Valentin Vodnik. B. Grem visoko pit Savfco Lepih pesmi hladni vir, Mojstru pevcov na zdravico Naj mi teče ta požfr. V. Da je Vodnik tako verlo napredoval v slovenščini in pisati jel bolj v narodovem duhu, k temu je pripomoglo najprej to, da je prišel bil sam med narod, služil duhoven sim ter tje med slovenskim ljudstvom; znanje in prijaznost storil z bar. Zoisom, kteri mu je stregel z besedo in v dejanji, s knjigami in pisanji; potem lastna vaja in veselje po BPratiki, Novicah in Kuharskih bukvah;" največ pa vendar to, da je 1. 1798 postal učenik poetike t. j. v najvišem razredu tedanje gimnazije, kjer je razun veronauka učil vse predmete, vzlasti ,,helensko, latinsko, tevtonsko"; živo pečati se jel s klasiki ter po njih likal in bistril si duha in besedo slovensko. Prav res se je nova doba pričela tedaj v njegovem življenji. Bil je tudi v odboru, kteri je presojeval novo poslovenjevano sv. pismo (1784—1802), ktererau početju sta bila na čelu sloveča J. Japel in Bl. Kumerdej. V sedanjem veku pa se prikaže Vodnik ves nov, nekako po novoletnici v Novicah še ne natisnjeni: 1801.1802. Sto let doživeli,Veselo se kaže Na nov omladeli,Nov' letašni dan, Od perviga spetMi serce ne laže Začnemo živet.Ne letas ne lan'. Kakor se razodeva Vodnik v prejšnjem stoletji še učenec M. Pohlinov; tako se kaže v veku sedanjem učenik mnogim, premnogim novim učencem. In pervo delo, ktero je v tem stoletji dal na svetlo, to je: 9) ,,Pesme za pokušino." V Lublani, natisnene per Joanezu Recerju. 1806 v m. 8! str. 46 in »Kazavic", kjer se naštevajo naslednje pesmice: 1) Pesma na moje Rojake (Krajnc! toja zemla je zdrava..; Za vuk si prebrisane glave..; Glej stvarnica vse ti ponudi..); 2) N a s e b e (Grem visoko pit Savico .. s podobo spredi); 3)Zadovolni Krajnc (Od straže Hravaške — Gor sonce mi pride... Pa delam, pa baham, — Pa piem tabak); 4) Novo leto (Navada je vošit — Nov' leto priti... Ako pak iraa — Per lanskim ostat, — Pojde moj trebuh — Pod rebra vasvat); 5) Napisi za mesce (Prozimec: nKratki je pust, — Ročno pobašte žene, — Kratki je ples, — Kvatre zakonske dolge... Režnicvet; Kimavic; Listagnoj; Gruden: BKir po zim klobase hniai — Se po letu muham brani" cf. Pratika 1796); 6) Napisi za mesce (Prozimec: BAk Vincenca sonce peče, — Pravo vince zazori; — Rad po cvičik oštir teče, — De li mošna zabliši"... »Gruden bliska nu gromi, — Drug let vetrov dost buči; — Deb li hujga nič ne strili, — Zvunaj zrele norce brili" cf. Pratika 1797;) 7) Veršac. Narviši snežnik za Triglavam, s podobo spredej (nNa Veršacu doli sedi, — Neznan svet se teb odpre; — Glej med sivih pleš v' sredi — Zarod žlahtnih rož cvete... Pod velikim tuki Bogatn — Breztelesni bit želim, — Čiste sape sred mej krogam — Menim de na neb'živim);" 8) Predgovor za Lublanske Novice 4. d. Prozimca 1797 (Je kaša zavrela, — Se terga kaj nit? Kaj sosed moj dela, — Sim prašati sit. .); 9) Vošenje noviga leta 18* 1799—1800 (Zdravi fantiči — Čedne dekliči — Majo živet — Vekoma let.. Preteklo sto let, — Oblubim jih spet, — Pervošim na dalje — Saj petkat deset); 10) Novo leto 1798 (Deb zlomil si glavo, —Kaj vošit nevem; — Lan' tlačil sim travo, — Še letas jo grem); 11) Novo leto 1799—1801 (Se noviga leta — VsaK veseli — Si več \6t obeta — Vesel najživi...); 12) Novo leto 1802; 13) Pravlica. Kos inu Sušic (BKos prepeva, gnezdo znaša, — Lepi Sušic gori gre — Nasmeoči kosa praša: — Poješ tako zgodi že?... Kamer tvoja sla ti kaže, — Preveč nagli nimaš bit; — Stara Pratka se ne zlaže: - Sušic ima rep zavit"); 14) Sraka inu Mlade (Sraka Mlade je svarila: — Preveč blizo hiš greste... Doživela kaj sim srota? — Jajce več ku puta ve!); 15) Nernški inu krajnski kojn; 16) Petelinca (Lepo staravnala — Ptelinčika dva itd.); 17) Plesar (Sim v' Lublan' — Dobro poznan — Mestu, Pred mestam, — Nu na Polan'... Naj raji spim, — Plesat učim, — Pravim, in lažem, — Norce lovim); 18) Star pevic ne boj se p e t i (Čebčlca visoko — Gori v' planine — Perletna si viipaš — Snežne na brine ? ... Anakreon sivčik — Na gosli poje, — Mej lasce rumene — Zapleta svoje.) — Vzlasti zuamenita je pravljica, v kteri popeva tedanjo razmero med nemščino in slovenščino: Nemški inu krajnski kojn. Nemški kojn slovenmu reče:Mene v' dobri versti majo, Brate kaj medliš na cest'?Men se trikat ovs pouiid', Ti li noga, glava neče,Čiste noge mi jegrajo, Al se teb nelubi jest?Vrat nosim ko labiid. Krajnska para milo pravi: Tud bi lahko jes bil tak, Al tepejo me po glavi, Lačni morem stati v' mlak'. To je v slovstvu novoslovenskem perva knjižica, o kteri se reči sme, da je klasična, da je umetna, pa v duhu naroda slovenskega. Ravnal se je Vodnik vsled šolskega nauka najprej po ptujih vzgledih latinskih in nemških; poznej pa je popeval v domačem duhu po slovenskih pravljicab in povestih. Nabirati je jel narodne pesmi, in 1. 1807 da* na svetlo prof. J. A. Zupančič (Suppantschitsch) staro slovensko BPegara in Lambergar" v nemški prestavi z naslovom: »Das Turnier zvvischen den beyden Rittern L a m b e r g und P e g a m. Ein krainerisches Volkslied mit einer deutscben Uebersetzung. Laibach, 1807. Eger. 8. S. 23.« — Nahaja se ta pesem v innogih oblikab, in v nemškem predgovoru o jeziku in narodnem pesniŠtvu slovenskem pravi Zupančič: »Die gegenwartige Ausgabe ist nach einer Abscbrift veranstaltet, die mir mein wurdiger Lehrer und Freund, der Herr Professor Vodnik mittheilte«. Ponatisnjena je po tem Vodnikovem spisku skoro prav na tanko 10) ,,Pegam pa Lambergar" v Berilu Miklosičevem za VIII. gimnazijski razred str. 98—102 na pr.: Tam beli Dunej mi stoji,Na Duneju kaj se godi,Mu reče tako svitli cesar: Me dobro poslušajte vi!»Junak ti, moški Lambergar, Je v' sredi mesta tratica,Kaj češ imeti za tvoj dar?« Na trati raste lipica,Pa Lambergar odgovori: Dunej hladi nje senčica,»Na Kranjskim imam tri gradi, Pod senco miza rumena,De b' moji, prosim, lastni bli!« Okoli mize stoli pa, Pa cesar tako govori: Sedi na stolih gospoda,»Kar češ imet, nej se zgodi, Med nimi Cesar govori:...Kar dolgo li tvoj rod živi!«