LETO III. = ŠTEV. 4 ■ MALI TRAVEN 1923. Izhaja v Trstu I. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 30 Din. DredDiStfo in uprava: Via Scorcola 492, L - Družinski list. = Odg. avcdalca: lama Stepantitsva (Gngntt). 441 iO (P SI » 4S.fi » (o S"} <141 fjT9 f ' o ea/u » Vz-a sv?fo ef? 6wa 3 s-^e e 6 Cs,\ » red seboj modri list z zlato obrezo in kako nad njim upogiba kodrasto glavico. Srce očetovo je prekipelo. Načelnik je začel mžikati z očrni, potem mu je za-les.ketalo nekaj med trepavnifcami in naposled so stekle svetle kaplje na njegovo lice. Utopil se je globoko v nekako blaženo za m i sij eno,st. Deček je začel pismenkovati : Lj-lj-]ju—blje-na—» «—i! Ljubljeni!)) popravil sem tiho, grozeč mu lahno s prstom. '«Ne motite ga,« rekel j so se osredotočili pogledi vseh na moji ubogi osebi. Saj ni moglo biti dvojbe o pisatelju čudne čestitke. Morda sem j edin i Bo-rivoj v Čehih ! Uničen sem pobesjl glavo, oči; toda na uho mi je zvenel s težavo potlačeni smeh sosedov in uprti ipogledi suhega soticitatorfa prodirajoči i skozi zaprte t.repavnice mojih oči; zasadili so se mi neusmiljeno v globočino duše. Moja sladka tajnost je torej z jed-nim udarcem iztrgana tihemu zavetji. postavljena na sramotni oder pred te posmehovalne gledalce, izročena v prežvekovanje njim in celemu mestu: Tudi načelnika je probudil naposled usodni «Borivoj» in posebni nemir okrog mize iz sladkega sanjat--stva. Zdrznil se je, ustal. vzel Ivanu papir iz roke in ga preletel brzo z očmi. Bral je vnovič, zbledel in zardel. Listek se mu je tresel v roki in na obrazu se je menjaval osup. gnev. stud, mučna zadrega. Naposled je zmečka! papir v pesti in uprl na me strašan, uničujoč pogled . . . vedno ustavljen po njegovem grme- Na srečo se je mej tem spustil deček. britko prevarjen v svojih nadah v pohvalo in dobrovoljnost očetovo, v vriščeč jok. Oče ga je vzel v naročje in ta trenotek so porabili gostje, čuteč dobro težkočo siluvacije. da so se priporočili z nemim poklonom in naravnost malopridnim izrazom globokega spoštovanja. Le jaz sem postni v durih. Hote! sem raje takoj prestati kazen, kateri tako ne ujdem, kakor pa prenašati nadalje zasmeh tovaršev iz pisarne. Bes mi je namignil doktor grozeče, naj ostanem; in zatvorivši s ključem duri za hčerjo, ki je prihitela po jo-kajočega otroka, spravil se .je brez odlašanja name. Lahko si misliš, kaka burja je nastala nad mojo glavo. Mailovredni za-peljiivec njegove hčere! Ne,plemenit nik, ki je uničil njeno ime in dal njegovo rodov i no v zasmeh celemu mestu ! Licemerec ! Nehvaležnik ! Odpoved iz pisarne, to uro ! Otrovnik domače sreče ! — Take in jednake strele so švigale iz ust, drja. Kacine, ki je pri tem begal kakor besem po sobi. Še i!e čez dolgo časa sem mogel, nji, pokazati na svojo odkritosrčno (ljubezen, na svoje nauke, na možnost, da se skoro opomorem do spodobne službe---- «Ah, službe!« grmel je zopet doktor. "Nič ne postanete ! Pravniškega duha nimate v sebi niti iskrice. Popolnoma ste nepraktičen, trapast človek. Največ, če še postanete prismojen kovač verzov ...» Njegovo porokovanje se, kakor veš. ni izpolnilo. Ljubezen je premagala celo poezijo, nadvlada,la je celo mojo mrzost do boginje, katere orumeneli -kip hranim tam le kot del ženine dote. Toda prah ti ne tehta več — omelo moje Jarmi le je prevestno. — Sedaj sem čestohvaležen Ivanu za nedolžno ovadbo. Morda bi še sedaj prepisa val eksekutorske prošnje in vzdihujoč pri tem narisaval na podlogo krasno dekliško glavo . . . Ljubi , Ivan ! j* sedaj že striček, toda Napoleon še skoro ne postane — prej moj Ven-ceslav ...» Konec. ' 1111111 iti 111 in 11; m t ti i m t i i ;ttttm i i i tm-nri 'rim 6". G.: O dolgem življenju. ^Vsakdo ima pravico do dobe. ki jo je ochnenila njegovemu življenju narava,, in če iščemo sredstev za podaljšanje življenja, dajemo samo migljaje, katero pot treba hoditi človeku, da varuje svojo prirojeno pravico. Seveda zahteva želja po dolgem življenju ako jih življenje sploh veseli«, gotovih žrtev, nekoliko samo-zatajevanja in opuščanje navad, ki jih smatrajo mnogi za neobhodne. Prvo načelo, ki se ga je držati, je : ogibati se vzrokov, ki dovajajo k rani smrti, ubogati zdravstvene predpise moderne vede. bojujoče se proti zlom, ki so krivi, da umre nešteto ljudi na pljučnici, j etiki in legarju. Kandidat, za dolgo življenje si mora. pridobili gotovih dobrih lastnosti, ako ntu jih ni podelila narava. Gledati mora, da bo zmerno jedel in dobro prebavljal. Strogi antialkoholiki po statistiki nimajo nikakih posebnih nad za dolgo življenje. Natančno proučevanje številk izkazuje dejstvo, da je od ljudi, ki so dosegli posebno visoko starost, najmanj polovica zvesta ostala zmernemu uživanju alkohola. Kdor se hoče zavarovati proti zgodnji smrti, ta mora biti vesele, mirne, nravi ne zdaj muhast, prizanesljiv. zdaj strog nasproti drugim. Zmerne, po dnevnem času urejene navade so potrebne in pa poklic, ki ne sili k neprestanemu ždenju. Kar se tiče stanovani, imamo zadosti dokazov, da postajajo tefesne kakovosti meščanov s časom manje-vredne in da se njih žiivljenska doba z ono deželanov. živečih pod: enakimi pogoji, ne more meriti. Glavni vzrok je. ker morejo mesta svojim prebivalcem le težko dajati dve glavni potrebščini - cist zrn!; in čisto rado. Iz tega je sklepati, da naj bi stanova,1 vsak meščan, kateremu je to le količkaj mogoče, kolikor se da daleč od središča mesta, s čimer gotovo podaljša svoje in svojih otrok življenje. Kdor najame stanovanje, naj gleda bolj na njegove zdravstvene razmere, kakor na elegantno,st. Svež zrak je sploh prvi pogoj življenja in sicer za duha ravno toliko, kakor za telo. Delo in počitek naj se vršita v svežem zraku in v spanju treba preskrbeti pljueam šele prav svežega zraka. ("lovek naj posebno pazi, da se ne preobje. Rajši jesti premalo, ko preveč. Hitro .jesti — to je največji sovražnik dolgega življenja. Hrana mora biti primerna starosti, postavi, o-pravilu, potrebam človekovim, mora biti pa tudi dobro kuhana. Jejte počasi. ter dobro prežvekujte svojo brano. Prebava, zdravje bosta takoj čutila to dobroto, S tem se prihrani mnogo moči, ki .jo morete porabiti za svoje delo. In le ne premišljati o svojem zdravju. -Neprestano tuhtanje o namišljeni bolezni, je takisto slabo za telo. kakor resnična bolezen. Tudi se človek ne sine ozirali samo na telesne • pogoje življenja. Duša zahteva najmanj ravnotoliko pozornosti in hoče biti sistematično gojena. Zato treba podvreči delo gotovini pravilom, tla se varuje eneržijo. "treba si privoščati popoln odmor od vsakega telesnega dela. izpremembo in mir. Človek naj bo vesel. Neprestana skrb je že več ljudi spravila v grob. kakor pi-eobika dela. bridkost in beda. V humorju je rešitev pred mnogo britkostjo. Ker niti možgani niti srce • v bdenju in v spanju ne ustavijo popolnoma svojega delovanja, zato je jzpreiiiemba skoraj istotako blagodejna. kakor počitek sam. Stvar, ki igra veliko vlogo pri podaljšanju živil jen ja. posebno v starosti. .je gojenje kake zabave, kakega dela izvezen vsakdanjega opravila: ali. da neguješ kako umetnost alii da nabiraš znamke, starine, metulje itd. (•Nikakor se ne smemo siliti, da bi ma-nje spali nego potrebuje teilo •—- potreba spanja je.pri ljudeh jako različna, ne da se zato postaviti nikakah splošnih predpisov. Sveži zrak in preprostost v načinu življenja, to sta skrivni sredstvi, ki nam obljubujeta dolgo življenje«. M. f,KK(.< iT! 1(1-; V A: GRINTE. a Solze v oči ,je mladi zagovornik, doktor Ivčetič. izvabljal na sodni razpravi. Tako nadrobno je umeval razlagati o nedolžnosti mladoletne ženske ter pobijati natolcevanje in ostro obsodbo proti njej, da se je poslušajoče občinstvo brez vsakega usmiljenja in z gnjevom spominjalo brezvest-no-sti pohotnega sleparja, ki ga je usmrtilo obupno dekle, od njega zapeljano... ■ Nastal je odmor in dovoljen je bil kašelj iin šepet: Kako izborno ume branitelj zagovarjati stališče zdvajane ženske! Pozna se mu. da ni negovatelj hlimbe in krutosti : Pozna se mu, cla poseduje najplemenitejšo dušo, da čisla in uvažuje ženske pravice, 'da se zaveda veljave njenega poštenja, da zapopade obup onesrečenega dekleta, ©stavljenega v sramoti, v žalosti, v razočaranju. v obupni bridkosti. Pozna se mu. da s prepričanjem obtožuje zapel,jivca. cla z uverenjem graja podleža. nizkotneža : - Sodnji sluga pozvončklja in odmor je pretrgan. lil zopet se razlega zvonki glas mladega odvetnika po sodni dvorani. Vnovič zaklinja porotnike z opominje-valnimi nasveti naj sodijo milo, naj sodijo sočutno ujeto morilko ter naj si predočujejo neznačajno dejanje zapelji vca. satira, moralnega zločinca. Fulminanten je bil njegov govor in celo okoilistoječim moškim se je v prsih premaknilo srce. In zagrmel je hrupen aplavz po sodni sobani.... Ko pa je vrišč ponehaval in si je zagovornik brisal znoj raz čeilo. je izza stropa, izza galerije nenadoma priletel vanj zavozlan robec, z ognjevitim vzklikom: Lopov, lopov! Fran Žanr. f Dr. Ivan Tavčar-ju. Med majhnimi najmanjši, jaz naj pel I)i Tvojo hvalo'} A>. ne ! Ti sam možat obraz mori. krasote, naš izraz vklesal si. kakor v skalo -Izraz podlima in odbora, v njem pdnos višji, kakor gora... Ponosnih gor ponosni sin! jlieseda Tvoja, djanja peljala rod sla do višin spoznanja, naših bolečin. Med gromom, bliskom si postavo zapisal nam in sebi v slavo! Presekal Ti si mrak teman, šel z nami na višine s krasoto Mojzesa obdan pokazal naš nam Kanaan — -Ob čelo domovine privil si rož. povesti, zlatih, globokih misli, sil bogatih... A Leta, čuj, šumi, šumi v objem globok Te vabi; zagrnila Ti smrt oči — Ti greš od nas tja v mraz noči, kjer vsa britkost se žabi, -naj Lete šum ti vgasne boli, mi Te ne zabimo nikoli! Saj Ti si, kakor blisk gorečna sredi naše t mine in Ti si, kakor brušen meč, kot vzdih ljubezni koprneč, ki lajša, bolečine — — Govori z nami, daj, govori kot z burjo hrast na strmi gori! — VIDA: STO J AN. Megla pokriva opustošeno planjavo; nobenega življenja nikjer. Le tu pa tam zakriči jata ptic. ki nizko plava nad zemljo. Njih zalegli glasovi se izgubljajo v ozračju, ki vse sivo visi nizdol. Polagoma se megla umika, in daleč naokoli se vidi po žalostni okolici. ki jej je kras le kaka redka skala Nekoč je bilo tod vse polno življenja a sedaj je clom smrti. Smrtni sovrag kristjanov je tod divjal, in uničil rod za rodom. Pač so se znašli junaki, ki so šli v bran za svojce za rodno grudo, a premoč jih je uničila, in redkeja so prihajale vrste onih, ki so slavno ulnirali za svoj rod, za svojo zemljo. Kakor rahel vzdih je šlo čez njo... kot da kliče svojce nazaj... Vendar glej ! Kot. cla .je našel vzdih svoj odmev! Tamkaj izza skale se nekaj giblje; človek ; Zdajci se mu vidi v obraz. Njegovo lice je bledo, poigled boječ in zmeden kot bi se bal ali ne ugleda grozne prikazni; svojih preganjalcev To je mladi uskok Stojan, ki je ravnokar ušel iz ujetništva. S strahom se spominja ubogi mladec, koiliiko ga je stala ta njegova drzna nakana; a kje je še cilj...? Pol poti ima še pred seboj, in pred nji m se razprotira pusta plan. za njo nejasna bodočnost. Bog ve kaj mu prinese? Morda grenko smrt. ali pa ono sladko življenje, ki si ga želi vsak hip, ki si ga ves ubog slika ob strani svoje elevojke Jelice. Vprašanje je težko, pričakovanje nedočakljivo.... : Previdno se ozre mladenič na vse strani, posebno v ono smer, odkoder prihaja. Ko se prepriča, da mu za sedaj ne grozi nobena nevarnost, nadaljuje pogumno ono pot. ki si jo je ojpisili!, ono. ki ga skoro pripelje v svobdna življenje. Domislil se je preteklosti . . . Bil je edinee. ljubljenec svoje ina.j-ke. Koča mu je stala ob vznožju hribovitega skalovja. Oče mu je umrl mlad, in zapustil mlado lepo" vdovo, njegovo mater. Junaški čini, ki so jih izvojevali njegovi dedje. očetova hrabrost, vse to je pomoglo tudi njemu, da je za dobil prvo mesto med svojimi vrstniki. Bil je vreden naslednik svojih junaških prednikov, ki so spavali večno spanje tja Kosovem polju. zgodovinskega pomena za srbski narod, (Bilo mu je dvajset let. Ta čas se je zagledal v brhko a ubogo deklico. Ljubezen je rastla z vsakim dnem in se razvijala kot nežen popek. gojen od skrbne roke. Ker je bila ljubav tajna ostalemu svetu, je bila 'še slajša... A zakleti sovrag Slovanov, ni dal miru ubogemu izmučenemu narodu, ki je skoro oslabel vsled vednih bojev. Že zopet se je zbirala nevihta nad njim. Tedaj je drvelo vse pod orožje. S' svetim navdušenjem so hiteli junaki k svoji četi. S pravičnim srdom v srcu So se pripravljali, da naenkrat uničijo ono premoč, da strejo okovje, ki jih žuji že leta in leta. Splošno navdušenje je vladalo v pozameznem delu izmučene Srbske. Uboge majke! Koliko, hrabrih sinov in mož so žrtvovale na ailtar svete domovine, ki je zahtevala vedno več žrtev zase. Le trdna močna ljubezen jim je blažila slovo od rodnega krova. Plakajte de-vojke,, vrle hčerke ponosnega 1 naroda! Vaši mladeniči gredo v boj, v boj za osvoboditev tiranstva grozovitih Turčinov.... Zarja je krvava svetila onega dne. ko so se odpravljali čiili sokoli proti svojim sovragom, njim, ki so v zasedi prežali na svoj plen. Tudi v selu našega Stojana so se pridno pripravljali mladi sokoli, da poletijo na bojni ples. Ponos ni nada sta igrala v srcu vsakega, ko si je ogledoval četo mladih junakov. Orožje se je zlokobno svetlikalo v njih rokah. mišičasti udje bodre postave, vse to je pričalo kaj premorejo njihove moči. Na čelu vsem je stal hrabri Sto-jan, roka se je krčevito oklepala hand-žarja, zdaj pa zdaj ga je dvignil kot bi pretil! sovragom iz daljine.... še enkrat so se zbrali vsi. da se v objemu poljubijo in ' poslovijo mogoče za vedno. Pove,Ijnikovo oko je pozorno iskalo ali ne ugleda žarni obraz svoje izvo-ljenke, — zdajci so mu zjasni obličje. Njegov pogled se je ustavil pri zboru deklet, ki so prišle, da vidijo še enkrat, svojce. In med njimi je bila tudi ona. kraljica njegovega srca. Zaželel si je, da jo pokaže svetu, d g, jo objame in poljubi pred vsemi. —• Tedaj pa se spomni onega bajnega večera, ko je luna žarko sijala in so slavčki peva;!;i mlado himno čiste lju-bavi. kako sta si sveto zaprisegla skrito ljubezen do njegovega povratka. Pozneje naj bi ju pop zvezal pred al- tarjem. še zadnji vroč pogled in četa je odjahala v diru. Dolgo je že tega. Njegovi junaki so bili nepremagljivi. Mnogo škode so napravili onim; skoraj so jih vrgli daleč nazaj v deželo Osmanov. Zmagovito so se že vračali proti daljnemu domu, a tedaj jili je nenadno dohitel poraz, raslilcem Iz,lama je prišla velika nova pomoč, in tedaj je mnogo njegovih zapustilo nadepolno življenje na bojišču. Veliko je bilo ujetnikov. med njimi vodja krdela, Stojan. Obup se je polaščal mladih hajdukov, ki so b.ili poklicani, da izvojujejo slavno zmago, in da sterejo v prah proklete krvnike. Vse lepe nade so bile uničene, črni gavran, ki je krožil nad žrtvami padlih, je kljuval tudi v srcih bednih ujetnikov. Gnali so jih daleč v nepristopne kraje, kjer naj bi robotali in gladovali sinovi slavnega rodu.... * * * Potekla so tri leta od tedaj. Selo je malone izumrlo, kar jih .je ostalo so bili sami žalostni obrazi. Ni bilo glasu o onih, ki so odšli. Devojke so tožno povešale glavice, ni bilo sokolov da bi jih popeljali v ((kolo«, da bi pevali o Srbski, o carju Lazarju, o Kosovem. Žalost in bojazen se je naselila v njih srca. Rojstvena koča Stojanova je samevala pod goro, manjkalo je življenja v njej. Redna mamica je tuge umrla, njeno srce je slutilo sinov poraz. Negotovost, usode jo je uniči,la strla. da-si je cesto prisijalo solnce v borno kočo, solnce ki ga je doneski sosedovi •lelica. Vendar je tudi njo skrbelo ker mladeničev le ni .hotelo biti nazaj. Zla slutnja se je naselila prav tja v kotiček srca, skrb in strah ,s(a jo mučili. in kakor glava bedne starice. je klonila tudi njena črnolasa, glavica. Njeno srce ga je klicalo, iskalo ga po njegovih potih, a ni. ga bilo. da bi jo potolažil v njeni samoti. ★ * * Kot običajno, tako je tudi neke nedelje sedela nedaleč od doma, pod stoletno lipo. Uglobila se je v veselo preteklost. Spomini so jo . objeli s svojimi silnimi močmi, strmela je v daljavo, kot bi ondi iskala svojih odgovorov in pojasnil. V svoji razmi-šljenosti ni zapazila, bedne postave ki se ji je bližala od nasprotne strani. postave ki se je le težko premikala naprej. Skoro bi se trudni pešec zgrudil, toda ne. neumevna moč ga je zopet prešinila, moč ki mu jo je \ lil pogled na deklico pod lipo, pogled nanjo, Jelico. Brez besed, ves blažen od sreče razprostre svoji roki, napravi par korakov in z glasnim vzklikom se zgrudi ob stran nič sluteče deklice. Devojka se prestrašena zdrami iz zamišljenosti, in se vsa tresoča skloni k nezavestnemu. En sam pogled, i.n .vesel vzklik se .ji iztrže iz globine, saj gladili razcapani siromak ni bil nihče drugi, ko njen težko pričakovani Stojan. * * * Kmalu po tem degodku, je priplavala v deželo, na svijih lahkih krilih cvetoča pomlad, oznanjevalka novega življenja. Selo je oživelo, in narod se je pripravljal, da pozdravi svojega izgubljenega junaka. V koči pod goro .je zopet dihalo življenje. Tukaj se je vrtela Jelica okoli svojega Stojana, ki je bil sedaj ves oživljen. Iz početka nežne devojkine oskrbe in svoje trdno narave si je končno opomogel. In glej! Danes vidimo obeh na poti iz cerkve. Jetičin obraz je ves ožarjen cd nenavadne miline in sladke sreče, bi Stojan nekedanji hajduškj glavar? — Z ljubeznijo gleda svojo ženko, a njegovo oko ni jasno, njegovo srce se krči. njegova duša je zastrta s tanko tančico žalosti, ona plaka nad izgubo onih mladih sokolov, ki so poleteli ž njim na bojni ples in tam ostali. - V e selo se je zbralo, da vošči srečo mlademu paru. pri tem pa je vse plakalo, saj tudi njim jo silil spomin v prešlcfel. Vršila se .je nekaka žalobna »Javnost, pri kateri Stojan ni mogel zamolčali prisege, da krvavo maščuje svoje brale. In res! Zbrali so se krog njega hajduki iz vseh sel. da navale na svoje tirane. In usoda jim je bila mila. Siv starček je danes hajduk Stojan, nič več ne suče meča častno in junaško v desnici, prav rad pa svira na gusle in poje nnrodne pripovedke. __konec. _ DROBTINE GOSPODINJSTVO. Razsvetljava. Tolika izprememba se ni vršila tekom časa v nobeni stroki naših potrebščin, kakor pri razsvetljavi, ki je bila izprva jako pr.iprosta in nezadostna. Prva luč, ki si je človek nadomeščal ž njo dnevno svetlobo, so bile baklje in trske, navadno iz jelovega lesa, ki zaradi smolnate snovi raje gori. V nekaterih krajih uporabljajo še dandanes suhe brezove ali leskove baklje za razvetljavo, zlasti po temnih potih ali pri delu na prostem. Ze najstarejši narodi starega veka, kakor Indijanci. Egipčani, Izraelci i. dr. so razsvetljevali svoja stanovanja z oljnati mi sodil komi. Tudi stari Grki in Rimljani niso imeli nič boljše razsvetljave. Na trgih so prižigali smolo, ki so jo imeli v kotličkih, ali pa smolnate baklje. V stanovanjih pa so imeli male, plitve posodice, nalile z oljem, ki je :iz njega molel stenj. Take svetilke uporabljajo ljudje še danes kot nočne lučice. Mnogo stoletij so brlele take leščerbe, dokler jih ni začela izpodrivati sveča. Delali so je že Rimljani, ki so prevlek,li kos sukanega prediva z voskom ali smolo. Za časa Konštat.ina Velikega so sc uporabljale take sveče le pri posebnih .svečanostih. Ker je bil vosek silno drag, so jih mogli imeti le bogatini in cerkve. Navadno ljudstvo pa je ostalo tudi še nadalje pri navadnih svetilkah ter iprii bakljah in trskah. Prvailojnata sveča se je prižgala na Angleškem v 12. stoletju. Trajalo je pa celih 300 let, preden se je razširila fa sveča po vsej Evropi. — V drugi polovici 18. stoletja so se oljnate svetilke mnogo izboljšale in tudi olje so začeli čistiti, kar je dajalo prijetnejšo in tucli čistejšo luč. Kot, boljša razsvetljava rpa so se uporabljale prav • dolgo loj nate sveče. Šele 1. 1830 se je začela plinova luč. ki se je na Angleškem rabila že >1. 1798. Od tedaj je izpopolnitev razsvetljave hitro in dobro napredovala. L. 1832 so se vpeljale stearinske svečo. Poznamo pa še voščene, parafi.no-ve in spermacetke sveče. Odkar pa je •zaslovela severna Amerika zaradi mnogih vrelcev kamenega olja ali petroleja, se je umaknila skoraj vsakav druga razsvetljava petrolejevi svetilki, izvzemši plinovo luč. Petrolej je dandanes najnavadnej--&a, pa tudi najcenejša razsvetljava. Največ vrelcev kamenega olja ali petroleja ima Severna Amerika in Vzhodna Indiija. Prepričali so se pa, da so ti. vrelci navadno v obližju črnega premoga in zato mislijo, cla se naredi tz razgretega premoga. Ker pa petrolej, kakoršen je v zemlji, ni čist, ga .je treba šele čistiti ah rafinirati. Svetilni plin se dobiva potom suhe destilacije iz premoga, lesa ali toJšče. Najpogosteje se nareja iz premoga ali pa iz oniih snovi j, ki preostaja jo pri čiščenju petroleja. Svetlin t plin daje mirno in svetlo luč in proizvaja mnogo toplote. Kadar se plinova luč u-gasuje, treba posebne opreznosti; ako plinova cev ni dobro zaprta, se uhajajoči plin razprostre po celi sobi in y>ostane lahko smrtno nevaren, člo-vek se lahko zaduši. Najlepša je električna razsvetljava. ki je vpeljana po mnogih velikih mestih. To je najudobnejša in najčistejša iluč, a je tudi najdražja. Poleg tega pa sveti električna svetilka preveč in ne docela enakomerno, kar ..je kvarno za oči. Svojslva dobre razsvetljave. Kakor je umetna razsvetljava neizogibno potrebna, tako važno je tudi zlasti za matere in gospodinje, da znajo pravilno ravnati ž njo. Treba je skrbeti.