodološko na istih de¬ finicijah, kot pri gospodarskih računih, so prikazani tudi v input—output tablicah, in sicer v zgornjem desnem kvadratu, ki vsebuje razdelitev celotnih razpoložljivih sred¬ stev na medfazno potrošnjo, povečanje zalog, na izvoz, na bruto investicije-ter na osebno in splošno potrošnjo. - 576 - 7 teh tabelah potrošnja ni strukturirana po namenu, ki mu služi, ampak po vrstah in panogah dejav¬ nosti, iz katerih potrošeni pred¬ meti izvirajo. Zato so tudi viri za podatke, preko katerih so postavke o potrošnji obračunane ter sam način obraču¬ navanja, bistveno različni od virov in načina obračunavanja, upo¬ rabljenega v sistemu računov. Basen v primerih, kjer je statistika razpolagala z neposred¬ nimi podatki o potrošnji, je bil obračun izveden iz bilance o pro¬ izvodnji, 'uvozu, izvozu ter gibanju zalog: potrošnja je enaka pro¬ izvodnji, povečani za uvoz, zmanjšani za izvoz z dodajanjem odn. odvzemanjem pozitivnega odn. negativnega salda gibanja zalog. Sta¬ tistični obračun se je torej bistveno naslanjal na podatke proiz¬ vodne statistike, statistike o gibanju zalog ter zunanjetrgovinske statistike. Za razliko od- sistema družbenih računov, kjer je obračun po¬ stavk izvršen v nabavnih cenah, ki vsebujejo stroške trgovine in prometa, so pri input-output tablicah vse postavke obračunane v cenah proizv.ajalca ter so stroški trgovine in prometa, ki bremene posamezne proizvode potrošnje, izkazani pose¬ bej in specificirani kot storitve posameznih panog dejavnosti trgo¬ vine in prometa. Posebnost napram metodi obračuna v sistemu gospodarskih raču¬ nov je tudi obravnavanje regresa in dotacij pri izdelavi input-output tablic. V družbenih računih so regresi in dotacije prikazani kot del splošne potrošnje, v input- output tablicah pa splošna potrošnja ne vključuje regresa in dota¬ cij. Izdatki proračuna za regrese in dotacije so že zajeti v ce¬ nah proizvajalca regresiranih odn. dotiranih proizvodov. V najnovej¬ ši publikaciji gospodarskih računov iz leta 1975 (Privredni bilansi 1966-71, SAP št. 61, Beograd 1975) pa so regresi in dotacije iz¬ vzete iz obračuna splošne potrošnje ter prikazane v posebni postavki ' 577' - bilance neproizvodnih dejavnosti, kar je vsekakor primerneje in za analitične namene čistejše. Kljub temu, da so viri in statistične metode zajemanja ter obračunavanja potrošnje v obeh sistemih bistveno različni, se glo¬ balni rezultati cenitev celokupne potrošnje prilično ujemajo, kar bi moglo pomeniti potrditev pravilnosti uporabljenih metod. Pač pa obstoje precejšnje razlike pri ocenah vsake od posebnih kategorij potrošnje po obeh sistemih (tj. kategorije osebne in splošne po-' trošnje). Razlogov za to statistika doslej še ni mogla ugotoviti. Publikacije 14.12 Rezultati anket so objavljeni v posebnih serijah Statistič¬ nih biltenov, podatki o potrošnji iz družbenih računov ter iz sta¬ tističnih tablic, ki spremljajo te račune, kakor tudi podatki iz 'tablic medsebojnih odnosov gospodarskih dejavnosti se nahajajo v posebnih zadevnih publikacijah serije Študije, analize in prikazi, sumarne podatke o potrošnji iz vseh virov pa najdemo v Statistič¬ nih letopisih. INDIKATORJI V sistemu indikatorjev potrošnje bomo razlikovali predvsem količinske in vrednostne indikatorje obsega in strukture, bilančne indikatorje ter analitične koeficiente. Količinski indikatorji potrošnje 14.13 Preko količinskih indikatorjev prikazujemo obseg potrošnje posameznih ključnih proizvodov v naturalnih merilnih enotah, in to v absolutnih veličinah ter v odnosu na enega prebivalca (per capi- ta potrošnja). Za primerjavo, bilo časovno ali prostorsko, pride seveda v poštev samo per capita potrošnja. - 578 - Vrednostni indikatorji obsega in strukture. Osebna in splošna potrošnji a, skupna in javna 14.14 Vrednostni izraz potrošnje služi za sintetično prikazovanje agregatov potrošnje in raznih struktur. Pri časovnih primerjavah gibanja potrošnje, izražene v vrednosti, je potrebno uporabiti stal ne cene ali pa deflacijske metode, slične tistim, ki smo jih spozna li pri statistiki proizvodnje. Med strukturami je zlasti pomembna osnovna razčlenitev glo¬ balne potrošnje na osebno in splošno potrošnjo, ter v kombinaciji z njo razčlenitve po namenu, ki mu po¬ trošnja služi, ter po dejavno.s tih, iz katerih potroš¬ nja izvira. Vrednostni indikatorji potrošnje prav tako služijo za izhodišče konstrukcije različnih analitičnih indikatorjev, K osebni potrošnji spadajo materialne dobrine in proizvodne storitve, ki jih prebivalstvo uporablja in troši nepo¬ sredno v gospodinjstvih, ne glede na to, ali so nabavljene od zu¬ naj (kupljene) ali pa so proizvedene v lastnem gospodarstvu (natu¬ ralna potrošnja individualnih proizvajalcev). Splošno po¬ trošnjo opredeljuje naša statistika kot‘potrošnjo materialnih do¬ brin in proizvodnih storitev, nabavljenih za potrebe funkcionira¬ nja družbenega sektorja neproizvodnih dejavnosti (narodna obramba, državna administracija, šolstvo, zdravstvo, znanost in kultura in sl.). V osnovi razlikovanja med osebno in splošno potrošnjo je ob¬ stoj dveh načel delitve, namreč delitve po delu in delitve po po¬ trebah. Čeprav je temeljno načelo delitve pri. nas načelo delitve po delu, obstoji vendar vrsta potreb delovnih ljudi, ki se morajo zadovoljevati po načelu solidarnosti in enakih pravic. Sem spada¬ jo izobraževanje, varstvo otrok, briga za zdravje ljudi, briga za onemogle, šolstvo, pa narodna obramba in sl. Oblike finansiranja zadovoljitve teh potreb so lahko.različne, od tega, da prevzamejo družbenopolitične skupnosti organiziranje pa tudi financiranje - 579 zadovoljitve potreb neposredno v svoje roke, pa do samostojne od¬ ločitve delovnih organizacij, da del svojih sredstev namenijo v sklade za .skupno potrošnjo. Naša statistika uporablja v zadnjem času v nekaterih svojih publikacijah (gl. na pr. Privredni bilansi 1966-71, SAP št. 61) razvitejšo razčlenitev potrošnje v osebno ter splošno, pri čemer splošno potrošnjo deli na "javno" ter "skupno" potrošnjo, "skupno" potrošnjo pa povezuje z "osebno" potrošnjo v -kategorijo "potrošnje prebivalstva". Tako se celokupni agregat neproizvodne potrošnje raz.- členjuje najpreje na dve osnovni podkat.egoriji, na potrošnjo prebi¬ valstva ter na javno potrošnjo, potrošnja-prebivalstva pa s svoje strani razpade na osebne ter skupno potrošnjo. Skupna potrošnja prebivalstva obsega materialne izdatke in investicije družbenih služb ter gradnjo stanovanj, pod javno potrošnjo pa spadajo ma- ; .terialni ter investicijski izdatki državnih organov, narodne obrambe, finančnih in družbenih organizacij. Vsota javne potrošnje ter skupne potrošnje prebivalstva daje "klasično" kategorijo splošne potrošnje. Bilančni indikatorji 14.15 Na bilančnih indikatorjih kot metodološkem pristopu temelje ocene agregatov potrošnje pri input-output tablicah. Splošna bi¬ lančna shema razpoložljivih ter razdeljenih sredstev v teh tabli¬ cah glasi: proizvodnja + zmanjšanje zalog + uvoz = = povečanje zalog + bruto investicije + izvoz + potrošnja Iz gornje bilančne enačbe je mogoče oceniti potrošnjo, čim so poznane ostale vrednosti enačbe. Na bilančnih indikatorjih potrošnje pa sloni in je v njih neposredno izražen tudi ves sistem gospodarskih računov (bilanca). V zvezi s potrošnjo š'o neposredno pomembni računi št. 2 (bilanca prejemkov in izdatkov prebivalstva), št. 5 (bilanca neproizvodnih dejavnosti) in št. 4 (bilanca neproizvodne osebne in splošne po- - 580 - trošnje). Primeri teh računov so dani v X?. poglavju, Pomen raču¬ nov potrošnje ni le v tem, da prikazujejo zadevne strukture agre¬ gatov potrošnje ter finančnih sredstev, s katerimi se ti agregati krijejo. Postavke ustreznih levih in desnih strani teh računov predstavljajo obenem kupno moč prebivalstva ter družbenih skladov v odnosu na potrošnjo, to se pravi povpraševanje; z druge strani pa ponudbo proizvodov potrošnje. Iz teh računov se nazorno vidi, da mora obstajati ravnovesje med obema stranema, in sicer tako ravnovesje v globalu kot tudi po posameznih elementih. Če se bodo kupni skladi povečali, ne da bi se povečali proporcionalno obenem blagovni skladi, se bo disproporc nujno odrazil v cenah. Določena sprememba v kupnih skladih vendar ne bo vplivala enako na ustrezno spremembo povpraševanja po vseh elementih potrošnje. Kako se obli¬ kuje odnos med višino kupnih skladov odn. dohodkov prebivalstva ter obsegom in strukturo potrošnje, ugotavljamo s statističnimi koeficienti analitičnega značaja. Analitični indikatorji i4.16 Z analitičnimi indikatorji potrošnje merimo vpliv različnih faktorjev na obseg in strukturo potrošnje. Obseg in sprememba v dohodkih prebivalstva predstavlja nedvomno enega osnovnih faktor¬ jev, ki vplivajo na potrošnjo, zato je bila tudi dohodkovnim indi¬ katorjem potrošnje posvečena posebna pozornost. Seveda lahko kon¬ struiramo analitične indikatorje potrošnje tudi v odnosu na druge faktorje. Analiza ponašanja potrošnje v odnosu na različne faktor¬ je nas vodi do iskanja in konstruiranja empiričnih funkcij potrošnje, v katerih posamezni parametri prav kvantificirajo vpliv odrejenega faktorja na potrošnjo. 4.17 Če se vrnemo na dohodkovne' indikatorje potrošnje, lahko raziskujemo ter merimo vpliv dohodkov na potrošnjo na nivoju gospodinjstev, pa tudi na nivoju agregatne potrošnje v celotnem gospodarstvu. Podatki iz anket o družinskih proračunih, - 581'- ki smo jih zgoraj omenili, so posebno pripravni za statistično proučevanje v tej smeri, saj statistična obdelava vselej prika¬ zuje obseg in strukturo potrošnje v gospodinjstvih po velikostnih skupinah dohodkov gospodinjstev. če postavimo v odnos obseg potrošnje (odnosno obseg razhod- kov, tj. povpraševanja po potrošnji) z obsegom določene kategori¬ je dohodkov, dobimo analitične indikatorje nagiba k potroš¬ nji kot funkcijo dohodka (indikatorje dohodkovnega nagiba k potroš¬ nji). Takšne indikatorje lahko skonstruiramo zlasti v treh varian- _ tah, ki imajo vsaka svoj pomen, in sicer kot koeficiente povprečne¬ ga nagiba, mejnega nagiba in elastičnosti. a) Če označimo višino dohodkov (dane kategorije dohodkov) z x, in višino izdatkov za osebno potrošnjo za določeno vrsto po¬ trošnje (ali pa tudi za global osebne potrošnje) z jr, potem nam .da kvocient y/x kvantifikacijo povprečnega dohodkov¬ nega nagiba k potrošnji. Pomnožen s 100 nam pove, koliko odstotkov dohodka dane velikostne kategorije dohodkov potroši gospodinjstvo v povprečju za nakup dane vrste artikla osebne potrošnje. Na pod¬ lagi naših statistik lahko na pr. ugotovimo, da znaša vrednost tega kvocienta za prehrano pri gospodinjstvih najnižje kategorije dohodkov nekaj nad 60 odstotkov (to se pravi, da se potroši 60 $ celotnega dohodka na prehrano), da pa odstotek pada, čim prehajamo na gospodinjstva z višjimi dohodki, ter pade pri kategoriji naj¬ višjih dohodkov pod 50 %. b) Analitično pomembnejši od povprečnega nagiba je mejni dohodkovni nagib k potrošnji, ki ga dobimo, če postavimo v odnos Povečanje izdatkov za potrošnjo, ki nastopi, ko preidemo iz nižje v višjo dohodkovno kategorijo gospodinjstev, s pove¬ čanj e m dohodkov gospodinjstva. Če označimo poveča- nje (ali pa tudi zmanjšanje), skratka razliko - diferen¬ co med izhodiščno in novo vrednostjo izdatkov za potrošnjo ter dohodkov z Dy in Dx, potem znaša mejni nagib dohodkovne po¬ trošnje By/Dx. - 582 - Pri matematičnem prehodu v limito preide gornji diferenčni kvocient v diferencialni kvocient dy/dx ali prvi odvod funkcije y = f(x). Diferenčni kvocient je empirični, statistični približek diferencialnega kyocienta. c) Tretja oblika odnosa med potrošnjo in dohodkom je do¬ hodkovna elastičnost potrošnje odn. izdatkov za potrošnjo (odn. povpraševanja). Razlika napram mejnemu koefi¬ cientu je le v tem, da razlike Dy in Dx- izrazimo ne v absolutnih vrednostih, ampak v odstotkih izhodiščnih vrednosti, to se pravi, da pišemo namesto Dy odnosno Dx v števcu Dy/y in v imenovalcu Dx/x. Če označimo elastičnost potrošnje odn. povpraševanja pri dani vrednosti dohodkov (kot je običajno) z Ey/Ex, potem lahko pišemo: Ey/Lx = Dy/y : Dx/x = - x ^ y Dx Dohodkovna elastičnost povpraševanja nam pove, za koliko odstotkov se bo spremenilo -povpraševanje (izdatki za potrošnjo), če se bo spremenil dohodek za en odstotek. Po navadi grupiramo koeficiente dohodkovne elastičnosti povpraševanja osebne potrošnje glede na numerične vrednosti, xi jih kažejo, v naslednje standardne kategorije: Če so koeficienti govorimo, da je elastičnosti;povpraševanj e: - 583 B. Statistika življenjske ravni POJEM, TERMINOLOGIJA, SISTEMATIKA Pojem in termini 4.18 V vsakdanji govorici pa tudi v raziskovalnem besednjaku ne delamo razlike med "življenjsko ravnjo" (nivojem) in "življenj- ■ skim standardom". Večinoma celo uporabljamo izraz "življenjski standard". Isto velja tudi za srbsko-hrvatsko terminologijo, kjer povsem prevladuje izraz "životni standard". Vendar bi bilo smotrno in dosledno, uporabljati izraz "življenjska raven (nivo)" za oz¬ načbo življenjskih prilik, kot dejansko obstoje, "živ¬ ljenjski standard" pa za življenjsko raven, ki jo postavljamo kot normo , kot nekaj, čemur težimo ali kar želimo ohraniti. V ' tem smislu tudi gredo priporočila statistične komisije Združenih narodov. Pojem življenjske ravni se je spočetka omejeval na označbo materialnih prilik in pogojev, ki v njih ljudje žive. Čimbolj je postajal pojav "življenjske ravni" predmet zavestnega urejevanja in postal neizbežen element splošne družbene politike, obenem pa - prav radi tega - tudi predmet znanstvenega raziskovanja, se je vsebinsko širil, vključeval tudi zdravstveni, kulturni, izobraže¬ valni standard, delovne in splošne družbene pogoje, ki v njih de¬ lovni človek živi. Glavni poizkusi sistemizacije elementov življenjske ravni 14.19 Mednarodni urad za delo (ILO, Intei-national Labor Office) je že pred vojno leta 1938 postavil listo elementov, ki naj bodo se¬ stavni del življenjske ravni. Po vojni se je lotila temeljitega proučevanja življenjske ravni tudi mednarodna organizacija za pre¬ hrano in kmetijstvo s sedežem v Rimu (PAO, Pood and Agriculture 5S4 - Organisation), najobsežnejšo študijo pa je pripravila posebna ko¬ misija strokovnjakov na zahtevo Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov v svojem poročilu o mednarodni opredelitvi in merjenju življenjskega standarda in življenjske ravni leta 1954 (fleport on international definition and measureaent of standards and levels of living). Poročilo je izšlo tudi v srbskohrvatskem prevodu v Metodoloških Materjjalih št. 52, ki jih izdaja Zvezni za¬ vod za statistiko. Od naših raziskovalcev se je največ bavil z vprašanji življenjskega standarda dr. Berislav Šefer, ki je napisal vrsto razprav.s tega področja. Mednarodni urad za delo je prvi postavil primeroma skromno shemo sedmih osnovnih elementov življenjske ravni, in sicers 1. Higiena 2. Prehrana 5. Izobrazba 4. Stanovanje 5. Cžlovni pogoji 1 1 . pretposelnost 7. SploSna raven potrošnje. Mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo je gornjo shemo razširila ter jo obogatila z nekaterimi bistveno novimi aspekti življenjske ravni, predvsem sintetične narave (demograf- SKi pogoji, dohodki in varčevanje, osebna varnost). Njena shema izgleda takole: Z d r' a v j e 1. Demografski pogoji 2. Stanje fizičnega zdravja 3. Stanje mentalnega zdravja Nivo dphodkov in po.trošnje 1. Dohodki 2. Materialne norme potrošnje * a) prehrana b) stanovanje c) raa.no d) varčevanje - 585'- 1 j Delovni pogoj Izobrazba in e n o s t Družbena pril Osebna varnos 1. Varnost osebnosti ■2. Varnost dohodkov 3. Varnost imovine 4. Varnost čustvovanja Vera, običaji i strokovna uspošo agodljivost t in navade b - Zadnje tri kategorije so očito zelo težko merl-jive in Se tež¬ je mednarodno primerljive. Komite ekspertov Združenih narodov je predložil spodnjih dva¬ najst elementov kot najpomembnejših za opredelitev vsebine življenj¬ ske ravni, pri čemer je izrecno poudaril, da bo preciziranje posa¬ meznih elementov s pomočjo številčnih indikatorjev zaviselo nujno do neke mere od nacionalnih stališč in norm, ki izhajajo iz po¬ sebnosti vsake sredine, kulturnih pogojev, vrednostnih standardov ter ekonomske, politične in socialne organizacije. Shema vključu¬ je naslednje elemente: • 1. Zdravstveni pogoji, vključno demografski 2. Prehrana 3. Izobrazba, vključno pismenost in strokovna usposobljenost 4. Delovni pogoji 5. Stanje zaposlenosti 6. Celokupna potrošnja in varčevanje 7. Transport 8. Stanovanje, vključno oprema gospodinjstva 9. Obleka 10. Oddih in razvedrilo 11. Socialna varnost 12. -Človeška svoboda Vrstni red elementov zavisi v osnovi od možnosti, da se dobe zanje potrebni podatki. Š e f e r postavlja za izhodišče pojma življenjske ravni tri osnovne grupe elementov, in sicer: , - 586 - - življenjske pogoje - delovne pogoje - družbeni položaj človeka. V okvir prve skupine vključuje Šeferjeva shema vse elemente komiteta ZN, z izjemo onih pod št. k in 5, ki so v drugi skupini, ter elementa pod tč. 12, ki spada v tretjo skupino družbenega po¬ ložaja človeka. Pač pa pozna Šeferjeva prva skupina še dva elemen¬ ta, ki ju ni v shemi Združenih narodov. So sta "splošni življenj¬ ski nivo" in pa "diferenciacije v življenjskih pogojih". Prvi teh dveh vsebuje nekatere sintetične indikatorje, vzete iz različ¬ nih elementov, drugi pa vnaša v celotni sistem dodatni in nov aspekt različne razvitosti v družbenem, regionalnem pogledu in glede na razlike v razvitosti panog kot bistven element presoje življenjske ravni. Ki menimo, da se dado vsi našteti elementi življenjske ravni strniti v pet kategorij, ki predstavljajo vsaka poseben aspekt življenjske ravni, namreč: I. Zdravstvena in demografska raven II. Materialna življenjska raven III. Kulturna in izobrazbena reven - IV. kaven delovnih in socialnih pogojev Y. fiaven družbenopolitičnega položaja. Tem petim kategorijam bo koristno dodati kot šesto še krog sintetičnih indikatorjev življenjske ravni. Oglejmo si indikatorje, s katerimi lahko merimo doseženo stopnjo vsake od naštetih večjih kategorij. I. ZDRAVSTVENA RAVEN VKLJUČNO DEMOGRAFSKI POGOJI -4.20 Indikatorje te kategorije bomo razvrstili v dve skupini, v one ki se nanašajo na demografske pogoje (11), in na one, ki se tičejo bolj neposredno zdravstvenega stanja ljudi (12). V prvo skupino bomo vključili: - 56? - 11.1. Življenjsko pričakovanje ob rojstva (srednje trajanje bo¬ dočega življenja ob rojstvu) 11.2. Mera- smrtnosti dojenčkov (število umrlih otrok v starosti do enega leta na 1000 živorojenih) 11.3. Splošna mera smrtnosti (število umrlih na 1000 prebivalcev) 11.4. Splošna mera rodnosti (število živorojenih na 1000 prebi¬ valcev) 11.5. Odstotek mestnega prebivalstva (stopnja urbanizacije). *-4.21 Neposredno ne moremo meriti ravni zdravstvenega stanja lju¬ di. Od posrednih indikatorjev nam demografski indikatorji iz gor¬ nje skupine, in to predvsem prvi trije, primeroma najzanesljiveje merijo rezultate zdravstvenega stanja. Čim ugodnejši so zdravstveni pogoji, tem dlje bodo ljudje živeli odnosno tem man bodo umirali. Od prvih treh indikatorjev, ki vsi merijo raven umi¬ ranja, ima življenjsko pričakovanje ob rojstvu prednost nad sploš- . no mero smrtnosti, ker ni pod vplivom takšne ali drugačne starost¬ ne strukture prebivalstva. Smrtnost dojenčkov je splošno priznan Vh/zelo občutljiv indikator splošnega zdravstvenega stanja in higi¬ enskih razmer, pa celo splošnih življenjskih pogojev, in ga bomo zato vključili v krog sintetičnih indikatorjev življenjske ravni. Ostala dva gornja indikatorja nista neposredno izraz zdrav¬ stvenega stanja, pa jih komi tet strokovnjakov Združenih narodov sploh ni vključil v svojo listo. Kar se tiče splošne mere rodnosti je njena visoka numerična vrednost na splošno znak tako splošne pa tudi zdravstvene nerazvitosti dežele. Padanje splošne mere rodno¬ sti je rezultat i splošnega dviga življenjske ravni, pa tudi posle dica padanja smrtnosti. Nizka .rodnost bo po pravilu povezana z na- črtovanjem družine, ki s svoje strani kaže na to, da se posveča posebna pozornost določeni strani bioloSko—zdravstvenih prilik. V mestih so povsod v dosti večji meri koncentrirane zdrav¬ stvene kapacitete iri zdravstvena nega kot pa na deželi, tako da predstavlja odstotek mestnega prebivalstva tisti del prebivalstva, - 588 - ki so mu v večji meri dostopne zdravstvene storitve. 12.1. Število bolniških postelj na 1000 prebivalcev 12.2. Število zdravnikov na 1000 prebivalcev Indikatorji druge skupine prav tako ne merijo neposredno zdravstvenega stanja prebivalstva, pač pa kažejo na možnosti, ki obstoje, da se v večji meri zdravje očuva odnosno da se bolezensko stanje, to se pravi odstopanje od zdravega stanja, v čim večji me¬ ri odstrani. Ali in v koliko se koristijo razpoložljive zdravstve¬ ne kapacitete, ki na njih kaže število bolniških postelj in šte¬ vilo zdravnikov, seveda ti indikatorji ne kažejo. Š e f e r navaja še spodnje indikatorje zdravstvenega sta¬ nja, ki vendar predpostavljajo zelo dobro organizirano zdravstveno statistiko in visoko zanesljivost njenih podatkov, ki večji del ne obstoji. 12.3. Morbiaiteta .(odstotek od skupno pregledanih,’ ki bolujejo na: ) 12.31 TBC 12.32 prebavnih organih' 12.33 srcu 12.34 živcih • ■ 12.4. Zdravstvene kapacitete. Poleg bolniških postelj dodatno: 12.41 število prebivalcev na eno ambulanto .12.42 število prebivalcev na 1 antituberkulozni dispanzer 12.5. Zdravstveno osebje. Poleg števila zdravnikov še: 12.51 število srednjega zdravstvenega oseoja na enega zdravnika 12.6. Tekoči stroški za zdravstvo v stalnih cenah na 1 prebi¬ valca: 12.61 skupaj 12.62 za preventivo 12.7. Investicije v stalnih cenah za zdravstvo na 1 prebivalca 12.8. Odstotek prebivalstva, ki je vključeno v zdravstveno zava¬ rovanje 12.81 v popolno zdravstveno zavarovanje 12.82 v delno zdravstveno zavarovanje. II. MATERIALNA ŽIVLJENJSKA RAVEN .4.22 V to kategorijo spadajo indikatorji, ki merijo stopnjo zado¬ voljitve prebivalstva z materialnimi dobrinami. Gre za vidik živ- - 58$ - Ijenjske ravni, ki mu pravimo pogosto tudi materialno blagostanje. Merimo ga večidel s potrošnjo na 1 prebivalca, vendar vključuje¬ mo poleg p'er capita potrošnje še vrsto kvalitetativnih oznak, ki so za presojo materialnega standarda bistveno pomembni. Indikatorje materialnega blagostanja bo koristno razvrstiti na nekaj skupin, ker zadevajo dosti različne strani materialne po¬ trošnje kot so: prehrana, obleka, stanovanje, oprema gospodinjstva in promet. 14.23 a) Prehrana 21.1. Povprečna razpoložljiva hrana v kalorijah napram ocenjeni potrebi 21.2. Odstotek povprečno razpoložljive hrane v beljakovinah 21.3. Odstotek povprečno razpoložljive hrane v beljakovinah ži¬ valskega porekla .21,4; Opis sredstev za obveščanje in propagande za racionalno in ekonomsko uporabo hrane, vključno šolski predmet o ekonomiji prehrane in gospodinjstvu, kot tudi zakonske predpise o hra¬ ni in mere za njihovo realizacijo. Gornje štiri indikatorje predlaga komite ekspertov ZN. Pojem "razpoložljive hrane" je mišljen kot bilančni rezultat izračuna, do katerega pridemo, če celokupni količini proizvedene hrane dodamo uvoženo in odvzamemo .izvezeno, uporabljeno za setev, krmo in druge namene razen za prehrano človeka, ter upoštevamo še gibanje zalog. Pri oceni potreb po kalorijah se lahko naslonimo na metodo, ki jo je izdelala PAO in ki upošteva strukturo prebival¬ stva po spolu in starosti ter povprečno temperaturo. Odstotek beljakovin in posebej beljakovin živalskega porekla je bistven element kvalitete hrane. Obstoj vitaminov in mineralov v hrani ni bil \ipoštevan, ker ni mogoče dobiti za to dovolj zane¬ sljivih podatkov. Podatek pod 21.4" ni kvantificiran pa je potrebno videti, ka¬ ko se da v danih razmerah vsaj deloma kvantificiratl. Tudi če ni kvantificiran in če je dan samo opisno, je dragocen za oceno tega, čemur pravimo "kultura" hrane. - 590 - g e f e r vključuje v to skupino per capita potrošnjo vrste živilskih artiklov kot pšenico in rž, sladkor, meso, mle¬ ko, jajca, mast, zelenjavo in sadje, ter dodaja odstotek tovar¬ niško predelane -hrane v celokupni, obračunano po vrednosti; kot sintetična indikatorja pa jemlje dnevno število porabljenih kalo¬ rij in pa beljakovin na prebivalca. Glede na različne navade v prehrani se nam zdi potrošnja konkretnih vrst živilskih artiklov na prebivalca problematičen indikator prehranbenega nivoja, ki po¬ leg tega ne upošteva razlik v spolno-starostni strukturi prebival¬ stva. V,listi ekspertov ZN je moment razlik v spolno-starostni strukturi upoštevan posredno v indikatorju 21.1. 4.24 b) Obleka in obutev Komitet ekspertov ZN ni predlagal nobenih konkretnih indika¬ torjev glede obleke in obutve, ker je mnenja, da je potrošnja razne vrste blaga na prebivalca in obutve na prebivalca (volne, umetnih vlaken, bombaža in bombažnih tkanin, usnjene in gumijaste obutve, kot to predlaga Š e f' e r ) v tej meri nezanesljiv indikator ravni oblačenja, da ga ni sprejel v priporočila. Razloga sta pred¬ vsem dva. Prvi je v izredni pestrosti načina oblačenja in obuvanja, ki so vezane na nacionalno tradicijo, pa tudi na klimo; drugi pa je v tem, da igra predvsem v manj razvitih področjih pomembno vlo¬ go domača industrija (doma spredena volna, doma napravljena obutev). 4.25 c) Stanovanje Pri določitvi stanovanjskega nivoja se nahajamo v podobnih, če ne še večjih težavah, kot pri določitvi nivoja glede obleke in obutve. Stanovanjske prilike so bistveno različne na deželi in v mestih ter zavise prav tako bistveno od klime pa nacionalnih navad in običajev. Komitet ekspertov ZN zato tudi za to kategorijo ni predlagal nobenih konkretnih indikatorjev. S e f e r je šel tu določnejšo pot ter predlagal vrsto - 591'- indikatorjev, ki jih naša stanovanjska statistika nudi in ki so, vsaj kar se tiče stanovanj v mestih, po našem mnenju sprejemljivi. Manj uporafeni so za prikaz stanovanjskih prilik na vasi. Šefer predlaga sledečo listo indikatorjev: 23.1. Stanovanjska površina na prebivalca v 21 620 tabel, ki to bilanco dopolnjujejo in dalje razčlenjujejo. Bilanca neproizvodne potrošnje (4) in bilanca investicij (5) ,10 Ti dve bilanci sta izvedeni iz prvih treh (z izjemo po¬ stavke 5*9, ki je prevzeta iz šeste bilance in kaže neto zadol¬ žitve v tujini) ter prikazujeta, kako se prelivajo primarni do- nodki iz prve delitve preko ponovnih delitev v finansiranje splošne ter osebne potrošnje na eni ter investicij na drogi strani. Bilanca odnosov s tujino (6) 11 Bilanca odnosov s tujino je sestavljena na osnovi podat- kot iz plačilne bilance ter prikazuje transakcije s tujino. V svojem prvem delu zajema tekoče transakcije in to z desne strani uvoz blaga in storitev ter ostale tekoče transferne transakcije prebivalstva in neproizvodne dejavnosti tujini (neblagovni odliv deviz za potovanja v tujino, za naša predstavništva v tujini, izplačila obresti in sl.), z leve strani pa izvoz blaga in sto¬ ritev ter transferne prejemke prebivalstva in neproizvodne dejav¬ nosti iz tujine (prejemki iz tujega turizma, doznake naših de¬ lavcev, prejete obresti in sl.). Izravnalna postavka je neto za¬ dolžitev v tujini. V drugem delu bilance je'napravljen poizkus obračuna te postavke. Tabela 15.1 1. BILANCA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI (leto 1969) . OSEBNI DOhODKI-NSTO 1.1 Osebni dohodki in drugi osebni prejemki v denarju zaposlenih v gospodarstvu (2.4) 1.2 Vrednost neblagovnih proizvodov individualnih proizvajalcev, uporabljenih za osebno potroš¬ njo (2.5) 59 680 50 084 9 596 621 -■ PRESEŽNI PROIZVOD 60 520 1.5 Izdvojena sredstva v sklade gospodarskih organizacij in akumulacija individualnih proizvajalcev (5*5) 16 661 1.4 Doprinosi za socialno zavarovanje (3.9 * 3) 11 287 1.5 Doprinosi iz oseh,dohodkov in davščine (3.9.1) 8 579 1.6 Prometni davek (3.9.2) 12 064 1.7 Obresti na kredite in ostala izdvajanja za nepr.dej. (3.9.4) 8 359 1.8 Obresti na sklade v gospodarstvu in doprinos za obnovo Skopja (5.6) 5 539 NARODNI DOHODEK (1.1 do 1.8) 120 200 1.9 Amortizacija osnovnih proizvodnih skladov (5.3) 12 285 DRUŽBENI PROIZVOD (1.1 do 1.9) 132 485 1.10 Materialni stroški (1.11) 132 848 DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD (1.1 do 1.10) 265 333 1.11 Porabljeni material za proizvodnjo (1.10) 132 848 1.12 Osebna potrošnja prebivalstva (4.1) 72 406 1.13-Materialni stroški družbenih in javnih služb (splošna potrošnja)(4.2). 14 .34-4 1.14 Bruto investicije v osnovne sklade (5.1) 41 027 1.15 Investicije v obratna sredstva (nominalno pove¬ čanje zalog) (5.2) 8 339 1.16 Saldo izvoza in uvoza blaga in storitev (6.1 manj 6.5) -4 205 1.17 Razlika v cenah, v časovnih razmejitvah in statistič¬ nem zajetju (5.10) DRUŽBENI. BRUTO PROIZVOD (1.11 do 1.17) 265 333 + OPOMBA. V kasnejši metodologiji sistema družbenih računov (gl. Gospo¬ darski računi Jugoslavije 1966-71, SAP, št. 61) je prišlo do spre¬ membe glede obravnavanja postavke o regresih in dotacijah in s tem do’ spremembe v onih računih, kjer se ta postavka javlja: VI. in 5. računu so regresi in dotacije vključeni v 1.17 odnosno 5-10 V 3. računu je iz postavke 3-5 izločena podpostavka o regre¬ sih in dotacijah (3.5.2) ter osamostalj ena kot posebna postavka (3.6) in s tem v zvezi vse ostale postavke tega računa od 3.6 do 3.11 prešifrirane ter pomaknjene za eno številčno vrednost naprej (v 3.7 do 3.12) V 4. računu pa so regresi in dotacije (podpostavki 4.2.2 od¬ nosno 4.4.2) povsem izločeni, tako da postavki 4.2 odnosno 4.4 vsebujeta splošno potrošnjo brez regresov in dotacij. 622 - Tabela 15-2 2. BILANCA PREJEMKOV IN IZDATKOV PREBIVALSTVA (leto 1969) - 623 - Tabela 15.3 3. BI LAH I .4 NEPROIZVODNIH DEJAVNOSTI (1969) 3.1 Neto osebni dohodki in drugi osebni prejemki zaposle¬ nih v neproizvodnih dejavnostih (2.6) 3.1.1 Zaposlenih v družbenih in javnih službah 3.1.2 Od opravljanja osebnih in drugih neproizvod¬ nih storitev (2.6.2) 3.2 Izplačila prebivalstvu is skladov socialnega zava¬ rovanja, po naslovu socialnega varstva in pravice do dela (2.7) 3.3 Ostale transferne dajatve prebivalstvu (2.8) 3.4 Izdatki na podlagi medseb.transakcij neproizv. dejavnosti (3.11) 3.4.1 Doprinosi proračunom in skladom ,(3.11.1) 3.4.2 Doprinosi za socialno zavarovanje 3.4.3 Izdatki na podlagi medsebojnih storitev (3.11.3 3.5 Izdatki za splošno potrošnjo (4.4) + 3.5.1 Materialni stroški družbenih in javnih služb (4.4.1) + 3". 5.2 Begresi in dotacije gospodarstvu (4.4.2) 3.6 Izdvajanja za amortizacijo osnovnih sredstev družb, in jav, služb (5.4) 3.7 Izdvajanja za lastne sklade in negospodarske investicije (5.7) 3.9 Transferna plačila tujini - neto (6.3 manj 6.7) IZDATKI NEPROIZVODNIH DEJAVNOSTI 3.9 Prejemki od proizvodnih dejavnosti 3.9-1 Doprinosi iz osebnih dohodkov proračunom in družb.skladom (1.5) 3.9.2 Prometni davek (1,6) 3-9.3 Doprinosi za socialno zavarovanje (1.4) . 3.9.4 Obresti na kredite in ostala izdvajanja za nepr. aejavn. (1,7) 3.10 Prejemki od prebivalstva (2.1) 3.10.1 Doprinosi, davki, takse, carine in zav. premije (2.1.1) 3*10.2 Prejemki za opravljene neproizvodne sto¬ ritve (2.1.2) 3.11 Prejemki na podlagi medsebojnih transakcij neproizv dejavnosti (3.4) 3.11.1 Doprinosi proračunom in skladom (3.4.1) 3.11.2 Doprinosi za socialno zavarovanje (3.4.2) 3.11.3 Prejemki na osnovi medsebojnih storitev (3.4 PREJEMKI NEPROIZVODNIH DEJAVNOSTI 13 497 12 289 1 203 12 448 . 1 304 7 659 3 043 3 306 1 310 14 344 13 409 935 1 077 3 605 1 196 55 130 40 320 8 579 12 064 11 287 8 390 7 151 1 720 5 431 7 659 3 043 3 306 3)1 310 55 130 + Glej OPOMBO k Tab. 15.1 - 624 - Tabel a 15.4 4. BILANCA NEPROIZVODNE OSEBKE IN SPLOŠNE POTROŠNJE (1969) 4.1 Proizvodi in proizvodne storitve za osebno potrošnjo (1.12) 72 406 4.1.1 Blagovni skladi in proizvodne storitve (del 1.12 = 4.3.1) 62 810 Prehrana 21 277 Pijača in tobak 7 094 Obleka in obutev 9 767 Stanov.in gospod, oprema 6 685 Kurjava, razsvetljava in vzdrževanje stanovanja 3 652 Higiena in zdravje 2 848 Kultura in razvedrilo 3 044 • Promet iri zveza 6 417 Ostalo 2 026 4.1.2 Proizvodi lastne proizvodnje za osebno potrošnjo (del 1.12 = 4.3.2) 9 596 Prehrana 7 741 Pijača in tobak 803 Obleka in obutev 306 Stanov, in gospodinjska oprema 176 Kurjava 570 4.2 Proizvodi in proizvodne storitve za splošno potrošnjo (1.13) . 14 344 4.2.1 Potrošnja materiala v družbenih in javnih službah (del 1.13.= 4.4.1) 13 409 4.2.2 Regresi in dotacije gospodarstvu (del 1.13 = 4.4.2) 935 BLAGOVNI SKLADI ZA NEPROIZVODNO POTROŠNJO .86 750 4.3 Izdatki za osebno potrošnjo (2.2) 72 406 4.3.1 Denarni izdatki za osebno potrošnjo (2.2.1) 62 810 4.3.2 Vrednost naturalne potrošnje indiv. proiz¬ vajalcev (2.2.2) 9 596 4.4 Izdatki za splošno potrošnjo (3-5) + 14 344 4.4.1 Izdatki za materialne stroške (3.5.1) 13 409 4.4.2 Regresi in dotacije gospodarstvu (3.5.2) + 955 IZDATKI ZA NEPROIZVODNO POTROŠNJO 86 750 + Glej OPOMBO k Tabeli 15.1 625 - Tabela 15.5 5. BILANCA INVESTICIJ (1969) 5.1 Bruto investicije v osnovne sklade (1.14) 41 027 5.1.1 Investicije v proizvodne sklade 30 070 5.1.2 Investicije v neproizvodne sklade 10 957 5.2 Investicije v obratna sredstva (nominalno povečanje zalog 1 . 15 ) 8 359 BBUTO INVESTICIJE 49 566 5.5 Amortizacija osnovnih skladov proizvodnih dejav¬ nosti (1.9) ’ .12 285 5.4 Amortizacija neproizvodnih osnovnih skladov (5.6) 1 077 5.5 Sredstva skladov gosp. organiz. in akumulacija indiv. proizv. (1.3) 16‘661 5.6 Obresti na sklade v gosp., doprinos za obnovo Skopja (1.8) 5 539 5.7 Sredstva skladov nepr. org., sredstva prorač. za negosp. inv. (3.7) 3 605 .5.8 Sredstva prebivalstva (2.3) 9 751 5.9 Neto zadolžitve v tujini (6.4) 3 022 5.10 Razlike v cenah, v časovnih razmejitvah in stat. zajetju (1.17) ~ 574 SREDSTVA ZA INVESTICIJE 49 366 Tabela 15.6 6. BILANCA S TUJINO (1969) 6.1 Izvoz blaga in storitev 24 119 6.2 Transferni prejemki od prebivalstva 3 697 6.3 Transferni prejemki neproizvodnih dejavnosti 135 6.4 Neto zadolžitev v tujini (5.9) 5 o22 PREJEMKI IZ TUJINE 50 973 6.5 Uvoz blaga in storitev 6.6 Transferna plačanja prebivalstva 6.7 Transferna plačanja neproizvodnih dejavnosti 28 324 1 318 1 331 PLAČANJA TUJINI 30 973 Obračun neto zadolžitve v tujini: a. Dobljeni krediti in posojila b. Odplačila kredita in posojil 5 890 c. Presežek priliva kredita in posojil (a. manj b.) ,4 022 d. minus: povečanje deviznih rezerv 1 000 e. Neto zadolžitev v tujini (c. manj d. = 6.4) 3 022 626 - B. Tabele medsebojnih odnosov gospodarske dejavnosti Izdelava tabel medsebojnih odnosov gospodarskih dejavno¬ sti, kot jih imenuje naša statistika (tkzv. input-output tabe¬ le), je postala v zadnjih letih sestavina redne statistične službe Zveznega zavoda za statistiko. Doslej je Zvezni zavod za statistiko sestavil in objavil osnovne input-output tabele za 1955* 1958, 1962, 1964, 1966, 1968 in 1970 leto. Podrobna meto¬ dološka pojasnila in Številčni podatki v absolutnih vrednostih, tehničnih koeficientih ter inverznih matricah na vseh treh nivo¬ jih, za katere se tabele izdelujejo (vrste, grupe in veje dejav¬ nosti) so objavljeni v posebnih zvezkih serije "Študije, anali¬ ze i prikazi", ki jo izdaja Zvezni zavod za statistiko. Ti poseb¬ ni zvezki nosijo naslov "Medjusobni odnosi privrednih delatnosti Jugoslavije". Poleg "osnovnih" input-output tabel,, v katerih je prikazana struktura proizvodnje in alokacije proizvodov ( kombini¬ rano po dejavnostih, iz katerih izvirajo in po dejavnostih, ki so jim namenjeni, v celokupne, m iznosu, so bile za leti 1962 in 1966 izdelane tabele,, v katerih so celokupne trans¬ akcije razčlenjene tako, da je vsaka postavka s področja repro¬ dukcijske in finalne potrošnje iz osnovne tabele razdeljena na del, ki izhaja iz domače proizvodnje, in na del, ki izhaja iz uvoza. Na ta način se lahko zazna vloga, ki jo igra uvoz pri na¬ ši reprodukcijski in finalni potrošnji. Tudi te tabele so izde¬ lane za vse tri nivoje. OSNOVNA ZAMISEL INPUT-OUTPUT TABEL >.12 V družbenih računih, ki nazorno prikazujejo tokove med.po¬ sameznimi gospodarskimi računi, preko katerih se preliva osnovna razdelitev družbenega produkta in narodnega dohodka ter prehaja - 627 - preko faz ponovne delitve v končno delitev in porabo, smo vide¬ li, da skoro polovico od celokupne vrednosti bruto družbenega proizvoda odpade na tok medfazne potrošnje. V procesu medfazne potrošnje potujejo proizvodi od svoje prve produkcijske stopnje, ko vstopajo kot surovine v proces proizvodnje, preko bolj ali manj razčlenjene mreže vmesnih, medfaznih produkcijskih stopenj, kjer se pojavljajo kot bolj ali manj dodelani medfazni proizvo¬ di, do svoje končne oblike, ko izkočijo iz zadnje produkcijske stopnje kot končni (finalni) proizvod v potrošnjo. Če se ozremo na končni produkt določene dejavnosti z vidika tega njegovega popotovanja skozi posamezne produkcijske stopnje, lahko ugoto¬ vimo, katere dejavnosti vse so prispevale k temu končnemu pro¬ duktu in koliko je vsaka dejavnost prispevala. Produkt katereko¬ li dejavnosti se s tega vidika pokaže kot rezultat sodelovanja cele vrste drugih dejavnosti. V celoti se nam proces reprodukci- ■je javlja kot sistem medsebojno ozko povezanih ekonomskih pro¬ izvodnih dejavnosti. Kvantifikacijo te medsebojne zavisnosti je px*vi podal ameriški profesor ruskega porekla Vasilij Leontjev v obliki tkzv. input-output tabel, kot jih je on nazval. 15.13 Jedro in osrednji del input-output tabele predstavlja kom¬ binacijska tabela dimenzije n x n, pri čemer predstavlja "n" šte¬ vilo "neavtonomnih" sektorjev, na katere razdelimo celotno pro¬ izvodno dejavnost. Število sektorjev zavisi od nivoja klasi¬ fikacije dejavnosti, za katero izdelujemo input-output tabelo. Če se ustavimo na prvem nivoju naše klasifikacije dejavnosti, potem imamo osem takšnih "neavtonomnih" sektorjev, ker pozna naša klasifikacija osem'vrst dejavnosti (industrija in rudar¬ stvo, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, trgovina in gostinstvo, storitvena obrt, ostalo), če se dvignemo na drugi nivo, kjer povezujemo posamezne panoge dejavnosti v več¬ je skupine., panog, imamo pri našem sistemu klasifika¬ cije 16 sektorjev, če pa se povzpnemo na tretji nivo, na klasifi- 628 - kačijo po panogah dejavnosti, pridemo na 29 sektor¬ jev. Isto število sektorjev in isti sektorji se seveda pojavi¬ jo tako v predkoloni kot v glavi tega kvadratnega, osrednjega dela input-output tabele. Ta osrednji del input-output tabele prikazuje strukturo medfazne potrošnje, odnosno točneje, medsebojno zavisnost medfazne potrošnje vseh sektorjev. Vrednosti v vsaki vrsti- c i povedo, koliko je dejavnost dane vrstice od svojega produk¬ ta "dala u posameznim dejavnostim (vključno tudi "sama sebi") v procesu reprodukcijske (medfazne) potrošnje. Če čitamo to tabelo vertikalno, po kolonah, potem nam vrednosti dane kolone povedo, koliko je dejavnost te kolone "prejela" v procesu reprodukcijske potrošnje od vsake dejavnosti. Vrednosti "prejemanja" in "daja¬ nja", kot jih izraža vsako polje osrednjega dela input-output tabele, so lahko izražene ali količinsko ali pa vrednostno. (Gl. v Tab. 15-7 primer 8-sektorske tablice). .-0.14 Osrednji del tabele ima dva podaljška, enega navzdol, dru¬ gega v desno. V podaljšku navzdol, ki ima.iste skupne kolone kot srednji del, je prikazana struktura družbenega proizvoda po kategorijah njegove primarne delitve s tem, da so dodane tri vrstice, prva za amortizacijo, druga za osebne dohodke in tretja za presežni proizvod. Vertikalne vsote prvega, osrednjega dela in dodatnega podaljška dajo agregate družbenega bruto pro¬ izvoda po vseh gospodarskih dejavnostih. Na kraju sledi v verti¬ kalni smeri tretji del tabele, ki dodaja družbenemu proizvodu še dva elementa, namreč zmanjšanje zalog in uvoz, da bi prišli v zadnji vrstici do celokupnega globala "razpoložlji¬ vih sredstev". Podaljšek v desno pa vsebuje prikaz k o n č n e_ de¬ litve družbenega proizvoda po kategorijah osnovnega namena Tabela 15-7 TABELA MEDSEBOJNIH ODNOSOV GOSPODAB3KIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE 1968 (input-output tabela) V milijardah DIN - 630 - porabe (povečanje zalog, bruto investicije, izvoz ter potrošnja). Vsote po vrsticah zadnjega stolpca desnega podaljška predstav¬ ljajo globale razdelj enih sredstev. V e liki total razdeljenih sredstev je enak velikemu totalu razpoložljivih sredstev. Naštete kategorije končne razdelitve družbenega proiz¬ voda se imenujejo "avtonomni sektorji". NEKE METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INPUT-OUTPUT TABEL Proizvodni sektor j.15 Proizvodni sektor je definiran kot skupina do¬ ločenih proizvodov in storitev na podlagi'dane nomenklature, ne pa kot skupina organizacijsko od¬ nosno ekonomsko tehničnih enot. Pri tem je potrebno poudariti, da je bila dejavnost pomožnih obratov (to šo obrati, ki delajo izključno za potrebe svojega podjetja) in dejavnost upra¬ ve podjetja vselej razvrščena v sektor osnovne dejavno¬ sti podjetja (kot osnova je šteta tista dejavnost podjetja, radi katere je bilo podjetje ustanovljeno in ki predstavlja glavno smer njegove dejavnosti), izjeme od pravkar označenega načela so veljale za sledeče pomožne dejavnosti: a) lastni.avto- park gospodarske organizacije, če je bil organiziran kot poseb¬ na organizacijska enota, b) delavske restavracije, domovi za po¬ čitek in prodajalne proizvodnih podjetij in zadrug, c) gradbena dela v režiji gospodarskih organizacij izven sektorja gradbeni¬ štva (gradnja novih objektov, rekonstrukcije, 'adaptacije in veli¬ ka popravila), proizvodnja opreme in investicijsko vzdrževanje strojev in naprav, d) dejavnost v okviru gospodarske organizacije s področja sektorja družbenega standarda, kot so to stanovanjska dejavnost, šole, otroške, jasli, ambulante in slično. V vseh našte¬ tih primerih od a) do d) so bile te dejavnosti, čeprav je šlo za - 631 - pomožne dejavnosti, izdvojene iz osnovne dejavnosti pod¬ jetja ter razvrščene v ustrezni sektor dejavnosti, kamor po svo¬ ji vsebini spadajo, to se pravi v primeru a) v sektor prometa, v primeru b) v sektor trgovine in gostinstva, v primeru c) v sektor gradbeništva, obrti, kovinske odnosno elektroindustrije ; ter v primeru d) skupaj z materialno potrošnjo javnih ustanov takšne vrste v avtonomni sektor končne potrošnje. Družbeni bruto proizv od 15.16 Obstoje znatne razlike med vrednostjo družbenega bruto proizvoda, kot je obračunan v okviru input-output tabel, in vrednostjo družbenega bruto proizvoda, kot se obračunava v okviru drugih področij ekonomske statistike, kot na pr. pri obdelavi kompleksnega letnega poročila gospodarskih organizacij ter pri •obdelavi zaključnih računov gospodarskih organizacij, ki jo vrši služba družbenega knjigovodstva. Glavni vir razlik je v uporabi različnih enot klasifikacije. Kot smo videli, služi pri izdelavi input-output tabele kot klasifikacijska enota proiz'vod odnosno homogena grupa proizvodov, dočin uporablja služba družbenega knjigovodstva kot klasifikacij¬ sko enoto podjetje, pri. obdelavi kompleksnega letnega poročila pa se jemlje kot klasifikacijska enota obrat . Zato je razumljivo, da je pri omenjenih razlikah v obračunavanju družbeni bruto proizvod največji pri obračunavanju na podlagi input-output tabel, manjši pri obračunavanju na podlagi kompleksu ga letnega poročila, in najmanjši pri metodi obračunavanja službe družbenega knjigovodstva. Obstoje poleg tega še neki drugi ms pomembni vzroki razlik, ki se pojavljajo v globalih družbene, bruto proizvoda, kot ga nam nudijo različni viri ekonomskih s - tistik. Cene 15.17 V sistemu input-output tabel se uporabljajo pri potrošnji - 632 - domačih proizvodov cene proizvajalca odnosno notranje cene franko jugoslovan¬ ska meja pri potrošnji uvoženih proizvodov. T r a n s - portni st. roški in trgovinska mar¬ ža torej niso vključeni v cene. .Vrednost transportnih stroškov in trgovinske marže je v input-output ta¬ belah izkazana v vrsticah, ki se nanašajo na storitve sektorjev trgovine in prometa. V cene proizvajalca je tudi vključen prometni davek ter regresi in dotacije. Iz tega sledi, da se pri obračunavanju vrednosti v input-output tabelah v vseh primerih, kjer pride do regresov in dotacij, ne uporablja¬ jo dejanske cene, ki jih je plačal kupec. Razlog takšne¬ ga postopka je v tem, da se le na ta način lahko doseže, da se proizvodi dane dejavnosti izkazujejo po istih cenah ne glede na mesto potrošnje, kar igra pomem.Dno vlogo za smiselnost ugotavljanja tehničnih koeficientov ter uporabe matric tehničnih koeficientov pri analizi medsebojne odvisnosti ekonomskih dejav¬ nosti s pomočjo input-output tablic. Obravnavanje materialnih stroškov medfaznih produktov 15.18 Glede na osnovni namen input-output tabel kot instrumenta analize medsebojnih odnosov dejavnosti v okviru 'medfazne proiz¬ vodnje, ki se prikazuje v srednjem, osnovnem delu tabel, je posve¬ čena posebna pozornost temu, da se stroški medfazne potrošnje odnosno proizvodnje obravnavajo na način, ki ustreza temu namenu tabel. V tej zvezi je vredno opozoriti na tri stvari: a) Med materialne stroške medfazne proizvodnje se obračuna¬ vajo samo tisti elementi stroškov, ki so proizvodnega značaja. Vsi ostali se morajo prevreči na avtonomne sektorje tabele. Zato se izdatki za zavarovanje, obresti, stroški plačilnega prometa, razni osebni izdatki kot so dnevnice za uradna potovanja (ki po - 635 - knjigovodstveni metodologiji bremene materialne stroSke) pre¬ nesejo na avtonomni sektor potrošnje (osebne ali pa splošne). b) Iz stroškov medfazne proizvodnje se prav tako izključi¬ jo stroški, ki so sicer materialnega značaja, pa se ne morejo šteti za stroške reprodukcije. Tu gre za razlikovanje med kapi¬ talnimi in tekočimi transakcijami. Metodologija input-cutput ta¬ bel se je v tem pogledu naslonila na knjigovodstveno prakso, kar pomeni, da so stroški investicijskega vzdrževanja gradbenih ' objektov in opreme vključeni v materialne stroške, vse nabavke, ki bremene knjigovodstveno račun investicij, pa se tudi pri in- put-output tabelah obračunavajo v avtonomnem sektorju bruto in¬ vesticij. Edino v primerih nekih gospodarskih organizacij (pred¬ vsem gradbenih in montažnih podjetij), ki grade investicijske objekte in vključujejo v svoje materialne stroške nabavo strojev, naprav in opreme, ki so jo one in ne investitor izvršile, je vrednost teh nabav ne glede na to, kako je ona knjigcvodstveno knjižena, v metodologiji input-output tabel prikazana v sektor¬ ju bruto investicij. •c)Kot tretjo posebnost je če omeniti obravnavanje material¬ nih stroškov pri klavnični in mlinski industriji in nekih njim sličnih dejavnostih. Metodološki problem se pojavi radi tega, ker poslujejo nekatere klavnice in mlini samo kot storitvene de¬ javnosti klanja živine in mletja žita ter računajo k materialnim stroškom samo storitve klanja odnosno meljave, dočim neke klavni¬ ce in mlini kupujejo živino odnosno žito in se zato med njihovimi materialnimi stroški javlja poleg stroškov klanja in meljave tudi vrednost nabavljene živine odnosno žita. Sadi enovitosti postopka je naša metodologija input-output tabel privzela načelo, da v V3eh teh in sličnih primerih obračunava med materialne stroške samo stroške ustreznih storitev (klanja, meljave in sl.) ter se vrednost surovine ne vključuje med materialne stroške, ne glede na to kako se stvari knjigovodstveno rešujejo, to se pravi ne glede na to,, ali se storitvena dejavnost opravlja na lastni, to je - 634 - od delovne organizacije nabavljeni surovini, ali pa na surovini, ki je dana samo v predelavo« Zato se na pr.' celokupna vrednost žita kot surovine ne obračunava kot materialni strošek mlinske industrije, ampak, na postavki sektorja, kjer se ta surovina po¬ javlja kot končni produkt, to se pravi v tem primeru \ sektorju kmetijstva. Vrednost kruha kot enotnega proizvoda se bo 2 ato v input-output tabelah pojavila v enem svojem delu(kot vrednost ži¬ ta) v sektorju kmetijstva, v drugih delih (vrednost mlinske sto¬ ritve in storitve peke) pa v sektorju živilske industrije. Podob¬ no velja za klavnično industrijo in neke druge slične dejavnosti. Uvoz in izvoz 15.19 Kot uvoz in izvoz so prikazane samo tiste tekoče transakci¬ je s tujino, ki se nanašajo na uvoz in izvoz materialnih dobrin (in proizvodnih storitev). Ostale postavke iz plačilne bilance, ki se nanašajo na neproizvodne storitve ali finančne transakcije, niso zajete, Vrednost uvoza in izvoza je izkazana v notranjih cenah, to se pravi, v cenah, po katerih se uvoženi odnosno izvoženi proiz¬ vodi prodajajo na notranjem trgu. Pod notranjimi c enami se razu¬ mejo pri uvozu cene franko jugoslovanska meja po enotnem obračun¬ skem tečaju, povečane za morebitni iznos carin odnosno prometnega davka. Pri uvoženih proizvodih, za katere se daje regres kakor tudi pri domačih proizvodih i3te vrste cene niso zmanjšane za iznos regresa. Pri izvozu, kjer ni bilo neposrednih podatkov o notranjih cenah, so vzeti za izhodišče podatki statistike zuna¬ nje trgovine, izkazani po uradnem tečaju, ter pomnoženi z ustre¬ znim koeficientom, ki je bil posebej izračunan. Uvoz je prikazan.v input-output tabelah.po dejavnostih, v katerih se proizvajajo tudi domači proizvodi iste vrste, ne pa po dejavnostih, ki so jim uvoženi produkti namenjeni. - 635 “ Bruto investicije in spremembe v zalogah 15.20 Bruto investicije zajemajo materialne dobrine, ki so na¬ menjene obnovi in razširjeni produkciji osnovnih sredstev. Osnov¬ na sredstva družbenega standarda kot na pr, stanovanjske zgradbe, so vključena v bruto investicije, in ne v potrošnjo. Bruto inve¬ sticije so prikazane po dejavnostih, iz katerih oprema ali gradbe¬ ni objekti izvirajo, to se pravi po dejavnostih, v.katerih so bi¬ li proizvedeni, ne pa po dejavnostih, ki so jim namenjeni. Ob¬ računane so po tekočih cenah proizvajalca - načelo, ki velja kot smo videli tudi pri ostalih .obračunih input-output 'tabel. Trgovin¬ ska marža ter prevozni stroški opreme so izkazani v posebnih vrsticah, ki se nanašajo na storitve sektorjev trgovine in pro¬ meta. Vsaka postavka bruto investicij obstoji iz domačih in uvo¬ ženih produktov, zato se tudi globa! bruto investicij iz input- output tabel ne ujema z onim, ki je izkazan v računu bruto inve¬ sticij gospodarskih bilanc, ki se nanaša samo na domačo proiz¬ vodnjo. Spremembe v stanju zalog so prikazane kot del razpoložlji¬ vih ali pa kot del razdeljenih sredstev glede na to, ali je prišlo v teku leta do zmanjšanja ali pa do povečanja zalog. Med zaloge so štete tako zaloge končnih produktov kot tudi nedokon¬ čane proizvodnje. V celokupne zaloge niso štete zaloge v gospo¬ dinjstvih, organov državne uprave in družbenih služb, ker se pri njih nabava blaga šteje za potrošnjo. Izjema je bila napravljena glede zalog kmetijskih produktov v kmetijskih gospodinjstvih, ker so te zaloge često znatne in se močno menjajo. Te 'zaloge so bile obračunane v sektorju povečanja odnosno zmanjšanja zalog. Nedokončana proizvodnja v brodogradnji in gradbenih podje- ‘ tjih ni zajeta preko sektorja sprememb v zalogah, ker se pri teh podjetjih vsa vrednost izvršenih del v teku leta obračunava in izplačuje preko začasnih situacij in se šteje kot realizirana končana proizvodnja. 636 - Osebna in splošna potrošnja 5.21 Ista metodološka načela, ki smo jih spoznali pri obraču¬ navanju ostalih avtonomnih sektorjev, veljajo prav tako za sek¬ tor osebne in splošne potrošnje. Podatki so razčlenjeni po dejav- • nostih, ki so proizvedle dobrine osebne in splošne potrošnje (ne pa po namenu, ki mu služijo, kot v sistemu družbenih računov), obračun je izvršen po cenah proizvajalca, tako da bremene stro¬ ški transporta in trgovine dejavnosti sektorjev transporta in trgovine, regresi so vključeni v cene proizvajalca. Osebna potrošnja sestoji iz domačih in uvoženih material¬ nih dobrin in storitev, potrošenih za zadovoljitev osebnih potreb prebivalstva, dočim sestavljajo splošno potrošnjo materialne do¬ brine in storitve, potrošene za potrebe državne uprave, vojske, zdravstvenih, prosvetnih in drugih družbenih služb, ki se finan¬ cirajo iz proračuna ali iz skladov. Tehnični koeficienti 5.22 Vrednosti v poljih srednjega dela input-output tabele po¬ vedo, kot smo že dejali, koliko daje posamezni sektor dejavnosti drugemu sektorju dejavnosti reprodukcijskega materiala, da bi ta lahko ostvaril svojo proizvodnjo. Če označimo številčne vredno¬ sti vsakega polja z "x" ter mu dodamo dva subindeksa, od katerih prvi pomeni sektor dejavnosti - dajalca, in drugi sektor dejavnosti prejemnika, lahko pišemo v splošni obliki številčne vrednosti vsakega polja z Na prvem nivoju razčle¬ nitve dejavnosti po sektorjih ima industrija in rudarstvo na pr. šifro 1, gradbeništvo pa šifro 4. Potemtakem bo x 1 ^ (ki znaša v input-output tablieah^za 1968 konkretno 7844 milijonov dinarjev) pomenilo vrednost, ki jo je sektor industrije in rudarstva dal sektorju gradbeništva kot prejemniku na reprodukcijskih stroških, da bi lahko gradbeništvo ostvarilo svoj produkt. Absolutni iznosi teh vrednosti se seveda menjajo glede na menjajoči se obseg proiz- - 637 - vodnje vsakega ista. Zato izrazimo te absolutne vrednosti v re¬ lativni obliki kot delež celokupne- vred¬ nosti sektorja- prejemnika,7 našem primeru znese vrednost celokupne proizvodnje (bruto produkta) v gradbeništvu 29521 milj. din. To vrednost bomo označili z ve¬ likim 7.^ (za primer gradbeništva; odnosno na splošno 2 . Re¬ zultat deljenja imenujemo tehnični koeficient ter ga izrazimo s simbolom a,^ = x../X.. V našem primeru imarnos a 14 = x 14 //X 4 t j- 7644/29521 « 0,26569* kar pomeni, da je bilo v letu 1968 potrebno za 100 dinarjev pro¬ izvodnje gradbeništva potrošiti okroglo 26 dinarjev produktov industrije in rudarstva. S tem samim podatkom si ne bi mogli mnogo pomagati, Se ne bi predpostavili, da ostajajo takšni teh¬ nični koeficienti relativno stabilni. So je osnovna predpostavka input-output analize. Skup vseh tehnič¬ nih koeficientov imenujemo tehnično matrico input-output tabele. Oni izražajo v kvantifioira.ni obliki tkzv. tehnično strukturo, v kateri se odvija proizvodnja danega gospodarstva. Tehnični koeficienti a.. torej označujejo količino (ali * J pa vrednost) proizvoda sektorja "i", ki je potrebna pri dani teh¬ nični strukturi gospodarstva za proizvodnjo enote proizvodnje sek¬ torja "j". Ker je a^.. = ac^Aj lahko pišemo x ij = a ij X j Bilančne enačbe razdelitve ali enačbe ravnovesja input-output tabel „ 15.23 Drugi osnovni element input-output analize predstavljajo v naslovu omenjene enačbe ravnovesja. Kot vidimo iz primera input- - 638 - output tabele za leto 1968, je vsota vrednosti vsake vrstice enaka vsoti vrednosti vsakega stolpca, kar pomeni enakost raz¬ položljivih in razdeljenih sredstev vsake dejavnosti. Ta enakost predstavlja osnovno bilanco in najpomembnejšo karakteristiko input-output tabel. V splošni obliki jo .lahko pišemo za dejavnost "i” takole: M i + ž i * V * * * * X i = 2 x i j . + Y i 0 ali z besedami: Uvoz (M^) + zmanjšanje zalog (Z^) + proizvodnja (X^) = reproduk¬ cijska potrošnja (I .) + finalna potrošnja (T^. Če v gornji enačbi pišemo X s z leve strani enačoe ter na desni štreni za izraz Y i - postavimo U i( dobimo sledečo splošno obliko bilančne enačbe razdelitve za dejavnost "i": X i - *il + X 12 + x ij + x.. + U. in i Če izrazimo na kraju vrednosti x^.. eficientov a, ., dobimo na. kraju "h" enačb J s pomočjo tehničnih ko- tipa: X i = a il X 1 + * + a ij X j + + a in X n + U i V tem sistemu "n" enačb je 2n neznank, namreč vseh n-vred- nosti celokupne proizvodnje X^ in vseh n-vrednosti finalne po¬ trošnje U.. Da bi bil sistem enačb določen in bi se lahko rešil, mora biti število enačb enako številu neznank. To moremo doseči na dva načina. Pri prvem vzamemo kot dane količine celokupne proizvodnje X^ in na podlagi tega izračunamo, katere količine fi¬ nalne proizvodnje odnosno finalne potrošnje iz tega rezultirajo. - 639 - V tern primeru lahko rešimo enačbe po običajnih metodah. Po¬ membnejši in za input-output analizo tipičen primer pa je v tem, da predpostavimo, da so nam dane (planirane odnosno žele¬ ne ali zahtevane) količine finalne potrošnje odnosno finalne proizvodnje TJ S , ter na podlagi tega želimo ugotoviti količine celokupne proizvodnje posameznih dejavnosti X^, ki jih moramo zagotoviti, da bi dobili pri dani tehnični strukturi željene odnosno načrtovane količine finalne potrošnje odnosno proizvod¬ nje. To nalogo rešimo najracionalneje s pomočjo tkzv. inverz¬ nih matric tehničnih koeficientov, ki jih.imajo naše input- output tabele za različne nivoje grupiranja sektorjev že izraču¬ nane in podane v posebni tabeli z nazivom "Direktne in indirektne potrebe po enoti finalne proizvodnje". - 640 LITmiOBJl Poleg publikacij Zveznega Eavoda za etati stik o, Zavoda SSL Slovenije za statistiko ter statističnih publikacij mednarodnih organizacij, navedenih v I poglavju obravnavajo statističnometodološka vprašanja s področja socialnoekonomske statistike zlasti naeledna doneča in tuja dela (člankov iz periodičnih publikacij ne navajamo)* a) d o m a č a BAJT Aleksander,Produktivnost rada.3eograd,1960 BAJT Aleksander,Uvod v politično ekonomijo.Ljubijana,1965 BEŠTE8 Kara.O pokazateljih družbene proizvodnje.Maribor,1962 BSŠTER Mara,Ekonomska statistika.Ljubljana,1968 BES TEH Mava.Narodnogospodarski agregati.Ljubljana,1971 BIČANIC Rudolf »Ekonomska politika, I. in II.Zagreb, 196 2 BREZNIK Dušan,Kretenje, struktura i projekcije stanovniš tva.Beograd.i 968 BHEZNIK Dušan,Demografski i ekonomski aspekti prostorne pokretljivosti stan ovni stva. Beograd, 1968 BREZNIK Dušan,Demografskl metodi i modeli.Beograd,1972 GRUFIC Gojko,Sistem narodnoprivrednib bilansa.Beograd,1967 GHDJIC Gojko,Osnovi ekonomske statistike.Beograd,1968 GHDJIC Gojko,NJB3IC Hadmila,GBRAD07IC Sava,Statistika za ekonomiste, Beograd, 1971 INSTITUT UHUŠTVSNTH NAUKA. Tiše jezični demografski reouik.Beograd.1971 INSTITUT ZA SCGIdLOGIJO IN FILOZOFIJO, Anketa naučnoi straž ivačkih orga¬ ni gači ja 1969- Ljubljena,1970. KIT-ALJEVIC Boško,Sistem društvenih računa i njegova evolucija.Zagreb 1969 MEHrUBAROIINI Bino RADA,Kako se meri proizvodnost rada.Beograd, 1952 JCCHAJL07IC KostaBERKOVIC Eva,Razve j i životni standard regi ona Jugo¬ slavija . B eo gr ad, 1970 CBRADOVIC Sava, K J EGI C Radmila, Statistika spoljne trgovine.Beograd ,1968 OBRADOTIC Sava.SSNTIC Milica,Osnovi statistioke analize.Beograd, 1963 0RTHA3EH Albin,Uvod v kvantitativnoempirično analizo narodnega gospo- darstva,L jubl j ana,196o PIRC B. , KIL AT D. »Osnove istraživanja u zdravstvu. Zagreb,1970 ŠEFER Beri slav, Životni standard i pri vredni razvoj Jugo slavi je. Zagreb, 1965 Š UL TER ER V. .KOVAČ S,Proizvodnost rada. Zagreb 1967 TOBČIČ Ivan, Regi analni i granski aspekti efikasnosti uloženih sredstava jugo slovenske industrije. Zagreb, 1970 TURK Ivan,Uvod v empirično analizo potrošnje.Maribor,'1962 TURK Ivan, Hc on omika podjetja.Ljubljana.i 962 VINSKI Ivo »Nacionalno bogatstvo. Zagreb, 1964 VINSKI Ivo,Uvod u analiza naeianalnog dohotka i bogatstva.Zagreb ,1967 VOJNIČ Dragomir in sod. , Aktuelni problemi privrednog.razvoja i privred- nog sistema Jugoslavije.Zagreb,1971 VOGHJJIK Dolfe, Uvod v socialnoekonomsko statistiko.Ljubljana, 1969, - 641 - *) * H 3 a BKHBEKS Frit?,Die Messung der Arbeitsproduktivitat.Berlin,1953 BHKJAMIN Bernard, Lemographic AnalysiB.London, 1968 BLBiD A. »Umrisse einer Sirtschaf -tsstatistik.Hamburg, 1966 - BLTTH G.A., The use of Eoonomic Statistios.London ,1960 BOJ ABS&II A. J. .ŠUŠEHIK P.P..Demografičeekaja statistika. Mo skra, 1955 D3VCMS B., An in tr o dueti on to British Eo ari orni c Sta tistios. Cambridge, 1956 ESENWEIH-BOTHEnsAll gemein 0 Wirtsohaftsstatistik,Kategorienlehre.Wie&- hade,1973 F3GIZ Luzzato, Statistiea demografioa ed eoanomioa. Kilano»1951 GOZULOV 4.1. »Ikanomičeskaja statistika. Moskva ,1965 HU TOTHE M, Grundzuge der Wirtsohafts und Sozialstatistik.lfia8baden,1973 KOCE5HBBCKER H,Grundzuge der Wirtschaf tsstatietik.Kerne und Berlin,1970 LASOBSA Giovanni,Statistioa economica.Padova 195o LIPPB Peter,Virtschaftsstatistik. Stuttgart, 1973 . LEVfBS P.M. M., Statistios of the British So ono my. London, 1967 »EMČUTOV V. S. , Seljskokozjajstvenaja statistika. Moskva 1945 NICFOLSGN, Eoonomio Statistios and Eeonomio Problems. London 1969 NOVIKOV V. S- ,redk. ,Sbornik sta tjei po voprosom ekonomišeskoi statistiki, Moskva 1955 OECD,Mesure de la Productivite,Yolume 1,11,XII.Pariš,19^5 OECD,The measurenent of Soientific and Teohnioal Aotivities.Pariš 1963 PETBOV A.I. redak. ,Kurs ekonoaičeskoi statistiki.Moskva ,1967 PBESSAT Eoland.Principes d'acalyse.Pariš, 1966 EJJARTE Peter,Lehrhuoh" der praktischen Statistik.Berlin.i 96 l BI CEHE Gerhard, Grundfragen der Kessung der Arheitsproduktivitat. Berlin,1953 BINKLEB Wilhelm,Grundriss der Statistik.Gesellschsftsstatistik.Wien, 1948. DODATEK (K četrtemu poglavju) .deed-iierrellove tablice Obrazci, ki opredeljujejo zvezo med merami smrtnosti in verjetnosti smrti glase: tabela 1; 4 q l -4 ^ - 0,008 (4) 3 4 m 2 tabela 2: 5 q x 1 — e 5 5 m x - 0,008 (5) 5 K m 2 5 x taoela 3: 10 q x = 1 - e Tabela 1 "10 10 V" 0,008 (10) 3 10 m 2 643 Tabela 2 644 Tabela 2 645 Tabela 2 _ 646 - Tabela 3 I Tabela 3 .190 •191 .192 .190 .194 •193 «198 .197 .198 •109 •687 MS •889 401 •890 837 •892 283 .893 657 .895 043 •694 <11 .897 764 .899 101 •900 <21 1 452 1 436 1 418 1 4C2 1 386 1 368 1 353 1 337 1 320 1 305 •200 ,901 726 1 200 jo 7 ** •240 .241 »242 •243 . 24 * .245 .24« .247 .246 •249 »250 .SOI 726 .903 016 .904 290 ,605 549 , 90 « 793 .908 021 .909 236 .910 435 .911 620 .912 791 •913 9*8 .915 090 ,916 219 . .917 334 .910 <36 .919 524 .920 599 •921 661 .922 no .823 74 « .924 no .925 781 .926 779 •627 765 .623 73 » .929 701 •930 e&l .931 b90 .932 516 .633 <32 «934 538 «933 228 .936 110 «936 991 .937 040 .938 689 .939 528 .940 365 .941 173 •941 98C .942 777 .943 364 .944 341 .945 108 »945 866 .948 614 .947 352 .948 081 .948 801 .949 CII •00 1 290 1 274 1 259 1 244 1 228 1 215 1 199 1 135 1 171 1 157 1 142 1 129 1 X1C 1 102 1 068 X 078 X 052 1 049 1 CS6 1 024 1 011 0 990 0 966 0 »74 0 962 0 950 O 939 0 926 0 9XS 6 «04 0 892 0 882 0 871 0 859 0 849 0 839 O 827 0 818 0 807 0 797 0 787 0 777 0 767 0 758 0 748 0 738 0 729 0 720 0 710 0 702 .950 213 0 693 «