Namen in pomen verske šole. (Dalje.) Gled^ šolakega aadzoratva ima država aajvišje vodstvo, katero hočemo tudi v Avstriji prizaati. Toda že v aaačaem miaisterstvu sta katoliški ia proteataatski refereat. Okrožao aadzorstvo je v rokab dubovšoiBe, za katolike dekaai. KraJBo aadzoratvo ima v krajib brez magistrata župaik, ki v vsem aadzoruje uči- telja. Pomaga mu krajai šolski avet, toda le v vaaajih stvareb. V krajih z magistratora ia versko šolo je žapaik predaedaik v krajaem šolskem svetu, v katerem so župaa ia štirje svetovalci. V krajih z magistratom ia vkupno šolo so iste osebe z dotičaimi dubovaiki v krajaera šolskem svetu ia najstarejši je predsedaik. Solako aadzorstvo aa Bavarskem je popolaoma v duhovaiških rokah. Se ve, da so tudi aa Bavarskem aekateri učitelji proti cerkveaemu, ia sploa vsakemu šolskemu aadzorstvu. (Veaelost aa desaici.) Tega ae moremo zameriti aobeaemu staaa, ako boce biti aeodvisea ; veadar ae smete misliti, da katera straaka uvažuje to gibaaje. Tudi liberalaa straaka ga ae podpira ia ravao liberalea miaister, dr. Lutz, je aedavao rekel v zbornici, da ae more pogrešati duhovaiškega aadzorstva. Iaaaihujši liberalec v zboraici — ajegovo ime sem pozabil — ni več zahteval, kakor da je proail aaiaistra, da bi izjave učiteljev aa ačiteljskih sbodih proti verskemu Badzoratvu Be škodovale v prihodaje. Ta podpora ai ravao velika. (Veseloat aa deaBici.) Kako pa se godi v nam bližji državi, aa Ogerskem? Tukaj je ver3ka šola uvedeaa v vseh vrstab poaka, od ljudske šole do gimBazije ia pravaib akademij. Verakia je aa Ogerakeaa 83 odstotkov ljudakib šol, in 4 odstotki državaih aol ao vkapae ia 11 odstotkov občiaake šole. 0 Belgiji aiti ae govoriai, ker tam ao take razmere, kakoršaje pri aaa aiti ae morejo biti. Tara ai je katoliško prebivalstvo ustanovilo proate šole z duliovaiškimi učitelji, ker aiso več boteli obiskavati brezbožaih državaih šol. Goapoda moja! Severaa ia aredaja Evropa ima versko šolo, Avstrija pa je osamljena v tom ozemlji ia je, kar bi laliko dokazal, izjema brez prihodajosti; kajti pri aas aiti ai oaih vaaajih političaih vzrokov, ki a. pr. v Fraaciji ia Italiji sicer ae opravičijo izpodrivanja verske šole, pač pa ga pojasaijo. Kakor veste, bliža se Fraacija valed preaapetega radikalizma aaarhiji, ia republikaaska straaka misli, da je katoliška vera braaiteljica moaarhiškib tradicij aesrečae dežele, ia zato jo progaaja. Italijaaskih lazraer ae bodera primerjal s francoskimi. V Italiji je še vedao razpor med avetao ia duliovaiško oblaatjo, ki bode tako dolgo trajal, da se bodo aa kak aačia atare pravice sv. Stola poravaale v aoglasji z italijanako ediaostjo. V teb dvcli deželah ne moremo opravičevati, pač pa umeti, da straaka, ki je aa krmila, skuša oalabiti verski čut Ijudstva. "*' •Toda, gospoda moja, v Avatriji je pod aedanjo vlado aajboljše sporaznmljeaje med vlado ia škofi. Mi torej ae morerao te šole ae opravieevati aiti razložiti; tadi seace povoda ai- marao, da bi ohraaili določbe, ki žalijo verske čate prebivalstva, dokler jih ae oalabč. (Pobvala aa desaici) Gospodje, mi aimamo aobenega vzroka, da bi deaet let po padcu liberalae straake ajeao aajvečjo aapako kot drago zapuščiao braaili v svojem iaveatarji. (Pritrjevaaje aa deaaici.) Primerjajte aaa siatem z ver3kim, vzgledaim nemških držav. Liberalai voditelji, ki radi zagovarjajo aaao šolo proti vsaki reformi, trdijo sicer, da se v aaši šoli maogo zgodi za vero. Da, goapoda moja! V avstrijski ljudski šoli skrbe za vero, kakor v aehvaležai dražiai za aadležao starko, kateri odkažejo straasko sobico ia ji odločijo kot; ker se sraranjejo, da bi ji pokazali vrata ajene biše. (Pobvala na desaici.) Niti jedaega zaameaja verske šole pri aas ae aajdemo. Z ozirom na prvo zaameaje Vas opozoriai aa to, da se aaceloma pri aas ae smeje otroci ločiti po veri, tudi tam ae, kjer bi bilo koristao za šolo in mogoče iz praktičaih vzrokov, da učitelj ai vere šolakih otrok ia tudi ae večiae ačeacev, ia da smo stoprv s šolsko aovelo 1. 1882 v tem ozira aekoliko popravili. Ne bodem se apuščal v podrobaoati, temveč le površao pojaaail aaraero aašega predloga. Mi aikakor ae aameravamo eaostraasko ia svojeglavao ločiti učencev po veri tam, kjer so le aezaatae aiaajšiae proti velikim večiaam ia kjer bi bili veliki stroški brez poaebae koriati. Dobro nmemo, da mora biti katoliška šola povsod tarn, kjer je velika večiaa katoliška, ia da moramo skrbao varovati ter braaiti žaljeaja vero maajaia. Kar pa ae tiče Galicije, kjer je krščaasko učiteljatvo zabraailo večiao alabib aasledkov aaae šolake postave, vredao je poskasiti, da tamošaje židovako prebivalstvo s kršraaako šolo odtrgamo iz kulturae osamelosti, akoravao je dovoljea pomialek glede koaečaega vspeba. Z oziroai aa drago zaaraeaje verske šole opozorim Vas, gospoda moja, aa to, da v Avstriji aiti polovica ur ai dovoljeaib veroaauku, kakor v aemškia državab. (Prav rea! aa deanici.) Pa tadi te dve uri krščanskega aauka ste večkrat le na papirji, ker maajka duhovaikov, ia ker so aa diugi straai verski pomialeki gled-j učiteljev, ki so poklicaai pomagati pri verskem poduku. V teai oziru boče aaa predlog le to doseči, kar že imajo v Nemčiji, ia kar je izrečao povedaao v nemškib postavah, da mora biti veroaauk kotglavai predmet, središče aeaega sistema. Molitve, pobožaosti ia božja alužba so pri aas akrčeae na Bajmaajšo mero. Zaradi aekaterih otrok drage vere brezverska molitev aadomešča ,,Oče aaa" ia ,,Čeačeua si Marija", to je zaaičevaaje božjega češčeaja. (Prav res ! aa deaaici.) Zgodi se zaradi malega žida, da tudi izostaae zaameaje križa. Na tak aačia šolska birokracija izumija aeko povprečab vero. (Prav res! aa desaici), ae pa, da bi raje aekaj drugoverakib otrok za casa molitve peljali iz šolake aobe in jib zopet po molitvi pripeljali v aobo. Gospoda moja, ali se s tem otrokom ae vceplja boječaost pred Ijudrai aa mesto moške odkritosrčaosti, ki se povaod ia vedao poteguje za vero očetov? (Prav dobro aa deaaici.) Kar se tiče tretjega zaaaieaja verske šole, bodete mi prizaali, da v Avstriji ae moremo govoriti o duhovaiškem aadzorstvu ia verski vzgoji; aekaj duhovaiških oseb je le aa videz pridejaaib državaemu aadzorstvu ia nimajo vpliva. (Prav rea! aa desaici.) (Dalje prih.)