Leto XLV, št. 471, 27. maj 201 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 1. julija. Gradivo bomo zbirali do 17. junija. Ob rimskem obrambnem zidu Vrhnika - Odprta je nova tematska pohodna pot ob Ajdovskem zidu Rimski obrambni zid, katerega ostanki se vije-jo po pobočju hriba od Cesarskega vrha proti Zaplani, je dolga leta buril domišljijo glede turističnega potenciala. Sedaj je bil končno storjen prvi korak v tej smeri, saj je odprta nova tematska pešpot; zgradila jo je občina s pomočjo evropskega oziroma državnega denarja, projekt pa je vodil ZIC Vrhnika v sodelovanju s partnerji. Dva kilometra dolga pot je primerna za vse starosti v vseh letnih časih. Na otvoritvenem pohodu se je zbralo okoli 150 pohodnikov, ki so se v koloni za rimskimi vojščaki ob razvalinah zidu podali proti Zaplani, kjer jih je čakal Rimski dan. © Horjul Načrti za širitev športnega parka Narejen je idejni načrt Športni park v Horjulu je treba osvežiti, menijo na občini, zato mu je treba dodati dodatne vsebine. Po idejnem načrtu bi v njem svoje mesto našlo postajališče za avtodome, hkrati bi bil poseben prostor namenjen piknikom. Zgradili bi igrišče za odbojko na mivki, ki je načrtovano poleg otroškega igrišča in prostora za balinanje. Novost bi bila še posebna kolesarska steza pump track, seveda pa ne bi manjkalo travnato igrišče za nogomet. 33 A 29. Dan pod Lovrencem 16. junij - POLHOV GRADEC Spet je mlek' zlila Kmečka hiša - kruh iz krušne peči Ansambel SAŠA AVSENIKA I Argonavtskf festival i4*-23* 6* 2019 ^ PRAZNIK BOROVNIC 2019 Občina praznuje Vabljeni na muzikal Občina Log - Dragomer bo 29. maja ob 18. uri v OŠ Log - Dragomer obeležila svoj občinski praznik z muzikalom Sneguljčica, sodobno predelavo Grimmove pravljice z glasbo svetovno znanih pop uspešnic. V predstavi sodelujejo nekateri najboljši mladi vokalisti v Sloveniji. Podelili bodo občinska priznanja, seveda pa bo na koncu tudi pogostitev. Več si lahko preberete na straneh Občine Log - Dragomer. E DALM/ _ VEČER S KLAPAMI ★ŠUFIT ★ KAMPANEL ★ MALI GRAD IN OTVORITEV FESTIVALA VSTOP pnosi NOČ NA VRHNIKI ESI * JAN PLESTENIAK *BIG FOOT MAMA *KINGST0N g ★MAMBOKINGS W Petnajstega Z besedo »redakcija« označujemo termin, ko je treba oddati gradivo za tekočo številko Našega časopisa. Večkrat me kdo vpraša: »Saj je še vedno čas, kajti nismo še petnajstega?« No, nekateri drugi pa kratko malo pošljejo besedila, ne da bi povprašali in pričakujejo objavo ne glede na zapadli termin oddaje gradiva. Ne vem sicer, od kje ljudem ideja, da gradivo oddajamo 15. v mesecu, a to me spremlja že vseh devet let, odkar sem pri časopisu. Verjetno bi bilo res najpreprosteje, da bi bil termin vedno isti, a dokler je v odloku zapisano, da časopis izhaja zadnji ponedeljek v mesecu, se termin zaključka redakcije prilagaja temu. V praksi to pomeni, da je redakcija dvanajst dni pred izidom. Tako se le redko zgodi, da čas redakcije pade na 15. v mesecu ali kateri dan pozneje. Največkrat pa je ravno obratno, saj je lahko zadnji ponedeljek 24. v mesecu in tedaj je treba gradiva oddati že 11. Zaključek redakcije je zato dinamična stvar, ki se spreminja vsak mesec. Predlagam, da vedno pogledate na naslovnico zgoraj desno, kjer je naveden datum ali pa na spletno stran zavod-cankar.si, kjer je ob arhivu in ceniku oglaševanja naveden tudi datum redakcije. No, naslednjič bomo izjemoma izšli nekoliko kasneje, zato bomo gradivo zbirali do 17. junija. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja: Šele takrat, kadar neha biti človek rodoljub, začne res ljubiti domovino. Njo samo, kakor je, brez vseh stranskih ozirov in očitkov. Te ljubezni ne poznajo rodoljubi. Ivan Cankar, pismo Mariji Reisnerjevi NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ogromna izbira kopalniških ploščic! FIRENCE KERAMIKA Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a (Bivsi DG) 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si ■ Zabava za otroke 16. junij, Zaplana pbpotovanjs mravljice1 »«S n** ® 0 parV" ^ VREČKA presenečenja MONTAŽA SOLARNIH SISTEMOV TOPLOTNIH ČRPALK PELETNIH KOTLOV PREZRAČEVALNIH SISTEMOV OGREVANJE SKRBEC d. o. o. 040 85 85 92 Dol 42 1353 Borovnica andrej.skrbec@gmail.com POMAGAMO DRUGIM! Na dogodku zbiramo otroške igre, ki jih bomo podarili Karitasu. Obvezne prijave na www.kszaplana.si Vabljeni! NtàCOSOpis Občin a Vrhnika 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VODOVODNE STORITVE UREJANJE VRTOV PREVOZI, SELITVE Tel. 031 872 741 bostjankrzic@gmail.com VODVRT, Boštjan Kržič s. p. Verd 241 C Prve novice Pridobljena evropska sredstva - komu verjeti? Javno objavljene številke načrpanih evropskih sredstev na občinski ravni pomenijo slab ugled za Občino Dobrova - Polhov Gradec, njene zaposlene in občane, saj se po podatkih uvršča med najslabše uvrščene občine glede na načrpani denar na prebivalca. Na drugi strani pa so pogodbene vrednosti in evidence občine popolnoma drugačne, kot poroča 24ur. Občinski svetniki so zaradi nejasnosti zahtevali pojasnilo. In prejeli so povsem drugačno informacijo - 3.392.642,76 evra pridobljenih evropskih sredstev, od teh sicer milijon povratnih. Ta številka je popolnoma neprimerljiva z zneskom 234.347 evrov, ki je bil javno objavljen. --> Vabilo na kresni večer Pod starim kozolcem bo zazvenela SLOVENSKA LJUDSKA PESEM. Dobimo se v nedeljo, 23. junija, ob 20. uri na ekološki kmetiji Pr' Laškarju, Zabočevo pri Borovnici. Prireditev bo v vsakem vremenu, po zaključku bomo zakurili kres. Vstopnine ni. www.ekolaskar.com Vabljeni! OEAS Podjetje za inženiring in svetovanje v gradbeni dejavnosti d.o.o. Arhitekturno projektiranje: - novogradnje stanovanjskih, poslovnih objektov - legalizacije objektov - rekonstrukcije - nadzidave in dozidave - odstranitve objektov Kontakt: 01 430 46 51 info@geas.si Na Vrhniki zaključili 58. Regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin Od četrtka, 16. maja, do nedelje, 19. maja, je v Šentjakobskem gledališču in v Cankarjevem domu na Vrhniki potekala predstavitev najboljših predstav ljubiteljskih gledališč osrednje Slovenije po izboru strokovnih spremljevalk Tjaše Črnigoj in Simone Zorc Ramovš. Slavnostna prireditev ob zaključku je bila na Vrhniki, ko so po predstavi Arzenik in stare čipke v izvedbi KD Janez Jalen podelili tudi priznanja. Priznanje za žensko vlogo sta prejeli Urška Klein (Brucka, Šentjakobsko gledališče Ljubljana) in Tjaša Černigoj (KD Janez Jalen, Arzenik in stare čipke), za moško Tone Bertoncelj (Šentjakobsko gledališče, Idealen soprog) in Simon Baraga. Priznanje sta prejela še Mala Malc (Čaj za dve, KD Rakek) in dramska skupina Neptun iz Polhovega Gradca za predstavo Kifeljci. Posebno priznanje selektorja je prejel Šodr teater. Linhartovo srečanje je potekalo pod okriljem vrhniške JSKD v sodelovanju z ZIC Vrhnika. Predstavitev nove kolesarske povezave in pločnika Občina Horjul je v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo, pripravljavci projektne dokumentacije in predstavniki lokalnih zavodov in društev v torek, 7. maja, pripravila javno predstavitev projekta Barjanska regionalna kolesarska povezava, tako imenovana Barjanka, in umestitve pločnika skozi Horjul. Direkcija v sodelovanju z občino namreč načrtuje širitev regionalne ceste Vrhnika-Horjul in nekaterih prepustov ob njej, hkrati pa tudi regionalno kolesarsko pot Vrhnika-Horjul-Vrzdenec. Hkrati občina na pobudo občanov načrtuje tudi pločnik skozi Horjul. Se obeta selitev lekarne in ambulante? V staro šolo, kjer intenzivno potekajo nujna dela, želi občinska uprava Občine Log -Dragomer preseliti tudi lekarno in ambulanto. Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev je že izdelana. Občinska uprava se je sestala s predstavniki lekarne in zdravstvenega doma, kjer so se uskladili s projektanti. Konec aprila so le-ti dostavili idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Več o obnovi stare šole na Logu, kjer bo imela svoje prostore tudi občinska uprava, si lahko preberete na ložansko-dragomerskih straneh. -- > 9 a Dan pod Lovrencem s peuho Jano Susfersic in plesalkami LifeDance gd^T na tolkalih Lazaro Zumma Wr mM mtms W ČETRTEK, 20.6.1 OB 20. U B/IZEN NI SPORTNEAt PAS NRHNIK/t /iRGON/tVTSKl DNËNf ^ Pfiï AtEftU DÙJA BO KONCEPT N CD MRfcNIK NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina za prevoz starejših občanov uvaja Prostoferja Vrhnika - Občina je z družbo Petrol podpisala pogodbo za najem električnega vozila znamke Renault Zoe z namenom uporabe v projektu Prostofer. To je projekt, namenjen predvsem starejšim, ki nimajo prevoza do zdravnika, trgovine, kulturnega doma ... V takem primeru lahko pokličejo Pro-stoferjevo vozilo, ki jih bo brezplačno pripeljalo na želeni cilj. Župan Daniel Cukjati je dejal, da opažajo, da so starejši ljudje velikokrat prikrajšani ali pa se od njih zahteva veliko organizacijskih sposobnosti, da si uredijo prevoz do zdravnika, na občino ali mogoče celo k prijateljici. »Mi, ki smo mobilni, si težko predstavljamo, kako velik zalogaj je lahko en tak premik na želeno lokacijo, če nimate prevoza. Zavedati se namreč moramo, da nimajo vsi sorodnikov, nekateri pa si javni prevoz tudi težko privoščijo. Zato smo se odločili, da jim stopimo nasproti in uvedemo vozilo Prosto-fer, za katerega smo prepričani, da bo upravičil svoj namen. Izkušnje iz drugih slovenskih občin so namreč navdušujoče.« Prostofer je skovanka »prostovoljni šofer«, kar v praksi pomeni, da Zavod Zlata mreža, ki upravlja z omenjenim projektom, zbere prijave šoferjev prostovoljcev, ki nato opravljajo prevoze. Kot navajajo, je prostovoljni šofer lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki potrebujejo prevoze. Najem električnega vozila bo občino stal dobrih 460 evrov na mesec, projekt pa naj bi stekel v poletnih mesecih. Gašper Tominc Kaj je Prostofer? Prostofer je skovanka iz besed 'prostovoljni' in 'šofer'. Prostofer je projekt zavoda Zlata mreža. Gre za trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite av- tobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar to pomeni dodatne stroške, kar je za številne prevelik finančni zalogaj, zato tovrstnih prevozov ne uporabljajo. Komu je namenjen Prostofer? Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplač- Simbolna fotografija ne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. Kako deluje Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo zagotovi občina, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika in tudi sopotnikov. Kdo je lahko prostofer? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki -svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko le-ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje. Kako postati prostofer? Vozniki, ki želijo postati prostoferji v občini VRHNIKA, naj pokličejo g. Miha Bogataja na telefonsko številko 041 502-233 ali pišejo na e-naslov: miha@zlata-mreza.si Zakaj je Prostofer družbeno koristen projekt? S t. i. prostoferstvom se povečuje udeležba starejših v cestnem prometu in izboljšuje njihova mobilnost. Poleg tega se izboljšuje varnost v cestnem prometu in povečuje socialna vključenost starejših na splošno, obenem pa povečuje cenovna dostopnost prevozov. V zadnjem času postaja projekt prostoferstva tudi ekološki oziroma prijazen do okolja, saj stremimo, da prostoferji uporabljajo električna vozila. Več informacij: ww.prostofer.si PROSTOFER H^lUVLM .141 tiri ■ Od klopov do hitrostnih omejitev Zadnja točka vsake občinske seje so tudi svetniška vprašanja in pobude. Poglejmo si nekaj zanimivejših iz zadnje seje. Viktorja Sladiča (Lista za razvoj Vrhnike in podeželja) je zanimalo, ali ima Humana dovoljenja oziroma pogodbe za svoje zabojnike, hkrati pa je predlagal naj občina razmisli o morebitne subvencioniranju cepiva proti klopom. Vida Draščka (Desus) so zanimali konkretni razlogi zamenjave direktorice vrhniške komunale, hkrati pa je podal apel k čimprejšnji normalizaciji razmer v vrhniškem zdravstvenem domu, kajti kot vemo, tam že dlje časa poteka gradnja prizidka. Jošt Cankar (NSi) se je spraševal o smiselnosti novih hitrostnih omejitev v podlipski dolini, saj te ne rešujejo problema, ki je po njegovem verjetno v slabem asfaltu. Pritrdil mu je tudi sokrajan Zdravko Žele-znik (SDS), ki se sedaj boji, da bo omejitve z radarjem za merjenje hitrosti izkoristilo medobčinsko redarstvo za polnjenje občinske blagajne. Andrej Podbregar (SDS) je opozoril na nevzdržno stanje na Robovi cesti, kjer zaradi nekoliko ožje- V začetku maja so neznanci odvijačili vse znake za hitrostne omejitve na relaciji Podčelo -Podlipa - Smrečje. Foto: Facebook JP KPV Vrhnika. ga cestišča in ob njem parkiranih vozil, zelo oteženo srečanje osebnega in tovornega vozila. Predlagal je, da se težki promet spelje mimo poslovne cone Pod Hruševco. David Kaste- lic (Levica) se je zanimal za napeljavo optike in obnovo cestišča na Dobovičnikovi cesti. Podžupan Gregor Kukec mu je pojasnil, da je občina v pogovorih z dvema podjetjema, ki sta zainteresirana za izvedbo optike, a da njuni načrti v letošnjem letu ne predvidevajo gradnje optike na omenjeni lokaciji. Ema Goričan (Povezujemo Vrhniko) je opozorila na nesprejemljivost stare obvestilne table ob Tržaški cesti, ki goste z znakom za restavracijo vabi v Močilnik. Doman Blagojevic (Zeleni Slovenije) je apeliral na občino, naj v prihodnje bolj zavzeto reklamira spomladansko čistilno akcijo ter opozoril na nesprejemljivo parkiranje tovornjakov na Jelovškovi cesti. Ob vikendih se namreč rado dogaja, da jih vozniki parkirajo kar čez več parkirnih mest. Edin Brehric pa je občino med drugim »posvaril« pred povečanjem prometa, ko bodo prodane hiše »Jankovičevega naselja« ter posledično predlagal zgraditev krožišča v križišču Tržaške in Ceste 6. maja. Gašper Tominc ZBIRANJE POBUD ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VRHNIKA Občina Vrhnika obvešča vso zainteresirano javnost, da z dnem 1. 6. 2019 in do nadal-njega zbira pobude za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (OPN). To so pobude za: - spremembo namenske rabe prostora, - spremembo prostorskih izvedbenih pogojev in - druge spremembe OPN. Na podlagi 108. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) občina pri pripravi izhodišč za pripravo SD OPN zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti v obliki zbiranja predlogov in pripomb. Na podlagi 109. člena ZUreP-2 in Odloka o taksi za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 471/19) se ob podaji pobude za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora plača taksa v višini 50,00 eur. Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. Ena pobuda za spremembo namenske rabe prostora lahko vključuje več zemljiških parcel, če se te nahajajo na enovitem zaokroženem območju. Pobude se poda na obrazcih: - Pobuda za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika - sprememba namenske rabe prostora, - Pobuda za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika - sprememba prostorskih izvedbenih pogojev in druge spremembe. Obrazci so dostopni: - na spletni strani Občine Vrhnika www.vrh-nika.si pod rubriko Vloge in obrazci, - v sprejemni pisarni Občine Vrhnika in UE Vrhnika (Tržaška cesta 1, Vrhnika). Občina bo pobude pregledala, analizirala in do njih zavzela stališča o izpolnjevanju pogojev za upoštevanje pri pripravi izhodišč sprememb in dopolnitev OPN. Vlagateljem pobud bo Občina izdala pisno opredelitev glede njihove pobude po končanem zbiranju pobud in zavzetju stališč do pobud. ŽUPAN Daniel Cukjati, l.r. NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Vabimo Vas na zbor krajanov Krajevne skupnosti VRHNIKA CENTER, ki bo v torek, 11. junija 2019, ob 18. uri v prostorih Doma krajanov, Tržaška 11, Vrhnika. Dnevni red: 1. Razvojni projekti KS Vrhnika Center za obdobje 2019-2022: • Prometna ureditev (obvoznica) • Parkirišča in redarstvo • Komunalna ureditev (Obnova preostale neurejene infrastrukture v KS Center) • Vodotoki • Turizem in šport • Naravo varstvo • Komunikacija med KS Center in krajani 2. Mnenja in pobude krajanov 3. Razno Zbora krajanov se bo udeležil tudi predstavnik občine (župan ali podžupan). Prosimo, da svojo udeležbo potrdite na e-naslov: kscentervrhnika@gmail.com Prijazno vabljeni. Krajevna skupnost Vrhnika Center Občina kupila nekdanjo Mercatorjevo trgovino Vrhnika - Občina je v drugi polovici maja podpisala pogodbo z Mercatorjem o nakupu njene nekdanje trgovine na tržnici pod arkadami, kjer je zdaj trgovina Agrolit. Namesto tiskanega gradiva tablice Kot je dejal župan Daniel Cukja-ti, pogodba omogoča trenutnemu najemniku, da ostane v prostorih do leta 2020, potem pa bo prostore - gre za okoli tristo kvadratnih metrov površin - zasedla občina. V njih bo vzpostavila prodajo do- mačih živil, podobno kot poznamo pri pokriti ljubljanski tržnici. Na tak način bo obogatila ponudbo tržnice, prodajalcem in kupcem pa omogočila prijetnejšo uporabniško izkušnjo. (gt) Občinski svet je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu občinske uprave, da zmanjša stroške priprave gradiva za občinske seje. Ti namreč na letni ravni znašajo okoli 4000 evrov. Zato je občinska uprava predlagala, da bi pošiljala gradivo samo še v elektronski obliki, svetniki in svetnice pa bi v zameno prejeli tablične računalnike na katerih bi lahko pregledovali gradivo. Kot so dejali, bi se investicija, okoli 5000 evrov, hitro povrnila, občina pa bi s tem storila tudi korak dlje na področju varovanja okolja. Sedaj občina zbira prijave svetnikov in svetnic ali potrebujejo omenjeni tablični računalnik ali bodo uporabili kar lastnega. Še vedno pa naj bi v tiskani obliki prejeli gradivo za proračun, ker gre za preveč obsežen dokument, da bi ga bilo mogoče hitro in učinkovito pregledovati. (gt) Pri Hoferju še drogerija in črpalka Na zadnji občinski seji so svetniki med drugim sprejeli tudi prostorsko dokumentacijo za gradnjo novih poslovnih objektov zraven trgovine Hofer. Kot izhaja iz dokumentacije želijo Hofer trgovina d.o.o., Kering S2 in FE trading trgovina zgraditi dodaten trgovski objekt ter samopostrežni bencinski servis za osebna vozila. Oba nova objekta sta predvidena na območju Hofrovega parkirišča, ki meji na cesto proti Sinji Gorici. Kot smo uspeli neuradno izvedeti, naj bi poleg črpalke zgradili drogerijo, natančneje DM. (gt) Depo se seli v nekdanjo veleblagovnico Prvega junija bo znana trgovina Komunalnega podjetja Vrhnika Depo, kjer je mogoče kupiti rabljene predmete, odprla vrata na novi lokaciji - v nekdanji veleblagovnici pri hotelu Mantova v središču mesta. S selitvijo občina rešuje prostorsko stisko Cankarjeve osnovne šole, hkrati pa Depoju omogoča boljše prostore. Prostore Depoja bo občina preuredila v bivanjsko enoto (2 učilnici, ustrezne sanitarije za invalide, kuhinja z manjšo jedilnico, predprostor za skupna druženja) za učence podružnične šole NIS in PP. V nove prostore se bosta preselila dva oddelka, ki se trenutno nahajata v stavbi na Tržaški 2. »To so učenci z zmerno in hujšo motnjo v duševnem razvoju, nekaj jih je tudi na vozičku. Ti otroci nimajo klasičnega pouka, temveč v »šoli« pridobivajo znanje za življenje - oblačenje, ustrezno hranjenje, skrb za lastno čistočo, priprava lažjih obrokov in lažje učne vsebine, ki vključujejo spoznavanje črk ter številk do 10,« je pojasnila ravnateljica Polonca Šurca Gerdina. Tako se bo šola na Tržaški 2 »spraznila«, posledično tretješolci ne bodo več razpršeni po različnih lokacijah šole (v šolskem letu 2018/19 so kar na štirih lokacijah). Zupan Daniel Cukjati pravi, da je trgovina Depo, ki prodaja rabljene in preoblikovane predmete, med občani dobro sprejeta, nova lokacija pa ji bo ponudila še dodatne možnosti za promocijo dejavnosti, saj se nahaja v središču mesta. (gt) Obvestilo Cenjene stranke obveščamo, da se bo trgovina DEPO preselila na novo lokacijo: Cankarjev trg 6a, 1360 Vrhnika (nekdanja Blagovnica oz. trgovina Monday). Na novi lokaciji bo trgovina obratovala od torka, 4. 6. 2019, po ustaljenem urnik: ponedeljek zaprto torek dopoldan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure sreda od 15. do 19. ure četrtek dopoldan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure petek dopoldan od 9. do 12. ure sobota dopoldan od 8.30 do 12.30 Vljudno vabljeni. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Direktor, Mirko Antolovic N 05 Občina Vrhnika 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Nagrajenci dokaz, da so med nami še vedno dobri in plemeniti ljudje Vrhnika, 10. maj - Praznovanje občinskega dne je doseglo vrhunec v osrednjem kulturnem hramu občine - v Cankarjevem domu. Zbrane je nagovoril župan Daniel Cukjati ter hkrati podelil občinska priznanja posameznikom in organizacijam. Večer so kulturno obogatili gostje s Koroškega. Kot je dejal župan v svojem prvem nagovoru ob občinskem prazniku, je pomladno obdobje čas, ko narava prekipeva od življenja. Nov življenjski cikel po njegovem odlično simbolizira življenjsko energijo, ki jo premorejo tokratni nagrajenci. »Čeprav govorijo, da se vrednote, kot so spoštovanje, solidarnost in sodelovanje vedno redkejše, naši letošnji nagrajenci dokazujejo, da temu ni tako. Naj bodo ti dobri in plemeniti ljudje tudi vsem nam v zgled in spodbudo!« Občinska komisija za priznanje je tokrat prejela pet vlog za priznanja in jih prav toliko tudi potrdila kot ustrezne. Tako so iz rok župana Cukjatija prejeli priznanje: bronasto Amalija Osredkar, ki je širšemu krogu znana kot dobrodušna humanitarna delavka; srebrno Milena Kržič, ki je pred četrt stoletja ustanovila društvo Sožitje, ki nudi pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju; srebrno Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, ki letos praznuje 60 let delovanja; srebrno Sonja Malovrh, znana ustvarjalka družabnega življenja na Vrhniki in v okolici; in zlato Elo Mihevc, umetnik, glasbenik, predvsem pa vrhunski fotograf. Glasbeni program sta med samo prireditvijo iz- vajala Christian Filipic in Roman Pechmann (Duo Fi-nePlus), ki sta v drugem delu prireditve nudila spremljavo tudi dramskemu recitalu Brezčasnost Ivana C. v izvedbi Alexandra Tolmaierja. Vrhničani so se lahko s predstavo prvič seznanili že lani decembra v okviru dvodnevnega bedenja Povsod je luč. Dobro uro dolgo prireditev, ki se je končala z druženjem v mali dvorani, je vodila voditeljica Sanja Rejc. Gašper Tominc, foto: GT A j. C Elo Mihevc, zlato priznanje Ela Mihevca je fotografija pritegnila že v najstniških letih, kasneje je pozornost osredotočil na lovsko fotografijo, ki ga je dobesedno zasvojila. Sodeloval je na več kot stotih razstavah po svetu ter prejel vrsto priznanj in nagrad. Leta 2008 je prejel naziv Artis - umetnik FIAP, leta 2012 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila naziv Mojster fotografije, leta 2014 pa je za posnetek medveda prejel častni trak združenja ameriških fotografov PSA. Skupaj je za lovsko fotografijo prejel 22 mednarodnih in domačih nagrad ter priznanj. Zato v fotografski srenji doma in v tujini uživa poseben ugled, člani foto-klubov pa so na svojega mojstra fotografije zelo ponosni in jim je poseben zgled. Predlagatelj priznanja je Lista za razvoj Vrhnike in podeželja. Sonja Malovrh, srebrno priznanje Sonja Malovrh je leta 2008 postala aktivna članica Turističnega društva Blagajana, kjer deluje v komisiji za lepše okolje ter v upravnem odboru. Je tudi praporščakinja društva. Veliko njenih aktivnosti je usmerjenih v lokalno okolje v Podlipi in Smrečju, kjer je bila pobudnica obnovitve nepremične kulturne dediščine, je pobudnica in avtorica besedil več tabel, ki označujejo naravno in kulturno dediščino. Sodelovala je pri zasnovi in vzpostavitvi tematske poti, z možem Jožetom imata doma muzej etnološke zbirke. Redno dopisuje v Naš časopis z zgodbami starih ljudskih običajev, je tudi avtorica biografske razstave o Ivanu Malavašiču in Mariji Brenčič Jelen. Predlagatelj priznanja sta TD Blaga-jana Vrhnika in KS Podlipa - Smrečje. Združenje šoferjev in avtomehanikov Milena Kržič, Vrhnika, srebrno priznanje srebrno priznanje Združenje deluje že 60 let. V preteklosti so skrbeli za splošno ozavešča-nje javnosti, organizirali predavanja ter kinopredstave na temo varnosti v cestnem prometu. Tako nekoč kot danes organizirajo tekmovanja za šolsko mladino, nekoč pa so se tudi sami udeleževali različnih tekmovanj poklicnih šoferjev in dosegali zavidljive rezultate. Zdaj se osredotočajo predvsem v preventivno dejavnost - v varnost najmlajših v prometu. S svojo univerzalnostjo in posebnim pristopom so vabljeni tudi v šole in vrtce sosednjih občin. Združenje s pripombami, rešitvami in izkušnjami opozarja na nevarnosti v cestnem prometu na območju Vrhnike. Predlagatelj priznanja, ki ga je v imenu združenja sprejel njen predsednik Franjo Čretnik, je občinski Svet za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Milena Kržič je leta 1995 ustanovila društvo Sožitje, namenjeno pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju. Kot dolgoletna predsednica je v obdobju od 1995 do 2018 prostovoljno organizirala najrazličnejše aktivnosti društva. Na njeno pobudo so leta 1984 v tedanjem vrtcu ustanovili razvojni oddelek, ki deluje še vedno. Malo kasneje so starši otrok s posebnimi potrebami poskrbeli za preureditev prostorov v stari podlipski šoli v oddelek vzgoje in izobraževanja, zatem pa so na tamkajšnji lokaciji odprli še delavnice varstveno-delovnega centra za malo starejše. Milena Kržič je tako s svojim prostovoljnim delom in skrbjo za sočloveka ogromno prispevala k sprejemanju različnosti, k solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju. Predlagatelj priznanja je društvo Sožitje. Amalija Osredkar bronasto priznanje Širšemu krogu je znana kot humani-tarka, ki se je dokazala z zavzetim prostovoljnim delom v župnijski Karitas in Domu upokojencev na Vrhniki. Bila je pobudnica dobrodelnega koncerta Dva novčiča in dolga leta tudi njegova organizatorka. V domu upokojencev zavzeto pomaga pri prevozu stanovalcev in pri njihovem spremljanju k zdravnikom. Omeniti pa je treba tudi njeno prostovoljno delo v Podlipi, kjer je skrbela za obdaritev otrok s posebnimi potrebami. Predlagatelja priznanja sta Občinski odbor NSi in Župnijska Karitas. NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rezultati spremljanja okolja po požaru v Kemisu Lokacija mesta prelitja požarne vode po sanaciji Agencija R Slovenije za okolje (ARSO) je podjetju Kemis po požaru odredila sanacijo okoljske škode in v dopolnilni odločbi, izdani v aprilu 2018, še vzorčenje in analiziranje parametrov tal na lokaciji preliva gasilnih voda v potok Tojnico, vzorčenje kemijskih parametrov v vodi, sedimentu in bioti ter spremljanje naravne obnovitve potoka Tojnice na podlagi ekološkega stanja. Meritve in analize po dopolnilni odločbi ARSA so izvajali: Biotehniška fakulteta - Oddelek za biologijo, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in prehrano, Nacionalni inštitut za biologijo, Zavod za ribištvo R Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije. Rezultati vzorčenja tal na območju preliva požarne vode v potok Tojnico kažejo, da je bil prostorski obseg sanacije primerno izbran in tudi primerno izveden. Zaznati je sicer povečane vrednosti kadmija, niklja, arzena, bakra in cinka, vendar kritičnih koncentracij ni preseglo nobeno onesnaževalo. Zaradi opravljene sanacije ter nižjih vsebnosti onesnaževal v tleh, ki so v okviru mejnih in opozorilnih imisijskih vrednosti, je tveganje za spiranje onesnaževal v potok Tojnico majhno, odložen nadomestni material pa ne predstavlja nevarnosti za škodljive vplive na okolje in zdravje ljudi. Rezultati spremljanja kemijskih parametrov v vodi, sedimentu in v bioti kažejo na dobro kemijsko stanje Tojnice pri obratu Kemisa in pri Ribiškem domu. Pri ribah so sicer ugotovili presežene standarde kakovosti za živo srebro in bro-mirane difeniletre, ki pa so presežene na večini merilnih mest v Sloveniji in zato presežne vrednosti ni mogoče pripisati požaru v Kemisu. Prav tako so analize sedimentov pokazale, da je bila vsebnost nevarnih snovi pod imisijski-mi opozorilnimi vrednostmi, izjema je presežena vrednost kroma na lokaciji Črna vas, ki pa je tudi ni mogoče pripisati posledicam požara. Rezultati spremljanja naravne obnovitve potoka Tojnice, v katerem so spremljali stanje makrofitov in bentoških nevretenčarjev in v katerem so izvajalci izvedli primerjavo ekološkega stanja Tojnice od mesta preliva požarne vode v Tojnico do izliva Tojnice v Ljubljanico, kažejo na začetek naravne obnovitve Tojnice. Rezultati monitoringa in analize sicer kažejo na slabo stanje bentoških ne-vretenčarjev in rib ne glede na to, ali gre za odsek nad ali pod mestom preliva požarne vode, kar kaže na obremenjenost potoka Tojnica z organskimi in anorganskimi snovmi, ki pa ga ponovno ne gre pripisati posledicam požara ali dejavnosti Kemisa, ampak vsem drugim dejavnostim, ki so se in se izvajajo na celotnem vodotoku. Rezultati obsežnega spremljanja in analiz stanja okolja po požaru v Kemisu torej kažejo, da je bila okoljska sanacija uspešno in odgovorno izvedena in da tudi po ponovnem začetku izvajanja dejavnosti Kemis ne obremenjuje okolja. Ne glede na to, da je upravno sodišče dopolnilno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo na ARSO v ponovno odločanje, smo se v Kemi-u odločili, da v letu 2019 nadaljujemo z monitoiringom, zahtevanim v odločbi, kajti želimo nedvoumno dokazati, da požar ni imel dolgoročnih posledic na okolje. Kemis Vrhniko obiskala mednarodna delegacija Zero Waste Vrhnika, 9. maj - Na vrhniškem komunalnem podjetju se je mudila mednarodna delegacija pod vodstvom Zero Waste Europe, ki je prišla na ogled najboljših slovenskih praks ravnanja z odpadki. Na Tojnicah sta jih najprej pozdravila in zaželela dobrodošlico vrhniški župan Daniel Cukjati in v. d. direktorja komunale Mirko Antolovic, v nadaljevanju pa jim je vodja tehničnega sektorja Jernej Nučič predstavil uspešnost Vrhnike, Borovnice in Loga -Drago-merja pri ločevanju odpadkov. Zdaj občani ločijo skoraj 84 % vseh odpadkov, preostanek mešanih komunalnih odpadkov je tako samo še 64 kg na občana (pred desetimi leti jih je bilo še 190 kg). Goste je presenetilo dejstvo, da že vrtci usmerjajo najmlajše k ločevanju, odraslo populacijo pa z različnimi akcijami usmerja in vzgaja komunalno podjetje. Navdušenje so pokazali nad netipično obarvanimi vozili za pobiranje odpadkov, ki spominjajo na vse prej kaj drugega kot na smetarska vozila, pa tudi nad številom otokov za ločevanje odpadkov in raznovrstnostjo odpadkov, ki se zbirajo v njih. Udeleženci iz različnih držav Evropske unije, pa tudi Savdske Arabije in Ukrajine, so si v sklepnem delu ogledali še zbirni center za odpadke in delavnico ter trgovino Depo, v kateri nekoč zavrženi predmeti ponovno dobijo svoj (nov) namen. Gostje bodo obiskali še ljubljanski center za ravnanje z odpadki in center ponovne uporabe ter prvi slovenski zero waste Hotel Ribno. Brez odpadkov (zero waste) je dolgoročna okoljevarstve-na usmeritev upravljanja odpadkov, ki jih je mogoče dolgo uporabljati, brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti. Gašper Tominc, foto: GT Odkrili spomenik za slepe in slabovidne Vrhnika, 10. maj - Ob Cankarjevem rojstnem dnevu, ki je hkrati tudi občinski praznik, je pred njegovo spominsko hišo na Klancu potekalo odkritje kipa Kip - tip, izdelan posebej za slepe in slabovidne. Avtor kipa je akademski kipar mag. Bojan Mavsar. Gre za bronasto skulpturo, izdelano kot veliko uokvirjeno slikarsko platno, na kateri je več Cankarjevih obraznih reliefov, hkrati pa tudi zapis v brajici in velikih tiskanih črkah, da bodo lahko tudi slepi in slabovidni razbrali nekaj osnovnih dejstev o našem največjem pisatelju. Avtor dela je sosed spominske hiše kipar Bojan Mavsar, sicer tudi član vrhniškega Lions kluba. »Lanski jubilej - stoletnico smrti Ivana Cankarja - smo si zadali počastiti z vizualizaci-jo v obliki skulpture. Tako je Bojan Mavsar z umetniškim entuziazmom izdelal to trajno in unikatno delo, ki mu težko najdemo primerjavo,« so bile besede predsednika vrhniških Lionsov Rasta Stoka s katerimi je pospremil odkritje skulp-ture. Eden od ciljev lionsov je namreč tudi skrb za slepe in slabovidne. Gre za dobrodošlo pridobitev, se je strinjal predsednik slovenske zveze slepih in slabovidnih Luj Šprohar, čeravno ima prevajanje Can- karja v brajico že dolgo brado, saj se je začelo še za časa njegovega življenja. »Tako kot je bil Cankar takrat počaščen, bi bil zagotovo tudi danes ob vašem odkritju spomenika.« Besede pohvale je izrekel tudi župan Daniel Cukjati, sploh ker je to samoiniciativni projekt Lionsov: »Dokler bomo imeli zavest o veličini našega pisatelja, med nami pa ljudi, ki njegovo delo spoštujejo, negujejo ter mu na različne načine izrekajo priznanja, se nam ni potrebno bati za prihodnost naše kulture.« Bronasto skulpturo, ki jo je vlil Borut Kamšek (Livartis), in stoji pritrjena na kamnitem kantonu pred vhodom v Cankarjevo spominsko hišo, sta odkrila župan Cukjati in kipar Mavsar. Kot je dejal slednji, ki je lansko jubilejno leto obeležil tudi s z grafičnimi podobami Cankarjeve Erotike in spominskimi vogalniki hiš, velja največja zahvala za nastanek in postavitev skulpture prav vrhniškim dobrotnikom (spomnimo, Lionsi so imeli decembra v ta namen dobrodelni koncert), sponzorjem, občini in ZIC-u. Za kulturni program so poskrbeli Iza Sušnik, Miran in Gal Juvan ter Damjan De-bevec v vlogi Ivana Cankarja. Gašper Tominc, foto: GT Skulptura in njen avtor, akademski kipar mag. Bojan Mavsar N 05 Občina Vrhnika 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O PEL 27. Argonavtski festival i4*-23* 6 * 2019 14* 6* ŠPORTNI PARK VRHNIKA, 21h K VERD Kamnolom (Dsiliko Simply fladblt POKROVITELJ DOGODKA: DALMATINSKI VEČER MiORmm S KLAPAMI + ŠUFIT *KAMPANEL ★ MALI GRAD IN OTVORITEV FESTIVALA (anvinaj^ AVIDVLEKA KCKvčepon gG spirits B^a® Vrhnika NOC NA VRHNIKI *JAN PLESTENJAK *BIG F00T MAMA *KINGST0N *MAMB0 KINGS * ANZHE & MOJ BAND * OGNJEMET RADGONSKE GORICE RcG ist J Assist www.nocnavrhniki.si O © www.visitvrhnika.si A CITROEn (fc vorgotant FORTRADE » Evv studio • Inomatika • P&rom » Prosaf • Birosistemi • Mesarstvo Blatnik > hotel Mantova • DG 69 • Orel in Papatek » Jereb • Dvig • Pekarna Baškovč » Slaščičarna Berzo • JP KPV • Hamex Datum Ura Dogodek / Lokacija / zbor PET., 14. 6. 21.00 .„.I.., -J-,*!» „„ . ...... POKROVITELJ DOGODKA: svečano odprtje 27. Argonavtskega festivala in Dalmatinski večer s klapami Šufit, Kampanel in Mali grad / Športni park Vrhnika* SOB., 15. 6. 9.00 teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskega festivala / Športni park Vrhnika 10.00 rokometni turnir Harpaston cup / dvorani pri OŠ Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška 10.00 Pot močvirskih škratov na Mali plac, vodena družinska dogodivščina / Športni park Bevke 14.00-24.0 0 dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše /Cankarjeva spominska hiša 16.00-20.0 0 Woman=Human, kvačkarska delavnica /park pri kavarni Park 18.00 (H)ART show: frizerstvo, umetnost in srčnost / Cankarjev dom Vrhnika 18.00-24.0 0 Poletna muzejska noč / Cankarjeva spominska hiša, Tehniški muzej Slovenje, Moja Ljubljanica 18.00 otroški program: Argonavtska skrivnost, otroška predstava, plesna delavnica in nastop »Zapleši z Urško«, cheer skupina Žabice, Plesna šola 5-ka / Športni park Vrhnika* 19.00 NOČ NA VRHNIKI: Jan Plestenjak, Big Foot Mama, Kingston, Mambo Kings, Anzhe & moj band, ognjemet, plesna šola Urška Vrhnika, plesna šola 5-ka /Športni park Vrhnika* NED., 16. 6. 9.00 9. Argonavtski maraton/ start in cilj: Jelovškova ulica 9.00 vodenje ob rimskem zidu in Rupnikovi liniji /postajališče Cesarski vrh 10.00 rokometni turnir Harpaston cup / dvorani pri OŠ Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška 10.00 Gozdna pustolovščina za družine /zbor: zavetišče Planina nad Vrhniko 13.00 Igrivo popotovanje mravljice Ule / pred gasilskim domom Zaplana 17.00 gasilska veselica / pred gasilskim domom Zaplana 17.00 Bobrova pot po Blatni Brezovici /zbor v Športnem parku Blatna Brezovica Zmenki, predstava Gledališča slepih in slabovidnih NASMEH PON., 17. 6. 18.00-20.00 Mednarodni Salsation®masterclass (Irena Pfundner, Viktorija Manzinni, Giulia Valentina Facchini) / Športni park Vrhnika* 20.00-21.0 Zumba® (Sabina Supan) / Športni park Vrhnika* 20.00 Bohemian rhapsody, film, slo podnapisi /Cankarjev dom Vrhnika TOR., 18. 6. 18.00 Ultra pilates, predstavitev vadbe / mala telovadnica v OŠ Ivana Cankarja, Lošca 1 18.00 Sprehod po dolgi zgodovini Vrhnike, vodenje / zbor pred TC Vrhnika 19.00 Poletje, daj 5-ko!, letna produkcija plesne šole 5-ka /bazen v Športnem parku Vrhnika** 21.00 Moment, gledališka predstava / bazen v Športnem parku Vrhnika** SRE., 19. 6. 17.00 branje Cankarjevih besedil / Močilnik 18.00 vodenje po izvirih Ljubljanice: Retovje in Močilnik /zbor v Močilniku 21.00 ., v , POKROVITELJ DOGODKA; Večer smeha: j Sašo Stare, Rok Bohinc, Kaja Grozina, Ajl Dino Kapetanovič / bazen v Športnem parku Vrhnika* ČET., 20. 6. 16.00 21. tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskega festivala / Hotel Mantova 18.00 S kolesom po Ljubljanskem barju, vodenje /zbor pred TC Vrhnika 20.00 Vroča noč v Havani, koncert Big Band Vrhnika z Jano Šušteršič in LifeDance plesalkami / bazen v Športnem parku Vrhnika** [PET, 21. 6. 16.00 n- - ±1 POKROVITELJ DOGODKA: Dionizov petek: Južna na Stari cesti, ^^ sejem domače in umetnostne obrti /Stara cestav Assist f 16.00 2. dobrodelni frizerski maraton / Stara cesta 16.00 Dino's delavnice za otroke / Stara cesta 16.00 delavnice Modelarskega kluba Vrhnika /Stara cesta 16.00-19.0 Cankarjevanje / Stara cesta 17.00 Mini cirkus Buffetto, predstava za otroke /Stara cesta 17.30 Interaktivne cirkuške delavnice z Andrejem Tomšetom /Stara cesta 17.00 3. svetovno prvenstvo v brklcu / Stara cesta 18.00 555-metrski plesni vlakec Plesne šole 5-ka /Stara cesta 19.00 26. srečanje v Cankarjevem lazu / Cankarjev laz*** 19.30 povorka Pihalnih orkestrov in mažoretk / Stara cesta 20.00 Koncert godalnega seksteta / cerkev sv. Irojice 20.00 Najdaljši vrhiški štrukelj na svetu /Stara cesta 20.00 Leskovačka fešta: orjaška pleskavica, trubači iz Guče / pri gostilni Etno Leskovac 20.00 glasbeno-zabavni program na Stari cesti: Dj-ji, karaoke, nagradne igre /Stara cesta pri lokalih SOB., 22. 6. 8.00 pohod po krožni romarski poti Podlipa-Smrečje / zbor pred gasilskim domom v Podlipi 9.00 2. nogometni turnir na travi / nogometno igrišče na Stari Vrhniki 10.00 Pot močvirskih škratov na Mali plac, vodena družinska dogodivščina / zbor pred športnim parkom Bevke 10.00 Argotlon - sprejmi izziv 2019! / Športni park Vrhnika in prizorišča po Vrhniki 10.00-13.0 16.00 napr 0 družinski orientacijsko-raziskovalni dan j / hrib Svete Irojice 13.00 1. Memorialni turnir za veterane / nogometno igrišče v Športnem parku Vrhnika 14.00-18.0 0 Rejci drobnice se predstavijo / kmetija Fortuna Podlipa, kmetija Cankar Smrečje, Kmetija Šušteršič Storžev grič 18.00 S kolesom po antični Vrhniki, vodenje / pred IIC Vrhnika 21.00 nočni pohod ob rimskem zidu /postajališče Cesarski vrh NED., 23. 6. 9.00 v Pekel in nazaj, vodenje / zbor pred gostilno Pekel 10.00 Tu smo doma, srečanje novopriseljencev / Star maln 14.00-18.00 Dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše / Cankarjeva spominska hiša 17.00 po poti Cankarjeve mladosti z ogledom Cerkve sv. Trojice / zbor na Sveti Trojici zaključek Argonavtskega festivala: koncert MePZ Ivana Cankarja z gosti / Cerkev sv Lenarta SPREMLJEVALNI PROGRAM: 1. 6. Tek Bevke / 8. 6. Koncert Tria Rupnik 7., 8. in 9. 6. Futsal turnir / 25. 6. Proslava ob dnevu državnosti * v primeru dežja bo prireditev pod šotorom ** v primeru dežja bo prireditev v Cankarjevem domu Vrhnika *** v primeru dežja bo prireditev v Cankarjevi knjižnici N 05 Občina Vrhnika 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Po devetnajstih letih vročih noči, nepozabnih glasbenih nastopov, velikih zvezdniških imen, nepreglednih množic zabave željnih, ... je kar težko našteti vse glasbenike, ki so že zasedali veliki oder Noči na Vrhniki. In po devetnajstih letih je za organizatorje velik izziv, koga sploh še pripeljati v goste. Povprašali smo nekaj potencialnih obiskovalcev in odgovor se je ponudil kar sam. »Spet bi se radi zabavali s tistimi, ki so nas na Vrhniki najbolj navduševali že v preteklih devetnajstih letih,« je bilo najpogosteje slišati. Pa smo nekoliko prelistali stare biltene, si ogledali fotogalerije, pregledali lajke in komentarje s spletnih omrežij, zbrali še nekaj vtisov s terena, in tukaj je šopek tistih, ki so vas najbolj prepričali (poleg Jasmina Stavrosa ©). Jan Plestenjak, fant, ki se je v vseh letih prelevil v zrelega moža, fatalnega moškega, in je samostojno sposoben napolniti tudi največji hram slovenskega športa - Areno Stožice, je bil eden prvih na vašem seznamu. Kakopak, Amore Mio, Moja ljubica, Iz pekla do raja, Lolita, Soba 102, Barka iz perja, Ona sanja o Ljubljani, Stara dobra, ... so največji hiti s trinajstih albumov, ki jih prepevajo že cele generacije, od najstnic do njihovih babic. Big Foot Mama, sedaj že kultna ljubljanska skupina se zelo visoko uvršča tudi na lestvico Naj Noči na Vrhniki. Rokerji s šentviške gimnazije so odrasli v očete, a ostrina njihovih besedil in kitarskih solaž ne pojenja. Njihova 30-letnica je pred vrati, še pred tem pa postanek na Vrhniki za Malo nimfomanko, Vrn' se k men', Garbage, Rola se, Dolg nazaj, Fenomen, Tatoo, Oklep, Črn tulipan, Led s severa in še mnogo drugih iz njihovega repertoarja večnih. Kingston, idrijski zabavljači so bili ena logičnih letošnjih izbir. Reno, Zvone, Dare, Klemen in Dejan so se namreč odločili, da 25 let glasbenega delovanja proslavijo tudi na Noči na Vrhniki, kot enem tistih prizorišč, kjer so vedno naleteli na odličen odziv publike. Tudi tokrat bodo preigravali svoje zimzelene Cela ulica nori, Daj povej, daj povej, Mini bikini, Bingo bango, Tri prste tekile, Ko sije luna na obalo, Mi delamo galamo, ..., kjer ti noge poplesavajo kar same. O skupini Mambo Kings ne gre izgubljati besed, saj so na odru Noči na Vrhniki že večkrat dokazali svoj nesporni zabavljaški sloves. Kralji žurov, veselic in jadranskih teras ne bodo manjkali niti letos, ko bodo Balerina, Romeo in Julija, Preko Beograda do Ljubljane, V mojem telesu, Pijemo danima in priredbe najbolj znanih žurerskih hitov odzvanjali do zgodnjega jutra. Tudi Anzhe (iz Kranjske Gore, kot se sam rad pošali) je glasbeno skoraj dozorel na Vrhniki. Cover skladbe največjih svetovnih hitov, na nekaj avtorske podlage, so njegov največji atribut. Letos ga boste imeli prvič možnost slišati skupaj s spremljevalno skupino Moj band ... torej, Anzhe in njegov band. Seveda vas v športnem parku čakajo še druge stalnice Noči na Vrhniki, kot so otroška gledališka predstava Argonavtska skrivnost, plesna animacija, zabaviščni park, pestra gostinska ponudba, . opolnoči pa tradicionalen ognjemet. Ker predstavlja Noč na Vrhniki uvod v sončno, toplo in veselo poletje, naj bo takšno tudi razpoloženje obiskovalcev prireditve. Zabavajte se varno in predvsem odgovorno. Noč na Vrhniki še naprej ostaja (ena redkih tako velikih) prireditev brez vstopnine, zatorej se s podporo naših zvestih pokroviteljev lahko prepustite zabavi popolnoma brezplačno. Organizatorji pa obljubljamo, da vam bo Noč na Vrhniki spet ostala v prijetnem spominu vsaj do naslednjega leta, ko bomo skupaj proslavili 20. obletnico. Vidimo se v soboto, 15. junija od 18. ure dalje v Športnem parku na Vrhniki! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika objavlja razpis za sodelovanje na tradicionalnem Sejmu domače in umetnostne obrti in na Južni na Stari cesti, ki bosta potekala v petek, 21. junija 2019, od 16. ure dalje na Stari cesti na Vrhniki. Želim/o sodelovati na: Sejmu domače in umetnostne obrti Južni na Stari cesti 9 10. Polni naziv ponudnika: Naziv za objavo na stojnici: Naslov ponudnika: Davčni zavezanec: da ne ID za ddv: Kontaktna oseba: GSM kontaktne osebe: E-mail kontaktne osebe: Želena lokacija na Stari cesti: Drugo: Naštejte oz. opišite svoje prodajne/degustacijske izdelke: Imam svojo stojnico: DA NE Potrebujem električni priključek: DA NE Želim ostati po 21. uri: DA NE Prijave so možne do 1. 6. 2019, oz. do zapolnitve mest. Število stojnic je omejeno. Prijave pošljite na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Prijavnica, splošni pogoji ter več informacij na: www.visitvrhnika.si ali v TIC Vrhnika 01 755 10 54, 051 661 063, e: tic@zavod-cankar.si. Izjava: Potrjujem, da sem seznanjen s Splošnimi pogoji sodelovanja in jih sprejemam. Datum: Žig: Podpis odgovorne osebe: Soorganizatorji: Prireditvena agencija Interplan • PGD Vrhnika • Frizerski salon Neška • ŠD Agonija • Big band Vrhnika • društvo Argotlon • Turistično društvo Blagajana • Plesna šola 5-ka • Plesna šola Urška Vrhnika • KS Blatna Brezovica • Društvo Motivakcija • gostilna Etno Leskovac • Hotel Mantova • Zavetišče Planina nad Vrhniko • Kino Vrhnika • Cankarjeva knjižnica Vrhnika • Viale Cafe • Kava bar Urška • KS Podlipa-Smrečje • Zavod Škrateljc • Društvo rejcev drobnice Notranjske • Inkluzivni park-preprosto Montessori • MePZ Ivana Cankarja O Obvestilo o začasni prometni ureditvi cest. Na Stari cesti (od št. 1 do 53) in cesti Na klancu bo popolna zapora: od 21. 6. od 6. ure do 22. 6. do 12. ure. Informacije o dogodku: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1 360 Vrhnika T: 01 755 1 0 54, 051 661 063 www.visitvrhnika.si DIONIZOV PETEK Dionizov petek bo obarvan s pestrostjo in barvitostjo, kot ju premore le Vrhnika. Ponovno uvajamo nekaj novosti, glavna je, da se bo dogajanje razširilo vse do konca Jelovškove ceste. Tudi letos bo celotna prireditev potekala pod dobrodelno noto, sodelujoči bodo del izkupička namenili za obnovo mlinskega kolesa v Starem malnu. Za najmlajše bo podjetje Dinos pripravilo ustvarjalno delavnico Dino. Tokrat se bo tudi na Vrhniki ustavila karavana festivala Klovnbufa, mednarodnega festivala sodobne klovnade in cirkusa, zato si boste lahko ogledali simpatično predstavo Mini cirkus Buffeto in se udeležili interaktivnih cirkuških delavnic z Andrejem Tomšetom. Mladi in vsi drugi plesni navdušenci se boste lahko pridružili 555-metrskemu plesnemu vlakcu, ki se bo ustavil na treh odrih Stare ceste. Zakaj bi se ta dan trudili kuhati doma? Pridite in pokukajte v posode kuharjev, ki bodo v sklopu Južne na Stari cesti pripravljali raznolike dobrote po vzoru odprte kuhinje. Tudi tokrat bo plačevanje mogoče preko kuponov, pri gostincih pa tudi z gotovino. Sejem domače in umetnostne obrti bo ponujal bogato ponudbo raznovrstnih zanimivih in unikatnih izdelkov domačih mojstrov. Na Stari cesti ne moremo mimo Cankarja, ki ga bomo lahko spoznali skoraj v živo. Dobra novica za vse športnike po duši je, da tudi letos organiziramo tradicionalno, tokrat že tretje Svetovno prvenstvu v brklcu. Priprave na četrti najdaljši vrhniški štrukelj na svetu že potekajo, naznanili pa ga bodo nepogrešljivi pihalni orkestri in mažoretke. Tokrat bodo glasbeni program na Stari cesti oblikovali trije DJ-ji, ki bodo na treh odrih vrteli različne zvrsti glasbe, ob tem pa program popestrili z nagradnimi igrami, karaokami in presenečenji. Kot omenjeno, bo tokrat dogajanje potekalo tudi na Jelovškovi cesti, kjer bodo v sklopu gostilne Etno Leskovac pripravljali orjaško pleskavico. Koliko bo tehtala, je zaenkrat še skrivnost, vsekakor pa bo zanimivo opazovati že njeno pripravo. Za pristno vzdušje bodo tokrat poskrbeli trubači iz Guče, tako da je žur zagotovljen! Za najmlajše bo podjetje Dinos pripravilo ustvarjalno delavnico Dino, malo večji pa bodo lahko preiskusili svoje spretnosti v delavnici Modelarskega kluba Vrhnika. SPOZNAJTE VRHNIKO IN OKOLICO Tudi letos lahko spoznavate Vrhniko in njeno okolico v družbi izkušenih turističnih vodnikov in vodnic na kar 15 vodenjih! Mladim družinam priporočamo, da se ob sobotah podajo na Pot močvirskih škratov na Mali plac. Za vse generacije bo dvakrat na široko odprla vrata Cankarjeva spominska hiša. Na Zaplani smo pravkar odprli novo tematsko pot ob rimskem (ajdovskem) zidu. Vabljeni, da si jo ogledate samostojno, v kombinaciji z Rupnikovo linijo ali pa se podate na Nočni pohod ob rimskem zidu. Vabljeni k odkrivanju Ljubljanskega barja in antične Vrhnike kar s kolesa! Sprehodite se po Dolgi zgodovini Vrhnike, odkrivajte Bobrovo pot po Blatni Brezovici in se udeležite pohoda po krožni romarski poti po Podlipi. Bi radi izvedeli več o izvirih Ljubljanice, hodili Po poti Cankarjeve mladosti, ali si ogledali notranjost cerkve Svete Trojice? Vas morda zanima, kakšen je Pekel? Pridite in si ga oglejte ©. KAM Z MULCI? Družine so seveda dobrodošle na vseh dogodkih, kar nekaj programa pa smo tokrat namenili prav njim. Glede na starost otrok lahko izbirate med številnimi turističnimi vodenji, na katerih se bodo otroci izobraževali in zabavali. Tik pred osrednjim dogodkom, Nočjo na Vrhniki, bodo otroci odkrivali, kakšna je Argonavtska skrivnost, zaplesali z Urško ter si ogledali, kaj zmorejo Žabice in Plesna šola 5-ka. Zavetišče Planina nad Vrhniko pripravlja Gozdno pustolovščino za družine, pred gasilskim domom na Zaplani pa se lahko podate na Igrivo popotovanje mravljice Ule. Plesna šola 5-ka bo prikazala svojo letno produkcijo, v okviru Dionizovega petka bodo potekale Dino delavnice ter interaktivne cirkuške delavnice z Andrejem Tomšetom, zagotovo pa si bo vredno ogledati predstavo Mini cirkus Buffeto ter 555-metrski vlakec plesne šole 5-ka. Na pobočju Svete Trojice pripravljajo celodnevni Družinski orientacijsko-raziskovalni dan Montessori, kjer bodo otroci spoznavali zgodovino tega območja, se preizkusili v miselnih izzivih, družinskih igrah, gradnji DaVincijevega mostu, pletli volno na kolovratu ter celo jahali ponije. Zanimivo bo tudi pri rejcih drobnice (kmetije Fortuna, Cankar, Šušteršič), kjer bodo za en dan na široko odprli vrata svojih kmetij in obiskovalcem nudili voden ogled živali, ogled predelave volne ter pokušino domačih izdelkov. PREDSTAVE Tokrat smo v program Argonavskega festivala umestili tudi tri predstave, od katerih je vsaka drugačna, po svoje zanimiva in vredna ogleda. V nedeljo, 16. junija, si boste v Cankarjevem domu Vrhnika lahko ogledali predstavo ZMENKI v izvedbi Gledališča slepih in slabovidnih NASMEH. Zgodba se dogaja vse leto v parku,v katerem bivata brezdomec Engi in njegov štirinožni prijatelj Nero. Engija pogosto obiščejo računalničar Anton s kužkom Klasijem, učiteljica Mara, poslovnež Ambrož in piarovka Jana ... V torek, 18. junija, bo v bazenu predstava MOMENT. »Moment je sočen kot pomaranča. Priporočam, da ga spiješ počasi. Da okus še nekaj časa ostane na jeziku. V grlu. V tebi.« Predstava traja uro in pol in preigrava vprašanja, ki odzvanjajo v glavah mladih. Dogodek bo popestrila tudi fotografska razstava Rdeča ni zelena, ki je bila pripravljena s kranjsko fotografinjo Tanio Mendillo. V sredo, 20. junija, se bo v bazenu razlegal smeh, saj bo oder ta dan pripadal tradicionalnemu VEČERU SMEHA. Nastopili bodo: Sašo Stare, Rok Bohinc, Kaja Grozina in Dino Kapetanovič. NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obletnica osvoboditve Vrhnike V prihodnost s spoštovanjem preteklosti Vrhnika, 6. maj - V Cankarjevem domu je potekala slovesna obeležitev 74. obletnice osvoboditve Vrhnike izpod okupatorskega jarma. Slavnostna govornica je bila evroposlanka Tanja Fajon, za kulturni program pa je poskrbel Mešani pevski zbor Mavrica Vrhnika. Po položitvi venca na partizansko grobnico na Drči v zgodnjih popoldanskih urah se je zvečer dogajanje preselilo na oder osrednjega kulturnega hrama na Vrhniki. Zbrane je naprej pozdravil predstavnik gostitelja, Janez Kikelj, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Spomnil je na dogajanje ob koncu druge svetovne vojne in na Venec na partizansko grobnico na Drči sta položila državna poslanka Jerca Korče in občinski svetnik Lojze Kos. (foto Simon Seljak) nujnost spoštovanja mednarodnih dogovorov, ki so bili sklenjeni bodisi že med vojno ali po njej. Zahteve po reviziji ali umiku avnojskih sklepov, sklepov kočevskega zbora in še nekaterih drugih so zato po njegovem mnenju zgrešene, ki lahko resno škodujejo Sloveniji. Pozdravni nagovor je končal s pozivom k spoštovanju partizanskega boja, ki je pripeljal do osvoboditve Slovenije. Zbrane je pozdravil tudi župan Vrhnike Daniel Cukjati, ki je spomnil na strateški položaj Vrhnike in iz tega izhajajočo vnemo vsakokratnih vojsk, da jo strateško obvladujejo. Tudi druga svetovna vojna ni bila v tem pogledu nobena izjema. Nekateri so v štiriletni moriji za našo zdajšnjo svobodo darovali največ, to je svoje življenje, je še dodal. Glavna govornica pa je bila Tanja Fajon, evroposlanka, ki je ravno tako obžalovala dogajanje pred dobrimi sedmimi desetletji in spomnila, da Evropa take napake ne sme več ponoviti. Po njenem je združena Evropa omogočila svojim prebivalcem ogromno prednosti, predvsem pa obdobje več desetletij miru, kar se je v njeni zgodovini zgodilo prvič. Fajo-nova je dejala, da se moramo na napakah preteklosti naučiti korake prihodnosti in v luči tega posvarila pred populistič-nimi voditelji. Po njenem mora Evropska unija ponujati vsem enake možnosti, blaginjo, prevevati jo mora duh solidarnosti in miru, spoštovati mora človekove pravice, predvsem pa biti odgovorna do vseh državljanov in naše skupne prihodnosti. Kulturni program dobro uro dolge prireditve so izvajali člani Mešanega pevskega zbora Mavrica Vrhnika, ki so se jim na odru pridružili še njihov podmladek Mlada Mavrica ter kitarist Vedran Pekič, harmonikarja Janez Dolinc in Henrika Gutnik ter Oto Gvardjančič na klavirju. Poleg petja je bilo slišati tudi recitacije (recitator-ska skupina Mavrice) in obujanje spominov na minulo obdobje. Program je povezovala Mirjam Suhadolnik. Prireditev je potekala pod okriljem ZB-NOB Vrhnika, Občine Vrhnika in ZIC Vrhnika. Gašper Tominc, foto: GT Na Vrhniki dva frizerska spektakla v juniju Če pa si dovolimo biti še nekoliko drznejši in stopimo zunaj svoje cone udobja, lahko s svojo kreativno žilico ustvarimo še marsikaj, kar se sprva zdi celo nedosegljivo. Prav to zasleduje tudi Nešana Arna-ut, ki skupaj s soorganizatorji v juniju na Vrhniki prireja dva nepozabna dobrodelna frizer- Poklic frizerja pri vsakdanjem delu ponuja ogromno ustvarjalnosti, ki jo s pridom uporabljamo pri delu s svojimi strankami. ska dogodka, ki bosta zagotovo pustila vtis na obiskovalcih, in sicer (H)ART show in drugi Frizerski maraton. Nešano Arnaut, idejno vodjo obeh dogodkov, poznamo tudi kot frizerko, lastnico frizerskega salona, poslovno žensko, zmagovalko resničnostnega šova Zlati rezzz in osebo mnogih idej ter vedno novih izzivov. Za njo je že dolga pot ustvarjanja na področju frizerstva v Sloveniji, saj letos praznuje 10. obletnico svojega delovanja. Skupaj z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in Lions klubom Vrhnika-Notranj-ska v ta namen pripravlja dva spektakularna modna do- godka, kjer se bodo prepletali trendi, dobrodelnost, prijetno vzdušje in kreativnost. Na modnem showu (H)ART show, ki bo v soboto, 15. 6. 2019, v Cankarjevem domu Vrhnika ob 18.00, bomo skozi dogajanje na odru poslušali zgodbo o umetnosti ter uspehu, in sicer prek treh stebrov: frizerstvo, umetnost, srčnost. Vstopnina bo prostovoljne narave in bo v obliki dobrodelnih prispevkov, ki jih bodo organizatorji namenili družinam v stiski. Dogodek je priložnost, ki je ne sme zamuditi noben ljubitelj kreativnosti in trendov na področju frizerstva, mode in zabave. Zaradi omejenega števila mest organizatorji brezplačne prijave sprejemajo na info.hart.show@gmail.com. Nešana poleg nizanja vseh uspehov na poslovnem področju najbolj ostaja zvesta sebi, zato dobrodelnost redno prepleta s svojim delom. Poleg modnega dogodka (H)ART show v juniju pripravlja še en odmeven dogodek. Že drugo leto zapored bo pod njenim vodstvom potekal dobrodelni Frizerski maraton. Po lanski uspešni izvedbi prvega Frizerskega maratona pod sloganom Pridi, osveži frizuro, pomagaj, se zabavaj, zmagaj, se bo letošnja izvedba preselila na poulični festival na Staro cesto na Vrhniki. Petek, 21. 6. 2019, je torej dan, ko bodo za vašo novo pričesko poskrbeli profesionalni frizerji iz vse Slovenije, pri tem pa vi ne boste edini s širšim nasmehom na obrazu in osveženim videzom. Na edinstvenem dogodku se bo na enem mestu zbralo več kot 20 frizerjev, ki bodo s svojim prostovoljnim delom in čudovitimi kreacija- mi poskrbeli za osvežen videz mimoidočih, spremljajoče tematske nagradne igre pa bodo med obiskovalce podelile praktične nagrade. Prostovoljni prispevki, ki jih bodo obiskovalci namenili za sveže urejene pričeske, bodo organizatorji s pomočjo Lions kluba v celoti namenili v dobrodelne namene. Vihtenje frizerskega pribora bo potekalo od 16.00 naprej in bo trajalo vse do poznih večernih ur. Kako torej na Vrhniki preživeti v prijetnem vzdušju ter dobrodelni noti poskrbeti za svoj videz in zabavo in s tem osrečiti tudi druge? Odgovor sta zagotovo edinstvena, ustvarjalna in udeležbe vredna dobrodelna dogodka (H)ART show in Frizerski maraton. >w Zl , NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si LAHKOTEN KORAK ZA ZDRAVE VENE Flebaveri mikronizirani diosmin filmsko obložene tablete, 500 mg tablete, 1000 mg UKREPAJTE ZDAJ! Naj vas bolečine v nogah ne ustavijo na vaši poti. Preprečite napredovanje kronične venske bolezni. Flebaven z eno tableto na dan: olajša bolečine v nogah, zmanjša občutek težkih nog in njihovo otekanje, omogoča cenovno dostopnejše zdravljenje. www.flebaven.si I ^ KRKK Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. »Skromnost je lepa čednost« SOBOTA, 22. 6. 2019 OB 10:00 ŠPORTNI PARK VRHNIKA OBVEZNO SE PRIJAVI NA WWW.ARGOTLON.SI VSI, KI STE AKTIVNI V ŽIVLJENJU IN SE RADI ZABAVATE VAS NA 12 KM DOLGI TRASI ČAKA PREKO 40 ZELO ATRAKTIVNIH OVIR VSAK UDELEŽENEC PREJME DIPLOMO, ŠPORTNO MAJICO IN TOPEL OBROK BOGATE NAGRADE ZA EKIPO, KI BO "NAPRAVLJENA" V NAJBOLJ NOREM, ODŠTEKANEM ARGONAVTSKEM STILU ČE STE LJUBITELJ REKREACIJE, GIBANJA V NARAVI, DRUŽENJA IN SE NE BOJITE IZZIVOV, POTEM NE ZAMUDITE NAJBOLJ NOREGA DOGODKA NA VRHNIKI - ARGOTLON SPREJMI IZZIV 2019. PO SAMEM TEKU BO POSKRBLJENO ZA ZABAVO! KH PROSTOVOLJNO Bb gasilskodruStvo 19 vrhnika >fc ZIC vfsitvrhnika.si Argonavtskí dnevf Noe na Vrhntkí V župnijskem vrtcu smo se tako vzgojiteljice kot otroci strinjali, da je skromnost lepa čednost in se zato odločili, da bomo v mesecu aprilu skozi skrb za okolje iskali lepote v človeku in naravi. Dogovorili smo se, da je bolje kot reciklirati ponovno uporabljati saj bomo s tem zmanjšali porabo plastike, ki vse bolj ogroža naš planet. Ob dnevu zemlje smo zato v vrtec povabili gospoda Primoža iz trgovine Rifuzl, trgovine brez plastične embalaže. Podučil nas je o tem, kako zmanjšati količino vsakodnevnih odpadkov in s tem ohranjati naravo. Upoštevali smo njegove nasvete in se trudili biti čimbolj ekološki. Poskusili smo se odpovedati slamicam, sladkarijam, sokovom iz plastenk, varčevali smo pri uporabi listov za risanje, veliko časa smo preživeli na svežem zraku, začeli smo urejati vrtičke na igrišču in si tedensko izmenjavali igrače. Tudi vzgojiteljice smo imele polne roke dela, saj smo iz starih zaves vsem otrokom sešile vrečke, ki jih bodo skupaj s starši uporabljali pri nakupovanju sadja. Vrečke bodo tako nadomestile plastične, ki smo jih sedaj uporabljali le za enkratno uporabo in s tem pripomogli k manjši onesnaženosti. Otroci so ta mesec, ko smo iz polic umaknili skoraj vse plastične igrače in jih nadomestili z naravnimi materiali res uživali. Odrasli vse prevečkrat pozabimo, da otrokom več pomeni da nam lahko pomagajo pri prekopavanju vrta, sajenju jagod, zalivanju rožic, kot da jim kupimo drago igračo. Naj zaključim z mislijo Louise L. Hay: Svojo zemljo lahko zdravimo. Lahko pomagamo ustvarjati zdrav planet, na katerem lahko uspevamo ter veselo in mirno živimo. Toda tega ne bomo dosegli dokler ne bomo ljubili sebe. Zato vam otroci iz župnijskega vrtca kličemo: imejte se radi in čuvajte našo zemljo! Maja Mekina NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odprli novo pohodno pot ob Rimskem zidu Vrhnika, 19. maj - Kljub slabemu vremenu se je na odprtju nove pohodne poti ob Ajdovskem zidu zbrala velika množica ljudi, hkrati pa je na Zaplani potekal še Rimski dan, kjer ni manjkalo zloščene legionarske opreme in okusnih rimskih jedi. Z leve: Jure Kusetič iz Narodnega muzeja Slovenije, Urška Stražišar iz ZIC Vrhnika in podžupan Gregor Kukec. Nova pohodna pot poteka ob Ajdovskem zidu, ki je del rimskega obrambnega zidu Cesarskega vrha do Zaplane. Pot je nastajala v okviru projekta Cla-ustra+, ki ga delno financira Evropska unija, delno pa občina. V vrhniškem primeru je bil nosilec projekta Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, sodelovali pa so še drugi partnerji - Narodni muzej, Zavod RS za varstvo narave in ZVKDS. Kot je dejala Urška Stražišar, ki je zadnje leto delala na projektu, je pot dolga 2 km, primerna za obisk v vseh letnih časih, tudi z otroki. »Tematsko pohodniško pot smo opremili s številnimi tablami, ki pojasnjujejo tako samo vlogo rimskega zidu pred dvema tisočletjema kot zanimiva dejstva o Rimljanih. Pot kot taka bo še posebej zanimiva otrokom, saj so podatki nanizani zelo poljudno, opremljena je s številnimi risbami in reliefnimi žigi, ki jih lahko odtisnejo na zloženko.« Nova pridobitev ima turistično-izobraže-valni potencial, v čigar uspeh podžupan Gregor Kukec ne dvomi. »Mno- gi narodi se hvalijo s 500 let starimi najdbami, mi imamo dva tisoč let star zid, za katerega sem prepričan, da bo pritegnil veliko pozornosti. Projekt je svetal zgled sodelovanja Evrope, države, občine in zavoda, kar upam, da bo postala naša stalnica.« Celoten projekt je ocenjen v višini 1.78 mio evrov, od tega vrhniški v približni višini 150 tisoč evrov. Rimski zid je bil zgrajen v drugi polovici 3. stoletja (zahodna Istra in zahodna Slovenija), njegov namen pa je bilo varovanje rimskega imperija pred tujimi ljudstvi. Ljudje si zmotno predstavljajo, da je šlo za neprekinjen zid - ne, šlo je za posamezne zapore dolge od nekaj sto metrov do več kilometrov. Ajdovski zid nad Vrhniko je dolg 8 metrov. Predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine so raziskali stolp na Cesarskem vrhu, v načrtu je tudi stolp na Strmici. V nadaljevanju ju bodo ustrezno zaščitili, medtem ko rekonstrukcije ne bo. Jure Kusetič iz Narodnega muzeja nam je pojasnil, da v nasprotju s splošnim pričakovanjem ob zidu niso našli skoraj nikakršnega rimskega predmeta, kajti zid je bil obljuden samo občasno. »Izjema je samo rimski kovanec, ki smo ga našli pri stolpu na Strmici, hrani pa ga, po mojih podatkih, Notranjski muzej v Postojni.« Del rimskega utripa je bilo mogoče doživeti po uradnem odprtju poti, ki se ga je udeležilo okoli 150 pohodni-kov. Ti so se podali s Cesarskega vrha do gostilne Mesec na Zaplani, kjer je preko celega dneva potekal Rimski dan: delavnice, prikaz rimske vsakdanje in bojne opreme, manjkala ni niti rimska kulinarika. Sicer je popoldne nekoliko ponagajalo vreme, a zanimanje za dogodek je nakazalo potencial tematske pohodniške poti. V kolikor tudi vas zanima pohod po njej (organizirano ali posamezno) več informacij o njej najdete na visitvrhnika.si ali pa v TIC Vrhnika. kitenm HOVENLM HRV14U Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum (CLAUSTRA+) je sofinanciran v okviru programa sodelovanja INTERREG V-A Slove-nija-Hrvaška iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vabilo PGD Ligojna Vas V SOBOTO, 8. 6. 2019, vabi na GASILSKO VESELICO, ki se bo ob 19. uri začela z animacijami za otroke, najmlajši pa se bodo lahko posladkali s palačinkami. Ob 20. uri bo sledila zabava z Ansamblom Svetlin. Za dobro hrano in pijačo bomo poskrbele domače gasilke in gasilci, manjkal ne bo niti srečelov. Veselica bo v vsakem vremenu. Pridružite se nam, luštno bo. PGD Ligojna 6. ob 11h glasbena pravljica Polh Rogovilež (Tek Bevke) vodenje po Poti močvirskih škratov na Mali plac . vodenje po Poti močvirskih škratov na Mali plac vodenje po Poti močvirskih škratov na Mali plac vodenje po Poti močvirskih škratov na Mali plac Vsi dogodki se pričnejo ob 10 h v Športnem parku Bevke. Pot močvirskih škratov na Mali plac je odprta vse dni v tednu. Več na fb www.facebook.com/skrateljc ali na 051 398 843. šcrateljc Vabilo VESELICA NA DRENOVEM GRIČU z ansamblom NAVEZA Člani Prostovoljnega gasilskega društva Drenov Grič - Lesno Brdo Vas vabimo na gasilsko veselico v petek, 21. junija, ob 20. uri. Vabljeni! NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sejem Vse za vrt in dom Da bi se mlinsko kolo spet vrtelo Vrhnika, 26. aprila - Turistično društvo Blagajana Vrhnika je s svojimi stalnimi sodelavci dan pred praznikom, 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju, pripravila in izpeljala vsakoletni sejem Vse za vrt in dom. Sejem je potekal v petek, ko na Sodnijskem trgu že nekaj let poteka običajen vrhniški tržni dan. Za letošnji sejem Vse za vrt in dom pa so se vrhniški turisti predvsem odločili zaradi slabe vremenske napovedi in bližajočih se praznikov. Zato je bil obisk nekoliko manjši kot prejšnja leta, vendarle pa so bili ob koncu zadovoljni vsi organizatorji in udeleženci sejma. Tudi letos so člani TD Blagajana podeljevali vsem, ki so prišli na sejem, balkonsko cvetje, ki ga je darovalo Vrtnarstvo Hlebec, ki je obenem razstavljalo tudi svoje številne vrtnarske izdelke. Ekipa Stari maln je pekla zelo okusne palačinke in gobe šampione, ki jih je darovalo podjetje Smuk. Na sejmu so sodelovali tudi Komunalno podjetje Vrhnika, Depo Vrhnika in Klub Gaia s svojimi vsakoletnimi aktivnostmi. Prav Klub Gaia je nagrajeval izžrebana pravilno rešena vprašanja. Tako lahko izrečemo: »Sejem bil je živ v zadovoljstvo vseh.« Ob teh aktivnostih na sejmu je vrhniški TD Blagajana zbiralo prostovoljna sredstva za obnovo mlinskega kolesa v Starem Malnu, ki ga je treba popolnoma obnoviti in ga zagnati, saj je simbol Starega malna in tudi Vrhnike. Simon Seljak Zahvala Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Komisija za lepše okolje, se zahvaljuje Vrtnarstvu Hlebec, podjetju Šampinjoni Smuk, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Depoju, Klubu Gaia, Občini Vrhnika, Našemu časopisu, Simonu Seljaku in ekipi Star maln za pomoč in sodelovanje na sejmu. Hvala tudi vsem obiskovalcem sejma, ki ste prispevali za obnovitev mlinskega kolesa v Starem malnu. To je želja obiskovalcev in upravljavcev Starega malna. Zato smo v Turističnem društvu Blagajana začeli z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za obnovitev in postavitev mlinskega kolesa. »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača« pravi star pregovor in naš kupček evrov se vztrajno veča, tako da imamo zagotovljeno že dobro tretinjo predračunskih sredstev. Skrinjico v koči Star maln polnijo naši obiskovalci, prostovoljci in člani, nekateri prispevajo ob vsakem obisku ali pa kar mesečni dar. Svoj prispevek je nakazalo tudi podjetje Avtotrade, d. o. o. Ko na prireditvah Turističnega društva v Starem Vabilo malnu in drugje zadišijo palačinke, vsaka prinese evro v skrinjico. Da smo lahko upravičeno optimisti, je poskrbela Krajevna skupnost Vrhnika - Vas, sledila ji je KS Vrhnika - Center. Z zbiranjem bomo nadaljevali v upanju, da bi se mlinsko kolo vrtelo že letos. Če nam morete in želite pomagati tudi vi, lahko svoj prispevek nakažete na TRR Turistično društvo Blagajana Vrhnika SI56 0202 7025 4167 166 s pripisom "mlinsko kolo". ^ Jifa '.._!_ A A v * L N na 12. Srečanje priseljenih občanov z domačini Tu smo doma v nedeljo, 23. junija 2019, od 10. ure naprej v Starem malnu Program bomo sestavili skupaj: Turistično društvo Blagajana in ekipa Star maln ter vsi, ki želite predstaviti svojo ljubiteljsko ali profesionalno dejavnost širši javnosti. To je priložnost, da se spoznamo! Če želite aktivno sodelovati, nam to sporočite na e-naslov drustvo.blagajana@gmail.com, pokličete nas lahko na številko 041 558 426, v času obratovanja koče Star maln pa na številko 0590 435 00. Vabljeni! Turistično društvo Blagajana Komisija za lepše okolje Zopet se oglašamo in vas pozivamo, da nam s svojimi predlogi pomagate pri ocenjevanju na terenu. Čeprav se letošnja pomlad še ni dodobra ogrela, bomo začeli z opazovanjem naše občine. Letos bomo ocenjevali: najlepše cvetoče balkone, poslovne objekte (iskali bomo najlepše urejene gostinske lokale, trgovine, obrtne delavnice; ocenjevali bomo njihovo zunanjo urejenost in javne objekte (kozolce, avtobusna postajališča, kapelice, cerkve, kašče in spominska obeležja). Svoje predloge nam sporočite do petka, 14. 6. 2019. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektron- ski pošti na naslov: drustvo.blagaja-na@kabelnet.net. Oglasite se lahko tudi osebno v pisarni TD Blagajana v času uradnih ur. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in čistega okolja. Predsednica Komisije za lepše okolje, Anita Čretnik Sifc GLASOVALNI LISTIČ Najlepše urejen balkon (vpišete naslov) Najlepše urejen javni objekt (kozolec, kašča, avtobusno postajališče, kapelica (vpišete naslov oz. lokacijo) Najlepši poslovni objekt; trgovina, gostinski lokal, obrtna delavnica (vpišete ime in naslov trgovine, gostinskega lokala ali obrtne delavnice) MOJ NASLOV Glasovnico do 14. junija 2019 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica je tudi na internetni strani TD Blagajna/www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. Turistično društvo Blagajana je v Starem Malnu pripravilo tradicionalen prvomajski piknik, ki je potekal 1. in 2. maja. Ugodno vreme je v Stari Maln pritegnilo kar veliko Vrhničanov in drugih gostov. Za dobro jedačo in pijačo je poskrbela zelo delovna ekipa Stari Maln pod vodstvom Jureta Žitka. Zbirali so prostovoljna sredstva za obnovo mlinskega kolesa, ki je potreben popolne prenove. Naj še zapišemo, da je tradicionalen piknik potekal pod naslovom Živel prvi maj. Tako so in bodo vrhniški turisti sledili tradiciji Vrhničanov, ki so se v starih časih za praznik dela družili ob potoku Bela in si privoščili jedi z žara in enolončnice, skuhane v kotličku. Prvim stotim obiskovalcem so članice TD v počastitev praznika dela 1. maja pripele rdeč nagelj. Poskrbljeno je bilo tudi za plesalce, saj je bila na voljo živa muzika in kar nekaj parov seje zavrtelo. Na ta dan je v Stari Maln vozil tudi brezplačno gasilski kombi, ki ga je uporabilo kar nekaj izletnikov. Svoje je naredilo tudi lepo vreme in naj tako ostane še naprej v prihodnja leta: z geslom Živel 1. maj. Simon Seljak Živel 1. maj Zahvala Za prispevek k izvedbi prvomajske prireditve Živel 1. maj se zahvaljujemo Občini Vrhnika in županu Danielu Cukjatiju ter Krajevni skupnosti Vrhnika - Vas. Hvala PGD Bevke, ki so nam ta dan zagotovili gasilsko vozilo za prevoz obiskovalcev prireditve in članom ZŠAM Vrhnika, ki so prevoze opravljali, posebej pa predsedniku ZŠAM, Franju Čretniku za organizacijo. Hvala prostovoljcem, delovni ekipi Star maln in vsem, ki ste poskrbeli za praznično vzdušje. Turistično društvo Blagajana Vrhnika, predsednica Mirjam Suhadolnik NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 let združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, 11. maj - Vrhnika verjetno že dolgo časa ni bila priča tako raznoliki motorizirani paradi, kot se je po njenih ulicah vila ob jubileju Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika (ZŠAM). Jubilej so obeležili na Stari žagi v Verdu, kjer so zaslužnim podelili priznanja, hkrati pa za vse goste pripravili družabno srečanje z živo glasbo. Parada je bila prava paša za oči, povsem nekaj drugega, kot smo vajeni. Udeležilo se jo je na desetine vozil, od motorjev in starodob-nih vozil do tovornjakov, vojaških ter interventnih (gasilci, policija) vozil. Pot jih je vodila z Vrhnike po klancu v Verdu pred osrednje prizorišče pred Staro žago, kjer jih je pozdravil ešalon domačih in vabljenih uniformiranih pripadnikov ZŠAM. Vrhniška organizacija letos 12. julija (1959) praznuje 60. obletnico delovanja, za kar je dan poprej ob občinskem prazniku prejela srebrno občinsko priznanje. Res sta se družbena struktura in z njo pomen šoferjev ter avtomehanikov v tem obdobju spremenila, a preventiva v prometu, ki je bila vedno ena njihovih glavnih dejavnosti, je glede na zdajšnjo številčnost prometa bolj v ospredju kot kdajkoli. Zato ne preseneča, da jih je župan Daniel Cukjati v svojem pozdravu označil za organizacijo, ki je na vrhniškem območju naredila ogromno za varnost in vzgojo v cestnem prometu ter da si je občinsko priznanje več kot zaslužila. Predsednik združenja Franjo Čretnik je dejal, da velja razloge za dolgoletni obstoj pripisati modrosti in vztrajnosti njihov članov, ki so ne glede na svojo starost še vedno nepogrešljivi pri izvajanju društvenih aktivnosti. Obljubil je še, da bo združenje izdalo zbornik, v katerem bo zapisana zgodovina združenja, izšel pa bo ob njihovem občnem zboru. Aleš Kocjančič, predsednik Zveze ZŠAM Slovenije, pa je 60 let vrhniškega združenja označil za jubilej nesebičnosti, pomoči, preventive, povezovanja in druženja. Dogajanje na Stari r Sprejem obnovljenegapraporja žagi je bilo prežeto tudi s podelitvijo priznanj in zahval posameznikom ter organizacijam. Podelili so značke ter plakete s srebrnim in zlatim vencem, plaketo tovarištva za posebne zasluge pa je prejel predsednik združenja Franjo Čretnik. Med drugim so medse sprejeli obnovljen društveni prapor in nanj pripeli trak občinskega Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Dobro uro dolg uradni del, ki ga je povezovala Anita Čretnik, s Cankarjevimi deli pa obogatil Damjan Debevec, so zaključili z druženjem ob živi glasbi. Velja še omeniti, da so zbirali tudi prostovoljna sredstva za nakup kolesa za nižji izobrazbeni standard Cankarjeve osnovne šole. Gašper Tominc, foto: GT Članice, člani in donatorji, ki so finančno omogočili obnovo prapora in droga ter organizacijo prireditve v počastitev 60. obletnice ZŠAM Vrhnika. Andrej Bizjak st., Zoran Bulajic, Janez Cafuta, Ivan Cimerman, Anita Čretnik, Franjo Čretnik, Boštjan Čuk, Frančišek Drašler, Zlatko Drmota, Anton Gostiša, Janez Grum, Marija Grum, Željko Jadanič, Herman Janež, Darko Japelj, Stanislav Japelj, Edvard Jaz-bar, Boštjan Jelnikar, Vinko Jeraj, Janez Jereb, Slavko Jereb, Janez Jerina, Nace Jerina, Karol Jurjevčič, Darko Kenda, Stanko Kokalj, Jože Lenarčič, Tomaž Levec, Tomaž Malovrh, Mirko Marolt, Marjan Merlak, Jože Mesec, Branimir Mlinar, Franc Modrijan, Janez Obid, Jože Ogrin, Martin Ogrin, Jožef Otrin, Angelo Penko, Jakob Rado Petavs, Alojz Petkovšek, Vinko Podobnik, Mirko Posavac, Nuša Robek, Stane Rode, Dušan Rodošek, Peter Sečnik, Radoslav Soklič, Jože Sta-nonik, Milena Stanonik, Uršula Stanonik, Marina Šraj, Teja Šraj Miklič, Janez šušter-šič, Franci Tomažič, Tone Tomšič, Bogdan Turk, Kristina Turk, Franc Turk, Mirko Turk, Andrej Zajec, Gregor Zajec, Miha Zajec, Urša Zajec, Jernej Zakrajšek, Ignac Zemljič, Marija Zemljič. Občina Vrhnika, SPV - Vrhnika, PGD Verd, PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, KS Verd, Vargalant, d. o. o., Marolt beton, d. o. o., Kamnolom Verd, d. o. o., LIONS klub Vrhnika, Zajec Andrej Transport, d. o. o., PSC Molk, d. o. o., Gostilna Pri Kranjcu, P&A Torkar, d. o. o., AS Kenda, SILIKO, d. o. o., Transport PIRC, d. o. o., KEMIS, d. o. o., N. P. Regija, Aleš Kocjančič Pr. ZZŠAM, JALES, d. o. o., AVTOTRADE, d. o. o., TRANS FELIX, d. o. o., Slaščičarna BERZO, M-KERŠMANC, d. o. o., LESNA MONT, d. o. o., Avtohiša SE-LIŠKAR, d. o. o., Vezenje Praporov Vidmar, MOLEK.SI, d. o. o., Krovstvo Miklavčič, s. p., PRIGO, d. o. o., Marjan Cafuta, Cvetličarna JANA, Rajko MIVŠEK, s. p., DM drogerie markt, d. o. o., Zavod Ivana Cankarja VRHNIKA, LPP, d. o. o., Vigrad WC kabine, d. o. o., AS-RS Avtoservis, d. o. o., Mizarstvo AMEK, s. p., Marinka in Marjan Hrnčič. V paradi so med drugim sodelovali tudi vrhniški spačkarji (Citroen klub). Kaj veš o prometu? Letošnja akcija Kaj veš o prometu je ena od tradicionalnih preventivnih akcij, katere se večletno udeležujemo tudi člani ZŠAM Vrhnika. Prav letos praznujemo visok jubilej, 60 let delovanja. Zavedamo se pomena prometne preventive na Vrhniki, prav zato zelo zgodaj začnemo z osveščanjem najmlajših v sodelovanju z vzgojitelji in učitelji v vrtcih in osnovnih šolah. Smo odprti in pripravljeni na sodelovanje. Naj bo kdaj tudi vaš korak prvi za sodelovanje in povezovanje! Letos smo k akciji pristopili v četrtek, 25. 4. 2019, v popoldanskem času. Člani ZŠAM Vrhnika že tradicionalno sodelujemo na tekmovanju kot sodniki na poligonu, nadziramo praktično vožnjo in sodelujemo v preverjanju poznavanja cestnoprometnih predpisov v praktični obliki. Delo na posameznih točkah terja vso našo zbranost, hitre odzive in ostro oko. Vse mora potekati korektno in pošteno, zato vse zapišemo in arhiviramo. Letos so bili rezultati tekmovalcev zelo dobri in izenačeni. Zmagovalka letošnjega tekmovanja je bila učenka Zala Marija Groznik iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika. Tako je zmaga tudi letos ostala na Vrhniki. Na državnem prvenstvu ji želimo srečno vožnjo in dober rezultat. Ugotavljamo, da se je znanje mladih izboljšalo in število udeležencev povečalo, kar je zagotovo pohvala mentorjem in pohvala mladim, ki si želijo pridobivati izkušnje na področju prometne varnosti. Seveda moramo razumeti tudi mladostniško odraščanje in pogled mladih na dogodek. Računalniško testiranje ni dovoljevalo napak, zahtevnost znanja se povečuje. Kot vsaka teorija je tudi ta pokazala primanjkljaj znanja pri tekmovalcih. Kot opažamo, pa mladi vse prevečkrat pozabljajo, da je treba upoštevati pravila tudi, ko niso pod budnim očesom starejših in policistov. K temu služita tudi varno in opremljeno kolo ter čelada; za ustreznost tega so s preverjanjem in potrdilom poskrebli članici SPV-ja in policist PP Vrhnika. Ves čas se trudimo zgledno sodelovati z mentorji in s Svetom za preventivo v cestnem prometu Vrhnika. Svojo strokovnost in poznavanje urejanja prometa v času, kadar ni semaforjev, je pokazal tudi policist PP Vrhnika, g. Andrej Majcen. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo. Takšne akcije članom ZŠAM Vrhnika dajejo voljo, da se bomo tudi v prihodnje z našim strokovnim delom na področju prometa še udeleževali preventivnih prireditev. Svoje delo na področju preventive v cestnem prometu bomo nudili tudi uče-necem nižjega izobrazbenega standarda. Pomoč pri izvedbi in organizaciji tekmovanja Kaj veš o prometu so nudili: Slavko Jereb, Karol Jurjevčič, Nace Jerina, Janez Šušteršič, Anton Gostiša, Jože Stanonik in Franjo Čre-tnik. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po Romarski poti skozi Smrečje Od leta 2013, ko je bila zasnovana Romarska pot Podlipa-Smrečje-Podlipa, smo letos že šestič zapored na prvi majski dan organizirali izlet iz Podlipe do smreške cerkve k Mariji Vnebovzeti. Ta pot je postala med poho-dniki priljubljena in tradicio- nalna. Začeli smo zložno, da so se telesa segrela na pravo temperaturo in nato zlahka v primernem tempu premagali edini resen strm vzpon od Šuštarja proti Bevcu, do najvišje točke v Smrečju. Seveda ni šlo brez vmesnih kratkih postankov. Pred seboj smo imeli zanesljivo vreme in narava je vso pot vabila k ogledom, saj se prav v tistem času odeva v spomladanski rožni vrt. V smreški cerkvi smo se pridružili faranom ob prvi šmarnični maši, ki se vsako leto na ta dan začne v omenjeni cerkvi. Pred odhodom naprej proti Podpe-sku je bil užitek pogledati na bližnjo in daljno okolico ter se osredotočiti na posamezne točke v daljavi, pri čemer nam je bil v pomoč tudi smernik ob cerkvi. Pot je bila naprejlahko-tna. Spotoma smo pod cesto v bližini Lovske koče Rovte na hitro spoznali zanimivi drevesni vrsti (duglazijo iz rodu borovcev in rdečo bukev), katerih prve sadike je posadil nekdanji tukajšnji veleposestnik g. Le- narčič. Kmalu smo prišli do razpotja za Ulovko, Rovte in Podpesek, kjer smo si privoščili malico iz nahrbtnikov. Od tam se cesta samo še spušča v dolino, vendar smo še na taki višini, da imamo proti jugovzhodu zanimiv razgled. Tudi pašniki so že oživeli in nudijo živini svežo krmo. Spodaj so se skozi olistan gozd prikazale prve podlipske hiše in spet smo bili pri gasilskem domu. Za širšo obveščenost predlagamo, da bi ob naslednjem pohodu obvestilo objavili že v marčevi številki Našega časopisa, ker aprilska izide tik pred prvim majem in ga marsikdo spregleda. Hvala vsem pohodnikom in ponovno se vidimo prihodnje leto. Zapisal Jože Malovrh Veselje ob Društvo sožitje Vrhnika občinskem priznanju Krajani Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje gospe Sonji Malovrh z veseljem in ponosom čestitamo za prejeto srebrno priznanje. Priznanje za njeno delo in vztrajno prizadevanje na področju kulture, prepoznavnosti domačega kraja in ohranjanja kulturne dediščine je za Podlipsko dolino velikega pomena. Veliko »narodnega blaga« je ohranjenega prav zaradi nje. Čeprav vem, da je marsikdaj pri svojem delu naletela tudi na ovire, je to dragoceno poslanstvo vedno opravljala z veseljem in spoštljivim občutkom do sočloveka in do dediščine, na katero je izjemno navezana. Na slehernem zapisanem delu je pustila pečat, ki jasno potrjuje njeno zavedanje, da je biti ukoreninjen v preteklost domačega kraja najpomembnejša, čeprav mnogokrat premalo prepoznana potreba človeške duše. Draga Sonja, veseli in hvaležni smo ti, da deluješ med nami, v naši lepi dolini. Ze-limo si, dabi ti nagrada pomenila nov zagon in potrditev, da s svojim vztrajnim prizadevanjem nam in našim potomcem ohranjaš dragocene sledi podlipske preteklosti. Sonja, hvala in še enkrat iskrene čestitke. Boštjan Jurjevčič, predsednik Krajevne skupnosti Podlipa -Smrečje Sožitje - Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Vrhnika - je je bilo ustanovljeno 8. decembra 1994, ko so se na prvem občnem zboru društva zbrale družine, ki jih je povezala skrb za otroke, ki jim je bila ugotovljena motnja v duševnem razvoju. Vsi starši se razveselijo rojstva svojega otroka, a so včasih trenutki takoj ob rojstvu ali v zgodnjem odraščanju tudi žalostni in stresni, ko se ugotovi, da z otrokom ni vse tako, kot bi moralo biti: kaj je šlo narobe, zakaj ravno meni, kaj se bo še zgodilo, kako bo šel v vrtec in šolo, kaj bo z njim, ko odraste - en kup vprašanj, na katera ne znajo odgovoriti. Najtežje je biti sam med štirimi stenami. Obup in žalost krhata vsakdanje življenje in nemalokrat tudi družinske vezi. Ampak sonce sije za vse na našem ljubem svetu, kjer nismo sami, temveč so med nami tudi drugi z enakimi ali podobnimi usodami. Nekatere je usoda še bolj kruto zaznamovala. V naravi človeka je, da se najlažje odpre sočloveku s podobno izkušnjo. Včasih je dovolj le spodbudna beseda, vendar je najprej treba sprejeti dejstvo pri sebi, potem pa spodbuditi tudi druge s podobnimi težavami, da si pomagajo med seboj. Vsaka težava je rešljiva le, če se z njo soočimo in se jo potrudimo rešiti. Prav to je doživljala tudi ga. Milena Kr- žič in v krogu svojih najbližjih. Vendar se ni predala. Ob obiskovanju razvojne ambulante v Ljubljani so ji predstavili tudi dejavnost društva Sožitje Ljubljana, kamor se je pred 35 leti vključila najprej. Tam je najprej spoznala, kaj vse lahko tako društvo nudi otrokom in staršem, ki so nemalokrat imeli občutek osamljenosti in nemoči. Tako ji je g. Tomaž Jereb, takratni direktor Zveze Sožitje, ki dandanes združuje 52 lokalnih društev z več kot 15.500 člani, predlagal, naj na območju Vrhnike ustanovi društvo. Za pridobivanje članov se je obrnila na Centra za socialno delo Vrhnika in Logatec, ki sta ji omogočila informirati družine, nemalokrat pa so uporabili kar »ustno izročilo« znancev. Tako se je podala preprosto od vat do vrat in nagovorila starše. Taka srečanja so bila zelo čustvena, a potreba po pomoči je bila želena. Odprla so se srca ljudi, ki so nemalokrat svojo stisko nosili le v sebi. Ga. Milena Kržič je ustanoviteljica in v obdobju 1994-2018 bila tudi predsednica. društva Sožitje Vrhnika. V tem času Milena Kržič je organizirala najrazličnejše oblike povezovanja in informiranja članov. Druženja, ki jih je organizirala na izletih in piknikih društva ter novoletnih obdaritvah z Dedkom Mrazom, so bila nepozabna. Novoletni obiski po domovih so prerasli v decembrsko prireditev, ki se je je udeleževalo vse več ljudi oz. družin. Prav vsak je bil tako deležen pozornosti in kako malo je včasih potrebno, da razveseliš nekoga, ki misli, da je pozabljen od vsega sveta. Naj se to sliši še tako klišejsko, ampak da se otrok razveseli svoje prve ure, pove vse. Izleti, ki jih je organizirala vsako leto na različne konce naše prelepe Slovenije in tudi čez mejo, so postali »železni repertoar« društva. V okviru piknikov so se člani družili med seboj ter izmenjevali izkušnje in mnenja. Seveda pa je nujno treba omeniti tudi njeno požrtvovalnost pri organizaciji izobraževanja staršev in sodelovanje z institucijami v občini. Predvsem je zgledno sodelovanje z Varstve-no-delovnim centrom Vrhnika in Idrija, kjer je organizirala prostočasne aktivnosti, kot so: obiski kinopredstav, telovadba, plavanje, pohodništvo ipd. Glavna dejavnost društva je posamična in skupna skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane njihovih družin. V ta namen potekajo različni programi, ki so v prvi meri namenjena skrbi, usposabljanju, izobraževanju in ohranjanju duševnega in telesnega zdravja članov. Vse leto prirejamo aktivnosti, ki popestrijo naš vsakdan, predvsem pa dajo našemu društvu potrditev, da je prav skrb za posameznika na prvem mestu. Da se člani bolje spoznamo, imamo vsako leto piknik, izlet in ob koncu leta nas obišče tudi Dedek Mraz. Naši člani so z Vrhnike, iz Logatca, Borovnice, z Brezovice, iz Horjula, z Loga in Dragomerja. Vikend seminarji so pravšnja oblika druženja staršev, da se seznanimo in pogovorimo med seboj. Med nami so tudi taki, ki se težje prebijajo skozi življenje in jim je dobrodošla vsaka pomoč. Ob letošnjem prazniku Občine Vrhnika smo bili posebej počaščeni, saj je naša dolgoletna predsednica ga. Milena Kržič prejela priznanje Občine Vrhnika - srebrno plaketo Ivana Cankarja za izjemne dosežke trajnega pomena. S svojim prostovoljnim delom in predvsem skrbjo za sočloveka je ogromno prispevala k sprejemanju različnosti, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju. Zato ji na tem mestu izrekamo iskrene čestitke in ji, z velikimi črkami, preprosto izrečemo še enkrat: Hvala. Irena Vidic, Sožitje Vrhnika, predsednica društva N 05 Občina Vrhnika 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Izlet v Škocjanske jame Člani Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika smo se v nedeljo, 17. marca 2019, pod vodstvom našega člana Marjana Praznika udeležili »pohoda« v Škocjanske jame in njene okolice. Tako kot po navadi smo se do 9. ure dopoldne zbrali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki, se posedli v avtomobile ter se po avtocesti odpeljali proti Primorski. Izlet oziroma pohod je bil za marsikoga od nas nekaj posebnega. Prvič zato, ker je društvo v marcu pridobilo kar šest novih članov in izmed teh smo se štirje prvič udeležili tovrstnega izleta, ki ga društvo organizira enkrat na mesec. Izlet je potekal v znamenju medsebojnega spoznavanja in iskanja tesnejših prijateljskih vezi. Druga posebnost je bila zame osebno in verjetno še za marsikoga drugega vstop v samo jamo, ki je za razliko od drugih ekosistemov za nas bolj nenavaden, bolj skrivnosten in zato tudi bolj vznemirljiv pod- vig. Škocjanske jame so zares nekaj posebnega. Izjemna prostornina podzemnega kanjona, kamor smo vstopili, je tisto, kar loči Škocjanske jame od drugih jam in jih uvršča ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim na svetu. Po njem teče kraška reka Reka. To je okoli 3, 5 km dolg in več kot 140 m visok podzemni kanal, ki so ga raziskali že ob koncu 19. stoletja. Ker je zdajšnja dolžina turistične poti dolga okoli 3000 metrov, premagali pa smo tudi okoli 500 stopnic, so marsikoga od nas zabolele noge. Tudi pogled v globino kanjona je nekaterim povzročil vrtoglavico, a s skupnimi močmi in vzpodbudami ter s pomočjo izkušene vodnice, ki nas je iz jame le pripeljala žive in zdrave ter polne prijetnih vtisov o naravnih lepotah podzemlja, smo dosegli svoj cilj. Po ogledu jame smo se sprehodili po učni poti okrog Velike in Male doline skozi vasi Betanja, Škocjan in Matavun, v idiličnem ozračju kraške turistične kmetije smo nazadnje popili zasluženo kavico ter se prijetno utrujeni in prijateljsko tesneje povezani vrnili na Vrhniko. Skozi bogato doživljajsko izkušnjo, ki smo jo pridobili v povsem novi situaciji ali v či- Sto let Julijane Celarc Na Drenovem Griču - Lesnem Brdu je 21. aprila praznovala 100 let Julijana Celarc. Ob tem velikem jubileju so jo na domu obiskali in jih čestitali predstavniki Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo, Društvo upokojencev Vrhnika in Zveze borcev NOB Vrhnika. Pevke društva upokojencev in harmonikar so zapeli nekaj veselih in poskočnih pesmi, nekaterim pesmim se je pridružila celo slavljenka. Tudi z vsemi prisotnimi se je zelo razgovorila, kar pomeni, da je še vedno v dobrem in veselem razpoloženju. Ob fotografiranju pa mi je prišepnila, da Naš časopis redno prebira in da ga komaj pričakuje, da izve, kaj se dogaja v njenem kraju, v Ob- čini Vrhnika in drugih krajih. O njej sem od domačih izvedel naslednje: »Julijana Celarc ali po domače Zidarcova Julka se je rodila 21. 4. 1919 na Drenovem Griču v družini Zalazni-kovih ali po domače Pr' Než. Bila je šesta od devetih otrok. Starše je izgubila kmalu: oče je umrl pri njenih 10 letih za jetiko, mama pa pri njenih 15 letih. Živa je samo še ena sestra - 94-letna Pepca. Štirirazredno šolo je obiskovala na Drenovem Griču. Po šoli se je učila šivanja pri domači mojstrici na Lesnem Brdu, Pri Pišk. Njena mentorica se je nato poročila in odšla v Ameriko. Julka pa je v Ljubljani opravila krojni tečaj ter leta 1938 je opravila izpit za krojaško mojstrico. Ves čas je doma šivala obleke. Kupila si je tudi šivalni stroj, ki je delal raznovrstne šive in ga ni bilo daleč naokoli takega. Od leta 1938 pa do 1944 je bila zaposlena kot šivilja v Ljubljani, v Tovarni pletenin Kos na Židovski ulici. Leta 1944 je odšla v internacijo v Nemčij o v mesto Ulm. Tam je na podeželju opravljala kmečka opravila, predvsem pa se je izkazala s šivanjem. Po vojni so jo želeli obdržati kar tam oziroma so ji bili pripravljeni ponuditi službo v Švici, vendar jo je ljubezen vodila domov. Julka se je že pred odhodom v Nemčijo spogledovala z Zi-darcovim Tonetom, s katerim se je tudi poročila. Rodila se jima je hči Mojca, kasneje pa še sin Tone. Skrbela je za družino, opravljala kmečka opravila, v vmesnem času pa vneto šivala. Julka se je zaposlila v Elektronu na Vrhniki, kjer je opravljala delo v proizvodnji vse do svojega 57. leta, ko se je upokojila. Julka je daleč naokoli znana kot dobra šivilja. K njej so sto drugačnem svetu, česar v vsakdanjem življenju sicer nimamo, smo spoznali, da je tovrstno udejstvovanje tisto, ki nam članom pomaga prebroditi različne težave, prek doživljajskih aktivnosti pa se nedvomno spodbuja in razvija pristna povezanost med člani našega društva. Zapisala: Barbara Cerkovnik 60 let poroke ... in obljubim, da ti bom ostal-a zvest-a v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil-a in spoštoval-a vse dni svojega življenja. Ob 100-letnici so Julko pozdravili predstavniki KS Drenov Grič - Lesno Brdo, Društva upokojencev Vrhnika, Zveze borcev Vrhnika in seveda Našega časopisa. Sicer pa so jubilantko obiskali tudi predstavniki Karitasa in njen osebni zdravnik dr. Rus s sestro Metko. prihajali stranke od blizu in daleč. Še z vlakom iz Ljubljane so prihajali k njej. Šivala je obleke po meri, vneto zbirala in prerisovala kroje ter spremljala modne trende. Šivala je vse do svojega 95. rojstnega dne. Bila je dobra kuharica, skuhala je dobro obaro, štruklje, žgance, zelje, repo. Zelo rada je prebirala časopise: Nedeljski dnevnik, Kmečki glas ... Z veseljem čaka tudi Naš časopis, kjer najprej prebere osmrtnice. Ko še ni imela težav z očmi, je vsako popoldne spremljala svoje priljubljene nadaljevanke.« Naj gospe Juliji življenje še dolgo dobro služi kot ob obisku ob 100. obletnici. Gotovo pa ji polno zdravja in seveda branja Našega časopisa želijo tudi bralci iz občin, kjer le-ta izhaja. Simon Seljak Pred mnogimi leti se je mlad, priden fant vračal z dela, vsak dan po isti poti. Vsak dan pa je njegovo oko uzrlo punco z delovnimi rokami . Luštna . pridna . si je mislil. Občasni pogledi pa so v njegovem srcu prerasli v nekaj več. Morda še sam ni vedel, kam bo zgodba peljala, pa je kljub temu zbral pogum in nekega dne stopil do nje. Tudi njeno srce je ob njegovih pogledih in besedah bilo hitreje . Mogoče pa je on pravi zame? In res se je tako pokazalo. Zbrala sta pogum in se odpravila na skupno pot. Simpatija je prav hitro prerasla v čutečo ljubezen. Kmalu so zadoneli cerkveni zvonovi. Ko sta pred Bogom izgovarjala besede »sprejmem te za ženo / sprejmem te za moža«, nista vedela kakšna pot ju čaka. Po skupnih poteh se je v njuno hišo naselil otroški smeh (in jok). Ustvarila sta si družino s tremi otroki. Skupaj so delali na kmetiji in ustvarjali prihodnost. Včasih so si vzeli tudi kratke (ampak sladke) trenutke za počitek. »Kam le čas beži?« sta si mislila in že so se otroci poženi-li in vaju razveselili z osmimi vnuki, ki so do danes že odrasli in otroški smeh se je vrnil v hišo. Kar 12 pravnukov sta že naštela - kar pa seveda še ni zadnja številka. Draga ata in mama! Kar 60 let je že minilo, ko sta si pred Bogom obljubila večno zvestobo. In prav Bogu sta hvaležna za vsak dragocen trenutek, ki sta ga lahko doživela. Tudi vsi mi smo hvaležni Bogu in tudi vama. Hvaležni smo za dar življenja, seveda pa tudi za zgled srečnega in dolgega zakona. Pokazala sta nam, da se z medsebojnim spoštovanjem in sprejemanjem zakonca lažje premaguje vsakodnevne ovire. Hvala vama za vse nasvete, za vso podporo in za vse trenutke, ki sta nam jih poklonila. Vsi vajini NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Močilnik razglasiti za javno dobro Vrhnika, 21. marec 2019 - V prisotnosti 31 članov Muzejskega društva Vrhnika je bil v mali dvorani Cankarjevega doma letni zbor članov društva. Najprej so si vsi prisotni ogledali videofilm o odkritju spomenika padlim žrtvam v prvi svetovni vojni iz Občine Vrhnika, ki je bil na Sveti Trojici lani. Nato se je zbor članov društva nadaljeval po ustaljeni praksi, ko je bilo izvoljeno delovno predsedstvo. Soglasno so sprejeli vsa poročila in program dela za letos. Pri razpravi o delu društva je bila izpostavljena dolgoletna težava lastništva našega in Cankarjevega Močilnika. Janez Tomšič je zbranim predlagal, da bi Občina Vrhnika morala sprejeti odlok o razglasitvi Mo-čilnika za javno dobro. V tem primeru lastnik zemljišča ne bi mogel preprečevati dostopa do reke Ljubljanice in njenega izvira. Celoten zbor je nato tudi sprejel sklep, da izvršni odbor MDV pošlje na občino dopis v skladu s predlagano rešitvijo, saj bi bila to dobrodošla in dolgoletna želja vseh Vrhniča-nov in vrhniških društev, ki si prizadevajo za »naš« Močilnik. Zbrane je nagovorila tudi predsednica Muzejskega društva Katarina Oblak Brown, ki je tudi prebrala poročila o delovanju v letu 2018. Naj navedemo samo nekaj poglavitnih akcij in delovanja društva v letu 2018: - vse leto posvetiti uresničevanju Cankarjevega leta 2018, - 25. marca sodelovali na predstavitvi lokalnih dogodkov v Cankarjevem letu na Radio Prvi - RTV SLO, - skupaj s TD Blagajana in ZIC pripravili razstavo 130 let delovanja Olepševalnega društva Vrhnika, - 16. aprila odprli razstavo o Cankarjevem spomeniku z naslovom Ljudstvu je spomenik všeč ... še vedno, - 1. junija ogledali kraje, kjer so poskusili z železniško progo prečkati borovniško dolino v različnih zgodovinskih obdobjih, - vključili v intenzivne priprave za postavitev spomenika žrtvam prve svetovne vojne; dogodek je bil 11. novembra na Sveti Trojici, - 13. julija organizirali ogled Lukancove - Ankine kašče na Stari Vrhniki, - 20. oktobra organizirali izlet v Savinjsko dolino, si ogledali Flosarski muzej v Ljubnem Po jamborni cesti od Rakitne do Trsta Turistično društvo Rakitna in Muzejsko društvo Vrhnika sta organizirala ekskurzijo po trasi, po kateri so pred 125 leti možje z Rakitne v Trst, za ladjarja Henrika Jazbeca in njegovo ladjo Bukova dolina, tovorili 64 m dolg jambor. Orjaško jelko so posekali in obdelali na Rakitni, potem pa so jo s pomočjo konjske in volovske vprege preko Cerknice, Rakeka, Planine, Studenega, Landola, Razdrtega, Senožeč in Sežane v enem kosu dostavili naročniku. Na Rakitni smo si najprej ogledali repliko jambora, ki jo je pri jezeru postavil Odbor za jamborno cesto, nato pa smo se odpeljali proti Cerknici. Uživali smo v vožnji skozi slikovito pokrajino in si hkrati ob pripovedovanju g. Darka Jerine skušali predstavljati ovire, ki so jih morali nekdaj premagati furmani, da so lahko spravili t.i. »leseno pošast« do cilja. Nič jih ni ustavilo na njihovi poti, čeprav so morali včasih zbobnati skupaj vse može kakšne vasi, da so jim pomagali pri ovinkastih podvozih, pa tudi kakšen hišni vogal je postal žrtev velikega podviga. V Senožečah nas je pričakal vodnik g. Bogdan Macarol in nam na poti do Trsta predstavil še nekaj zanimivih kotičkov. Najprej smo se ustavili v Štiva-nu, v cerkvi sv. Janeza Krstnika, kjer so v prezbiteriju še vidni talni mozaiki nekdanje staro-krščanske bazilike. Stavba, ki stoji poleg enega od izvirov reke Timave, je pogosto poplavljena in zato del prezbiterija spominja na pravkar ozelenel vrt. Vsa okolica deluje precej mistično in kar vabi človeka, da bi še ostal in užival v miru in lepoti. Mi pa smo hiteli naprej, v park grada Miramar, ki ga je dal v 19. stoletju zgraditi nadvojvoda Maksimilijan Habsburški. Kljub dežnim kapljam, ki so jih prestrezale krošnje mogočnih in Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi, 25. oktobra izšla nova številka zbornika Vrhniški razgledi 19, predstavitev Cankarjevega leta 2018 na avstrijskem Koroškem skupaj s Cankarjevo knjižnico in ZIC, in sicer trikrat v Celovcu, Šentjanžu in Šmihelu, konec novembra po 13 letih ponovno postavili razstavo Vrhnika v prvi svetovni vojni ob predavanju Dimitrija Kebeta, ki je predstavil svoje poglede na smrt Ivana Cankarja. Resnično opravljeno veliko delo, predvsem tudi prvi aktivnostih in dogodkih Cankarjevega leta 2018. Simon Seljak dreves in naši dežniki, smo se sprehodili po delu parka, ki se na 22 hektarih širi od morja in gradu v notranjost in ki ga poleg eksotičnih dreves krasi še mnogovrstno cvetje, fontane in razgledi. Sledil je ogled obalnega dela Trsta, potem pa nas je dež pregnal v eno od številnih kavarn, kjer smo si privoščili omamno dišečo kavo. Dan smo zaključili s poznim kosilom na naši strani, v Avberju. Še prej pa smo se zapeljali na Vejno nad Trstom, kjer stoji ne preveč simpatična cerkev v obliki prirezane betonske piramide, od koder je v lepem vremenu čudovit razgled na Tržaški zaliv in okolico. Tokrat je bilo malo drugače, vendar vsaj ni bilo gneče, ki je sicer značilna za tisti kraj. Kljub ne najboljšemu vremenu smo imeli prav lep izlet, v dobri družbi, slišali smo veliko zanimivih zgodb o naši zgodovini in spoznali kraje, ki jih bomo zagotovo še kdaj obiskali. Olga Pivk A CITROEn SELIŠKAR vJiC Qjeuroplakat( BoIIer (umkatoy] crocs Q3BIIZ NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Staro vrhniški gasilci prestopili nov mejnik v svojem delovanju Staro Vrhniški gasilci smo s podpisom aneksa pogodbe z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ( URSZR ) 10.5.2019 uradno postali Gasilska enota širšega pomena I. kategorije ( GEŠP 1 ) in s tem postavili nov mejnik v naši gasilski enoti. Ze dolga leta se gasilska enota Stara vrhnika ukvarja z tehničnim reševanjem in nudenjem nujne medicinske pomoči. Vse kar se je v preteklosti dogajalo na tem področju je bilo do leta 2016 na podlagi občinskega gasilskega načrta aktiviranja gasilskih enot. Leta 2016 pa smo podpisali pogodbo z URSZR za reševanje v prometnih nesrečah in tako postali gasilska enota širšega pomena tako imenovane 0. kategorije ( GEŠP 0 ). Z nami so na vsaki prometni nesreči, ki se je zgodila na področju GZ Vrhnika sodelovali tudi gasilci iz Gasilske Brigade Ljubljana. V teh letih se je naša gasilska enota veliko učila od naših kolegov in nabirala bogate izkušnje na področju reševanja nesreč v cestnem prometu. Pričelo se je opažati, da z svojim hitrim prihodom na kraj in tudi zelo dobrim posredovanjem večino dela opravili sami pred višjo kategorizirano GEŠP enoto. Med tem preizkusnim obdobjem se je gasilska enota Stara Vrhnika ob pomoči občine Vrhnika, tudi zelo dobro opremila za samostojno delo na tem področju. Število intervencij z vsakim letom narašča, naše posredovanje je potrebno na večini prometnih nezgod na katerih rešujemo ponesrečence iz zverižene pločevine. Operativci Prostovoljnega gasilskega društva Stara Vrhnika morajo biti za to delo dobro psiho-fizično pripravljeni in imeti morajo zelo veliko znanja. To znanje pridobivamo z vajami na našem poligonu, kjer si ga izmenjujemo tudi s sosednjimi GEŠP enotami, ko skupaj vadimo. Seveda pa tudi teh usposabljanj ne bi bilo, če nam ne bi dobri ljudje podarili svoje odslužene jeklene konjičke na katerih pridno treniramo tehnične posege na vozilih. S podpisom aneksa pogodbe sedaj gasilska enota Stara Vrhnika posreduje samostojno v celi gasilski zvezi Vrhnika, na avtocesti od Brezovice do Logatca pa z dvojnim prekrivanje Starsky in Hutch pri vrhniških gasilcih z GB Ljubljana in PGD Doljni Logatec. Zahvalil pa bi se za to napredovanje občni Vrhnika, ki nam stoji finančno ob strani , našim mentorjem in sosednji GEŠP enoti GB Ljubljana in Upravi za Zaščito in reševanje Republike Slovenije, ki so nas podprli pri našem napredovanju v samostojno GEŠP enoto I. kategorije. Naša druga pridobitev pa je ustanovitev potapljaškega centra. Na upravnem odboru PGD Stara Vrhnika smo se dogovorili in sprejeli sklep, da ustanovimo svoj potapljaški klub. Ze kar nekaj let v naši enoti deluje sekcija potapljačev in reševalcev na vodi in iz vode, ta sekcija trenutno šteje 14 po- tapljačev od tega pa so štirje tudi reševalci iz vode in na vodi. Ze zelo dolgo je zorela ideja, da bi postali potapljaški center. V njem bi se samostojno tudi izobraževali in pridobivali potapljaške izkušnje. Trenutno je v našem klubu licenciran en potapljaški inštruktor višje kategorije in en voditelj potapljanja. Vse potapljaške tečaje bomo izvajali po skladu s standardi druge največje potapljaške šole na svetu SCUBA SCHOOLS INTERNATIONAL. Potapljaški center smo prav tako ustanovili z namenom, da se odpremo javnosti in s tem izvajamo potapljaške tečaje in organiziramo potapljanje po Sloveniji in tujini. Ob tej priliki vabimo v naše vrste vse potapljače in tudi tiste, ki Vas potapljanje zanima da postanete potapljači. Vse informacije v zvezi s potapljaškim klubom dobite na elektronskem naslovu: info@pgd-stv.si oziroma na telefonski številki 041 360 372 Za konec pa Vas prostovoljni gasilci Stare Vrhnike vse lepo vabimo tudi na naš dan odprtih vrat, ki se bo odvijal 1.6.2019 od 13. ure dalje v stari vojašnici na Stari Vrhniki. Pripravili smo izredno bogat program s presenečenjem, kjer bomo prikazali svoje delovanje in veliko gasilske tehnike tudi izven meja občine Vrhnika. Zato Vas vljudno vabimo v našo družbo, da skupaj preživimo pestro popoldne. Gasilci Stara Vrhnika 16. JUNIJ NEDELJA OB 17:00 TRADICIONALNA V četrtek 2. maja, popoldne nas je obiskal gasilec Martin Hutchinson (Hutch) iz Manchestra in njegov zvesti spremljevalec Starsky, ki sta na svetovni turneji po svetu, na kateri ozaveščata oz. opozarjata mlade po šolah na pomen ohranjanja okolja in nujne spremembe v miselnosti, ki so za to potrebne. Hutch je na potovanju, ki ga je začel s hojo iz Mehike do Čila, že od leta 2006. V Južni Ameriki je v devetih letih prehodil več kot 34.000 kilometrov. Med potovanjem po Portugalski se mu je pred tremi leti pridružil še njegov zvesti prijatelj na štirih nogah Starsky. Sedaj s triciklom skupaj potujeta po Evropi in do leta 2030 nameravata priti vse do Avstralije. Kakšno je njegovo mnenje o Sloveniji? Dejal je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami izredno čista in ima izredno veliko zelenih površin. Starsky in Hutch sta noč s četrtka na petek prespala v našem gasilskem domu, kjer smo jima v četrtek zvečer priredili piknik, na katerem smo kramljali o njunemu potovanju po svetu. V petek dopoldne sta se odpravila proti Ljubljani, kjer bosta potovanje nadaljevala proti Avstriji, Češki, Slovaški, Poljski ... Vsi jima želimo prijetno in uspešno potovanje še naprej. Jure Jakopič, PGD Vrhnika ANSAMBEL NOVI SPOMINI DOGODEK V VSAKEM VREMENU! BOGAT SRECELOV NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izlet po poteh Kočevarjev V soboto 6. aprila 2019 smo se člani PGD Bevke odpravili na 3. društveni izlet. Odpravili smo se po poteh Kočevarjev. Pot nas je vodila v Suho Krajino. Po krajšem postanku v Žužemberku, smo si ogledali v Soteski ostanke dvorca Soteska, Hudičev turn in muzejsko zbirko vozil. Po mnenju Val-vazorja je bil to najlepši dvorec v deželi Kranjski. Naslednji postanek je bil ogled muzeja Kočevarjev staroselcev v Ob-čicah. Kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev se predstavlja s prikazom zgodovinskih dejstev o nekdanjih prebivalcih na Kočevskem, ki so tu živeli več kot šesto let. Kočevski Nemci so bili edini agrarni nemški jezikovni otok na slovenskem ozemlju. Naselitev Kočevarjev sega v 14. stoletje, ko je Oton V. Or- tenburški, v skoraj prazno in redko poseljeno pokrajino, začel naseljevati nemške priseljence iz koroških in tirolskih posestev. Namen naselitve ni bil političen, ampak gospodarski, saj so hoteli z gosteje poseljeno in obdelano zemljo, povečati dohodke. Leta 1400 je bila zunanja kolonizacija z nemškimi kmeti končana, nadaljevala pa se je notranja, z ustanavljanjem novih naselij. Območje je obsegalo 800 kvadratnih km. Prvo večje odseljevanje Kočevarjev se je zgodilo okrog leta 1880, ko so se v glavnem odseljevali v Ameriko. Drugo večje odseljevanje je bilo po 1. svetovni vojni. Svoj "konec" so doživeli med 2. svetovno vojno, ko so jih izselili v Avstrijo in Nemčijo. Njihovo kulturno dediščino pa sta skoraj v celoti uničila zubelj vojnega požara in kruta povojna narodna in ideološka nestrpnost. V Beli Krajini smo obiskali Vinico- rojstni kraj Otona Župančiča, župnijsko cerkev sv. Križa in Žeželj- romarski kraj nad Vinico. Za strokovni del izleta smo izbrali obisk gasilske zveze in prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj. Ogledali smo si njihove prostore, in opremo ter se seznanili s potekom lanske intervencije ob pojavu toče, katera je uničila vse strehe na njihovem območju. In naj zaključim z Župančičem, ki je zapisal: Teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal... Alenka Dolgan Keršmanc Dan zdravja požel veliko zanimanja Vrhnika, 10. maj - Ob svetovnem dnevu medicinskih sester je Center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru vrhniškega zdravstvenega doma ponovno pripravil zanimivo in poučno prireditev Dan zdravja. Prizorišče v Parku samostojnosti je preko dneva obiskalo ogromno ljudi, ki so lahko opravili različna zdravstvena in telesna testiranja ter se seznanili s pastmi vsakdanjega življenja, ki vplivajo na naše zdravje. Majda z Vrhnike, ki si je dala analizirati krvni sladkor, je dejala, da prihaja že leta, najbolj pa ji prija sproščeno vzdušje in pripravljenost osebja, da ji svetuje oziroma pomaga. Jerneja Filipič, ki v ZD Vrhnika vodi omenjeni Center za krepitev zdravja, pravi, da v njihovi ekipi trenutno deluje 6 oseb, večinoma pa bodisi v zdravstvenem domu bodisi na terenu izvajajo preventivne delavnice in predavanja. Njihova najnovejša »pridobitev« je psiholog, za katerega glede na trend življenja, ne dvomijo, da bi ostal brez dela. »Vedno več ljudi in firm se obrača na nas, kar kaže, da smo v prostoru prepoznavni, hkrati pa se tudi ljudje zavedajo pomena zdravja. To nas zelo veseli,« je dejala Filipičeva. Center za krepitev zdravja Vrhnika deluje na začasni loka- ciji v stavbi Črnega orla, za dodatne informacije in vprašanja pa so vam na voljo na telefonski številki 01/ 7555 157 ali mobilni številki 031 338 426. Gašper Tominc, foto: Leon Novak d) SILI KO Simply Flexible FUTSAL SILIKO OPEN TURNIR ŠPORTNI PARK VRHNIKA 7. do 8. junij 2019 FUTSAL KLUB SILIKO N 05 Občina Vrhnika 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Novice s Trojice Težko pričakovana pomlad je prišla, trava in drevje sta ozelenela in naše živali že uživajo v sočnih grižljajih sveže paše. V aprilu je bila zelo pridna tudi naša skupina osnovnošolcev. Skupaj s pomočjo mentorja in oskrbnika parka so zasnovali in uredili novo jahališče oz. manežo. Tako bodo treningi jahanja potekali še lažje, zabavneje in varneje. Novo ograjeno jahališče bo v veliko pomoč, da se bodo jahanja varno naučili tudi popolni začetniki. Vabljeni vsi otroci, da se nam pridružite na svežem zraku v družbi živali. Še posebno zabavno bo poleti, ko bomo izvajali tudi poletne tabore. V maju smo začeli graditi nov kozolec dvojnik (toplar). No, pravzaprav ni nov, saj bomo restavrirali starega in ga prestavili na Trojico. Žal nam pri tem nagaja deževno vreme. Vseeno upamo, da ga bomo čim prej spravili pod streho. Služil nam bo za skladiščenje krme za živali in opreme za delo v parku. Ta kvelik pokrit prostor nam bo omogočil tudi več zavetja za živa- li, zato bomo lahko v parku na Trojici naselili tudi večje konje. Mnogi, predvsem starši otrok v naših programih so opazili naš trud in trdo delo ter močno voljo, da uredimo hrib svete Trojice v lep, krajanom prijazen park. Na pobudo enega izmed očetov je tako nastal nov študijski krožek z naslovom Možje in fantje v akcij«. Glavni cilj tega krožka je, da se moški zbirajo ob delu na svežem zraku, pri tem »predebatirajo« kar jim roji po glavi, hkrati pa fizično prispevajo k urejanju parka na Trojici. Vabljeni novi člani, da se nam pridružite. Krožek je brezplačen, namen delovnih akcij pa je, da na mlajše generacije, na svoje otroke, prenesemo vrednoto dela in jim s svojim lastim delom predamo izkušnje ročnih spretnosti. Pogovorni del krožka poteka vsak torek ob 20. uri v vrhniškem vrtcu Montessori, delovne akcije pa izvajamo po dogovoru (največkrat ob sobotah). Za kakršnakoli vprašanja o naših dejavnostih in delu nam lahko pišete na e-naslov: inkluzivni.park@ gmail.com Preprosto Montessori Vrhniški skavti pometli s konkurenco V soboto, 6. 4., so se člani Jazonove čete udeležili turnirja v roverčku, ki ga je za vse čete ljubljanske regije organiziral steg Ljubljana 5. Sleherniku se postavi vprašanje: »Kaj je roverček?« To je igra, pri kateri ekipa poskuša na kol, ki ga drži igralec na nasprotni strani igrišča, spraviti obroč, spleten iz vrvi. Igra deluje na podoben način kot košarka. Na razmočenem travniku v Sostrem so se od 9. ure pa do popoldneva vrstile tekme, ki so jih naši gladko zmagovali. V finalu so se pomerili s skavti iz Škofje Loke in z veliko razliko osvojili zlato trofejo. Tekme so potekale v športnem in skavtskem duhu. Zmaga pokaže povezanost in prijateljstvo v ekipi. Razšli smo se v upanju na več podobnih dogodkov in v naše argonavtsko mesto prinesli novo lovoriko, ki jih v skavtski sobi ni malo. Bodite pripravljeni! Jošt Cankar, Komentatorski netopir Pustolovske počitnice na Planini nad Vrhniko V zadnjih dneh letošnjega muhastega aprila je koča na Planini nad Vrhniko zaživela še v malo drugačni luči, kot jo že poznamo. V soorganizaciji z Veseljem 17, s .p., so konec aprila potekale prve tridnevne pustolovske počitnice, na katerih je uživalo 28 otrok, starih od 6 do 12 let, ter pet vzgojiteljev. Glavni cilj počitnic je bil, da otroci čim več časa preživijo zunaj, v naravi, in se odmaknejo od prevečkrat uporabljenih elektronskih naprav. Otroci so na pustolovskih počitnicah skozi igre izkustveno spoznavali Planino in njeno bližnjo okolico - spoznali so različne drevesne vrste, gozdni bonton, gozdne živali in njihovo prehranjevanje. V popoldanskem času so se preskusili v različnih športnih turnirjih ter tako razvijali in krepili športni duh, glasbeni ritem in različne motorične spretnosti. Prav tako so razvijali ročne spretnosti ob peki lastnega kruha v krušni peči in ustvarjalnih delavnicah. Kot pravi pustolovci smo zakurili tudi taborni ogenj in na njem spekli slastne penice. Večere smo si krajšali z različnimi spoznavnimi in socialnimi igrami ter plesom in glasbo. Zvečer smo se prijetno utrujeni, polni vtisov z doživetij in z velikim nasmehom na obrazih ulegli na skupna ležišča v koči ter v pričakovanju naslednjega dne drug ob drugem mirno zaspali. Za našo energijo in polne želodčke so poskrbeli kuharji planinske koče z zelo okusno domačo planinsko hrano. Pustolovske počitnice so bile za otroke navdušujoča popestritev prvomajskih praznikov in takih popestritev si na Planini nad Vrhniko želimo še več. V času poletnih počitnic bomo za vse otroke, stare od 7 do 12 let, organizirali petdnevno pustolovščino, ki se bo ponovila v kar desetih različnih terminih. Vse otroke vabimo k prijavi na omenjene počitnice in tako skupno raziskovanje čarov narave. Število mest je omejeno, zato le pohitite s prijavo (op. prijavnica je na spletni strani www.veselje17.si). Mi že odštevamo dneve do novih pustolovskih počitnic. VESELJE V IN PLANINA NAD VRHNIKO PRIPRAVLJATA poletne pustolovske počitnice petdnevna pustolovščina za vse otroke, stare OD 7 DO 12 LET KJE: KOČA NA PLANINI NAD VRHNIKO KDAJ: 10 TERMINOV, MED 24.6. IN 30.8.2019 NEPOZABNO DOŽIVETJE! Več o pustolovskih počitnicah najdete na www.veselje.si, na tel. številki 040 804 817 ali planina nam Pišite na anel@veselje17.si. ^ nad Vrhniko VeSGljG 17 NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SOLE LIBERO VPISUJE OTROKE OD 1. DO VKLJUČNO 4. RAZREDA • Vpisujemo otroke od 1. do vključno 4. razreda v šolsko leto 2019 / 2020 v program alternativne oblike šolanja, ki upošteva javno veljavni kurikulum. • Z otroki v dopoldanskem času predelamo učno snov javnega učnega načrta z individualnim pristopom, saj imamo v programu malo učencev in kar dva pedagoga. To pomeni: - proste popoldneve s svojim otrokom, saj ni domačih nalog, - brez šolskih torb in stresa pozabljanja pripomočkov (vse imamo v naših prostorih), - individualni pristop pri obdelavi učne snovi in individualno prilagojeno delo posamezniku, - otroci bodo vsak dan zunaj na svežem zraku in v nenehnem gibanju, - veliko časa za dodatne kreativne predmete (karate, plezanje, ustvarjanje z glino, joga, eksperimenti ...). - sprotno obveščanje o otrokovih močnih ter šibkih področjih. Vabljeni v naše prostore. Naša praksa v času vpisov so individualna srečanja s starši in otroki, ko se pogovorimo o vseh vprašanjih.V primeru dodatnih vprašanj pišite na info@sole-libero.si ali pokličite na 031 751 499. Več o nas najdete na: www.sole-libero.si Ob priložnosti bi se radi zahvalili tudi sponzorjem Modri žarek. Zahvaljujemo se Avtohiši Seliškar, d. o. o., in Hotelu Mantova, d. o. o., ker sta s sponzorstvom podprla našo vizijo izkustvenega šolanja. (5) SimonKr ^^¡r . <□■ □ maa u< ti d h *SIMONKR, d. o. o., je naš Sončni sponzor. Če vas sponzorstvo zanima, nam pišite na info@sole-libero.si. Dežniki in Miškolini Valentinovo smo si pri Dežnikih in Miškolinih (Vrtec Vrhnika, enota Želvica) zamislili malo drugače. Prvič smo se odpravili v SNG Opera in balet Ljubljana. Stavbo smo najprej, pod vodstvom vodnika, doživeli od znotraj. Iz preddverja nas je odpeljal v veliko dvorano, kjer smo si ogledali veliki oder, na katerem so mojstri postavljali sceno. Z udobnih sedežev smo občudovali pozlačene balkone in veličasten lestenec ter ugotavljali, kako mu zamenjajo žarnice. Podali smo se v zaodrje in pod odre, kjer nam je vodnik razka- zal različne zanimive rekvizite, od daleč smo opazili celo starinski avto in nekaj srednjeveških kostumov. Vodnik nas je pospremil v manjšo dvorano, kjer smo se pripravili za poslušanje opernega petja. V poslušanje nas je najprej vpeljala izkušena povezovalka, ga. Jelka Rahne. Pred izvedbo vsake skladbe ali po njej smo se o njej pogovorili, jo analizirali s stališča občutij in se vživljali v različne like. Ko sta sopranistka Petra Vrh Vrezec in baritonist Al Vrezec iz svojih teles izvabila najgloblje in najvišje tone, smo občutili polnost glasov, ki so zapolnili vsak kotiček dvorane. Bilo je čarob- no. Otroci so ju z zanimanjem spremljali. Ob odhajanju smo na hitro pokukali še v dvorano, kjer so vadili baletniki. Stavbo smo zapustili pod vplivom močnih vtisov, saj je večina otrok ustanovo obiskala prvič. Melita Gnezda Petrič Pomladni dan na Drenovem Griču V torek, 16. aprila 2019, je bila dvorana na Drenovem Griču napolnjena do zadnjega kotička. Tradicionalni Pomladni dan, ki ga z učenci vsako leto pripravimo za starše, je bil tokrat jubilejno obarvan, saj smo počastili tudi 110-letnico šolstva na Drenovem Griču. Učenci so pripravili bogat kulturni program, v katerem so se prepletale teme o pomladi, mamicah ter šoli nekoč in danes. Zbrane je v uvodu pozdravila in jih nagovorila vodja podružnične šole ga. Katarina Lenarčič. Povzela je nekaj pogledov na šolstvo v njenih 33-letnem službovanju na Drenovem Griču, predstavila nekaj posebnosti in zanimivosti šole, predvsem pa poudarila odliko dela na majhni šoli, povezanost otrok, odlično utrjeno znanje in predvsem srčno kulturo, s katero odidejo učenci s podružnice na Drenovem Griču. Nato smo oder in besedo prepustili učencem. Učiteljica Tina Žakelj je v program spretno vpletla recitacije, ples in zgodbe, ki so ponazorile raz- like in podobnosti v šolstvu in družini nekoč in danes. V nadaljevanju je pod vodstvom učiteljice Bernarde Novak za- pel otroški pevski zbor naše podružnične šole. Prazničen nastop so zaključili člani gledališkega krožka, ki so pod vodstvom mentorice Katarine Lenarčič odlično odigrali in zbrane navdušili z gledališko predstavo Mali potepuh. Po prireditvi so si obiskovalci v prostorih šole lahko ogledali priložnostno razstavo ter ob fotografijah in druženju obujali spomine na nekdanje šolske dni. Razstava je prikazovala zadnjih deset let dela in uspehov naše podružnične šole, zanimivosti in posebnosti našega dela, utrinke s sodelovanja s KS in društvi, delček le-te pa je bil posvečen tudi začetkom šolstva na Drenovem Griču. V spomin na prireditev so učenci izdelali lične glinene hiške, ki simbolizirajo toplino, varnost in šolo kot drugi dom učencev ter jih poklonili vsem prisotnim. Upamo in želimo, da bo podružnična šola na Drenovem Griču še dolgo delovala in svoje učence še naprej usmerjala po »stezah učenosti«, ki se stekajo na »široko cesto življenja«. In kot piše Tone Pavček: »Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama - glavna.« Katarina Lenarčič, vodja podružnice NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Društvo invalidov šteje 525 članov Sredi marca je Društvo invalidov Vrhnika imelo v Gostilni Bajc vsakoletni občni zbor svojih članov. V odsotnosti obolelega predsednika društva Cirila Podbregarja je zbor začel podpredsednik Miha Vrhovec. Na začetku so se, kot vedno, članom predstavili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika, ki so prejeli lep aplavz vseh prisotnih. Za prizadevnost in uspešno delovanje zbora sta zborovodkinja Li-ljana Stepic in dolgoletni vodja zbora Jože Jesenovec ter predsednica zbora Mojca Seljak prejeli posebno priznanje DI Vrhnika. Vsi prisotni člani društva so sprejeli vsa poročila in program dela za leto 2019. Trenutno je v društvo včlanjenih 525 rednih članov in 85 invalidov, kar pomeni, da so eno najštevilčnejših društev v občini. O delu v minulem letu izpostavljamo najbolj aktivne akcije: »V preteklem letu so bili uspešni tudi naši športniki. Sodelovali so na območnih tekmovanjih po koledarju ZDIS v streljanju, kegljanju, ribolovu, balinanju in pikadu. Na državna prvenstva so se uvrstili: v kegljanju Konrad Benkič in Peter Na-dlišek, ki sta v svoji kategoriji zasedla drugo in tretje mesto. Najbolj aktivni so bili v poletnih mesecih naše bali-narke in balinarji, saj so sodelovali na 12 balinarskih turnirjih v organizaciji društev invalidov in DU Vrhnika. Domov so prinesli kar nekaj pokalov. Zelo aktivna je bila tudi komisija za zdravstvene in socialne zadeve. Pripravila je izlet za težke invalide in to drugi četrtek v juniju. Letos smo z dvema avtobusoma - 92 invalidov obiskali Roglo. V decembru pa je starejše od 70 let in tiste težke invalide, ki se niso mogli udeležiti izleta, povabila na prednovoletno srečanje v gostilno pri Kranjcu. Obiskali so na domu in Domu upokojencev 68 invalidov. V preteklem letu smo uspešno organizirali kar nekaj izletov, in sicer: - izlet v neznano - obiskali smo Cerkniško jezero z ogledom muzeja, ob Bloškem jezeru smo se pokrepčali s pristno domačo jedjo - kopalni dan - obiskali smo Malo Nedeljo - Martinovanje smo imeli skupaj s člani MDI Idrija - Cerkno na kmečkem turizmu v Petkovcu. Prizadevni in uspešni so bili tudi naši pevci. Sodelovali so na reviji pevskih zborov občine Vrhnika, Reviji pevskih zborov v organizaciji ZDIS in DI Trbovlje in pevskem taboru v Šentvidu. Preko celega leta so imeli preko 10 nastopov v domovih starejših občanov, proslavah... Leto pa so zaključili s samostojnim koncertom, ki je bil že enaindvajseti po vrsti in posvečen mednarodnemu dnevu invalidov. Preko naše zveze se izvaja posebni socialni program - psihoso-cialna rehabilitacija, ki je namenjena brezposelnim in zaposlenim, osebam s telesno okvaro in osebam s statusom invalida po ZZRZI. Sedemdnevne rehabilitacije v Šmarjeških toplicah so se udeležili štirje naši invalidi. Vsekakor je bistvo in velik poudarek delovanja društva na osmih posebnih socialnih programih ZDIS-a, kateri so s strani zveze tudi finančno podprti ne pa tudi v celoti pokriti. S finančnimi sredstvi, ki jih društvo pridobi na osnovi javnih razpisov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer uspešno dopolnjuje zastavljene naloge in cilje. Kar se tiče športnih aktivnosti in dela na tem področju je veliko priznanje ZDIS-a, ki nam je zaradi kvalitetno opravljenega dela že dvanajsto leto dodelil izvajanje Posebnega socialnega programa - ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti skozi rekreacijo in šport v sedmih panogah za vsa društva invalidov Slovenije. V letu 2019 bo društvo namenilo največ pozornosti uresničeva- nju ciljev in nalog, ki so opredeljene v osmih posebnih socialnih programih: 1. Preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnsoti; 2. Zagotavljanje zagovorništva; 3. Informativna dejavnost; 4. Usposabljanje za aktivno življenje in delo; 5. Ohranjevanje zdravja 6. Rekreacija in šport; 7. Dnevni centri, klubi; 8. Kulturna dejavnost. Seveda bomo o izvajanju programa v Našem časopisu sproti poročali.« Zbrane so nagovorili tudi predstavniki sosednjih in prijateljskih društev invalidov. Pohvalili so zares aktivno in požrtvovalno delovanje društva, ki s svojim socialnim in rekreativnim programom združuje invalide občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Po končanem uradnem delu je zadonela harmonika ter naznanila družabni del rednega občnega zbora. Simon Seljak PREJELI SMO Vojno stanje v zdravstvu Že več člankov in pisem bralcev sem prebral na temo Vojno stanje v zdravstvu. Tudi sam sem imel pred meseci v Dnevniku članek Izredne razmere v ZD Vrhnika glede gradnje prizidka ZD, ki jo je nadzorni odbor Občine Vrhnika označil kot stihijsko, predrago, ki ne sledi strokovnim metodologijam. Ne vem, kako bi se zadeva končala, če ne bi prišlo do zamenjave občinskih mož, tako da je sedaj vzpostavljeno stanje, kot je bilo pred gradnjo, s tem da je nujna medicinska pomoč sedaj v zglednih prostorih. Ne želimo si vojnega stanja v zdravstvu - pri mislim ta pravega. Vrhnika je mogoče delček tega stanja doživela med osamosvojitveno vojno. Na Vrhniki je bila namreč nastanjena največja tankovska brigada v Jugoslaviji. Vrhnika je dobila nalogo, da z barikadami prepreči izhod bri- gadi. Res nam je en bataljon ušel na Brnik, ki pa ga pa nista ustavila niti dosti močnejša Ljubljana in Kranj, saj je skorajda neovirano prišel na Brnik. Smo pa onemogočili izhod preostalima tankovskima bataljonoma, ki jima ni niti s podporo letalstva uspelo prebiti barikad. Brigada je bila sistem. Imela je vso logistično podporo od prehrane do zdravstva, da ne naštevam. S postavljenimi barikadami je bila Vrhnika v stvari ujeta skupaj z brigado na majhnem prostoru. Iz Ljubljane so prihajali nori ukazi o napadu na brigado, tudi zgrožnjo zamenjave poveljnika območne teritorialne obrambe. Bog ne daj, da bi se to zgodilo. In v takih okoliščinah je moral delovati vrhniški zdravstveni dom. Splošna komunikacija s prestolnico je bila zelo okrnjena, sploh po raketiranju Vrhnike 2. julija 1991, ko je bilo kar nekaj zelo telesno poškodovanih. Ra- njence so morali peš nositi v reševalno vozilo preko barikad na avtocesto. Tudi bolezni niso počivale, tudi otroci so se rojevali. Za to sta bila potrebna dobra organizacija in nadčloveški pristop vseh zaposlenih v ZD Vrhnika. Pred štirimi leti sem kot član sveta ZD Vrhnika podal pobudo, da bi napisali publikacijo Zdravništvo na Vrhniki. Publikacija je v delu vrhniške knjižnice in upam, da bo v njej tudi prispevek vrhniškega zdravstvenega doma med osamosvojitveno vojno. Moj namen tega pisanja je, da si ne želimo vojnega stanja v zdravstvu, obenem pa vzpodbujam, da se vsaj na Vrhniki ob raznih osamosvojitvenih obletnicah spomnimo tudi vseh vrhniških zdravnikov, ki so nesebično tvegali tudi svoja življenja. Vid Drašček, Vrhnika Govedorejsko društvo dr. Janez Verbič Prva strokovna ekskurzija Letos nam je po dolgih letih zopet uspelo registrirati govedorejsko društvo in kmalu smo se podali na prvo strokovno ekskurzijo proti Primorski. Odziv je bil odličen, saj smo imeli poln avtobus. Obiskali smo ekološko kmetijo Žgajnar v Postojni. Gospodar nas je vljudno sprejel, nam zelo izčrpno predstavil svojo družinsko kmetijo, delo na njej in seveda njihov pogled in načrte za prihodnost. Kmetijo smo si ogledali in poskusili njihove pridelke: salame, sir in različne jogurte, kefirje. Naslednja postaja je bila obisk vinogradniške in vinarske kmetije v Dutovljah. Lastnik David Štok nas je z veseljem sprejel, nam razkazal svojo klet, pripravil izčrpen govor o zgodovini in nastanku vina teran in nas tudi bogato pogostil. Nato nas je pot vodila v Novo Sušico na kmetijo g. Dušana Fidela in njegove družine. Zelo prijazno so nas sprejeli, nam razkazali svoje bike, plemenjake pasme šarole, teli-ce in kasneje nas je gospodar odpeljal tudi na svoje pašnike, kjer se pasejo tri skupine krav pasme šarole s teleti. Ekskurzijo smo zaključili na kmetiji Hudičevec v Razdrtem, kjer so nas postregli z izvrstnim kosilom. Besedilo in fotografije: Ana Pečjak, terenska kmetijska svetovalka, izpostava Vrhnika NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sobotna šola za nadarjene V soboto, 6.4. 2019, je na naši šoli potekala sobotna šola za nadarjene učence, ki je ločeno potekala za drugo in tretjo triado. Učenci druge triade so lahko izbrali dve izmed petih različnih delavnic. Te so bile: matematična, jezikovna, tehnična, zgodovinska in biološka delavnica. Na matematični delavnici so se učenci pravzaprav bolj posvetili tehniki kot matematiki. Izdelovali so namreč ladjice iz tetrapakov in slamic. Premikale so se tako, da je sveča v zadnjem delu ladjice segrevala vodo, ki je pritekala skozi slamice, le-ta pa je izpodrivala hladno vodo. Učenci so ladjico lahko opremili še s svojo domišljijo - raznimi zastavami, prikolicami, okraski ... Taka ladjica je lahko dobra ideja za prihodnje gregorjevo. Tehnično delavnico je vodil Primož Susman. Učenci so se naučili uporabljati različno tehnično orodje. Iz lesa so si izdelali robota, ki so ga polepšali z dodatki. Pri izdelavi so si pomagali z na novo pridobljenim znanjem o brušenju, žaganju, vrtanju, načrtovanju ... To znanje bo učencem koristilo pri pouku tehnike in tehnologije na predmetni stopnji. Zgodovinska delavnica je potekala pod vodstvom učiteljice zgodovine Ane Bregar. Polovica skupine je izdelovala maketo rimske hiše iz kartona. Zaradi dela druge skupine pa je bila to gotovo najbolj okusna delavnica, saj so se preizkusili v peki grških palačink. Te so bile (preizkušeno) posebno okusne in sladke, saj so vsebovale med. Biološko delavnico sta vodili učiteljica kemije Špela Krvi-na in učiteljica biologije Tjaša Znidaršič. Tema delavnice so bile kače. Učenci so si najprej ogledali kemijski poskus faraonove kače. To je poskus, pri katerem zakurimo zmes mivke, sladkorja, jedilne sode in etanola. Sladkor poogleni, nastaja pa tudi ogljikov dioksid, ki povzroči, da poogleneli preostanek raste in spominja na kače. V drugem delu delavnice so učenci govorili o pravih kačah, ki živijo v Sloveniji, pobožali pa so tudi kraljevega pitona. OŠ IC Pravljične urice v Podlipi V Podlipi so, kot že nekaj let doslej, tudi letošnjo sezono od oktobra 2018 do sredine aprila 2019 potekale Pravljične urice, in sicer v sodelovanju Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje. Z otroki smo se srečevali ob ponedeljkih od 17.30 do 18.15 v šoli v Podlipi. V sezoni 2018/19 so otroci v Podlipi prisluhnili 27 različnim pravljicam, v povprečju pa se je vsake Pravljične urice udeležilo vsaj deset otrok, skupaj pa kar 24 otrok iz Podli-pe in Smrečja. V ponedeljek, 8. aprila 2019, so otroci z velikim navdušenjem prisluhnili in opazovali, kaj so jim za tokratno Pravljično urico »v moški izvedbi« pripravili očetje. Janez, Andrej in Urban so kar tekmovali, kdo bo otroke bolj navdušil. Vlogo pravljičarja je prevzel Andrej, ki je otrokom prebral slovensko ljudsko pravljico Pet bratov. Ustvarjalni del je vodil Urban, otroci pa so po njegovih navodilih izdelali kraljično iz papirja. Na koncu pa se je otrokom priljubil še Janez, ki jih je presenetil s sokom, čipsom in slanim pecivom. Teden dni pozneje, 15. aprila 2019, pa smo v Podlipi imeli še zaključno Pravljično urico. Otroci so prisluhnili pravljici Kje je Frida?, ki pripoveduje o beli puhasti gosenici Fridi, ki se skriva pred vranom, na koncu pa se spremeni v metulja. Otroci so prejeli zaslužene pohvale za zvesto udeležbo na Pravljičnih uricah, nato pa smo se okrepčali še s sokom in slastnimi Vrtnarjevimi picami ter si obljubili, da se jeseni zopet srečamo. Najlepše se zahvaljujem KS Podlipa - Smrečje, ki nam je nudila prostor v šoli, barvice, flomastre in preostali ustvari-alni material, da so Pravljične urice sploh lahko potekale, poskrbela pa je tudi za pogostitev ob zaključku sezone. Zahvaljujem se tudi Janezu in Janiju Jur-ca, ki sta vso sezono skrbela, da so bili prostori v šoli vedno prijetno topli, dovoz k šoli pa očiščen snega. Nenazadnje sem dolžna zahvalo tudi vsem staršem, ki mi zaupate svoje otroke - brez otrok bi Pravljične urice izgubile svojo čarobnost. Barbara Kuzmič, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Novinarstvo na OŠ AM Slomška Mladi novinarji, ki pod mentorstvom Vesne Jurač, učiteljice slovenskega jezika, spoznavajo novinarski poklic, pridno sodelujejo pri snovanju šolskega glasila, kjer na svoj način predstavljajo in opisujejo dogodke na šoli ter urejajo prispevke. Tako se tudi najbolje seznanjajo, kako neki dogodek ali neko razmišljanje spraviti v obliko, da jo lahko preberejo tudi drugi. To je pravzaprav tisto prvo in najpomembnejše poslanstvo vsakega novinarja. Da pa bi izvedeli, kakšen je pravzaprav novinarski poklic, smo se na povabilo odzvali tudi pri Našem časopisu in učencem predstavili novinarski poklic v živo med eno od šolskih ur v računalniški učilnici. Mladim smo predstavili novinarstvo v različnih oblikah, ki jih določajo različni sodobni mediji, pri tem pa izpostavili nekaj ključnih zakonitosti, ki jih mora upoštevati vsak novinar. Torej, da razume, o čem pravzaprav piše, da pozna tematiko in pazi, da o dogodku poroča tako, da bralec ali občinstvo čim bolje razume, kaj, kje in kdaj se je nekaj zgodilo. Pri tem smo poudarili, da morajo vedno stremeti k iskanju in podajanju resnice na podlagi dejstev, ki jih lahko pridobijo. Skupaj z učiteljico in učenci smo tudi pregledali njihovo šolsko glasilo in se pogovorili kaj bi lahko še izboljšali, o pomenu fotografije, ki vedno pove več kot sto besed, in kako jo lahko naredijo sami. Nekaj fotografij smo naredili tudi skupaj, tako da so učenci lahko videli, kaj pomeni, če novinar lahko poleg pisanja obvlada tudi osnove fotografije. Spregovorili smo tudi o sodobnih medijih od interneta naprej pa vse do facebooka in instagrama, ki sta najnovejši medijski platformi, preko katerih dostopamo do informacij. Da pa ne bi naše srečanje šlo v pozabo, smo se dogovorili, da bomo v živo pokazali, kaj pomeni, če se neki dogodek zgodi, a o tem noben nič ne napiše ali ne poroča. Kajti potemtakem se v bistvu sploh ni zgodil, vsaj ne za širšo javnost. No, tudi zato sedaj vse to berete. Za domačo nalogo so mladi novinarji odgovorili na dve vprašanji: Kaj ti je všeč pri novinarstvu? Zakaj bi rad postal novinar oziroma novinarka? 1. Pri novinarstvu mi je všeč raznolikost stvari, ki jih počneš in potovanja po celem svetu. 2. Novinarka bi rada postala, ker želim videti veliko različnih kultur in obveščati druge o njih. Všeč mi je tudi, da si lahko za raziskovanje izbereš, kar te veseli in se nato s tem ukvarjaš. Ana Černetič, 9. b 1. Da je sodobno, da lahko delamo z računalniki. 2. Ker rad oblikujem in delam z računalniki. Nejc Vrhovec, 9. A 1. Všeč mi je, ker imamo prijazno učiteljico, delamo zanimive stvari, se zabavamo. 2. To delo mi je všeč. Zanimivo je intervjuvati ljudi in spoznati več o njih. Matija Logar, 7. A 1. Pri novinarstvu mi je všeč, da lahko delamo za računalnikom, saj obožujem pisarniško delo. 2. Novinarka bi rada postala ker mi je všeč delo v pisarni, rada intervju-vam osebe in rada sem pred kamerami. Ana Marija Kroupa, 9. A 1. Všeč mi je, ker delamo na računalnikih. 2. Novinarka bi rada postala, ker me ta poklic zanima. Vesna Trček, 7. A 1. Všeč mi je, ker ocene pridobivamo na različne načine, in ker smo zelo aktivni med delovnimi sobotami, kulturnimi dnevi . 2. Kljub temu, da sem bolj sramežljiva, bi se tako navadila nastopati. Zelo rada govorim in imam smisel za pisanje različnih poročil. Nika Pretnar, 8. A 1. Všeč mi je delo na računalnikih in delo na terenu. 2. Ker bi rad izvedel zanimive stvari in podatke. Bor Fefer, 7. A 1. Da se lahko izražamo. 2. Ker mi je to zanimivo delo. Ajda Mrzlikar, 9. B 1. Všeč mi je to, da ni samo delo v pisarni, za računalnikom, ampak je tudi terensko delo. 2. Ker rada delam na terenu in tudi fotografiram. Katarina Mele, 7. B 1. Delo z računalniki, pogovor o trženju, oglaševanje . 2. Ker me je navdušil oče in mi je to zanimivo. Blaž Kavčič, 8. B 1. Ker mi je zanimivo in se veliko naučim. 2. Ker je to vredu in zanimiv poklic. Luka Požek, 7. B 1. Všeč mi je, ker se zabavam in ni preveč naporno. 2. Zato, da bi lahko uredili šolski časopis. Miha Podobnik, 7. A 1. Delo z računalniki, sodoben in zanimiv pouk. 2. Zelo zanimiv poklic, delo ni dolgočasno, vedno se dogaja kaj novega. Natalija Mitic, 8. B 1. Všeč mi je, da spoznavam nove ljudi in se od njih kaj naučim. 2. Ker bi rada spoznala nove ljudi in jih intervjuvala. Nina Stojanov Tomažič, 9. A 1. Všeč mi je, da delamo z računalniki. 2. Zato da lahko intervjuvam ljudi. Raj Caserman, 7. A Peter Kavčič, foto: A. K., Peter Kavčič NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pasovček na obisku v Rosiki Izmenjava sadikin semen Letos nas je več mesecev zapored obiskoval Pasovček, ki nas je opominjal na varnost v prometu. Naučil nas je svojo pesem Red je vedno pas pripet in še mnogo različnih pesmi o različnih vozilih. Najbolj všeč nam je bila pesem Kolesarska. Z njim nam je bilo vedno zanimivo. Pripravili smo si kolesarski izpit in naredili Frančkov kolesarski izpit za vožnjo po poligonu s prometnimi znaki. Izdelovali smo prometne znake. Ob obisku policistke Urše iz PP Vrhnika smo jih že zelo dobro poznali. Tudi ona nam je razložila kdaj, zakaj in kako moramo biti pripeti v avtu. Na vsaki vožnji, seveda. Tudi na najkrajši, ki nas pripelje v vrtec vsak dan! Policistka nas je na sprehodu tudi naučila, kako naj hodimo na sprehodu po Bevkah in kako naj prečkamo cesto. Skupaj z otroki smo vsak dan beležili prihod v vrtec v av-tosedežu. Pri tem smo potrebovali pomoč staršev, ki so nam vestno pomagali. Male nagrade so pomagale, da smo tudi Bobri in Superjunaki opominjali starše na Red je vedno pas pripet. Aktivni sprehodi, vadbene ure s prometnimi znaki, risanje pasovčka, branje zgodb Franč-kova kolesarska čelada in Balončkov Peter, pesmi o vozilih in še mnogo drugih dejavnosti so nas spremljali v času celotnega projekta. Za zaključek smo si pripravili Pasovčkov kviz, v katerem sta združili moči obe skupini in v tekmovanju pokazali svoje znanje. Pasovček se še ni poslovil od nas, ker smo se odločili, da ga imamo vedno s seboj na cesti in v avtosedežu. Njegova pesem odmeva v nas in jo imamo vedno v mislih. Bobri in Super junaki iz Bevk Spominek mojega kraja -turistična stojnica Učenke turističnega krožka iz sedmega in osmega razreda ter mentorica Urša Govekar smo se 26. marca v Kamniku predstavile s spominkom našega kraja - poučno igrico, tri v vrsto, ki predstavlja vrhniške znamenitosti. Naša stojnica je bilo kolo sreče, ki je predstavljalo najstarejše kolo, najdeno v okolici Vrhnike. Na njem so bili narisani simboli, ki so, prav tako kot v igrici , predstavljali vrhniške znamenitosti. Igrico sestavljajo usnjen mošnjiček - simbol IUV-ja in leseni krogci z že omenjenimi simboli. Vsi izdelki so iz odpadnega materiala in so EKO. V Kamnik smo se odpravile okoli sedme ure in prispele ob osmih. Mimoidoče smo vabile na našo stojnico ter jim predstavljale naš spominek in Vrhniko, prečuden kraj. Prepričale smo tudi sodnike, saj smo s sejma odšle s srebrnim priznanjem in nasmejanih ust. Učenke turističnega krožka OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika V popoldanskih urah, ko otroci odidejo domov, se v vrtec navadno naseli spokojna tišina, ki jo občasno prekinejo le ptice, žabji zbor iz mlake ali pa kikirikanje našega petelina Rena. V sredo, 17. aprila, pa je bilo v Želvici živahno vse do večera. V sodelovanju z Osnovno šolo Ivana Cankarja smo namreč pripravili izmenjavo semen in sadik, sočasno pa je v naravnem kotičku potekala tudi delovna akcija. Dogajanje je bilo res pestro. Na terasi so obiskovalci izmenjevali doma pridelana semena in sadike, v eni izmed igralnic pa so lahko prisluhnili predavanju o visokih gredah, ki ga je zanje pripravila Nada Breznik iz Kluba Gaia. Na vrtu smo opleli skalnjak in čutno pot, na novo sezono pripravili nizke gredice, spletli ograjo v Dinozavrovi deželi, presejali kompost in s pomočjo Barbare Lončar iz Semenarne Ljubljana zasadili prvo visoko gredo. Gospa Barbara je obiskovalcem povedala tudi nekaj praktičnih nasvetov o visokih gredah. Ko se je delo bližalo h koncu, je iz krušne peči zadišalo po domačih picah. Ob prisluženi malici, kramljanju in opazovanju otroške igre v naravnem kotičku se je popoldne počasi prevesilo v večer in prijetno utrujeni smo se precej kasneje kot navadno odpravili domov. Dragi obiskovalci, starši, stari starši, otroci in drugi pomagači, najlepše se vam zahvaljujemo za vso vašo vloženo energijo. Morda se vam zdi, da vaša pomoč in podpora nista nič posebnega, da si enkrat ali dvakrat na leto zgolj umažete roke in nam malce pomagate pri vrtnarjenju. V resnici delate veliko več. Otrokom in odraslim pomagate ustvarjati prostor, kjer se lahko umirimo, učimo, sklepamo tesnejše vezi in rastemo. Podarjate nam svoj čas in v zameno ne zahtevate ničesar. To je izjemno delo, ki spreminja svet. Za to smo vam iskreno hvaležni. Zahvaljujemo se Nadi Breznik iz Kluba Gaia za izvrstno predavanje in podarjene izvode revije Gaia, Barbari Lončar iz Semenarne Ljubljana za koristne nasvete in prikaze ter vrečke semen, vodstvu Vrtca Vrhnika in OŠ Ivana Cankarja za pomoč pri organizaciji, Lesarstvu Zelenc za podarjene lesene mize in stole ter vsem zaposlenim in obiskovalcem za trud in dobro voljo. Na delovni akciji se bomo zopet srečali jeseni, na izmenjavi semen pa ponovno naslednjo pomlad. Anja Petelin, Vrtec Vrhnika - enota Želvica NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane naše upokojenke in cenjeni upokojenci Občinski praznik je za nami, hladni majski dnevi, upam, da tudi. Kar nekaj dela smo imeli z organizacijo izleta v Celovec, a je bilo premalo udeležencev, zato smo ga morali odpovedati. Vemo pa, da je 20 prijavljenih razočaranih. Tudi pohodi so bili okrnjeni, le nekatere skupine so imele srečo. Upamo, da bomo lahko vse tiste, ki jih zanima tridnevni izlet po Italiji, razveselili, da izlet bo. V začetku junija, 5. In 7. junija, bomo pobirali prvi obrok po 100 € za ta septembrski izlet. Povabite še svoje znance in prijatelje na tridnevno druženje in raziskovanje s strokovnim vodenjem. Več nas bo, ceneje bo. Sicer pa dobite vse informacije o programu na društvu. Pevski zbor se je vestno pripravljal na nastop v Ljubljani, klekljarice so pripravile razstavo čipk na Gospodarskem razstavišču, kjer se je pridružila še pletarska delavnica s svojimi izdelki, bilo pa je tudi nekaj ročno izdelanih voščilnic izpod Jelkinih rok. Izvršilni odbor se je sestal po občnem zboru in razdelil delo med predsednico in obema podpredsednikoma. Tako je prevzela nalogo, da aktivira zdravstveno komisijo in ji določi nove vsebine, podpredsednica Ivanka Sluga. Podpredsednik Milan Jerman bo še naprej bdel nad financami, skrbel za računalniško podporo in pomagal komisiji za volitve, imenovanja in priznanja pri Društvu upokojencev Vrhnika. Z veseljem moram zapisati, da se v občinskem merilu premika oblika nujnih prevozov starejših, tako imenovani »PROSTOFER«. Več v naslednjem časopisu po obisku pri županu. Pričakujemo, da boste članarino poravnali do konca maja. Kaj napovedujemo: - 8. junij: turnir v pikadu, - 18. junij :15-letnica pohodniške skupine Zimzeleni, - v juniju bo izlet za prostovoljke in prostovoljce, - prvi obrok in zagotovitev sedežnega reda za tridnevni izlet v Italijo - in še mnogokaj, kar poteka skozi vse leto (telovadba, pohodi, ročna dela, klekljanje, pikado, balinanje ...) Vabljeni, da se nam pridružite! Za Upravni odbor: Elica Brelih vseh pogledih, zato jim res hvala! Hvala vsem, ki so prispevali k uspešno izvedenemu turnirju. Na koncu pa velja zahvala in pohvala našim balinarkam, pikaderkam in prijateljici za pomoč pri pripravi in organizaciji turnirja. MP, foto: Leon Novak Rezultati Moški: 1. mesto DU Postojna 2 .mesto Baron Logatec 3. mesto DU Loška dolina 4 .mesto DU Cerknica Ženske: 1 .mesto DU Postojna 2. mesto DU Polhov Gradec 3. mesto DU Cerknica 4. mesto DU Loška dolina Najboljši bližar je bil Vinko Petrovčič iz Logatca, najboljša bližarka pa Inka Zdravkovič iz Dragomerja. Balinarski turnir Kljub slabi vremenski napovedi smo uspešno speljali turnir ob občinskemu prazniku Občine Vrhnika. Zjutraj ob 8. uri smo imeli zbor in pozdrav, kjer so udeležence turnirja pozdravili vodja balinarske sekcije, Marinka Petkovšek, predsednica DU Vrhnika, Elica Brelih in župan Občine Vrhnika, gospod Danijel Cukjati. Sodnik Brane Šefran je razdelil ekipe, in sicer ženske ekipe na balinišče pri DU Vrhnika, moške pa na balinišče v Sinjo Gorico. Finale je bilo na balinišču pri DU Vrhnika kot tudi bližanje v krog. Balinišče je bilo zelo lepo pripravljeno, za kar velja zahvala našemu Željku. Ženski del balinark smo pripravile zajtrk z domačimi dobrotami, kavo in čajem. Ni nam bilo žal časa in utrujenih nog, saj so udeleženci turnirja pohvalili postrežbo in vzdušje, kar je godilo našim ušesom. Da pa je bilo vse kot je treba, so poskrbeli naši prijatelji balinanja, in sicer: Občina Vrhnika s čudovitimi pokali in malico, gospod Keršmanc s kosilom za vse udeležence, za kar se mu posebej zahvaljujemo. Slaščičarna Breza je poskrbela za posladek po kosilu, »vrhniške kremšnite«, kar so tekmovalci že vedeli, saj je postale že kar tradicija. Da pa smo lahko speljali vse tako uspešno, so prispevali naši simpatizerji in prijatelji balinanja: Istenič, Baškovč, Adamič, Berzo, cvetličarni Jana in Karmen, gostilne Kranjc, Turšič, Oaza, Cankarjev hram, Orel, d. o. o., bife Mreža, Zavarovalnica Triglav, servis Caserman, Frizerski salon Neti, Trgovina Maja, Merkator Loka, Komunala, Agrolit, Blago mix in ne nazadnje Društvo upokojencev Vrhnika, ki nam vedno pomaga v Okrogli jubileji v maju Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Petkovšek, Stara Vrhnika, Vrhnika (1926) Antonija Tomšič, Kuclerjeva ul., Vrhnika (1926) Iva Pečar, Na Klisu, Vrhnika (1929) Marija Treven, Brigadirska cesta, Vrhnika (1929) Silvo Simnovčič, Verd, Vrhnika (1929) Marta Lah, Mrakova cesta, Vrhnika (1934) Vida Knez, Kolesarska pot, Vrhnika (1934) Milan Pišek, Bevke, Vrhnika (1939) Rafael Jaklič, Lošca, Vrhnika (1939) Dragica Petkovšek, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1939) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali maja. Izlet Svizcev na Vrh sv. Treh Kraljev 18. aprila se nas je kar 28 Svizcev odpravilo na Vrh sv. Treh Kraljev. Med leti 1952 in 1992 sta se vas in gora imenovali Vrh nad Rovtami. Z avtobusom smo se z Vrhnike odpeljali do planinske koče, od koder do cerkve sv. Treh Kraljev vodi zložna markirana pot. Z vrha se odpira pogled na vse strani. Razgledna plošča z nadmorsko višino 884 m pomaga obiskovalcem, da se orientirajo in prepoznajo vrhove v Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. V bližini poteka Rupnikova linija, ki jo je po letu Zimzeleni na Koradi Kar 37 pohodnikov skupine Zimzeleni smo se v lepem sončnem jutru odpeljali proti tokratnemu cilju - Koradi. Korada je najvišji vrh Goriških brd, 812 m visok travnat greben med vzporednima dolinama Soče na V in Idrije na Z. S svojo lego ščiti Brda pred vetrovi s severa, zato na tamkajšnjem območju dobro uspeva vinska trta. Na Korado vodi več poti. Nas je avtobus zapeljal do Vrhovelj pri Kojskem. Med vožnjo smo opazovali lepo obrezane vinograde, nasade 1935 pričela graditi Kraljevina Jugoslavija. Od cerkve smo se spustili v vas in se ustavili pri domačiji »v Dolini«, koder je doma šofer, ki nas je ta dan prevažal z avtobusom. Prijazno nam je prinesel klopi, da smo udobno pomalicali in nam postregel z domačo kapljico. Po malici in živahnem klepetu smo se odpravili na zadnji del pešpoti proti Žirem. V Goropekah nas je pobral avtobus in nas odpeljal na zasluženo kosilo. Za pijačo je poskrbela žal odsotna Irena Velkavrh, ki je praznovala visok okrogli jubilej. Na poti domov smo ji na avtobusu preko telefona zapeli in ji zaželeli še veliko zdravih let in prisotnosti na naših pohodih. Zabeležila Maja Lekšan, fotografija: Sonja Zalar Bizjak cvetočih marelic in oljk. Pot do vrha je bila nezahtevna, malo vetrovna in z obilico pomladanskega cvetja. Po dveh urah smo dosegli vrh, kjer so nas očarali lepi razgledi na zasnežene Julijce, Trnovski gozd in Sabotin na eni strani, morje, Furlansko dolino, Dolomite in Karnijske Alpe na drugi. Sprehodili smo se še do lepo obnovljene cerkvice sv. Genderce in se vrnili k planinski koči PD Brda na pijačo in jedačo. Dobro razpoloženi v prijetnem druženju smo opravili še en nepozaben pohod. Zapisala Marjana Kolenko S M SKO 00 WH1 & M ¡d ¡BOS ¡ni Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu kava in čaj. Četrtek, 27. 06. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR MED POLICAMI (drama) Christian je novinec med delavci v velikem supermarketu. Polnjenje trgovskih polic je bolj ali manj samotarsko delo, še posebej, če gre za večerno izmeno. Kljub temu se počasi naveže na sodelavce, še zlasti na starejšega Bruna z oddelka z alkoholnimi pijačami, ki ga očetovsko vzame za svojega, in na simpatično Marion, ki ga očara s svojimi šalami in neposrednostjo. Vse kaže, da bo Christian z novim prijateljstvom in obetajočo se ljubezensko zvezo lahko kljuboval osamljenosti, ko je postavljen pred novo preizkušnjo. Med Marionino daljšo odsotnostjo namreč izve, da je nesrečno poročena, in njegov krhki svet se začne rušiti ... Preprost, a mojstrski prikaz življenja delavcev v vzhodnonemški provinci, postavljen v zakulisje potrošniške družbe, prežet s toplimi čustvi in posvečen posameznikom, za katere se zdi, da življenje teče mimo njih. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si MČaSOplS Občina Vrhnika ^^^«27^9 © UPOKOJENSKI KOTIČEK Sončki na Svetem Petru v Suhi krajini Dokaj zgodaj smo se odpeljali v smeri Žužemberka, v Dvoru prečili Krko in izstopili v vasi Podgozd, kjer so nas smerne table za Sveti Peter napotile na kolovozne poti do roba gozda ter po stezi naprej pod njegovo okrilje. Ob stezi, ki je večkrat prečila gozdne ceste in se vztrajno dvigala, so bile postavljene postaje križevega pota, katerega obnovljeni železni križi so me spominjali na stara pokopališča iz prejšnjega stoletja. Strmina ni popuščala in v zadnjem delu je bila moja hoja ob ograji levo navzgor preizkus vztrajnosti in popuščanja sami sebi, a ob vstopu na vrh so se mi oči odlepile od tal in zaplavale v smeri razglednega stolpa pod nebo in nato po Suhi krajini in Posavju v daljavi. Sončki smo skoraj prekrili 888 m visoki travnat vrh z narcisami, stolpom, razglednikom, obnovljenim zavetiščem, klopmi in lesenimi na-pušči. Nazaj ob ograji se mi je zdela hoja lahka in po široki gozdni poti naravnost mimo križišča za Podgozd sem poltiho pela ter mimogrede »švrkala« nove oznake za evropsko planinsko pešpot E7, ki so nas spremljale vse do kraja Lašče, kjer smo posedli v avtobus. Tokrat nazaj grede nisem spala, saj je vožnja proti Kočevju vabila moje poglede po svetlo in temno zeleni lepoti kočevske pokrajine, po kateri smo iskali in tudi našli cilje naših prihodnjih pohodov. Besedilo Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Sončki na Šentviški planoti Prvi »Sončkov« torek v maju smo se odpravili proti Idriji. Po skoraj dveurni vožnji smo prispeli na izhodišče naše poti, v Slap ob Idrijci, rojstni kraj pisatelja Cirila Kosmača. Pot nas je vodila še naprej in navzgor v prelep predalpski svet, kjer vzhodna Tolminska prehaja v Cerkljansko hribovje - na razgiban svet Šentviške planote. Tam se razprostira na višinah od 650 do 974 metri nad morjem med rekami Bača na severu in Idrijce na zahodu in jugu. Najvišja točka Šentviške planote je Črvov vrh (974 m) na severnem robu planote, ki je bil naš cilj. Zložen vzpon nas Zimzeleni na Jeterbenku Po nočnem dežju se je rodilo sončno jutro, v katerem so se belo bleščala pobočja in vrhovi nad 600 metrov nadmorske višine, ki jih je pobelil marčevski sneg. Zimzeleni smo se polni pričakovanja odpeljali proti Medvodam in po dolini Ločnice na Topol. Cesta je bila kopna, vse naokoli pa je ležal svež sneg, ki ga je sonce hi- Brdu, spotoma na tablah Učne poti spoznavali značilne lesnate in zelnate rastline ter živali in opazovali cvetoče znanilke pomladi, ki so cvetele na osončenih gozdnih tleh. Ko smo prispeli do Slavkovega doma na Golem Brdu, ni bilo več niti sledu o zapadlem snegu. Tam nas je že čakal avtobus in po okrepčilu smo se odpeljali proti domu. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak je vodil mimo kmetij, nekaterih obnovljenih ali spremenjenih v počitniške hišice, o nekateri pa pričajo le še ruševine, zaraščene z drevjem in grmovjem. Po počitku in uživanju ob prelepih razgledih na Tolminsko-Bohinjski greben in gorski svet zahodne Slovenije v obsegu 360 stopinj smo se vrnili na naše izhodišče v Šentviško goro. Tam nas je že čakal avtobus in nas prepeljal do gostilne, kjer so nam pripravili slastne idrijske žlikrofe. Vsi zadovoljni in polni lepih vtisov smo se v pozni popoldanski uri vrnili domov. Hvala Sonji R., Cvetki in Meri za pogostitev. Napisala: Marjana Vodeb, foto: Tatjana Rodošek Barjani na Sv. Petru nad Begunjami Proti Gorenjski - v Begunje se nas je z avtobusom odpeljalo 32 Barjanov. Po Petrovi poti smo se začeli počasi vzpenjati proti cerkvici sv. Petra (839 m). Ob poti je mogoče videti kar nekaj ostankov nekdanjega križevega pota. Kmalu smo se znašli pred kapelico, od katere je lep pogled na cerkev in mežnarijo. Pot nas je vodila do cerkve, kjer nas je sprejela mežnarica Milk in nam povedala nekaj zanimivosti o cerkvi - pozidana je bila ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Na severno in delno zahodno steno je Jernej iz Loke naslikal pasijon, ki je bil kasneje obnovljen. Sam vrh in cerkev je pogosto obiskoval tudi Slavko Avsenik, ki je dobil navdih za svoja dela. Pot smo nadaljevali in po kratkem vzponu prispeli do Sankaške koče. Privoščili smo si daljši postanek in užili njihove dobrote. Žal je čas hitro minil in že smo se morali podati v dolino. Med spustom so nekateri pohodniki malo preizkusili svoje moči - dvig uteži ... Pred vrnitvijo domov smo se pa še malo posladkali z domačimi dobrotami naših rojstnodnevnikov. Zapisala: M. Krambergar, foto: Stane Kržmanc tro talilo. S Topola smo se povzpeli k cerkvi sv. Katarine, od koder ni bilo daleč do vznožja Je-terbenka, 774 metrov visokega gozdnatega vrha. Tam nas je najbolj očaral pogled na zasnežene Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, kajti čisto ozračje je poskrbelo za širne razglede. Tisti Zimzeleni, ki so se povzpeli še na vrh Jeterbenka, so bili deležni razgleda proti vzhodu, na bližnjo Grmado in Šmarno goro ter naselja pod njima. Z vrha smo nadaljevali pot proti Golemu Barjani na Vremščici V sivem torkovem jutru je bil naš cilj 1027 m visoka Vremščica, ki se razteza nad Senožečami, Pivko in Divačo. Pot smo začeli v Loščici, od koder je ura in pol markirane poti do vrha. Najvišji vrh Vremščice je Velika Vremščica ali Gora sv. Urbana. Z vrha pogorja se je odprl pogled na Ja-vornike, Nanos, Slavnik, v daljavi pa bi ob lepem vremenu lahko videli Alpe in morje. Lepo so bile vidne tudi pečine nad Škocjanskimi jamami. Malo pod vrhom je cerkev sv. Urbanu, ki velja za zavetnika pastirjev. Prva cerkev na tamkajšnjem mestu je bila sezidana, sodeč po ustnem izročilu, v drugi polovici 13. stoletja in jo J. V. Valvazor omenja v Slavi Vojvodine Kranjske. Ob pomoči okoliških mojstrov in darovalcev je bila obnovljena leta 2008. Poleg cerkve je prizidano zavetišče, ki je vedno odprto in tako nadaljuje gostoljubno tradicijo prvotne cerkvice. Po postanku smo se vračali v dolino proti Volčam. Ob poti se je naša kolegica raznežila ob pogledu na cvetočega gorskega kosmatinca. Pot smo nadaljevali skozi gozd, ki se počasi odeva v mlado zelenje, barvo, ki jo nosimo tudi Barjani. Naša vodnika Jože in Frenk sta poskrbela, da smo vsi varno prišli do cilja, kjer smo se posladkali z domačim pecivom. Na vseh letošnjih pohodih smo imeli sončno vreme, tokrat pa se april ni izneveril svoji muhavosti. Zapisala: Vanda Kržmanc NflS Občina Vrhnika 27. maj 2019» 10 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 119. in 110. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno -storitveni center Drenov Grič 1. člen (izhodišča za pripravo) 1) V letu 2013 je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno - storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič (Naš časopis, št. 411/2013) - v nadaljevanju OPPN). Z odlokom je načrtovana gradnja oblikovno usklajenih proizvodnih, skladiščnih, trgovskih in poslovno - storitvenih objektov s prometno in komunalno infrastrukturo. 2) Izvedena je le faza 1, ki zajema začasni priključek na regionalno cesto ter stavbo B1 v prostorski enoti PE2 (z vso pripadajočo infrastrukturo in zunanjimi ureditvami). 3) Območje sprememb in dopolnitev OPPN zajema celotno enoto urejanja prostora DG_503 (IG) oz. celotno območje veljavnega OPPN. 4) Podlaga za spremembe in dopolnitve so: - Usmeritve iz OPN Vrhnika, ki območje namenja tehnološkim parkom, proizvodnim, obrtnim skladiščnim, prometnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim; - Stanje v prostoru glede varovanj in omejitev: na območju ni območij ali objektov varovane kulturne dediščine, naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biot-sko raznovrstnost. Območje je delno poplavno ogroženo in spada v razred srednje poplavne nevarnosti, manjši del pa v razred srednje in preostale poplavne nevarnosti. - Obstoječe stanje v prostoru glede in-frastrukturne opremljenosti: območje je delno infrastrukturno opremljeno (stavba B1) oz. ima možnost priključitve na cestno omrežje (neposredno ob regionalni cesti z oznako DC 409), elektroenergetsko omrežje, omrežje elektronskih komunikacij in vodovodno omrežje. Izdelana je idejna zasnova za kanalizacijsko omrežje za širše območje, ki pa še ni izvedeno. - Pobude lastnikov oz. investitorjev: od uveljavitve OPPN so nastale spremembe glede investitorjev (dodatno novi lastnik/investitor), lastništva zemljišč ter posledično spremenjenih oz. novih investicijskih potreb v prostoru. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) 1) Območje sprememb in dopolnitev OPPN zajema celotno enoto urejanja prostora DG_503 (IG) oz. celotno območje veljavnega OPPN. Območje se lahko v postopku priprave spremeni. 2) Območje sprememb in dopolnitev OPPN se nahaja v katastrski občini Blatna Brezovica in obsega zemljišča s parcelnimi številkami 2587/1, 2588/22, 2588/25, 2588/27, 2588/29, 2588/39, 2588/38, 2590/1, 2591/1, 2590/3 in 2588/21 ter del zemljišča s parcelno številko 2581/4. 3) Predmet sprememb in dopolnitev OPPN so: ureditev novega dovoza na območje iz regionalne ceste, ohranitev t. i. začasnega dovoza iz regionalne ceste, ukinitev ceste 2, povezava SZ dela območja z domačijo na naslovu Drenov Grič 8, sprememba območij prostorskih enot 1 in 2 ter posledično priprava novih pogojev za gradnjo objektov, infrastrukturno opremljenost ter zunanje ureditve. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prikaza stanja prostora, - usmeritev iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - popr., 71/14 - popr., 92/14 - popr., 53/15, 75/15 -popr. ), - investicijskih namer investitorja prostorskega akta, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - drugih strokovnih podlag, v kolikor se izkaže potreba. 4. člen (postopek in roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN) 1) Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) se za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta (108. - 115. člen). 2) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPPN se vodi v naslednjih fazah: FAZA OKVIRNI ROKI Izdelava osnutka Spr. OPPN Junij 2019 Pridobitev smernic oz. prvih mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP) in mnenj NUP o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje Julij 2019 Pridobitev odločbe CPVO Izdelava dopolnjenega osnutka Spr. OPPN Avgust 2019 Javna razgrnitev in javna obravnava September 2019 (30 dni) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti Oktober 2019 Izdelava predloga Spr. OPPN November 2019 Pridobitev drugih NUP December 2019 (30 dni) Izdelava usklajenega predloga Spr. OPPN Januar 2020 Potrditev Spr. OPPN na MOP Februar 2020(30 dni) Sprejem OPPN na občinskem svetu Marec 2020 Objava odloka v uradnem glasilu April 2020 *v primeru, da bo potreben postopek CPVO, se postopek priprave sprememb in dopolnitev OPPN podaljša za čas izdelave okoljskega poročila 5. člen (nosilci urejanja prostora) 1) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; 2. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana; 3. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana; 4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; 5. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; 6. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 7. DARS, Družba za avtoceste v RS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje 2) Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika 2. Občina Vrhnika, Oddelek družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika; 3) Izvajalci javnih služb, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 2. Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana; 3. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 4. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 4) V kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so potrebne smernice tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se zaprosi tudi njih. 6. člen (načrt vključevanja javnosti) 1) Občina o začetku priprave sprememb in dopolnitev OPPN obvesti širšo javnost z objavo sklepa v Našem časopisu ter na spletni strani Občine Vrhnika ter krajevno skupnost Drenov Grič -Lesno Brdo. 2) Javnost je v postopek priprave sprememb in dopolnitev OPPN vključena z javno razgrnitvijo in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka ter podaje pripomb in predlogov nanj. 3) V času javne razgrnitve se izvede tudi javna obravnava, na kateri je dopolnjen osnutek OPPN javno predstavljen. 4) Javnost bo o kraju in času javne razgrnitve in obravnave obveščena z javnim naznanilom v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. 7. člen (obveznosti investitorjev) 1) Investitorja priprave Spr. OPPN sta: 1. IPROS d.o.o., Drenov Grič 3A, 1360 Vrhnika, in 2. T-PIRC d.o.o. Lavrica, Nebčeva ulica 104, 1291 Škofljica. 2) Investitorja iz prvega odstavka zagotavljata finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, okoljskega poročila, sprememb prostorskega akta ter stroške objav. 8. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. Št: 3505 - 5/2019 (5-06) Vrhnika, dne 15. 5. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 689/3 k.o. Podli-pa (1999), preneha status grajenega javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16242420. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-27/2019 (6-03) Datum: 16. 5. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 2909/5, k.o. Vrhnika (2002), preneha status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 12037110. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-4/2019 (6-09) Datum: 16. 5. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičninama, parc. št. 1859/2 in 1859/3, obe k.o. Verd (2003), preneha status grajenega javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16374991. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-24/2019 (6-09) Datum: 16. 5. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 1952/2 k.o. Za-plana (2000), preneha status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 1952/2 k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-109/2014 (6-03) Datum: 16. 5. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/2007; v nadaljevanju OLN Hofer). (2) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (v nadaljevanju SD OLN Hofer) je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., št. projekta 17-223, marec 2019. 2. člen (1) Odlok SD OLN Hofer vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del obsega: - izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom prostorske ureditve v širšem območju, M 1:2000, list: 01/1, - ureditveno območje z načrtom parcelacije, M 1:500, list 02/1, - umestitev načrtovane ureditve prostor, M 1:500, list 03/1, - zasnova prometne infrastrukture, M 1: 500, list 05/1, - zasnova komunalne in energetske infrastrukture, M 1: 500, list 06/1. 3. člen Priloge SD OLN Hofer so: - izvleček iz strateškega prostorskega akta, - prikaz stanja prostora, - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, - obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev SD OLN Hofer, - povzetek za javnost. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 4. člen V besedilu 5. člena se besedilo: "trgovine z živili" nadomesti z besedilom: "trgovskih objektov in bencinske črpalke". 5. člen Naslov 6. člena se spremeni tako, da se glasi: "(lokacijski pogoji za projektiranje in gradnjo trgovskega objekta z živili Hofer).". 6. člen Za 6. členom se doda novi 6. a člen, ki se glasi: "6. a člen (lokacijski pogoji za projektiranje in gradnjo dodatnega trgovskega objekta) (1) Dodatni trgovski objekt je predviden na severovzhodnem delu ureditvenega območja. (2) Objekt mora biti odmaknjen najmanj 10 m od roba cestnega sveta avtoceste. (3) Objekt ima trapezni gabarit z največjimi dovoljenimi dimenzijami 23,51 m - 23,00 m/33,50 m (±0,50 m). Objekt je lahko tudi manjši. (4) Objekt je pritličen. Višinski gabarit mora biti usklajen z obstoječim trgovskim objektom Hofer. (5) Višina gotovih tal pritličja je na absolutni višinski koti 338.60 m, venec strehe pa je 5,46 m nad koto pritličja. (6) Vhod je na SZ strani objekta, servisni vhodi pa so predvideni na JZ ali SV strani. (7) Oblikovanje: - Fasade: betonski montažni elementi svetle barve in steklo ali montažni sendvič paneli in steklo, oblikovani v skladu z oblikovanjem trgovskih objektov investitorja. Nad vhodom je dovoljen konzolni nadstrešek širine največ 2,50 m; - Streha je ravna ali z minimalnim naklonom; - V varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.". 7. člen Za 6. členom se doda novi 6. b člen, ki se glasi: "6. b člen (lokacijski pogoji za projektiranje in gradnjo bencinskega servisa) (1) Samopostrežni bencinski servis se izvede v severovzhodnem delu ureditvenega območja. (2) Maksimalne tlorisne dimenzije objekta / nadstrešnice so 7,90 m x 14, 50 m. (3) Višinski gabariti: - Višinska kota povozne površine (pod nadstrešnico) je na 338,60 n.m. - Višinska kota zgornjega roba nadstre-šnice je 5,70 m nad koto povozne površine. (4) Streha nadstrešnice je ravna z minimalnim naklonom. 8. člen Prvi stavek tretjega odstavka 10. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: "Za mirojuči promet je predvideno 99 parkirnih mest, od tega je 5 parkirnih mest rezerviranih za funkcionalno ovirane osebe.". 9. člen 11. člen se nadomesti z novim, ki se glasi: "11. člen (skupne določbe) (1) Objekt trgovine z živili Hofer se priključi na javna omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje sanitarnih in meteornih voda, oskrbo z električno energijo, Mčasopis Občina Vrhnika _„aslo>:^scasopis#;:,::2:9 © oskrbo s plinom ter na telekomunikacijsko omrežje. (2) Dodatni trgovski objekt se priključi na javna omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje sanitarnih in meteornih voda, oskrbo z električno energijo ter na telekomunikacijsko omrežje. (3) Objekt samopostrežnega bencinskega servisa se priključi na javna omrežja za oskrbo z električno energijo, telekomunikacijsko omrežje in omrežje za odvajanje meteornih voda. (4) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav mora biti v skladu s tem odlokom oz. s projektnimi pogoji posameznih upravljalcev omrežij. (5) Pred gradnjo se morajo obstoječi vodi javne infrastrukture evidentirati, zaščititi oz. ustrezno prestaviti pod nadzorom upravljalca infrastrukturnega omrežja. (6) Križanja se morajo praviloma izvesti pravokotno oz. s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. (7) Pred izvedbo priključka na javno infra-strukturno omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljalca tega omrežja. (8) Ob izvedbi so dopustna odstopanja od poteka tras, lokacij predvidenih naprav ter ostalih tehničnih elementov infrastrukturnega omrežja, v kolikor so nove rešitve ustreznejše s tehničnega vidika, vidika prostorske umestitve ter so pridobljena soglasja upravljalca omrežja.". 10. člen 12. člen se nadomesti z novim, ki se glasi: " 12. člen (projektne rešitve za javno gospodarsko in drugo infrastrukturo) (1) Vodovod: - Na območju lokacijskega načrta je vodovod zasnovan krožno s priključkom na sekundarni vodovod ob Ljubljanski cesti in na vodovod v območju trgovskega centra Spar. Izjema je dodatni trgovski objekt, ki ima predviden priključek iz obstoječega jaška, ki se nahaja na SZ delu ureditvenega območja; - Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja vodovodnega omrežja z ostalimi komunalnimi vodi, ter ostale pogoje v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v Občini Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica (maj 2016); - Minimalni odmik objekta od vodovoda je 5 m; - Prestavitev obstoječega vodovodnega omrežja, v kolikor je potrebno, se izvede na račun investitorja; - Odcep se izvede s cevjo PE fi 110. Kjer se na primarni javni vodovod naveže sekundarni javni vodovod je potrebno namestiti LTŽ "T" kose in sektorske ventile; - Zunanji vodomerni jašek mora biti ustreznih dimenzij, pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran. Pred vodomerom se vgradi lovilce nesnage, za vodomerom pa nepovratni ventil. Jašek mora imeti urejen odtok odvečne vode v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja; - Priključevanje na javno vodovodno omrežje mora biti izvedeno na način, da ne pride do prekinitve na obstoječem vodovodnem omrežju. Nadzor nad izvedbo priključka izvede upra-vljalec vodovoda. (2) Fekalna kanalizacija: - Kanalizacija je načrtovana v ločenem sistemu; - Preko severnega dela ureditvenega območja poteka obstoječ F - kanal. Horizontalni odmik objektov od glavnega kolektorja F-kanala znaša min. 5,0 m. F kanala ni dopustno prestaviti; - Ob gradnji je potrebno varovati obstoječe priključke, vode in naprave za odvajanje odpadnih fekalnih voda, oz. jih ustrezno prestaviti. Gradnja in posegi ne smejo ovirati delovanja obstoječega kanalizacijskega omrežja. - Odpadne fekalne vode iz obstoječega trgovskega objekta so speljane v sekundarni fekalni kanal, ki se preko revizijskega jaška priključuje na obstoječ F - kanal; - Odvod odpadnih fekalnih vod za dodatni trgovski objekt se uredi preko obstoječega jaška na obstoječi sekundarni kanal. - Odvod odpadnih meteornih voda (razen voda s strešin) za samopostrežni bencinski servis se uredi v obstoječ jašek fekalne kanalizacije; - Revizijski jaški morajo biti dimenzij fi 80 cm z ustreznim pokrovom in vedno dostopni za čiščenje ali pregled. V primeru, da je globina jaška manjša od 1,0 m, se lahko zgradi jašek min. dimenzij fi 60 cm; - Za kanal se uporabi cev min. dimenzij fi 160 mm. - V primeru, da je objekt predviden pod nivojem terena, oziroma obstaja nevarnost preplavitve zaradi visokih voda v javnem kanalu, se predvidi ustrezna zaščita (povratna zaklopka); - Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v veljavnih predpisih; - Nad kanalom niso dovoljeni gradbeni posegi, nasipi ali odvozi materiala, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov; - Investitor mora preveriti hidravliko in stanje obstoječega internega kanalizacijskega omrežja na območju Hofer in ga po potrebi sanirati. (3) Meteorna kanalizacija: - Padavinske vode s strešnih površin objektov se odvajajo v sekundarni meteorni kanal na vzhodni strani območja in v zadrževalnik visokih voda na južni strani območja. - Meteorne odpadne vode z utrjenih, prometnih, manipulativnih in parkirnih površin ter površin bencinskega servisa se vodi preko lovilcev olj in maščob ter peskolovov v zadrževalnik visokih voda na J strani ureditvenega območja oz. v obstoječ fekalni kanal; zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje lovilca olj; - Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v veljavnih predpisih. (4) Elektrika: - Obravnavano območje je napajano preko internih podzemnih NN vodov iz transformatorske postaje (TP) Spar Vrhnika; - Preko obravnavanega območja poteka obstoječi SN podzemni vod v kabelski kanalizaciji. Po vzhodni strani ureditvenega območja poteka preko zemljišč št. 2937/10 in 2937/11, obe k.o. Vrhnika srednjenapetostni (SN) zemeljski vod, ki je sestavni del izvoda DV Dragomer in oskrbuje transformatorske postaje 20/0,4kV v neposredni okolici ureditvenega območja. Za ta odsek SN zemeljskega voda bo skladno z omenjenimi predpisi in standardi potrebno zagotoviti ustrezno minimalno oddaljenost predvidenih objektov in morebitne spremljajoče infrastrukture od voda oziroma po potrebi ustrezen umik le tega; - Na severnem delu ureditvenega območja stoji na zemljišču št. 2937/10 k. o. Vrhnika betonski drog (BD), na katerem je narejen prehod zemeljskega KB Dragomer v nadzemni vod DV Dragomer. Za ta odsek SN nadzemnega voda bo skladno z omenjenimi predpisi in standardi potrebna prestavitev BD voda na drugo stran cestišča in podaljšanje zemeljskega voda v kabelski kanalizaciji pod cestiščem do nove lokacije BD. Potrebno je zagotoviti zadosten odmik predvidenih objektov; - Preko vzhodnega dela ureditvenega območja poteka 20 kV daljnovod v kabelski kanalizaciji; - Oskrba objektov je načrtovana po zemeljskih NN kablih /priključkih iz TP postaje locirane izven ureditvenega območja; - Dodatni trgovski objekt in samopostrežni bencinski servis se priključujeta na elektro omrežje iz obstoječega jaška na V strani ureditvenega območja; - Postavitev priključno merilnih omaric, ki po potrebi omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest, je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu; - Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij; - Po trasi NN zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm. (5) Plin - Ogravanje trgovskega objekta z živili Hofer je omogočeno s priključkom na plinovod, ki poteka po Ljubljanski cesti; - Priključek na plin za dodatni trgovski objekt in objekt samopostrežnega bencinskega servisa ni predviden. (6) Telekomunikacijsko omrežje - Trgovski objekt z živili Hofer je priključen na telekomunikacijsko omrežje, ki poteka po Ljubljanski cesti; - Dodatni trgovski objekt in tehnološki objekt bencinskega servisa se priključujeta na telekomunikacijsko omrežje iz obsoječega jaška na južni strani ureditvenega območja (7) Zbiranje komunalnih in nekomunal-nih odpadkov: - Pod nadstreškom trgovskega objekta z živili Hofer je predviden prostor za postavitev posod za odpadke; - Prostor za posode za odpadke mora biti dostopen za specialna komunalna vozila; - Zagotovljeno mora biti ločeno zbiranje odpadkov. (8) Javna razsvetljava: - Znotraj ureditvenega območja ni predvidena javna razsvetljava; - Predvidena je interna razsvetljava prometnih, manipulativnih in parkirnih površin; - Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.". 11. člen Za 13. členom se doda novi 13. a člen, ki se glasi: »13. a člen (varstvo kulturne dediščine) Ureditveno območje sega na območje arheološkega najdišča Nauportus (EŠD 844). Zaradi izvedbe strokovnega kon-servatorskega nadzora je potrebno 14 dni pred pričetkom gradbenih del o tem pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana.«. 12. člen 15. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "(3) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred drugimi vlivi (prah, vibracije), ki so ali bodo posledica obratovanja AC. Izvedba ukrepov za zaščito objektov je obveznost investitorjev novih objektov.". 13. člen 17. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: "(6) Pri načrtovanju in gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom je treba upoštevati določbe Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Ur. List RS, št. 111/09, 61/17 - GZ). ". 14. člen Prvi odstavek 19. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: "(1) Gradnja bo potekala v več etapah. V prvi etapi bo potekala gradnja trgovine Hofer s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in infrastrukturo ter začasni priključek na Ljubljansko cesto. V nadaljevanju se uredi krožno križišče. Dodaten trgovski objekt in bencinski servis se lahko gradita sočasno ali ločeno. Za vsakega od teh objektov je potrebna sočasna ali predhodna izgradnja vseh pripadajočih prometnih ureditev ter izgradnja pripadajoče infrastrukture.": 15. člen 20. člen se nadomesti z novim, ki se glasi: "Investitorji prostorske ureditve so Hofer trgovina d.o.o., Kering S2 d.o.o. in FE--trading d.o.o.". 16. člen Drugi odstavek 21. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: "(2) Odstopanja tlorisnih gabaritov so lahko do največ ± 1,0 m. Odstopanja višinskih gabaritov so možna le zaradi postavitve strojne opreme na strehe (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji ipd). Strojna oprema, razen inštalacijskih jaškov, mora biti od roba fasade odmaknjena najmanj 1 m proti notranjosti stavbe.". 17. člen Četrti odstavek 21. člena se nadomesti z novim, ki se glasi "(4) Dopustna so odstopanja od predlagane parcelacije. Dopustno je združevanje, razdruževanje obstoječih parcel znotraj območja.«. 18. člen Besedilo pete, šeste, sedme in osme ali-neje 22. člena se črta. 19. člen 22. členu se dodata nova peta in šesta alineja, ki se glasita: "- Najmanj14 dni pred pričetkom gradbenih del je potrebno o tem pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora; - Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno upravljalce infrastrukturnih omrežij obvestiti o zečetku del oz. se dogovoriti za nadzor nad deli, ki posegajo v obstoječa infrastrukturna omrežja oz. naprave.": 20. člen Naslov 23. člena se spremeni tako, da se glasi: "(obračunski stroški za trgovino z živili Hofer).". 21. člen Za 24. členom se doda novi 24. a člen, ki se glasi: "23. a člen (Komunalni prispevek za dodatni trgovski objekt in objekt bencinskega servisa) Investitor novo predvidenih objektov (novi trgovski objekt in objekt bencinskega servisa) mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je veljavni občinski odlok.«. II. KONČNI DOLOČBI 22. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (SD OLN Hofer) je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku pristojnem za urejanje prostora. 23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-5/2017 Vrhnika, dne 16. 5. 2019 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 109. in 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 116. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17-popr.) ter 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel ODLOK o taksi za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) Ta odlok določa: • višino stroškov takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora, • zavezance za plačilo takse, • način plačila takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v občinskem prostorskem načrtu in posledice neplačane takse, • namen lokacijske preveritve, • višino nadomestila lokacijske preveritve, ki jo Občina Vrhnika zaračuna investitorju oz. pobudniku lokacijske preveritve, kot nadomestilo stroškov, nastalih v postopku lokacijske preveritve, • zavezance za plačilo nadomestila, • način plačevanja nadomestila stroškov lokacijske preveritve in posledice neplačanega nadomestila. II. TAKSA ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD SPREMEMBE NAMENSKE RABE PROSTORA 2. člen (višina takse in zavezanec za plačilo takse) 1. Višina takse za obravnavo posamezne zasebne pobude za spremembo namenske rabe prostora je 50,00 EUR, ne glede na to, ali se pobuda nanaša na osnovno ali na podrobno namensko rabo prostora. 2. V kolikor se pobuda nanaša na več zemljiških parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na enovitem zaokroženem območju. 3. Taksa za spremembo namenske rabe prostora se zaračuna vsakemu vlagatelju pobude, razen v primeru, če je vlagatelj pobude Občina Vrhnika. 3. člen (način plačila takse in posledice neplačane takse) 1. Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta zasebna pobuda za spremembo namenske rabe prostora. 2. Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od pobudnika vlogo oziroma pobudo za spremembo namenske rabe, izroči oziroma pošlje plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od prejema plačilnega naloga. 3. V kolikor v danem roku taksa ni v celoti plačana, se pobuda zavrže oziroma ne obravnava. III. NADOMESTILO STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE 4. člen (namen lokacijske preveritve) Lokacijska preveritev je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim se: • prilagodi in določi natančna oblika ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi za namen izvajanja gradenj, • dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v izvedbenem aktu za potrebe doseganja gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta, • omogoča začasno smotrno rabo ter aktivacijo zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, • dopusti legalizacijo gradnje na kmetijskem zemljišču z bonitetno oceno zemljišča pred gradnjo, ki je nižja od 40. 5. člen (višina nadomestila stroškov, zavezanec za plačilo in posledice neplačila nadomestila stroškov) 1. Strošek za posamezno lokacijsko preveritev je enovit za vse oblike lokacijske preveritve, ki so določene v prejšnjem členu, v višini 1500,00 EUR. 2. Pobudnik poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Vrhnika in priloži Elaborat z utemeljitvijo skladnosti pobude z določili veljavne zakonodaje. 3. Občina Vrhnika pobudniku za izvedbo postopka lokacijske preveritve izda sklep o višini nadomestila stroškov lokacijske preveritve. Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko pobudnik prejme sklep o plačilu. Rok plačila nadomestila stroškov je v 15 dneh od vročitve sklepa o plačilu. 4. Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov lokacijske preveritve je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve, razen v primeru, če je vlagatelj pobude Občina Vrhnika in je izvedba postopka lokacijske preveritve potrebna za uresničitev investicijske namere Občine Vrhnika. 5. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o izvedbi postopka lokacijske preveritve. IV. KONČNA DOLOČBA 6. člen (objava in uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v uradnem glasilu Naš časopis in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-2/2019 (5-01) Vrhnika, dne 16. 5. 2019 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati, l.r. Has Občina Borovnica 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Na podlagi 3. člena Odloka o občinskih priznanjih Občine Borovnica (Ur. l. RS, št. 67/16), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Borovnica objavlja JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj Občine Borovnica za leto 2018 Priznanja občine 1. zlata plaketa Občine Borovnica ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih, 2. priznanje Občine Borovnica ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu 1. Zlata plaketa Občine Borovnica Je drugo najvišje občinsko priznanje. Ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v daljšem časovnem obdobju na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Podeli se največ po dve priznanji na leto. 2. Priznanje Občine Borovnica Je tretje najvišje občinsko priznanje. Ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v obdobju zadnjega leta na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Ima značaj vzpodbude prejemnikom za takšno nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Borovnica. Podeli se največ po dve priznanji na leto. Kandidate za priznanja občine lahko predlagajo občani, posamezniki ali skupine občanov in organizacije. Upoštevani bodo predlogi, ki bodo prispeli na Občino Borovnica vključno do 18. 6. 2019 do 12. ure. Predloge posredujte v pisni obliki na obrazcu, ki ga dobite na Občini Borovnica ali na spletni strani Občine Borovnica. Predlagatelj in kandidat za priznanje ne more biti ena in ista oseba. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Borovnica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. Številka: 094/0001/2007-61 Datum: 14. 5. 2019 OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Peter Črnilogar Vabilo na kresni večer Spet prihaja kresni čas, kmetija Pr' Laškarju pričakuje vas! Pod starim kozolcem bo zazvenela SLOVENSKA LJUDSKA PESEM. Nastopili bodo pevci in godci iz borovniške kotline. Dobimo se v nedeljo, 23. junija, ob 20. uri na ekološki kmetiji Pr' Laškarju, Zabočevo pri Borovnici. Prireditev bo v vsakem vremenu, po zaključku bomo zakurili kres. Vstopnine ni. www.ekolaskar.com Brezplačni prenos državnega premoženja na občino Borovnica, 16. maj - Vlada brezplačno prenaša na Občino Borovnica tri nepremičnine, in sicer dve v katastrski občini Breg in ena v katastrski občini Zabočevo, ki so v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za infrastrukturo. Glej, glej, odpadki na panoju! Skupna vrednost vseh nepremičnin znaša 200,00 EUR. Zadevne nepremičnine se z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenašajo zaradi izvedbe načrtovanega projekta »Ureditev odseka opuščene trase železniške proge Preserje-Borovnica v rekreacijsko turistično pot«. Občina bo skladno z načrtovanim projektom obnovila strešno kritino, napušče in žlebove, stavbno pohištvo, zunanje in notranje omete železniške čuvajnice 666, uredila počivališče, namestila mizo in klop, odstranila odvečno vegetacijo, z nasutjem utrdila teren in postavila spominsko obeležje, uredila del ceste, kjer je promet dovoljen z motornimi vozli, preostali del površin pa hortikulturno uredila. (gt) Člani HUD Karel Barjanski so, vsem nam v opomin in poduk v torek, 2. 4. 2019, "umetniško okrasili" oglasno tablo na Molkovem trgu z izbranimi primerki smeti in odpadkov, ki so bili pobrani na zadnji spomladanski čistini akciji minulo soboto. OU O Barjanki na Krakovskem nasipu Na razstavi na Krakovskem nasipu v Ljubljani si lahko do 15. 5. 2019 ogledate 10 fotografij z lanskoletnega rekreativnega kolesarskega maratona Barjanka, skupaj z zemljevidom trase Barjanke in vabilom na letošnjo Bar-janko, ki bo v soboto, 8. 6. 2019 ter 10 predlogov za medaljo Barjanke, skupaj s čudovitimi fotografijami izbranih motivov. Tudi letos načrtujemo, da se bo "Barjanke" v borov-ničevo-modrih kolesarskih dresih "Blueberry Team" udeležila čim bolj številčna ekipa kolesarjev iz naše občine. Na fotografiji: Pobudnik "Barjanke" Gorazd Penko in avtorica razstave Maša Bratina na otvoritvi razstave Avtor fotografije: Anton Žvanut Uspešna akcija zbiranja nevarnih odpadkov 17. 4. 2019 smo v sodelovanju z JP KPV d. o. o. in podjetjema ZEOS d. o. o. in SAUBERMACHER Slovenija d. o. o., izvedli uspešno akcija zbiranja nevarnih, tudi električnih in elektronskih odpadkov ter odsluženih aparatov in strojev. PRAZNIK BOROVNIC Vabljeni! Do pol ure pred zaključkom akcije je kazalo, da večjih količin tovrstnih odpadkov in še uporabnih aparatov in strojev ne bo uspelo zbrati, potem pa se je zvrstila dobesedno kolona vozil iz katerih so vozniki ob pomoči delavcev vrhniške komunale iztovorili kar zajetne količine raznovrstne odslužene "e-krame" ter barv, olj, zdravil in drugih kemikalij. Hvala vsem za sodelovanje! Občina Borovnica 2019 Has Občina Borovnica S 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Visoka priznanja članom Jamarskega kluba Borovnica Jamarsko društvo Borovnica zelo uspešno sodeluje pri raziskavah podzemlja že od svoje ustanovitve leta 1982. V teh letih smo borovniški jamarji raziskali in registrirali več kot 120 novih jam ter sodelovali pri raziskavah še številnih drugih. V nekaterih smo dosegli velike uspehe, kot je lanskoletna povezava dveh jam na rombonskih podih (Hudi Vršič in Črnelsko brezno) v drugo najglobljo jamo v Sloveniji (1.393 m). Naše uspehe je opazila tudi Jamarska zveza Slovenije, ki je letos podelila tri priznanja našim članom. Ana Makovec je prejela srebrni znak JZS, Mitja Mršek zlatega, Tone Palčič pa plaketo z zlatim znakom JZS, ki je najvišje priznanje na področju jamarstva in ga lahko prejmejo Borut Pahor podeljuje plaketo z zlatim znakom JZS Tonetu Palčiču. samo najbolj zaslužni, ki so se z dolgoletnim delom in požrtvovalnostjo izkazali na področju jamarstva in vsega, kar je povezanega z njim. Plaketo sta Tonetu podelila predsednik JZS Igor Benko in predsednik Slovenije Borut Pahor. Planinsko orientacijsko tekmovanje (POT) Gornji Ig, 23. marec - Na POTu smo se sPOTili in hodili po različnih POTeh. Nebo je bilo modro kot odsev notranje lepote, svobode človeka. Na nebu je bilo nalepljeno rumeno sonce. Idealen dan za srečo. Želela sem si delati na vrtu, pa sem jo kljub temu ujela. Ko smo se peljali proti Gornjemu Igu so se po cesti menjavale temne in svetle sence kot bi navihana deklica skakala gumitvist. Ob beli cerkvici smo imeli start. Z Blažem sva pobirala črepinje po tleh in jih metala v kontejnerje za steklo, da se nebi kateremu avtu predrla guma. Našo skupino so predstavljali: zakonca Primož in Tatjana, Jure, ki je prišel naravnost z nočne, Eva, ki je prišla s psico in jaz, ki sem pripeljala še C skupino. To je najstnike. Vsi so prvošolci v srednji šoli. Najlepše mi je bilo, ko sem sredi gozda zapela Kekčevo pesem in je Jure rekel: Srečno Kekec. Nabrala sem nekaj resja in la-puhove cvetove. Na poti smo se srečali z našimi najstniki. Bili smo prvi od dveh ekip v naši kategoriji. Premagali smo Ljubljana matico. Ne vem pa, če še verjamem v zmagovalce in poražence. Bolj mi je pomembno, da se imamo lepo. Razveselila sem se darila, ki mi ga je izmed nagrad dodelila Eva: majhna steklenička hladno stiskanega bučnega olja. Na cilju smo sedeli na suhi travi. Jedla sem vegetarijanski sendvič in pila prijetno sladek čas ups čaj (Tatjana je rekla: »Čisto po Primoževem okusu.«) iz plastičnega kozarca. Na koncu nas je Jernej povabil na igro frizbija. Tudi jaz sem se odločila, da poskusim, če- prav je Jernej pokomentiral, da mi ne gre v obrambi. Ko sem dekleta pripeljala domov, so si pri Nežini mami naročile dve banjici sladoleda Planica, ki so ga z užitkom pojedle, medtem ko sem jaz Mateja peljala na Vrhniko. No, naj zaključim z uradnim delom. Vse naše ekipe so se odlično odrezale: 2 ekipi A kategorije (OŠ do 6. razreda), 2 ekipi C kategorije (srednješolci), 1 ekipa F kategorije (družinska), 1 ekipa G kategorije (odprta, osnovnošolci in srednješolka) in naša E kategorija (nad 40 let). Udeleženci so zelo pohvalili organizacijo in traso orientacije. Tekmovanje je organiziralo naše društvo: Jernej, Ana, Blaž, Kristina in ostali: bravo, bravo, bravo in hvala! Prepričana sem, da smo vsi skupaj preživeli še en nepozaben dan. Alenka Gabrovšek, MO PD Borovnica Ana je s svojim jamarskim delovanjem v zadnjih 15 letih vidno prispevala k raziskavam globokih jam v kaninsko-rom-bonskem pogorju. Največji uspeh ekipe, v kateri je sodelovala, je bila povezava brezna Hudi Vršič s Črnelskim breznom konec leta 2018. Brezno Hudi Vršič so raziskovali kar petnajst let, raziskave pa še vedno niso končane. Poleg tega je Ana sodelovala še pri vseh večjih odkritjih borovniških jamarjev, raziskovala je tudi v jamah v tujini. Letos vodi jamarsko šolo v Borovnici in tako vzgaja in uči mlajše generacije jamarjev. Mitja je predan jamarstvu že od vstopa med jamarje pri 13 letih. Je vrhunski jamar predvsem v visokogorskih jamah, kjer je raziskoval v mnogih 1000-metrskih jamah (Čehi 2, Črnelsko brezno, Renejevo brezno, P4, Huevos ...) Sodeloval je pri raziskavah Logarčka, Kačne jame, Žalce-vega brezna, deloval je tudi v tujini (ZDA, Albanija). V zadnjih letih je veliko raziskoval v breznu Hudi Vršič, kjer je bil vodilni član ekipe, ki je decembra 2018 povezala Hudi Vršič s Črnelskim breznom. Tone Palčič je dolgoletni član, predsednik in soustanovitelj Jamarskega kluba Borovnica. Dve leti je bil član predsedstva Jamarske zveze Slovenije. Zaslužen je za številne uspešne odprave in izvedene akcije na področju raziskovanja in registriranja jam v Sloveniji in tujini. S svojim neprestanim spodbujanjem je aktiviral več mlajših jamarjev tudi izven okvira matičnega društva za raziskave v visokogorskih jamah Kanina in Rombona. Njegova vizija je bila povezovanje najboljših jamarjev iz cele Slovenije za doseganje vrhunskih, rekordnih evropskih globin v slovenskih gorskih jamah. Še vedno zasleduje cilj odkriti najglobljo evropsko jamo v Sloveniji. Redno pregleduje strokovno jamarsko literaturo in z izsledki nesebično usmerja ostale člane kluba v smiselne raziskave širom Slovenije. Leta 2001 je organiziral in aktivno sodeloval v vseslovenski odpravi v najgloblji slovenski jami Čehi 2 in s tem omogočil nadaljnje raziskave ter poglobitev le-te na -1.503 m. Peter Svete Naš prijatelj France je na tiho nedeljo doživel zadnjo postajo zemeljskega življenja, ko je prišel k molitvi na Žalostno goro v župniji Preserje. Omahnil in umrl je kljub hitri zdravniški pomoči. Rodil se je pred 77 leti na Dolu pri Borovnici. Že v zgodnji mladosti se je v družini zgodila velika žalost ob mnogo prezgodnji smrti mame. France je moral kot najstarejši ob sestri in bratu prevzeti marsikatero delo, ob vsem tem se je še očetu zgodila delovna nesreča, zaradi katere je ostal slep. Navkljub vsem tegobam je France uspešno končal šolo, se izučil za kovino-strugarja in postal uspešen v svojem poklicu. Z veliko mero skromnosti sta si z ženo Dragico začela graditi nov dom. Rodili sta se jima hčerki Jelka in Bernarda. Veselil se je svojih vnukov. France je izredno ljubil rodno zemljo, ki je vir življenja. Naš borovniški mah je po službi obdeloval in gojil razne poljščine. France je znal narediti veliko dobrega in ni znal reči ne, ko so ga prosili za kakršnokoli uslugo, posebno ko je opravljal raznovrstne prevoze s svojim traktorjem. S svojim širokim pogledom na naš družbeni red je z velikim zanosom Slovenca v 90. letih začutil znamenje časa ob rojevanju samostojne demokratične Slovenije. Aktivno se je vključil v stranko krščanskih Francetu v spomin demokratov. Bilje soustanovitelj občinskega odbora NSi v Borovnici in njegov dolgoletni predsednik, soustanovitelj odbora NSi Notranjska, občinski svetnik občine Borovnica, prejemnik zlatega znaka Nove Slovenije, ki ga je za dolgoletno delo in izreden prispevek k uspehu stranke prejel na 10. kongresu NSi v Brežicah. France je bil soustanovitelj več občinskih odborov Nove Slovenije na Notranjskem. Bil je član Nove slovenske zaveze in med prvimi, ki so razkrivali grozote medvojnih pobojev v Krimski jami ter drugih breznih in moriščih povojnega nasilja. France, družile so nas iste misli za nov družbeni red, resnico, pravičnost, poštenje, svobodo izražanja, prijateljstvo. S svojo srčnostjo si videl mnogo krivic, stisk malih ljudi. Znal si pomagati z besedo, vedno v dobrobit ljudi. Mnogokrat zaskrbljen ob dogajanju v naši družbi za naše prihodnje rodove. Ohranjal si upanje in neskončno zaupal gospodarju sveta. France, z vsem srcem si bil zavezan krščanskim vrednotam, pričevalec Zanj, ki je pot, resnica in življenje. France, velik hvala za prijateljstvo in medsebojno zaupanje. Oblikovale so te vse plemenite človeške lastnosti. Zbogom, ostajaš v naših najlepših spominih, NSi Borovnica N OS Občina Borovnica 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odkrivanje Golega otoka Tudi letošnjo pomlad se je DPŽ AJDA Borovnica odpravila na dolgo pričakovani izlet, tokrat smo odkrivali skrivnostni Goli otok, ki ga imenujejo tudi hrvaški Alcatraz. V jutranjih urah smo se zbrali na železniški postaji v Borovnici in se nasmejanih obrazov odpravili proti otoku Krk. Že na poti so nas spremljali lepi razgledi na Reko, z mostu, ki vodi na otok Krk, pa smo občudovali mirno morje. V mestu Krk nas je čakala ladjica s prijazno posadko, ki nam je za začetek postregla z malico - okusnimi sardinami, kasneje pa tudi s kosilom. Na poti do Golega otoka smo s palube občudovali najlepše plaže Krka in strme, gole skale okoliških otokov, ki so poraščeni z grmi rožmarina in žajblja. Ko smo prispeli na Goli otok, smo se z stavljal hud napor, saj so morali iz pristanišča na vrh odnesti vse, kar je prispelo na otok, tudi vreče cementa, ki so povprečno tehtale 50 kg. Zapuščene zgradbe in tovarne še vedno glasno pričajo o dogodkih, ki so se zgodili po drugi svetovni vojni. Nekateri bivši zaporniki so obdobje, ki so ga preživeli na otoku, ubesedili v knjigah, mnogi pa svoje izkušnje še vedno ne upajo deliti. Potem smo se odpravili na otok Sv. Grgur, kjer je bil med letoma 1948 in 1988 ženski zapor oziroma »popravni dom«, danes pa je priljubljena destinacija za jadranje. Ob pogledu na vrh otoka je še vedno viden napis Tito, ki so ga morale zgraditi zapornice. Na poti nazaj smo si panoramsko vožnjo okoli otoka zapomnili predvsem po skupini delfinov, ki so nas spremljali in se igrali z valovi, ki jih je ustvarjala naša ladjica. Po prihodu v pristanišče mesta Krk smo imeli še nekaj časa za sprehod po mestu in kepico sladoleda. Za prijetno izkušnjo, ki smo jo doživeli, vodičem sprehodili po otoku. Ta je gol in nenaseljen. Ob ganljivih in krutih zgodbah, ki jih je z nami delil vodič, smo si le stežka predstavljali, da je otok nekoč predstavljal dom več kot 15.000 zapornikom (številke so različne in se vzpenjajo tudi do 40.000), ki so v nemogočih razmerah - ob hladni burji ali žgočem soncu - doživljali težke psihične in fizične izzive. Sprehod po otoku smo začeli z manjšim vzponom, ki pa je bivšim zapornikom na otoku pred- se gre zahvaliti izjemni ekipi Turistične agencije Autentica in njenim zaposlenim, saj smo dan zaključili tako, kot smo ga začeli - z nasmehom na obrazu in pripravljeni na nove podvige, ki jih bo v naslednjih mesecih pripravilo društvo DPŽ AJDA Borovnica. Za DPŽ Ajda Borovnica Špela Bizjak Pomladne aktivnosti Ajde V društvu podeželskih žena Ajda se vedno nekaj dogaja, če ne odmevno, pa vsaj med štirimi stenami domov naših članic. Naše pridne ročice in učene glave vedno nekaj brkljajo in ustvarjajo. Tako smo 14. marca organizirale in poslušali zanimivo predavanje zelo znane turistične vodičke, pisateljice ter ljubiteljice slovenske dediščine Alenke Veber z naslovom Kdor se čebel boji, medu ne dobi. 16. marca smo organizirale kuharski tečaj z naslovom Spomladanski je- dilnik pod mentorstvom priznanega kuharja Roberta Mr-zela. V manjšem številu smo se udeležile tudi občinske čistilne akcije 30. marca. Aprila smo organizirale delavnico ročnih spretnosti z naslovom Izdelovanje velikonočnih okraskov iz gline pod vodstvom lončarke NPK Nataše Pezdir - Unikati Nati. Gospa nam je na zelo prijeten in zanimiv način predstavila delo lončarja, predvsem pa so naše ustvarjalne roke uživale, ko so gnetle in oblikovale glino. Udeleženci (14) smo se najbolj razveselili svojih izdelkov na velikonočno soboto, ko nam jih je go- spa Nataša dostavila, da smo jih še pravočasno uporabili za velikonočno okrasje. 17. aprila smo organizirale delavnico z naslovom Izdelovanje naravnih krem za sončenje in repelenta proti klopom ter naravnega škropiva za rastline pod vodstvom Vanje Troha - Naturalina s.p., ki za nas vselej pripravi zelo zanimive »coprnije«. Udeležilo se je je 10 članic. V prihodnjih dneh oz. mesecih pa nas že pričakujejo dnevi, ko bo treba vse znanje in kuharske spretnosti prikazati tudi na stojnicah, tako v Ljubljani kot v Borovnici, zato vabljeni, da nas obiščete. VABI NA LETNI KONCERT M KDAJ: 15. 6. 2019, OB 20. URI KJE: DVORANA OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA : MePZ MAVRICA IZ VRHNIKE VSTOP PROST! Has Občina Borovnica S 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Vrtcu Borovnica vrtnarimo V vrtcu Borovnica smo se odločili, da v okviru dneva zemlje aprila pripravimo aktivnosti, ki vključujejo tematike ohranjanja čistega okolja, skrb za čisto Ker pa je Zemlja radodarna, nam daje tudi dobrine, če jih le znamo uporabiti oz. biti samooskrbni. O tem smo se pogovarjali tudi z otroki in sklenili, da bomo obdelovali gredice na Ko-šutovem vrtu in njivico poleg vrtca Borovnica na Zalarjevem vrtu. Tu smo posadili krompir, na Košutovem vrtu pa sončnice, nekaj vrtnin pa še vedno čaka na toplejše vreme predvsem pa na naše pridne ročice, ki jih bodo oskrbovale. Za vrtec Borovnica Tina Mazi, vzgojiteljica ŠD Borovnica na pripravah v Umagu Zima je za nas, nogometaše, čas priprav na spomladanski del sezone. To običajno pomeni, da se drenjamo v šolski telovadnici in čakamo trenutek, ko trenerji prižgejo zeleno luč za začetek treningov v naši dolanski bazi. Ker smo jesenski del sezone v selekciji U11 odigrali brez poraza, prav tako pa so odlično igrale tudi vse mlajše selekcije, so se naši starši, skupaj z vodstvom, odločili, da si letos zaslužimo posebne priprave. In tako smo navdušeni izvedeli, da nas konec marca čaka štiridnevni nogometni žur. Cilj: morje, natančneje Umag. V petek, 22. marca, smo tako napolnili šolski kombi in se namesto v šolske klopi po- dali na pot. Slovo od Borovnice je spominjalo na odhod Barce na gostovanje v Madrid in priznamo, da nam je bilo kar malo nerodno, ko smo pozirali za naslovnice domačih albumov in mahali našim zvestim navijačem. Ni lahko biti zvezda pri teh letih. V ekipi nas je bilo dvajset igralcev selekcij U11 in U10, s seboj pa smo vzeli tudi tri mladičke U9 ter seveda trenerja, Marka in Mira. V Umagu nas je takoj po prihodu pričakalo sonce ter visoke, čisto poletne temperature. Trener Marko, ki je znan po svoji zahtevnosti, nam je pripravil ubijalski načrt dela in čeprav smo se resnično trudili, da niti na stranišču ni imel nobenega miru, ga nismo uspeli streti vse do konca. Nam je pa, ob odsotnosti zaskrbljenih mamic, dovolil prvo letošnje kopanje v morju, kar smo navdušeni izkoristili. Vrnili smo mu z izjemno igro in zmagali na skoraj vseh tekmah, v štirih dneh smo jih odigrali kar 6. Poleg nogometa nam je bil najbolj všeč bazen, kjer smo se lahko ohladili, in pa seveda čo-kolino za zajtrk. Priprave smo ocenili s čisto desetko, smo pa na koncu malce popustili in si tako ob vrnitvi na domačih tleh prislužili »nagradno« izvajanje sklec pred očmi začudenih staršev. Trenerja sta v štirih dneh ostala brez glasu, dobesedno, tako da jima je po pohvalah za kritiko zmanjkalo moči. Za prizanesljivost, trud in skrb se jima javno zahvaljujemo, prav tako našim staršem, ravnatelju in učiteljskemu zboru OŠ Borovnica ter županu in občinski upravi. Brez vas ne bi šlo in potrudili se bomo, da si ta privilegij ponovno prislužimo marca 2020. HVALA! Vse otroke, stare od 6 do 13 let, pa lepo vabimo, da se nam pridružite in postanete del najbolj zabavne ekipe na vasi. Za ŠD Borovnica selekciji Ull, U10, Filip, Riad in Tian PREJELI SMO Kemikalije na železnici Na južnem obrobju ljubljanskega barja, tik ob vhodu v borovniško kotlino, je bilo pred leti zgrajeno vodno črpališče z imenom borovniški Vršaj. Danes to črpališče oskrbuje preko 2200prebivalcev s pitno vodo. Administracija je za preprečitev onesnaževanja vodonosnikov izdala odločbo, ki na širšem območju prepoveduje uporabo raznih gnojil, predvsem kemikalij, ki so škodljive za zdravje ljudi, posredno uporabnike. Preko celotnega strogo z odlokom varovanega območja poteka dvotirna železniška proga Ljubljana - Trs. Uprava železnic vsako leto na tej trasi, kakor je meni znano, brez kančka moralne odgovornosti do sodržavljanov zatira plevel z zdravju škodljivimi kemikalijami. V kolikor uprava železnic ne čuti nobene odgovornosti, bi to stvar uredila vsaj administracija, ki naj bi za tovrstno varnost skrbela po svoji uradni dolžnosti. Uprava železnic in morda tudi odgovorni uradniki državne uprave dobro vedo, da nemške železnice že leta in leta uporabljajo na svojih železniških progah metodo zatiranja plevela na neoporečen način, ki ne vsebuje kemikalij. Slovenske železnice imajo vse pogoje, da v roku nekaj tednov prenehajo z uporabo kemikalij za to dejavnost. Zakaj se to ne uporablja? Drago Srnel NOS Občina Horjul 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Maja pomislimo na naravo in čisto okolje Spoštovane občanke in občani, 22. aprila smo obeleževali svetovni dan Zemlje. 20. maja, na rojstni dan Antona Janše, začetnika sodobnega čebelarstva, pa obeležujemo svetovni dan čebel. Glede na to, da sem tudi sam čebelar, je mesec maj tudi moj mesec, zato bom z vami delil nekaj misli o čebelah in skrbi zanje in njihovo življenjsko okolje. Osnovni namen svetovnega dneva čebel je, da se javnost opozori na pomen medonosnih ali domačih čebel, čmrljev ter drugih divjih čebel in za opraševanje rastlin, kar je ključnega pomena tudi za obstanek človeka. Morda se sliši malo verjetno, a dejstvo je, da je od opraševanja odvisna kar tretjina pridelane hrane, zato so te žuželke ključnega pomena za uspešno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo. Tega se zavedam tudi sam in zato želim spodbuditi vse, da skupaj poskrbimo za čisto okolje, kar je pogoj za obstoj čebel in ljudi. Že znameniti fizik Albert Einstein je glede čebel izrekel naslednje besede: »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta.« Z opraševanjem kmetijskih in drugih rastlin čebele zagotavljajo pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti male in družinske kmetije. Poleg tega imajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju narave. S svojim delovanjem imajo čebele pozitivne učinke na celoten ekosistem in njegove storitve ter s tem na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zaradi dejavnosti človeka in njegovega vpliva na okolje so v zadnjem obdobju domače čebele in drugi opraševalci vse bolj ogroženi, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom. Njihov življenjski prostor se krči, razmere za njihovo življenje in razvoj pa so vse slabše. Spremembe podnebja prav tako negativno vplivajo na njihov obstoj. A kljub vsemu ne smemo biti negativni, ampak iskati rešitve. Zavedanje mnogih ljudi o pomenu čistega okolja je vedno večje. Sam sem sodeloval pri postavitvi dveh čebeljih panjev na strehi ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani, da dokažemo, da tudi v mestih še dihamo čist zrak. Prav čebele so namreč pokazatelj, kako onesnaženo je okolje, saj so občutljive na škodljive snovi, nenazadnje pa so ostanki pesticidov ali ostalih škodljivih snovi v medu, ki ga lahko damo v analizo, resno opozorilo, če je okolje onesnaženo. Ne moremo mimo dejstva, da se pesticidi v vsakdanji rabi uporabljajo tako v intenzivnem kmetij stvu kot tudi za vzdrževanje parkov in drugih zelenih javnih površin. Moja vizija o horjulski občini je, da ostane zelena in čista ter prijazna do občanov. To dosegamo že sedaj z vsemi aktivnostmi na področju skrbi za okolje, a se kljub temu ne smemo ustaviti. Imamo novo čistilno napravo, urejeno kanalizacijsko omrežje v večini urbanih delov občine, hkrati pa smo v zaključnih fazah zbiranja dovoljenj in zemljišč za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Žažarju, kar je svojevrsten izziv prav zaradi dolgotrajnega in zapletenega pridobivanja zemljišč. Želim vam, da nam vreme nakloni toplejše dni, ki jih preživite skupaj z najbližjimi. Župan Janko Prebil Neodplačna pridobitev zemljišč pri Športnem parku Horjul S pogodbo o neodplačnem prenosu zemljišč in vpisom lastninske pravice v korist Občine Horjul so se ob Športnem parku Horjul odprle možnosti za nadaljnji razvoj tega območja za namen športa in drugih rekreativnih ter razvedrilnih dejavnosti za vse generacije. To je vsekakor velika pridobitev za kraj. Ob tej priložnosti so na občini želeli pojasniti podrobnosti in ozadje tega pomembnega koraka pri širitvi športnega parka. Direktorica občinske uprave Mojca Kucler Dolinar, ki je pri postopku prenosa so- ■ JPGk 4 'v-^SH IJStev^ X , MM delovala, je poudarila: »Taki uspehi niso samoumevni. Potrebnega je bilo veliko usklajevanja na vseh ravneh, da so zemljišča neodplačno prenesena na občino. Župan Janko Prebil je tako zagotovil podlago, možnost, ki bo v naslednjih letih omogočala ureditev, ki bo ustrezala predvsem občanom Horjula, morda tudi obiskoval- cem od drugod. Tako dvorano kot pripadajoče prostore, zemljišča mora kraj začutiti kot svoje. V ta cilj so usmerjeni vsi projekti, ki jih skupaj s sodelavci pripravljamo v občinski upravi. Zato cenimo tudi vsak predlog, ki ga prejmemo s strani občanov.« Od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je občina do- bila dve zemljišči, veliki več kot 10.000 m2, zato ni treba posebej poudarjati, da gre za izjemno pomembno pridobitev, ki bi si jo občina, če bi morala zemljišča odkupiti po tržni ceni, težko ali pa vsaj ne prav kmalu privoščila. Občina namerava na podlagi pridobljene lastninske pravice kandidirati za državna in evropska sredstva, s katerimi bi sofinancirala ureditev, kot je načrtovano z idejnim projektom ureditve širše okolice ŠPH. Projekt je bil že predstavljen na spletni strani občine, bo pa v naslednjih mesecih še dovolj časa in priložnosti za predstavitve. Rezultat, kot je ta, kaže, kako enovito delujejo sodelavci občinske uprave skupaj z direktorico in županom. Peter Kavčič, Joto: občinski arhiv Načrt za širitev športnega parka Horjul Treba je oživiti športni park, saj se je v zadnjih letih pokazalo, da je samo dvoranski hokej premalo, da bi to postal center za različne športne aktivnosti in druženje, kar je dolgoročni cilj. na kmetijskih zemljiščih v obsegu 10.000 kvadratnih metrov površine. V ta načrt širitve so vključili postajališče za avto-dome, kot je to navada pri mestih, ki želijo tudi takšne goste pripeljati v svoj kraj. Potem je tu prostor za piknike in igrišče za odbojko na mivki, ki je načrtovano poleg otroškega igrišča in prostora za balinanje. Novost je tudi posebna kolesarska steza pump track, kar je sicer trend po mestih tako v Evropi kot tudi Sloveniji, na kateri se lahko s kolesi zabava staro in mlado, vse to pa bodo lahko v miru opazovali gostje s terase gostinskega lokala. Ne smemo mimo nogometnega igrišča, ki bo ena od prvih investicij, saj je horjulska občina ena redkih ali morda celo edina v Sloveniji, ki nima velikega nogometnega igrišča. Vemo, da je nogomet največji svetovni šport in želimo omogočiti domačinom tako treninge kot tekmovanja, mladini pa, da se že od malih nog lahko v domačem okolju več ukvarja s športom in manj s telefoni in računalniki. Seveda pa ostajajo aktivnosti, ki so že do sedaj zaznamovale športni park. Torej ostajata pokrita športna dvorana in igrišče za košarko. Pri vsem tem na občini poudarjajo, da bodo za postopno širitev in gradnjo črpali evropska nepovratna sredstva preko LAS Barje z zaledjem. Peter Kavčič, Foto: občinski arhiv V vrtec gre 32 otrok Ker je bilo na prejšnji lokaciji premalo prostora za širitev, so v prejšnjem OPN naredili idejni načrt, kako vse skupaj oživiti in pridobili soglasje pristojnega ministrstva za širitev PREJELI SMO Nepravilno odlaganje odpadkov na Lesnem Brdu Vaščani Lesnega Brda v občini Horjul zadnje čase opažamo nepravilno odlaganje odpadkov ob zabojnike na ekološkem otoku ob glavni cesti. Že po nekaj dnevih od zadnjega praznjenja zabojnikov je predvsem zabojnik z embalažo poln, poleg njega pa so odlože- ne vreče, v katerih so tudi odpadki, ki tja ne sodijo (npr. dežniki, otroški sedeži, večji sodi, keramični okrasni predmeti, gume ...). Opaziti je bilo, da to počnejo tudi prebivalci sosednjih občin oziroma naselij (Drenov Grič, Brezje pri Dobrovi), kar je razvidno z etiket z naslovi na določenih smeteh. Nič nimamo proti, da se smeti odlagajo v ustrezen zabojnik, ki je na javnem mestu, je pa zelo neodgovorno, če se smeti odlagajo poleg zabojnika in to tudi takšne, ki tja sploh ne sodijo. V vasi in tudi drugje v občini ima vsaka hiša svoje zabojnike, tudi za embalažo. Tisti, ki jih nimate ali ne želite imeti, pa imejte vsaj toliko obraza, da za svoje smeti ustrezno poskrbite sami, ne pa da jih odlagate pri "sosedih". Vaščanka Lesnega Brda Na seji komisije za sprejem otrok v vzgojnovarstveno enoto pri Osnovni šoli Horjul, ki je zasedala 8. maja, so sprejeli sklep o številu prostih mest za vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2019/2020. Komisijo so sestavljale predstavnice strokovnih delavcev vrtca, staršev in ustanovitelja. Obravnavale in točkovale so vloge za sprejem otrok za šolsko leto 2019/20 in določile prednostni vrstni red. Članice komisije so najprej izvedele, koliko je prostih mest in prijavljenih otrok. V šolo odhaja 32 otrok, kolikor je predvidenih mest za novince, odvisno od starostne strukture vpisanih. Prijavljenih otrok je komisija obravnavala 55, rojenih večinoma 2017 in 2018, od tega ima 53 otrok stalno prebivališče na območju občine Horjul, 9 pa je bilo vlog otrok iz okoliških občin. Komisija se je odločala na podlagi pravilnika o sprejemu otrok v vzgojnovarstveno enoto pri Osnovni šoli Horjul in na podlagi kriterijev določila prednosti vrstni red tako, da je razvrstila vse vpisane otroke po doseženem številu točk. Vrtec bo po trenutno veljavnih podatkih sprejel 32 novincev, v čakalni vrsti pa ostaja 23 otrok. Ob tem je treba poudariti, da bo veliko zavrnjenih otrok šele tekom šolskega leta dopolnilo 11 mesecev, kar je starostni pogoj za sprejem v vrtec. Seznama sprejetih otrok in otrok v čakalni vrsti bosta objavljena na spletni strani vrtca, vsi starši pa bodo obvestilo dobili tudi po pošti. Če se bo v vrtcu zaradi odpovedi sprejema oz. izpisa sprostilo mesto, bo sprejet naslednji otrok s čakalnega seznama, in sicer glede na skupino in letnik. Peter Kavčič NdS Občina Horjul 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 VABILO NA PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA Ob občinskem prazniku vas vabimo, da se nam pridružite v četrtek 20. junija ob 18. uri v Prosvetnem domu Horjul, kjer vam bodo zapeli člani mešanega pevskega zbora, uživali pa boste lahko tudi ob ogledu muzikala z naslovom Mala morska deklica v izvedbi horjulskih učencev Glasbene šole Vrhnika. Po uradnem delu se bo nadaljevalo skupno druženje na Občinskem trgu. Vabljeni! Prvomajska budnica z mažoretami in godbo Prvomajsko jutro, ko praznujemo svetovi praznik dela, je v Horjulu in okolici zadnja leta slovesno. Po ulicah se namreč razlega poskočna koračnica, budnica, ki zaspance predrami in spomni na to, da si je delavski razred izboril pravico do 8-ur-nega delovnika in boljših pogojev dela ter plačila. Praznik, katerega korenine segajo do leta 1886, ko so v ZDA potekali krvavi boji med delavci in policijo, danes obeležujmo na različne načine. Poleg kurjenja kresov gre predvsem za druženje družin in prijateljev ter seveda začetek sezone piknikov. Letos je Mažoretna skupina Horjul združila moči z Godbo Dobrova - Polhov Gradec in s prvomajsko budnico v hladno jutro prebudila prebivalce Občine Horjul. S koračnicami so, ko se je začelo daniti (5.30), najprej pozdravili vaščane v Podolnici. Svojo pot so nadaljevali v Horjulu, ko so malo čez šesto uro zadonele trobente in zabobneli bobni na Me-trelovem parkirišču. Povorko z mažoretami na čelu je pot vodila po glavni cesti mimo vrtca do občinskega trga, kjer jih je pozdravila zbrana množica. Zupan Janko Prebil jim je izrekel nekaj besed dobrodošlice in pozdravil njihov trud ter vse povabil na topel čaj in pecivo, da so se vsaj nekoliko ogreli pred nadaljevanjem poti proti Šentjoštu. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Za manj svetlobne onesnaženosti Občina Horjul, ki je upravljavec javne razsvetljave v celotni občini, je minuli mesec uredila zunanjo razsvetljavo na območju petih kulturnih spomenikov zaradi inšpekcijskih odločb, ki so občino bremenile prevelike svetlobne onesnaženosti. Zamenjali so deset svetilk, ob tem pa gre zahvala tudi domačemu podjetju Metrel Mehanika in direktorju Gregorju Turku, ki je poskrbel, da so izdelali in donirali aluminijaste eloksirane zaščitne maske. Na mestih, kjer so bile opravljene menjave, torej na cerkvah na Koreno, v Samotorici, na Vrz-dencu, v Zažarju in pri cerkvi sv. Urha, je pristojna inšpekcija opravila tudi pregled in ustavila nadaljnje postopke. Inšpek- torica je bila namreč več kot zadovoljna z izvedenimi ukrepi za ureditev osvetlitve kulturnih spomenikov. Svetilke, ki so narejene v skladu z uredbo o svetlobnem onesnaževanju okolja, je zamenjalo podjetje Elektro Nagode, dobavilo pa jih je podjetje Euromix. Največja prednost novih svetilk je na sprednji strani, kjer je nameščena maska z izrezom silhuete objekta, ki skrbi, da svetloba ne uhaja mimo kul- turnega spomenika in s tem ne prihaja do svetlobne onesnaženosti. Poleg tega svetijo s toplo rumenobelo barvo (2700 K), ki daje kulturnim spomenikom pristen, starodavni videz in je ponoči okolju in ljudem bolj prijazna kot agresivna bela svetloba. Nove luči imajo najsodobnejše LED module (primerne za osvetljevanje večjih in bolj oddaljenih objektov), ki za svoje delovanje z elektronsko predspojno napravo porabljajo zelo malo energije. Fotografija prikazuje cerkev sv. Urha po zamenjavi svetilke za manjšo svetlobno onesnaženost. Peter Kavčič Počastitev spomina na padle ruske borce Predstavniki veleposlaništva Ruske federacije vsako leto v dneh okoli 9. maja, ob obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, položijo vence k spomenikom in grobovom padlim ruskim in sovjetskim vojakom na slovenskih tleh. K enemu od teh 83 obeležij v dolini med Samotorico in Ljubljanico, na samem robu horjulske občine, sta spominski venec položila župan Janko Prebil ter sekretar ruskega veleposlaništva Alexey Abramov. Ob tem sta povedala, kako je pomembno, da se zavedamo naše zavezanosti miru in strpnosti tudi v današnjem času. Morija svetovne vojne ni prizanašala nikomur in danes ne bi mogli uživati svobode, kot jo poznamo, če se ne bi uprli sovražniku. Mnogi so to svobo- do plačali z življenjem in edino prav je, da se jih spomnimo ob takšni priložnosti. Zupan Janko Prebil: "Menim, da je zelo pomembno, da se vsako leto na tak način spomnimo dogodkov iz preteklosti in nikoli ne pozabimo na stiske in trpljenje slovenskega in ruskega naroda. Z ruskim veleposlaništvom imamo sedaj že tradicionalno dobre stike in to izkazujemo tudi s to podelitvijo venca." Peter Kavčič, Joto: občinski arhiv Problematika odlaganja smeti Že nekaj časa so nekateri ekološki otoki, kjer so postavljeni veliki zabojniki za zbiranje embalaže, papirja in stekla prenatrpani in zato kazijo podobo v sicer lepo urejeni horjulski dolini. Na občini Horjul to problematiko spremljajo in ugotavljajo, da bodo za ureditev tega potrebne korenite spremembe. Ne izključujejo možnosti, da se bodo ta zbirališča sčasoma preprosto ukinila, ker se je izkazalo, da so za prenatrpanost najbolj odgo- vorni predvsem občani sosednjih občin, ki se vozijo mimo teh zbirališč. V občini Horjul je namreč več takšnih mest, a zanimivo je to, da so problematična le ta ob glavnih prometnih povezavah. Vsak stanovanjski objekt ima svoj zabojnik za embalažo in biološke odpadke, ki jih Snaga tudi redno prazni, ob tem pa strošek rokovanja z odpadki ni visok. A dolgoročno bo to problematiko treba urediti. Na občini so zagotovili, da že intenzivno delajo na tem in bodo skupaj s Snago poiskali najboljšo rešitev za občane. Peter Kavčič N05 Občina Horjul 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Gasilska vaja v OŠ Horjul Gasilske vaje so najboljši trening, da v primeru požara rešimo imetje in življenja. V tem duhu je treba vzgajati tudi najmlajše, ki se s takšnimi treningi učijo tudi pravilnega obnašanja in ravnanja v primerih, ko zazvoni alarm. V soboto, 11. maja, deset minut pred deveto zjutraj je navidez zagorelo v Osnovni šoli Horjul. Gasilci so dobili poziv, da je bil spro- žen alarm, in obvestilo, da gori v kotlovnici osnovne šole. Vsi učenci so se ob spremstvu svojih učiteljev in učiteljic varno umaknili iz šolskih prostorov. Ob tej priložnosti je bila alarmirana celotna Gasilska zveza Horjul. Pri akciji reševanja in gašenja je sode- lovalo 62 gasilcev z devetimi gasilskimi vozili. Takoj po prihodu na kraj nesreče so gasilci zavarovali območje in začeli z delom. Poleg gašenja požara je v takšnih primerih obvezen pregled celotne stavbe, saj je treba takoj začeti akcijo iskanja morebitnih ponesrečencev in pregledovanje prostorov. Scenarij vaje je bil tak, da so na zbornem mestu pogrešali nekaj učencev, ki so jih gasilci nato rešili po vseh ustaljenih postopkih reševanja oseb iz gorečega poslopja. Akcija je pomembna za lokalne gasilske enote, ki se v takšnih primerih seznanijo s stavbo, za šolo pa je to odlična evakuacijska vaja, ki mora biti izpeljana po šolskem programu. Po končani gasilski vaji so člani seniorjev pri PGD Horjul prikazali vajo z vprežno staro brizgalno "na žgance", kot so jo včasih imenovali, saj je bilo treba vodo za gašenje načrpati ročno. Poleg obujanja spominov in zabave je program vseboval tudi poučni del. Vsi zbrani so si namreč z veseljem ogledali prikaz gašenja nevarnih snovi, kot sta olje in plin, ki sta največkrat vzrok požara v naših stanovanjih in dostopna tudi otrokom, ko so sami doma. Poveljnik gasilske zveze Robert Kranjec je po uspešno končani akciji dejal: "Ne smemo pozabiti, da je veliko šolske mladine že vključene v prostovoljna gasilska društva, v delo gasilcev, in se z velikim veseljem udeležuje vaj in tekmovanj, ki se organizirajo za mlajše, bodoče gasilce. Taka vaja je zanje prav posebno doživetje. Zahva- la gre tudi vodstvu OŠ Horjul za izvedbo vaje, saj to lahko doprinese k boljši izvedbi ob morebitnem neljubem dogodku, ki se lahko zgodi takrat, ko to najmanj pričakujemo in o ohranjanju življenj ter preprečevanju katastrofe odločajo pravilne odločitve." Obenem so svoje znanje izpopolnjevali tudi vsi poveljujoči, kajti načrtovanje take obsežne vaje tudi njim prinese nove izkušnje in znanje. Besedilo in foto: Peter Kavčič Zahvala za pomoč V torek, 16. aprila, popoldne sem imel nesrečo v gozdu. Zato bi se rad zahvalil za hitro pomoč, pripravljenost in organiziranost, in sicer PGD Horjul, Gasilski enoti Ko-reno, Gorski reševalni zvezi, Ljubljanski poklicni brigadi, ekipi nujne medicinske pomoči, sosedom (vaščanom), znancem in sorodnikom. Še enkrat iskrena hvala vsem za nesebično pomoč, ki ste mi jo izkazali ob nesreči. Anton Sečnik iz Samotorice Predstavitev nove kolesarske povezave in pločnika Občina Horjul je v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo, pripravljavci projektne dokumentacije in predstavniki lokalnih zavodov in društev v torek, 7. maja, pripravila javno predstavitev projekta Barjanska regionalna kolesarska povezava, tako imenovane Barjanke, in umestitve pločnika skozi Horjul. Na predstavitev in razpravo so bili vabljeni vsi občani, še posebej lastniki zemljišč ob regionalni cesti Vrhnika-Hor-jul-Vrzdenec, udeležilo pa se je je približno 20 zainteresiranih oseb. Po uvodnem pozdravu in nagovoru Mojce Kucler Do-linar, direktorice občinske uprave, in župana Janka Prebila je Janez Jelovšek, strokovni sodelavec za komunalo in prostor, na kratko predstavil projekt Barjanska regionalna kolesarska povezava v občini Horjul in umestitev pločnika skozi Horjul ob regionalni cesti Vrhnika-Horjul-Vrzdenec. Kot je povedal, Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju z Občino Horjul načrtuje širi- tev regionalne ceste Vrhnika-Horjul in nekaterih prepustov ob njej, hkrati pa tudi regionalno kolesarsko pot Vrhnika-Horjul-Vrzdenec. Dodal je še, da pločnik skozi Horjul na pobudo horjulskih občanov načrtuje Občina Horjul. V nadaljevanju je Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije Direkcije RS za infrastrukturo Ministrstva za infrastrukturo RS, predstavil trenutno stanje na področju gradnje kolesarskih poti v Sloveniji s poudarkom na Barjanski regionalni kolesarski povezavi. Kasneje sta pripravljavca projektne dokumentacije iz podjetja Pro-niz in City studio predstavila traso kolesarske poti od meje z občino Vrhnika do Horjula in kolesarsko pot ter pločnik skozi Horjul preko Ljubgojne in Vrzdenca. Nazadnje so besedo dobili Mirica Založnik Simončič, v. d. ravnateljice OŠ Horjul, Slavica Kosec, direktorica DEOS Centra starejših Horjul, in Primož Jereb, predsednik Kolesarskega društva Zapravljivček. Vsi so izrazili zadovoljstvo nad predstavljenimi projekti. Založnik Simončič je menila, da bi z načrtovanim pločnikom in kolesarsko potjo šolskim in predšolskim otrokom omogočili varno pot v šolo in vrtec, tako peš kot s kolesi, izvedbo pohodov in športnih dnevov ter kolesarskega izpita. Kosec je opozorila, da morajo biti načrtovane površine prilagojene potrebam invalidov. Jereb je izpostavil, da bodo bolj zahtevni rekreativni kolesarji uporabljali kolesarske poti le, če bodo te pravilno narejene. Ves čas so predstavniki Občine Horjul, Direkcije RS za infrastrukturo ter podjetij Pro-niz in City studio prisotnim občanom odgovarjali na zastavljena vprašanja. Kaj je Barjanska regionalna kolesarska povezava? Projekt Barjanska regionalna kolesarska povezava vključu- je sedem občin (poleg občine Horjul tudi občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica in Dobrova - Polhov Gradec), ki so z ministrstvom za infrastrukturo podpisale dogovor o sodelovanju pri urejanju in gradnji barjanskega kolesarskega omrežja. Izhodišče za Barjansko regionalno kolesarsko povezavo Vrhnika-Borovnica-Brezo-vica-Ig-Škofljica-Ljublja-na-Horjul-Dobrova - Polhov Gradec sestavljajo deli predvidenih državnih kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju, ki potekajo po državnih in delno občinskih cestah, ki so najbolj obremenjene z dnevno migra- cijo kolesarjev tega območja. Gre torej za projekt državnega in regijskega pomena, v katerega je vključenih kar devet partnerjev in bo dobil denar iz evropskega, državnega in občinskega proračuna. Podpisan dokument identifikacije investicijskega projekta natančneje analizira in opredeljuje različice, ki načrtujejo dobrih 108 kilometrov kolesarskih povezav. Celotna vrednost investicije se ocenjuje na okoli 20 milijonov evrov, od tega bo ministrstvo za infrastrukturo prispevalo 13,5 milijona, občine pa skupaj 6,5 milijona evrov. N05 Občina Horjul 3 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slovenija, odkod lepote tvoje Slovenska pesem je zadonela v dvorani med tradicionalnim letnim koncertom mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Horjul, ki se je predstavil občinstvu v soboto, 11. Ob tej priložnosti so se nastopajoči spomnili lepot naše domovine, kar je bila rdeča nit tokratnega repertoarja. Uvodni nagovor je spomnil vse zbrane, na kako lepem koncu sveta živimo: "Slovenija, dober večer, dober večer nam vsem, otrokom tvojim. Širni svet ti priznava, draga gruda rodna, da si nadvse krasna. Če je na začetku potrebna misel in beseda, da nas popelje v razpoloženje tega večernega dogodka, jih je tokrat preveč, ki zakipijo iz srca in se gnetejo na jeziku. Da bi zajecljal in obmolknil, ko je ta priložnost, da bi te vredno pohvalil, Lepota domovine." Po koncertu je sledila tradicionalna pogostitev z druženjem, še pred tem pa je zbrane nagovorilo močno sporočilo: "Naj vsak, ki nosi srce v prsih, z besedo, zgledom in delom podpira cvet in svet naše domovine, da bo v ponos in srečo nam vsem. Da ostanejo vode bistre, zemlja zdrava, gozdovi pravljični, gore svete, morje odprto in čisto." Ob zimzeleni Avseni-kovi Slovenija, od kod lepote tvoje je ta pesem zazvenela nadvse domoljubno in navdihujoče. Hvala vsem, ki so pripomogli, da je tudi tokratni koncert uspel, še posebno pa zborovodji Dušanu Ješelniku, pianistu Jaki Puciharju, Gregorju Rusu na kontrabasu in seveda tudi ekipi kulturnega doma. Peter Kavčič, foto: arhiv Obiskali smo letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Prevozna sredstva otroke vedno zanimajo. Tokrat je bila vsa naša pozornost namenjena zračnim prevoznim sredstvom in letališču. V vrtcu smo o njih prebrali in si ogledali, kar smo našli v literaturi. Opremljeni s predznanjem smo z nestrpnostjo pričakali dan obiska letališča. Že med vožnjo proti letališču so otroci opazili prvo letalo ter ga občudovali med letom. Na letališču nas je pričakal pilot helikopterja, ki je bil vodič ves čas našega obiska. Otroke je popeljal do helikopterja, ki ga upravlja, ter jim podal osnovne informacije o njem. Otroci so se lahko vanj vkrcali kot potniki, največja srečneža med njimi pa v pilotsko kabino. Opazovali smo tudi mehanike, ki so pregledo- vali helikopter. Ustavili smo se pred hangerjem, prisluhnili ropotu in opazili helikopter, ki se je bližal letališču. Imeli smo srečo, da smo ga lahko opazovali pri pristanku. V nadaljevanju smo se seznanili z vlogo gasilske službe na letališču. Posebno pozornost otrok je vzbudil reševalni helikopter z vso opremo, seznanili so se tudi z vlogo in delom reševalcev. Tu so otroci dobili tudi marsikateri odgovor o znanju in spretnostih, ki jih poklic zahteva od pilota helikopterja. Na travniku sta nas pričakala vojak in vojakinja. Vojakinja je otrokom predstavila opremo, ki jo potrebuje za preživetje v naravi. Otroci so jo lahko preizkusili. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako so si nadeli čelado, raziskovali, kako se pije iz čutare, če imajo na obrazu masko, si oblekli vojaški jopič ali preizkusili vojaško ležišče. Z vojakom so si ogledali vozilo z radarjem. Med vsemi zanimivostmi na letališču smo občasno opazovali letala, ki so pristajala ali vzletala. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili obisk, nam namenili svoj čas ter posredovali svoje znanje. M. B. Obisk mednarodne šole Sredi aprila so osnovno šolo Horjul obiskali učenci mednarodne šole QSI International School of Ljubljana. Gre za osnovno šolo, kjer pouk poteka v angleščini, saj gre za otroke veleposlanikov in tujih predstavnikov podjetij s celega sveta. V želji, da tudi ti otroci v letih, ko bivajo in se učijo pri nas, spoznajo našo kulturo, so jim gostitelji pripravili zanimiv program. Ob prihodu v Horjul jih je sprejel župan Janko Prebil, ki je to srečanje tudi organiziral, saj so otroci prišli tudi z namenom, da spoznajo pomen čebel v našem življenju. Po uvodnem pozdravu so skupaj zapeli nekaj angleških pesmic in zaigrali na harmoniko. Pomen spoznavanja različnih kultur je zelo pomemben, saj nam širi obzorja. Mirica Založnik Simončič, vršilka dolžnosti ravnateljice OŠ Horjul, je ob tej priložnosti dejala: "Srečevanje, spoznavanje drugačnosti, ugotavljanje podobnosti in razlik nas povezuje. Otroci se povezujejo, navezujejo stike, utrjujejo angleščino, spoznavajo različne šole, način dela, kar pa ni zanimivo le za učence, saj so tudi za učitelje vse nove informacije še kako koristne. Otroci so si skupaj ogledali čebelnjak, zasadili rastline, ki dobro medijo in bodo pomagale šolskim čebelam, da jim ne bo treba daleč, ko bodo pridelovale zaloge medu. Svoje spoznavanje čebel so nadaljevali v Polhovem Gradcu v Hiši medu Božnar. Jeseni, v novem šolskem letu, pa jim vrnemo obisk." Profesorica angleščine Regina Zavec, ki je poskrbela, da je komunikacija med otroki dobro potekala v angleškem jeziku, je poudarila, kako pomembno je vsako srečanje s tujim jezikom in njegovo rabo, saj so pri tem obisku nekateri otroci aktivno sodelovali. "Pripravili smo jim krajši program, kjer so sodelovali učenci 7. razreda, nato pa smo jim razka-zali prostore naše šole. Pogovor z učenci je ves čas potekal v angleškem jeziku. Pri čebelnjaku za šolo smo skupaj posadili različne medonosne rastline, ki so jih s seboj prinesli naši obiskovalci. Pri čebelnjaku so postavili tudi leseno čebelo. Namen obiska je bil, da se učenci iz mednarodne šole po-bliže srečajo z naravo, spoznajo življenje čebel in prav tako življenje na podeželju. Veseli smo bili vabila, da se ponovno srečamo jeseni na njihovi šol v Ljubljani," je še dodala profesorica Regina Zavec. Na koncu so se na šolskem igrišču otroci iz Horjula in mednarodne šole sporazumevali že povsem sami, v univerzalnem jeziku, ki ga znajo vsi otroci sveta: v igri in nogometu. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Večer z mamami pri Kresnicah in Čebelah »Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.« (T. Pavček) V prvih pomladnih dneh smo v skupino Kresnice in Čebele povabili naše mamice, da z nami preživijo del popoldneva. Obiska mamic smo se zelo veselili. V prijetnem vzdušju so otroci svojim mamicam pokazali vse najljubše kotičke za učenje in raziskovanje, ob tem pa so se družili tudi z drugimi prijatelji in njihovimi mamami. V uri, namenjeni delu z materiali, so si otroci ob pomoči mamic pri Kresnicah lahko izdelali drdralo, pri Čebelah pa pirhe. Sledila je skupna dejavnost; pri Čebelah smo našim mamam predstavili glasbeno pravljico Gradič. Pravljica je zaživela z živalskimi junaki, ki so bili uprizorjeni z raznolikimi zvoki glasbil. Pri Kresnicah so se otroci najprej prešteli, nato pa ob spremljavi dr-dral zapeli pesem Trobentica in zvonček. Sledila sta plesa v paru Dober dan in zibenšrit Psiček nima repka več, nato pa je bila na vrsti dramatizacija Trije metulji. Otroci so dobro sledili zgodbi in z gibanjem ob glasbi prikazali zgodbo o treh metuljih. Po dramatizaciji so otroci mamicam izročili vaze s šopki. Večer se je v obeh skupinah zaključil v sproščenem vzdušju s pogostitvijo s suhim sadjem in sokom. Taki dogodki kažejo, kako pomembni so za otroke trenutki, ki jih preživijo skupaj s starši, ki jim pomenijo vse na svetu. Tjaša Janša Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 9 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VABILO Spoštovani, ob občinskem prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 21. junija 2019, ob 20.00 uri v parku Polhograjske graščine. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova -Polhov Gradec Franc Setnikar. Sledila bo slavnostna podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovala društva iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Po prireditvi bo potekal sprejem s pogostitvijo. V primeru slabega vremena bo občinska proslava potekala v športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec Pestro dogajanje na 4. občinski seji V občinski sejni sobi je v sredo, 24. aprila, potekala 4. redna seja občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec. Obravnavanih je bilo šest točk dnevnega reda, ena pa je bila umaknjena. Predstavitev paketa prvih treh točk dnevnega reda je opravila pripravljav-ka gradiva pravna strokovnjakinja Neža Vodušek, še prej pa je v imenu statutarno-pravne komisije pozitivno mnenje k vsem trem predlogom podala Ana Oblak. Občinski svetniki so imeli pred seboj dokumente, vezane na obravnavo predlogov sprememb in dopolnitev statuta občine, sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta ter odloka o financiranju krajevnih skupnosti, vse v prvi obravnavi. Pripravljavka gradiva je pojasnila, da so spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika potrebne predvsem zaradi uskladitve z aktualno zakonodajo, uveljavitve dobrih praks delovanja občinskega sveta ter natančnejše določitve različnih postopkov za seje občinskega sveta. Odlok o financiranju krajevnih skupnosti pa mora biti sprejet zaradi določitve enakih meril financiranja vseh krajevnih skupnosti v občini. Po kratki razpravi so občinski svetniki s sprejemom sklepov omogočili aktom nadaljnjo obravnavo. Sprejet zaključni račun za 2018 Sledil je sprejem zaključnega računa proračuna občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2018, pri čemer kljub zahtevnosti in obsegu gradiva vpra- šanj v razpravi ni bilo. Proračun je v lanskem letu tako beležil 6.703.744 evrov prihodkov in 7.115.967 evrov odhodkov, kar pomeni, da je bil prenos sredstev iz leta 2018 negativen, v višini -661.670 evrov, po besedah župana zaradi neuspešne prodaje parcele na Šujici ter neprispelih načrtovanih državnih sredstev zaradi naravnih nesreč. Živahnejše razprave smo bili deležni pri manj pomembni temi, in sicer obravnavi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije. Predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ana Malovrh je povedala, da je bil za mesto člana občinske volilne komisije objavljen javni poziv za predlaganje kandidatov. Nanj je prispel le en predlog, ki pa ni bil ustrezen, saj je bil predmet prijave na razpis napačen, zato predloga niso upoštevali. Komisija je zato predlagala občinskemu svetu, na podlagi predhodno pridobljenih soglasij, da občinska volilna komisija ostane v sedanji zasedbi. Ker so bili nekateri svetniki prepričani, da komisija postopka ni vodila pravilno, saj bi po njihovem mnenju morala razpis ponoviti, se je odprla burna razprava. Župan je razpravo prekinil z umikom točke z dnevnega reda, komisiji pa naročil, naj poišče pravno mnenje glede vodenja dotičnega postopka. Občinski svet je nazadnje sprejel še sklep o ukinitvi javnega dobrega na določenih parcelnih številkah v Polhovem Gradcu. Pri točki vprašanja in pobude so svetniki izpostavili nekatere lokalne probleme in dileme. Med drugim je bila podana pobuda, da bi v naslednjem proračunskem letu občina nekaj sredstev namenila sofinanciranju cepljenja proti klopnemu meningitisu, ki je na tem območju zaradi okuženih klopov vse pogostejši. Ponovno je bilo izpostavljeno vprašanje o višini pridobljenih evropskih sredstev, saj je bil v javnosti nedavno ponovno objavljen članek, ki je metal slabo luč na občino, saj je ponovno pristala na zadnjem mestu po črpanju evropskega denarja. Zastavljeno je bilo tudi svetniško vprašanje o trenutnem stanju projekta centra Emila Adamiča na Dobrovi, kjer se pridobivajo soglasja za razpis za projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja; pa o izgradnji Barjanske kolesarske poti, pri čemer se trenutno izbira izvajalec. Slišali smo tudi vprašanje o ohranitvi pošte na Dobrovi, o kateri se zaradi racionalizacije državnega podjetja pogosto govori, da se bo zaprla. Vezano na zadnje vprašanje je župan pojasnil, da je bil v letu 2017 na Pošto Slovenije naslovljen dopis z zahtevo po ohranitvi pošte na Dobrovi in da je od takrat tišina, trenutno namreč ne prihaja več do idej o njenem zaprtju, zato je strah vsaj za zdaj še nepotreben. Nadja Prosen Verbič Pridobljena evropska sredstva - komu verjeti? Javno objavljene številke načrpanih evropskih sredstev na občinski ravni pomenijo slab ugled za občino Dobrova - Polhov Gradec, njene zaposlene in občane, saj se po podatkih uvršča med najslabše uvrščene občine glede na načrpan denar na prebivalca. Na drugi strani pa so pogodbene vrednosti in evidence občine popolnoma drugačne, kot to poroča 24ur. com. Občinski svetniki zaradi nejasnosti zahtevajo pojasnilo. Vsakršne volitve izzovejo v medijih potrebo ali morda zahtevo po postavljanju nekaterih v ospredje in po drugi strani, čeprav morda nenačrtno, škodovanju drugim. Podatki so po novinarski logiki namreč verodostojnejši in bolj pomenljivi, če so primerljivi. Ob tem pa pozabljajo na slabo luč in nelagodje tistih na drugi strani, posebej če gre za posredovanje neresničnih podatkov. Po lanskem novembru smo aprila v enem najbolj branih slovenskih spletnih medijev ponovno lahko prebirali članek o črpanju evropskih sredstev z naslovom Ljubljana z naskokom najuspešnejša pri evropskih sredstvih. Avtor prispevka je občino Do- brova - Polhov Gradec spet, skupaj z občinama Ig in Nazarje, uvrstil med tri najslabše uvrščene občine glede na načrpan denar na prebivalca. Komaj nekje med 30 in 60 evrov na prebivalca naj bi po njihovem izračunu uspela evropskega denarja počrpati občina Dobrova - Polhov Gradec, medtem ko so najboljše, mednje sodijo Grad, Kostel in Velika Polana, uspele dobiti 14.500 evrov na prebivalca. Po absolutnem znesku pridobljenega denarja iz Bruslja pa prednjačijo mestne občine Ljubljana, Kranj in Koper. Avtor v članku kot vir navaja podatke ministrstva za finance in s tem upravičuje svojo kredibilnost, vendar se predstavniki občine Dobrova - Polhov Gradec s tem ne strinjajo. Svoje nestrinjanje so sporočili uredniški hiši in zahtevali popravek, vendar ta zanj ni imela posluha, zato do sedaj še ni ukrepala. Na ministrstvo posredovali zahtevo za pojasnilo Predstavniki občinske uprave niso ostali tiho niti tokrat, saj so na pristojno ministrstvo, bolj natančno na sektor za sistem financiranja lokalnih skupnosti na ministrstvu za finance naslovili zahtevo za izdajo pojasnila o posredovanju neverodostojnih podatkov medijem. V dopisu so poleg prošnje za pojasnilo, na kakšen način in katere podatke ministrstvo posreduje medijem, priložili še seznam projektov, za katere je občina Dobrova - Polhov Gradec v obdobju 2007-2018 pridobila evropska sredstva. Skupen seštevek nepovratnih sredstev je po izračunu občine 2.392.642,76 evra, povratnih sredstev pa je ob tem še za 1.000.000 evrov. 3.392.642,76 evra pridobljenih evropskih sredstev Podatki in nezavidljivo mesto na repu seznama občin glede na načrpan evropski denar so zmotili tudi občinske svetnike, ki so na občinskih sejah zahtevali pojasnilo in resnične podatke. In prejeli so povsem drugačno informacijo - 3.392.642,76 evra pridobljenih evropskih sredstev, od teh sicer milijon povratnih. Ta številka je seveda popolnoma neprimerljiva z zneskom 234.347 evrov, ki je bil javno objavljen. Župan je ob pojasnilu tudi zatrdil, da za vsakim zneskom in projektom stoji sklenjena pogodba, kar je bilo navedeno tudi v dopisu, naslovljenem na ministrstvo. Svetniki so se ob tem spraševali, komu verjeti in zakaj takšna odstopanja? Na občini domnevajo, da gre za težavo pri zajemu podatkov iz občinskih zaključnih računov, saj postopki pri vpisovanju podatkov na posamezne konte niso dovolj standardizirani. Evropska sredstva so med drugim pogosto zabeležena kot evropska zgolj pri nosilki projekta, v drugih občinah, ki so prav tako vključene v projekt, pa so sredstva skrita na drugih kontih. Tako to ni razvidno ne iz finančnih podatkov v zaključnih računih občin ne iz državnih podatkov o črpanju evropskih sredstev. V večini primerov tako šele natančen vpogled v projekt pokaže, kam so sredstva zares šla in od kod so prišla. Uspešne zgodbe s pomočjo sredstev EU Pogosto smo v Našem časopisu pisali o uspešnih zgodbah, redkeje pa omenjamo evropske programe, ki nekatere od teh finančno podpirajo: projekti Leader 2009-2015, Polhov doživljajski park (ERSS), Hiša v parku - Polhograjska graščina (Program razvoja podeželja RS), ureditev ceste in pločnika v Črnem Vrhu (Program razvoja podeželja RS), vodovod Pra-proče (regionalna spodbuda ESRR), RCERO, ki je v solasti občine Dobrova - Polhov Gradec (Regionalni center kreativne industrije, katerega nosilec je RRA LUR). Z evropskimi sredstvi pa so se urejala tudi vsa otroška igrišča pri vrtcu Brezje, na Dobrovi, Šentjoštu, v Polhovem Gradcu in Črnem Vrhu. V aktualni finančni perspektivi je občina prav tako uspešno kandidirala za evropska sredstva, s katerimi bo podprla več projektov, med katerimi so pomembnejši Polhkov doživljajski park, Medena drevesa in Lokalni produkti (skupaj 99.263 evrov) ter Zven zaklete grofice na Dobrovi (82.735 evrov). Prav tako občina že pripravlja ustrezno dokumentacijo za prijave na razpise za sofinanciranje projektov Pristava pri Polhograjski graščini z obvozno cesto izven območja graščine ter Center Emila Adamiča na Dobrovi. Nadja Prosen Verbič Hašcasopis Občina Dobrova-Polhov Gradec_^^...«.Jj © Pasji iztrebki so naravi škodljivi Na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, posebej v gosteje poseljenih krajih, je postavljenih kar nekaj zabojnikov za pasje iztrebke. Kljub temu nekateri lastniki iztrebkov še vedno ne počistijo za svojim štirinožci, ob tem pa se ne zavedajo škode, ki jo lahko povzročijo. Gnojenje kmetijskih površin s hlevskim gnojem se posebej na podeželju vsakemu zdi normalno in nesporno, saj se tako rastlinam zagotavljajo razmere za boljšo rast. Mnogi bi se potem strinjali, da tudi pasji iztrebki ne smejo škodovati oziroma vsaj niso problematični, če se znajdejo na travniku. Vendar ni tako. Zato velja zavedanje, da so psi lahko pomembni prenašalci številnih parazitarnih bolezni, ki se lahko prenesejo na domače živali in povzročijo večjo materialno škodo. Na eni od spletnih strani, ki je namenjena lastnikom psov, so o problematiki pasjih iztrebkov vprašali dr. vet. med Majo Vodiškar, ki je opisala dve bolezni, ki sta po klinični sliki najbolj problematični, in sicer ehinokokoza in neosporoza. Veterinarka piše: "Ne- osporozo povzroča protozoj Neospo-racanis. Pri tej bolezni so psi končni gostitelji, domači prežvekovalci pa so vmesni gostitelji. Psi s fecesom izločajo jajčeca, ki jih nato z okuženo vodo ali krmo zaužijejo domači prežvekovalci. V domačih prežvekovalcih se parazit intenzivno množi. Pri tem prihaja pri govedu do velike- ga števila abortusov in mrtvorojenih telet. V plodovnih tekočinah in placenti se nahaja veliko število invazivnih oblikprotozoja. Če pes to zaužije, se okuži in je razvojni krog sklenjen. Ehinokokoza je parazitarna bolezen, ki jo povzročajo trakulje vrste Echinococcusspp. Trakulja te vrste za svoj razvoj potrebuje vmesnega gostitelja, to so domači in divji prežvekovalci, izjemoma tudi človek. Končni gostitelj trakulje so psi, volkovi in lisice. Odrasla trakulja v končnem gostitelju zajeda v črevesju, od koder v blatu izloča jajčeca. Z zaužitjem okužene vode ali krme se okužijo vmesni gostitelji. V njih se v jetrih, pljučih (izjemoma tudi v možganih) tvorijo ciste, ki so lahko velike tudi za dojenčkovo glavico, zaradi njih pa živali slabše jedo, imajo slabši imunski odziv in imajo slabšo proizvodnjo. Končni gostitelj se okuži z zau-žitjem takih cist, v njem se razvije odrasla trakulja in razvojni krog je sklenjen." Ne gre torej zameriti lastnikom živine, ki preganjajo sprehajalce psov, saj so njihovi razlogi utemeljeni. V izogib tovrstnim pripetljajem ali celo povzročitvi škode na travnikih in posledično živini je potrebno odgovorno ravnanje lastnikov štirinožcev, ki so dolžni iztrebke psov počistiti. Občina Dobrova - Polhov Gradec jim je stopila nasproti in v gosto poseljenih območjih postavila zabojnike za pasje iztrebke, ki vsebujejo tudi brezplačne vrečke. Na območjih, kjer zabojnikov ni, pa ste lastniki psov dolžni uporabljati svoje vrečke in te skupaj s pasjimi iztrebki odlagati v zabojnike za ostanke komunalnih odpadkov, kamor sodijo. Ne glejte stran, ko vaš pasji prijatelj opravlja potrebo, pač pa zgledno in skrbno ravnajte in bodite tudi prijatelji narave, zaželeno je, da na pravilno ravnanje opozorite tudi tiste, ki ne upoštevajo navodil. Nadja Prosen Verbič Skrb za dostop do kmetijskih zemljišč je odveč Vpis otrok v črnovrški vrtec potrjuje dobro naložbo V šolskem letu 2019/2020 bo oddelek vrtca v Črnem Vrhu skoraj poln, obiskovalo ga bo 16 otrok. Lani smo poročali o konkretni naložbi, vredni nekaj več kot 150.000 evrov, v celotno prenovo notranjosti 80 let stare zgradbe v Črnem Vrhu. Ta je vključevala ureditev oziroma menjavo elektro- in vodovodne napeljave, kanalizacije, ogrevanja, pa tudi prostorov - učilnic, igralnice, telovadnice, garderobe in še mnoga druga dela. V njej se danes v prijetnem okolju odvija pouk do petega razreda podružnične osnovne šole, od lanskega šolskega leta pa je v prvem nadstropju zgradbe tudi nova oddelčna enota vrtca. Gre za kombinirani oddelek vrtca, kar pomeni, da so vanj vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Vanj je lahko vključenih najmanj 10 in največ 17 otrok, občina ustanoviteljica vrtca pa lahko odloči, da se najvišje število otrok v oddelku poveča za dva. Pri tem je treba upoštevati, da se normativ za kombinirani oddelek upora- blja, če so v oddelku vsaj trije otroci in največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. V iztekajočem se šolskem letu je oddelek v Črnem Vrhu obiskovalo 11 otrok. V času javnega vpisa, ki je potekal od 14. do 19. marca letos, pa so starši naslovili 7 vlog za vpis otroka v enooddelčni oddelek v Črnem Vrhu. Vsi otroci so sprejeti, zato bo že jeseni prag črnovrškega vrtca prestopilo skupaj 16 otrok. To dejstvo veseli tudi župana Franca Setnikarja, ki pravi: "Lepo je, da bo vrtec v Črnem Vrhu poln. To potrjuje, da je bila odločitev glede ureditve vrtca v Črnem Vrhu pravilna, saj je za tamkajšnje prebivalce pomembno, da lahko svojega otroka oddajo v domačem okolju. Hkrati pa ima to tudi dolgoročnejši vpliv na razvoj kraja, obstoj mladih družin in nenazadnje poselitev in ob-delanost tudi tega področja naše občine." Nadja Prosen Verbič V preteklem mesecu je bilo med krajani Dobrove kar nekaj slabe volje ter skrbi zaradi ukinitve javnega dobrega na zemljišču, ki jo mnogi uporabljajo kot dostopno cesto do svojih kmetijskih zemljišč. Zato je župan sklical sestanek in jim zatrdil, da je skrb odveč, saj imajo z drugo potjo zagotovljen dostop do svojih zemljišč. V lanskem letu je občinski svet občine Dobrova- Polhov Gradec, še v prejšnji sestavi, sprejel Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičnini na parcelni številki 3079/1 k.o. Dobrova. Postopek je tako omogočil, da se je na tem zemljišču oziroma ne kategorizirani makadamski poti v zemljiško knjigo vpisal lastnik, in sicer Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je bila pred tem njen upravljalec. S tem je omogočeno, da se na njej po novem lahko izvajajo dela, za katera so potrebna gradbena dovoljenja. Gre namreč za zemljišče oziroma ne kategorizirano makadamsko pot ob zemljišču, kjer se predvideva na eni strani objekt za centralne dejavnosti in ob njem center Emila Adamiča in na drugi strani izgradnja trgovine oziroma drugega poslovnega objekta. V postopku sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta je bil v lanskem letu že predstavljen urbanistični načrt širitve centralnih dejavnosti Dobrove, kjer je bilo povedano, da bo na tem območje prišlo do gradnje, zato občina zemljišče namerava prodati. Kategorizirana makadamska pot, ki poteka od stare šole na Dobrovi proti Gradaščici, se je preteklosti in se še vedno uporablja kot dostopna pot do mnogih kmetijskih zemljišč. Kmetje so ob pridobitvi informacije glede spremembe statusa na tem zemljišču postali zaskrbljeni, zato so na občino poslali dopis oziroma zahtevo za ohranitev javne poti. V izogib slabi volji in slabemu pretoku informacij je župan Franc Setnikar vse podpisnike zahteve ter predstavnike Krajevne skupnosti Dobrova 24. 4. povabil na sestanek. Na sestanku je bilo pojasnjeno, da občina s Sklepom o ukinitvi javnega dobra, dostopa do kmetijskih zemljišč v lasti podpisnikov, po ne kategorizirani makadamski poti, ki poteka po parc. št. 3079/3 k.o. Dobrova, do nadaljnjega ne bo ukinila. Občina se namreč zaveda pomena opravljanja kmetijske dejavnosti, ki je ena pomembnejših panog v občini, zato razvoj tako primarne kmetijske dejavnosti, kot različnih dopolnilnih dejavnosti, ki izboljšujejo dohodkovni položaj kmetij, spodbuja tudi s proračunskimi sredstvi. Omenjena makadamska pot, kot je bilo tudi na sestanku s strani župana pojasnjeno, ne predstavlja edinega dostopa obdelovalcem kmetijskih ze- mljišč na tem območju, saj dostopna pot do obdelovalnega območja vodi tudi preko parc. št. 3078/2 k.o. Dobrova. Ta je ravno tako v lasti občine in bo, ob morebitni potrebi nadomestitve, primerno urejena tudi za nemoten dostop za vse obdelovalce kmetijskih površin na tem območju, je bilo še zagotovljeno. Vsi udeleženci sestanka so bili, kot že večkrat ob lanskoletnih predstavitvah projekta, ponovno seznanjeni z novimi razvojnimi vsebinami, zasnovanimi za njihove potrebe, potrebe razvoja celotnega naselja Dobrova in okoliških naselij. Predstavljen jim je bil tudi grafični prikaz Urbanističnega načrta - zazidalna situacija, ki je bil tudi javno razgrnjen v fazi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta v preteklem letu, iz katerega je bilo razvidno, da je občina z zasnovo projekta že v naprej poskrbela za nemoten dostop za vse lastnike kmetijskih zemljišč, saj je severno od predvidene širitve centra Dobrove s centralnimi dejavnostmi predvidena republiška obvoznica z izvozom na dostopno pot v lasti občine, ki poteka po parc. št. 3079/3 k.o. Dobrova. Zupan Franc Setnikar je bil tudi v tem konkretnem primeru nad ravnanjem nekaterih vidnih predstavnikov lokalne politike presenečen: "Pričakoval bi, da bo predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc v takšnih primerih odigral svojo vlogo in bi članom sveta KS ter krajanom pojasnil situacijo. Namreč kot občinski svetnik in član delovne skupine za spremljanje priprave in izgradnje poslovno-trgovskega centra na Dobrovi je o vseh stvareh dobro seznanjen, zato bi bilo iz njegove strani pričakovati pomoč pri posredovanju informacij in s tem pohitritvi postopkov, ne pa da s svojimi dejanji prispeva le k podaljševanju rokov izvedbe enega večjih projektov zadnjih let na Dobrovi. Zares si želim, da bi bil novi center in ostale pridobitve na Dobrovi, ki bodo bistveno prispevale h kvaliteti življenja vseh občanov, naš skupen cilj in bi k njihovim čim prejšnjim uresničitvam vsak pristopal pozitivno ter prispeval po svojih najboljših močeh." Nadja Prosen Verbič Has Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti junija Gasilci v Zalogu se veselimo nove pridobitve V zadnjih dneh aprila smo se gasilke in gasilci iz PGD Zalog razveselili prihoda dolgo pričakovanega gasilskega vozila s cisterno - GVC 16/25. Za nas novo, uradno pa rabljeno gasilsko vozilo, za najmanjše gasilsko društvo v naši občini in za naše kraje pomeni velik korak naprej. 12. maja smo želeli vozilo predstaviti in uradno prevzeti, vendar, ko se zaloški gasilci začenjamo »zbirati na kup«, ponavadi zagrmi in nam vreme zagode. Slaba napoved je, žal, prinesla tudi odpoved dogodka. Pa nič zato, gasilke in gasilci že vneto načrtujemo in delamo naprej. Ob tej priložnosti se iskreno za- hvaljujemo vsem, ki ste nas podprli in skupaj z nami verjeli, da zmoremo. V preteklem letu smo vso energijo vložili v ta projekt. Uspešno smo izvedli Poletno noč v Polhovem Gradcu, organizirali medobčinsko gasilsko tekmovanje in se z iskreno željo po pomoči obrnili tudi na vas, krajane. Izkazalo se je, da ta pridobitev ni samo cilj našega gasilskega društva, pač pa skupni cilj. Hvala vsem krajanom in sovaščanom vasi Setnik, Praproč, Smolnika, Srednjega vrh, Rovta, Briš in tudi širše, ki ste se odzvali naši prošnji. Velikodušno ste nam ob vsaki priložnosti priskočili na pomoč in do-nirali sredstva ter hlodovino za nakup gasilskega vozila. Iskrena hvala vsem podjetjem in podjetnikom, ki ste se odzvali našemu vabilu in nas veliko- dušno podprli. Hvala vsem, ki verjamete, da skupaj zmoremo. Ne nazadnje pa gre velika zahvala tudi našim gasilkam in gasilcem, saj je vsak dogodek prinesel ogromno dela, ki ga je bilo treba vložiti v priprave in organizacijo. Ob taki vnemi in zagnanosti, podpori in spodbudi bomo zmogli tudi naprej. Želimo si, da bi nam vozilo dolgo in dobro služilo. Spremljate nas še naprej in naj vas že sedaj povabimo, da se nam pridružite. Držimo pesti za lepo vreme in če ne prej, se vidimo konec julija na Poletni noči v Polhovem Gradcu ... Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Gasilke in gasilci iz Zaloga Obisk muzeja v Polhovem Gradcu V četrtek, 11. aprila, smo se z otroki iz skupin Metuljev, Murnov in Čebel odpeljali z avtobusom v Polhov Gradec. Tam smo si ogledali Muzej pošte in telekomunikacij. Vodič nam je predstavil zgodovino pošte. Ogledali smo si poštna prevozna sredstva, poštne urade iz različnih obdobij, poslušali melodije poštnega roga in si ogledali, kako se piše s peresom. V drugem delu muzeja smo si ogledali zgodovino komunikacij, od prvih električnih telegrafov, telefonov do avtomatske telefonske centrale. Preizkusili smo tudi Morsejev aparat ter ročno in avtomatsko telefonsko centralo. Ogle- dali smo si še krajevni muzej, kjer je zbirka zgodovinskih predmetov, povezanih z graščino, ter tistih, ki so jih v vsakdanjem življenju uporabljali naši predniki. Otroci so v muzejski delavnici izdelali žige, nato pa smo se polni lepih vtisov vrnili v vrtec. I. K., Foto: Andreja Naglič Kumer Povabite svojo družino, prijatelja, soseda, znanca, poklepetajte pod stoletno lipo v grajskem parku. Mesec junij nas vabi, da se naužijemo vseh lepot narave, dogajalo pa se bo v parku in Polhograjski graščini. Polhov doživljajski park in Knjižnica pod krošnjami Vabljeni v Polhov doživljajski park, kjer boste polhu pomagali najti novi dom in se naučili veliko zanimivih reči o njegovih prijateljih. Vsak dan med 10. in 20. uro. Vstopnice lahko kupite v hiši v parku. Vabljeni tudi v letošnjo najbolj zeleno knjižnico pod krošnjami. V primeru slabega vremena imamo zaprto. Odpiralne čase preverite na: visit-polhovgradec.si/prireditve ali grad--polhovgradec.si/polhov-dozivljaj-ski-park, na FB-strani ali Instagram profilu Polhograjska graščina. Hiša v parku (prej: Grajska pralnica) Življenje ni praznik, življenje je delovni dan! Tak je naslov zbirke, ki si jo lahko brezplačno ogledate. NOVO: Razstavljen je tudi gregor-ček, ki ga je naredila Nataša Sterle in ga podarila društvu Lep je dan. Mogoč je tudi nakup drobnih spominkov, ki jih izdelujejo domači pridelovalci. S tem želimo spodbuditi lokalne pridelovalce, da sodelujejo in se predstavijo. Hiša v parku je odprta vse dni od 10. do 20. ure. V primeru slabega vremena imamo zaprto. Voden ogled dvorske cerkve V nedeljo, 2. junija, od 16. do 18. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotsko obokanje, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Koncert zdravniškega orkestra Ca-merata Medica V soboto, 8. junija ob 18. uri, vabljeni na koncert zdravniškega orkestra Camerata Medica. Odprtje razstave Barčica po morju plava V soboto, 15. junija ob 18. uri, vabljeni v graščino na odprtje razstave Barčica po morju plava. Dogodek organizira Klekljarsko društvo Polhov Gradec. Dan pod Lovrencem V nedeljo, 16. junija, vabljeni v grajski park, kjer bo TD Briše organiziralo dogodek Dan pod Lovrencem. Občinski praznik V grajskem parku bomo tudi letos gostili dogodek ob občinskem prazniku, 21. junija ob 20. uri. Vljudno vabljeni! Mozartovi dnevi V nedeljo, 23. junija ob 17. uri, vljudno vabljeni na že 203. Mozar- tove družinske dneve, festival ljubiteljev klasične glasbe, ki ga organizira KUD Serafin. Za več informacij pokličite na 031 262 545 (Teuta R. Brumec) ali pišite na kudserafin@ yahoo.com. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Ljubezen v zraku . vabimo vaju v objem grajskega parka, ki ga obdajajo okoliški hribi, stran od mestnega vrveža in gneče. Svojo ljubezen lahko potrdita pri nas v Polhograjski graščini. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali v znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokliči-ta nas, veseli bomo vajinega obiska. Uradne ure za poroke so ob sredah od 12. do 18. ure (obvezna je predhodna najava). Čaj z grofom Blagajem Na druženje z grofom Blagajem vas vabimo vsak petek popoldan. Spoznajte grofico, poskusite grajske dobrote, privoščite si nekaj novega. Obvezna je predhodna najava. GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. V knjižnici velja članarina Mestne knjižnice Ljubljana, zato vabljeni tudi vsi člani MKL, ki obiskujete ostale enote. V knjižnici je na voljo veliko literature, ki je priporočena za domača branja (za osnovne in srednje šole) in bralne značke, zato vabljeni tudi šolarji in dijaki. Članarine za mlade do 18. leta ni. ZAKLJUČEK UR PRAVLJIC: maja bo ura pravljic zadnji četrtek, 30., ravno tako ob 16.30. Če bo vreme dopuščalo, bomo imeli uro pravljic v parku. Vsi otroci, ki ste v tem šolskem letu obiskovali ure pravljic, lepo vabljeni po diplomo in malo darilce. Vabljeni pa ste seveda tudi vsi ostali otroci! Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB- in Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Intervju: Župnik Alojzij Golob »Prelepo je bilo obdobje na Dobrovi« Godba Dobrova-Polhov Gradec je z aprilom 2011, kamor segajo njeni prvi negotovi začetki, svoj začasni prostor našla v župnijskem domu na Dobrovi, ki ji ga je velikodušno odstopil dobrovski župnik, Alojzij Golob. V letošnjem letu, ko mineva že 19 let njegovega župnikovanja na Dobrovi, se poslavlja in odhaja na krepko zasluženi počitek. Za njegov velik prispevek smo mu iskreno hvaležni, saj se, brez njegovega takojšnjega privoljenja in strinjanja, ogromne količine potrpežljivosti, ter moralne in tudi materialne podpore, naša godba nikakor ne bi razvila do te mere, kot se je do danes. Ob številnih obnovah je izjemno pripomogel k ohranjanju kulturne dediščine kraja in poleg duhovne oskrbe ves čas skrbel za bolj pestro kulturno dogajanje na Dobrovi. Spoštovani gospod župnik Alojzij Golob, kakšni so vaši spomini na začetke Godbe Dobrova-Polhov Gradec, ki ste ji takrat tako velikodušno odprli vrata in ji še vedno nudite župnijske prostore? Z godbo sem se ukvarjal že na prejšnji župniji na Homcu, vendar pa tam nisem mogel vzpostaviti takšnih stikov z laiki. Za dobro sodelovanje je namreč potreben nekdo, ki ima dobro voljo in odprto srce za takšno novo skupnost v župniji. To pa sem našel prav pri Borutu Dolinarju na Dobrovi. Pokazal je željo po ustanovitvi godbe, saj je bil že njegov dedek godbenik. Jaz sem v tem videl priložnost za to, da bi mladino tudi na ta način ohranjal v župnijskih prostorih in s tem v župniji. Včasih bi si ob sredah zvečer, ko potekajo godbene vaje, verjetno želeli vsaj malo miru. Spodaj pa ubrano, večkrat pa verjetno še neubrano ropota, piska in trobi. Pa vendar, vi ste tisti, ki godbo prav zares spremljate že ves čas delovanja. Kako ste doživljali njen razvoj od začetka pa do danes? Mene ni godba nikoli motila, tudi, če sem delal v pisarni. To igranje me je vedno samo spodbujalo in prav nikoli mi ni bilo v breme. Včasih me je prijelo, da bi kar vstal in šel z njimi igrat. Zelo vesel sem bil, ko se je izkazalo, da bo otroška dvorana v spodnjih prostorih dobila svoj namen, saj je postala prostor za godbene vaje, danes pa je namenjena hrambi inštrumentov in notnega gradiva. Ob nastajanju projekta Župnijski dom sem si takšnega sodelovanja lahko le želel. Želimo si, da bi se naša godba še povečala in postala širše prepoznavna. Njen ustanovitelj in predsednik Borut Dolinar vlaga vanjo veliko svojih življenjskih moči. Vsako leto se pripravi odmeven koncert. Ob 5. obletnici delovanja ste v znak hvaležnosti pridobili tudi naziv častnega člana Godbe Dobrova-Polhov Gradec. Kako bi vi sami opisali vašo povezanost z godbo? Lahko bi rekel, da sem življenjsko povezan z godbo na Dobrovi, še posebej preko sodelovanja z g. Borutom in g. Matejem. V začetku vsake sezone sem videval nove obraze, nove mlade fante in dekleta, ki so začeli sodelovati z dobrovsko godbo in to me je veselilo. V posebno spodbudo pa mi je bilo to sodelovanje zato, da bi naši župnijski prazniki dobili še bolj slovesno podobo s sodelovanjem naše godbe, tu bi izpostavil šmarne maše, velikonočno in evharistično procesijo ter druge praznike v župniji, ko godba lahko lepo popestri slovesnost. Dobrovo ste vzljubili takoj, ko ste prišli sem. To je pa res! Lotili ste se nemogočih velikih obnov vseh sakralnih objektov v kraju in zgradili župnijski dom. To vam priznavajo prav vsi od blizu in daleč. Kako gledate danes na svoj prispevek k razvoju kraja? Takratni nadškof dr. Franc Rode je prišel k meni na Homec in me spodbudil, da bi prišel na Dobrovo poživit župnijo, ko je že 7 drugih duhovnikov odklonilo njegovo prošnjo. Ne vem zakaj, morda so se prestrašili slabe župnijske infrastrukture na Dobrovi ali pa mojega pokojnega strica, ki je želel v župniji ostati. Na Homcu sem določene projekte zaključil in sem bil tega povabila zelo vesel, čeprav sem vedel, da grem v novo kalvarijo. Ko sem imel prvo srečanje z župnijskim svetom v zakristiji, sem čutil hlad in nezadovoljstvo. Takoj mi je prišlo na misel, da moram nekaj narediti za te župljane in pomislil sem, da bi zgradili večji župnijski dom, da bo v njem prostor za vse skupine. Ni mi bilo jasno, kako nam bo to uspelo. Vse je bilo nezazidljivo in ni bilo denarja. Ves projekt sem izročil dobrovski Mariji in sv. Jožefu sem rekel, če on želi, da se to na Dobrovi zgradi, se bo zgodilo, drugače pa bom vedel, da je Božja volja drugačna. V obnovo cerkva, še posebej župnijske in ostalih podružničnih cerkev, me je gnalo to, ker je bilo vse v razpadajočem stanju, predvsem strehe in zvoniki, pri katerih je obstajala nevarnost, da bi zvonovi padli s tečajev, pa še mnogo drugih stvari je bilo v slabem stanju. Vse smo obnovili od temeljev do strehe, restavrirali smo vse angelčke in vse druge kipe in jih obnovili po prvotnem stanju izpred 300 in več let. Glasba vam veliko pomeni, tako čutimo krajani. Na katere dosežke na področju spodbujanja glasbenega ustvarjanja, morda tudi lastnega ustvarjanja, danes gledate z zadovoljstvom? V glasbo sem se zaljubil v vipavskem semenišču, ko mi je profesor za glasbo ob ustanavljanju zbora rekel, da golobi samo grulimo in zato nisem bil sprejet v zbor. Še toliko manj možnosti sem imel, da bi smel igrat na harmonij oz. klavir, kar je bila moja velika želja. Ker pa so se nekateri moji sošolci, ki so bili izbrani v zbor in za učenje klavirja, hitro naveličali in odnehali z vajami, sem te proste ure izkoristil sam in se s pomočjo prijatelja, sošolca, ki je že prej obiskoval glasbeno šolo, učil abecede igranja klavirja. V tretjem letniku gimnazije pa me je potem sam profesor povabil tudi k zboru in pred vsemi fanti povedal: »Poglejte, fantje, kaj se da narediti s pridnim ter vztrajnim garanjem! Lahko se tudi priučiš posluha.« Potem sem v bogoslovskih letih opravil še orglarsko šolo v Ljubljani, kar mi je prišlo pri mojem duhovniškem poklicu zelo prav, še posebej pri katehezah in drugih skupinah v župniji. Na Dobrovi se potem nisem sam preveč angaži- ral glede glasbe, saj sem videl, da ni potrebe, ker imata Franci Ciuha, še posebej pa Borut Dolinar veliko veselje pri delu z zborom in pri igranju na orgle. V knjigi Marija v leščevju, ki je bila izdana ob 300 letnici župnije prav na vašo pobudo in z vašim izjemnim prispevkom, ste zapisali, da smo vas župljani sprejeli zelo zadržano. Zdaj nas že poznate - nikoli ne pokažemo ne pretiranega veselja, zadovoljstva, zagnanosti in ne pretirane žalosti, utrujenosti ter nestrin-janja. Iskreno, kako gledate na svoje občestvo, ki ga počasi zapuščate, danes? Na to čudovito dobrovsko župnijo gledam z velikim veseljem in tudi zadovoljstvom, ko se ozrem nazaj. To je bila moja že četrta župnija; prva je bila Vrhnika, kjer sem bil leto in pol, potem sem bil tri leta na Stari Loki pri Škofji Loki, 21 let na Homcu, od leta 2000 pa tu na Dobrovi. Vsaka župnija ima svoje značilnosti, tudi karakter župljanov je različen, zato sem se vedno držal navodila profesorja Trstenjaka, ki nas je učil psihologijo in zgodovino filozofije, da mora duhovnik vedno sprejeti karakter ljudi v župnijah, kamorkoli si poslan, in da si prej polomiš zobe, kot da bi tega lahko spremenil (smeh). Pa vendar lahko za Dobrovo rečem, da se je marsikaj spremenilo. Zdi se mi, da se je dvignila vera, obisk nedeljskih maš in, hvala Bogu, je bilo tudi mladinskega verouka precej. Ima pa vsak kraj svojo posebnost. Mi Dolenjci smo malo drugačni, za tu pa še vedno ne vem, ali ste Notranjci ali ste Gorenjci (smeh). Blizu so vam tudi živali, še posebno nemški ovčarji. Po tem vas dobro poznajo tudi/predvsem zunaj slovenskih meja. Kdaj je vzniknil ta vaš hobi in kaj vam pomeni danes? Res je! Ta hobi pa je vzniknil pri meni pri mojih rosnih petih letih, ko se je k nam na domačijo zatekla psica nemškega ovčarja od Nemcev, ki so bivali v gradu Bogenšperk, od katerega smo bili oddaljeni dobra 2 km. Ko so bili pregnani, je ta psička prišla k nam. Oče jo je potem sparil z enim nemškim ovčarjem nemške vojske in prišli so čudoviti mladiči, v katere sem se zaljubil in od tistega časa mi je ta pasma zelo pri srcu. Zdi se mi, da je najbolj čuteča s človekom. To je bil moj življenjski hobi zato, ker sem se pri teh živalih vedno spočil. Na dopust nisem hodil, moj dopust so bile živali. Od njih se lahko ljudje ve- liko naučimo, še posebej pri psicah, kako kotijo in kakšen odnos imajo do svojih mladičev. Pri njihovi vzgoji ni popuščanja. Ko mladiček nekaj zna, ga psica prepušča samoiniciativi, kljub temu pa še vedno bdi nad njimi. Pri živalskih leglih ni »mama hotelov« (smeh). Na Dobrovi ste imeli več pomočnikov, ki so (bili) dodeljeni duhovni oskrbi Marijinim sestram v samostanu. Kako doživljate sobivanje v kraju z Marijinimi sestrami? Da sem se še raje odločil za prihod na Dobrovo, so bile vzrok prav Marijine sestre v tem kraju. Računal sem na svojo nekdanjo učenko s. Vido Peterlin, ki je bila prej moja desna roka na Homcu. Sem sem prišel z velikim upanjem na njeno pomoč, ki pa je potem nisem bil deležen zaradi njene strašne bolezni. Z duhovnikom Stankom Boljko, ki je bil pred leti pri sestrah, sva zelo dobro sodelovala. Še prej pa seveda tudi z mojim stricem. Danes še posebej občudujem njegovo brezskrbnost, predvsem pa njegovo močno vero, ki jo je imel. Sedanji duhovni oskrbnik Marijinih sester, moj sošolec Miro Šlibar, pa je razpet v vse konce, kjer se razdaja in ga za doma bolj malo ostane. V župniji je več dejavnih skupin. Kako bi opisali sodelovanje s krajani, ki ste jim zaupali določene naloge? To bi pa zelo pohvalil. Predvsem sodelovanje s Krajevno skupnostjo Dobrova od njenega prvega predsednika g. Jožeta Ovna, župana Janeza Ovna, predsednika Marjana Pograjca. Veliko smo naredili skupaj, morda bi lahko še več, če bi bili določeni dejavniki bolj odprti. Moja želja je bila, da bi Dobrova postala središče obljubljan-skih župnij, še posebej zaradi starodavne božje poti Marije v Leščevju. Še danes sanjam o poletnem gledališču v tej globeli, v tem naravnem čudovitem ambientu za poletne gledališke igre in koncerte. En majhen začetek je ta lopa pri Marijinem studenčku. Moja želja je bila tudi, da bi se tu odprl dom za ostarele, zato tudi nisem podiral starega župnišča. To bi bila za naše župljane velika vrednota, v naravi bi bili, pri cerkvi, omogočeni bi bili sprehodi po tem biseru kraja. Tudi s prednico sestro Barbaro sem bil dogovorjen, da » Has Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> bi v primeru, če bi bilo sester manj, v samostanu uredili takšen dom za ostarele Dobrovčane, za katere domači ne zmorejo več poskrbeti doma. Vsa leta ste imeli neposreden stik z našo mladino tudi preko veroučnih ur. Kako se počutite med mladimi. Je mladina danes dosti drugačna kot včasih? Mislim, da ni nič drugačna. Rad jih imam. Malo pa sem se počasi vseeno oddaljeval od mladine zaradi te moje bolezni, ker sem se počutil nesposobnega. Bolezen vpliva tudi na psiho, to čutim. Problem je v tem, ker se mi roke tako tresejo. Ko imaš pri verouku kakšno »močno« temo, pa se začnejo trest roke, to raztresa potem njihovo pozornost. In ne morem se ustaviti, drugače pa mi gre celo telo v krč. Zanimivo je to, da ko smo nehali obnavljati, ko so bila vsa velika dela zaključena, je pa to izbruhnilo. Čeprav sem že prej čutil, da se nekaj dogaja, zatem pa se je razmahnilo. Že vrsto tudi alternativnih zdravljenj sem preizkusil, pa ne pomaga dosti. To je potrebno sprejeti, to je najboljše zdravilo, pa ne se sekirati in vse izročati v Božje roke. Tudi to je ene vrste pastorala. In ko sem gledal svojega strica, kako težko pušča župnijo, sem že takrat prosil za to milost spoznanja, da ko bo čas, da se odločiš in odideš in ne moriš s svojo boleznijo župnije in ljudi ter daš mesto drugemu. Nekaj smo naredili, ostalo dela Bog. Sem pa zelo vesel sedaj, da se mladinski verouk, ki je sicer po mnogih župnijah ugasnil, nadaljuje s pomočjo sestre Sabine, še prej pa sestre Ane. Dobro smo se ujeli in tudi mladina ju je zelo lepo sprejela. Še posebej se tu odlikujejo animatorji, tako za birmo, še bolj pa pri ustvarjanju oratorija. Neverjetno so navdušeni, pa kaj vse znajo narediti! Kako bi opisali sodelovanje z lokalnim vodstvom? Kaj bi na Dobrovi spremenili, če bi bili vi župan? O, Marija! V to se pa ne bi spuščal! Zelo dobro sem se počutil ob županu Janezu Ovnu, ki je bil edini župan, ki mi je ponudil civilno pomoč. Če bi bil takrat še en mandat župan, bi se že takrat marsikaj spremenilo. Moja velika želja je bila, ko sem se ukoreninil v tej župniji, da bi tudi občina bila Dobrova in bi pokrivala meje župnije, ki so bile že v preteklosti začrtane. Sedaj pa župan ne ve, ali bi bil v Polhovem Gradcu ali na Dobrovi. Pogrešal sem pristnejši kontakt tako z g. Mrakom kot z g. Setnikarjem. Jaz sem vedno hotel samo dobro za ta kraj. Kako pa ste sodelovali s sosednjimi župnijami, ki so tudi del naše občine? Sodelovanje med župnijami je bilo dobro še posebej za časa dekana patra Marjana Čudna, ki nas je znal povezovati in aktivirati. Drugače pa se dobro razumemo. Enkrat bi si še želel, da nas na Dobrovi obišče tudi polhograjski župnik. Za vaš prispevek h kraju smo vam hvaležni. Napovedujejo se velike spremembe za vas in za nas. Naj vas na vaši poti spremlja Božji blagoslov! Bi morda danes želeli še kaj položiti na srce svojim župljanom? Imate še kakšno sporočilo za mlade godbenike? Moje sporočilo župljanom je, da bi se držali Marije v Leščevju. Ona je naša tisočletna spremljevalka, varuhinja in priprošnjica pri njenem sinu Jezusu. Godba pa naj nadaljuje s tako polno paro kot do sedaj. Mislim, da ste na dobri poti. Da se bo to uresničilo, pa molim za vas vse. Prelepo je bilo obdobje na Dobrovi (s solzami v očeh). Da smo toliko naredili je gotovo velik prispevek Marijine priprošnje in Jezusovih milosti. Moja posebna želja pa je, da bi se nadaljevale romarske pobožnosti na tem kraju. Zaradi knjige Monografija Dobrove pozna Dobrovo veliko Slovencev in tudi zamejcev. Lansko leto je bilo tu 22 romarskih skupin, od tega trije avtobusi iz zamejstva. Ko so ti romarji odhajali, so vedno zaključili z mislimi, da še pridejo poromat na Dobrovo, ker je tu tako lepo; ni lep samo kip Marije milostljive Božje matere, pač pa je dobra tudi voda pri Marijinem studenčku na Dobrovi. Hvala za vse te misli in za vaš čas, ki ste si ga vzeli. Zapisala in pogovarjala se je Magdalena Tehovnik, foto: Marjana Ojsteršek Vabilo Al m À 29. Dan pod Lovrencem nedelja, 16. junij 2019, POLHOV GRADEC Spet je mlek' zlila kmečka hiša - kruh iz krušne peči Ansambel SAŠA AVSENIKA PROGRAM PRIREDITVE: - ob 14.30 sprevod konjenikov, vpreg, narodnih noš, Godbe Dobrova - Polhov Gradec, - ob 15.00 v grajskem parku: • igra na prostem Spet je mlek'zlila - Dramska skupina Neptun - ob 16.00 pri Pograjskem domu: peka kruha v krušni peči, ponudba domačih izdelkov, jedi in drugih dobrot prikaz: od molže do sira kmečke in zabavne igre animacija za otroke in otroške ustvarjalne delavnice klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec srečelov od 17.00 naprej Ansambel SAŠA AVSENIKA prireditev bo povezoval Grega Čuden Vabljeni. TUM1IÜ» DfcjSTvú ■ Literarni večer v graščini Polhov Gradec, 12. april - Komisija za kulturo društva upokojencev Polhov Gradec je pripravila v polhograjski graščini literarni večer - potopis po Avstraliji. Menjava semen in sadik V grajskem parku je teden dni pred praznovanjem svetovnega dneva Zemlje 13. aprila potekala druga menjava semen in sadik, ki jo je pripravil Javni zavod Polhograjska graščina v sodelovanju z Deželo zelišč. V goste smo povabili g. Jaka Gabroška iz Horjula, ki nas je popeljal po slikoviti Avstraliji. Zbrali smo se v polhograjski graščini, ki je bila že v objemu pomladi. Vremenske temperature nas pa v to niso prepričale. Bilo je namreč zelo hladno. Ker nas je gost popeljal v tople kraje, smo se hitro ogreli. Predsednica DU Polhov Gradec Cecilija Jarc je vse navzoče prisrčno pozdravila. Poseben pozdrav pa je namenila gostu, ki je dejal:» Z veseljem sem se odzval povabilu in upam, da boste uživali na našem popotovanju, ki bo v sliki in besedi!« Avstralija je najbolj osamljena in od Evrope najbolj oddaljena celina. Po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Je najbolj ravna celina na svetu. Najvišja točka je vrh Kosciusko, visok 2228 m. Na severu je mesto Darwin, na SV-obali Cairns in Brisbane z velikim koralnim grebenom. Na JV-obali sta Sydney in Melbourne, na jugu Adelaide in Kangaroo island. V osrednjem delu pa sta Alice Springs in Uluru (rdeči centralni del z ogromnim monolitom). Razlogov za obisk Avstralije je veliko: čudovite plaže, mesta, polna življenja, raznolike pokrajine in nenavadne živali. Nas so najbolj očarale koale, kenguruji in barvite papige. Med rastlinami nas je pa navdušil evkalipt. Potem smo obiskali še Tasmanijo, ki je edina otoška država Avstralije. V Ta-smaniji smo obiskali glavno mesto Hobart, Launceston, Queenstown, Port Arthu ter nacionalni park Crade Mountain. Nad potopisom smo bili navdušeni in si zaželeli pot nadaljevati na Novo Zelandijo. Naš gost nam je obljubil, da nas tja popelje prihodnje leto. Komisija za kulturo Cecilija Jarc Menjava sadik in semen, ki je ponekod na Slovenskem že utečen dogodek, počasi prepoznavnost dobiva tudi v samem osrčju krajinskega parka Polho-grajski dolomiti. V prijetnem okolju grajskega parka so predstavnice kmečkih in podeželskih žena, društva Lep je dan in lokalna podjetnica Margita Vehar obiskovalcem v zameno za doma vzgojeno sadiko ali seme ponudile svoje domače pridelke in semena. Med drugim je bilo na stojnicah mogoče zamenjati semena zelenjave, okrasnih rastlin, vrtnin, zelišč in rož. Predvsem pa so razsta-vljavke izkoristile priložnost za druženje in medsebojno izmenjavo izkušenj ter mnogih skrivnosti, zaradi katerih se vsako leto veselijo bogatega in zdravega pridelka. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje Ptice, naše koristne pomočnice na zelenjavnih vrtovih, ki ga je pripravila Zlata Vahčič, aktivna članica Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, vodnica in popisovalka ptic za statistične namene. Del tokratnega dogodka so bili tudi učenci osnovne šole Polhov Gradec, ki so prostor popestrili z izvirnimi in kreativnimi slikami na temo sadja, zelenja- ve, sadik in semen. Brezplačna menjalnica sadik in semen počasi ustvarja svoj prostor tudi v Polhovem Gradcu, hkrati pa dogodek spodbuja k ohranjanju kakovostnih, doma pridelanih avtohtonih semen in semen starih sort, zato organizator v upanju, da bi se dogodka udeležilo vsako leto več ljudi, že vabi na 3. menjavo semen in sadik naslednje leto. Nadja Prosen Verbič Foto: Margita Vehar, arhiv JZ Polhograjska graščina Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Šentjošt iz ljubezni do morja Šentjošt, 17. maj - Jadralni klub Šentjošt je ob godovanju sv. Jošta, priprošnjika za srečno plovbo, povabil v domačo cerkev na sveto mašo, po kateri je sledil blagoslov na novo zasajene lipe. Večer se je sklenil z odprtjem gostujoče razstave v Možinetovi hiši o potovanju pomorščakov na Daljni Vzhod v času Avstro-Ogrske države. Šentjoški jadralni klub letos praznuje 25. obletnico obstoja, kar je obeležil na poseben način. Po maši, ki jo je za srečno plovbo daroval Franci Klopčič, je na prostoru med obema cerkvama potekal blagoslov na novo zasajene lipe iz Koširjevega gozda. Prvotna lipa je bila posajena 1888 ob 40. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Tedaj so, tako pravi članek v tedanjem časopisu, pripravili slavolok s cesarjevo podobo, streljali z možnarji, glasbeno podlago je dajala vrhniška godba, na koncu pa so se poveselili v Možine- Koširjeva lipa iz Suhega dola bo poslej rasla v središču Šentjošta. tovi hiši sredi vasi. Lipa se je pred leti posušila, zato so pred časom zasadili novo, ta večer pa je doživela še blagoslov. Kot pred približno stoštiridesetimi leti je bila tudi tokrat na prizorišču godba - Godba Dobrova - Polhov Gradec, ki je zbrane s prizorišča Predstavniki jadralnega kluba, župan ter gostje, ki so slavnostno odprli razstavo. blagoslova lipe popeljala do streljal oddaljene Možinetove hiše, kjer je bila gostujoča razstava piranskega pomorskega muzeja. Razstavo z naslovom »Čez morje na nepoznani Daljni vzhod: Potovanje pomorščakov v Vzhodno Azijo v obdobju Avstrije in Avstro-Ogrske« je pripravila Bogdana Marinac iz Pomorskega muzeja Piran. Na ogled je bilo veliko fotografskega materiala, verjetno pa so največ pozornosti pritegnili »resnični« predmeti z Daljnega Vzhoda, ki jih je s tedanjih plovb (1808-10) prinesel Alojz Tepina -ded Petra Keršiča, predsednika jadralnega kluba. Razstavo so odprli Lovro Šturm, nekdanji pravosodni minister, katerega ded je bil tudi pomor- ščak in je sodeloval v odpravah na Daljni Vzhod, ter Jožica Koman in Marinka Tepina, hčeri omenjenega Tepine. Zbrane je nagovoril tudi župan Franci Setnikar, ki je izrazil občudovanje nad pogumnostjo tedanjih mož in izrazil besede pohvale jadralnemu društvu, ki neguje spomin na ta dejanja. Po ogledu razstave je sledilo še družabno srečanje - tako kot se je to zgodilo pred približno 140 leti. Dogodek je organiziral Jadralni klub Šentjošt v sodelovanju s Kulturnim društvom Šentjošt in Pomorskim muzejem »Sergej Mašera« Piran. Gašper Tominc, foto: GT »Najprej moraš biti človek, šele nato je pomemben rezultat« Urša Trobec je rekreativna gorska tekačica, doma iz Setnika nad Polhovim Gradcem, ki je konec lanskega leta na 24. kongresu evropskega fair play združenja v Bruslju prejela priznanje za fair play. Z njo smo se pogovarjali o njeni športni poti, pogledu na tekmovalnost, dala pa je tudi nekaj nasvetov za vse ljubitelje teka. Občudovanje lepote narave ji je bilo položeno v zibelko, saj prihaja s kmetije na vrhu vasi Setnik nad Polhovim Gradcem. Tam je že kot otrok redno tekala in lovila šolski avtobus ter bila z naravo in tekom vseskozi povezana. Od domače hiše ji pogled seže daleč, tako kot seže daleč vsakič, ko se človek povzpne na vrh hriba ali gore. In to je ključni razlog, zakaj je po njeno vselej vredno priti na vrh. Usoden je bil pustni tek »Začelo se je na pustno nedeljo leta 2000,« se spominja svojih tekmovalnih začetkov. »Bila sem pri sestri v Kobaridu in tam je vsako pustno nedeljo tek.« Marija je bila že takrat dobra športnica in ena prvih gorskih tekačic pri nas, ampak v tistem trenutku noseča, zato je sestri bolj za hec kot zares dejala, da brez Trobčeve pa v Kobaridu ne morejo biti. In je šla, svoji športni zgodbi naproti. Tekmo je uspešno zaključila. Vselej je bila dobro športno pripravljena, saj je pogosto s sestro trenirala, velikokrat jo je tudi spremljala na tekmah in vselej je bilo treba priti tudi na vrh. Ze takrat so se stkala mnoga prijateljstva, spoznala je veliko ljudi in prav ti so tisti, zaradi česar ima gorski tek Urša še rajši. »Gorski tekači smo povezani, kot ena družina,« ponosno pove in pojasni, da je nekaj tekmovalnosti, vendar ne rivalstva, »mi bolj tekmujemo s samim sabo, zato rezultat ni najpomembnejši.« Ob tem pa doda, da jo žalosti, ko opazuje mlajše tekače, kako so tekmovalne. »Treniram, ker rada tečem« Rekreativna gorska tekačica, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka zooteh-nike, opravlja delo profesorice strokovnih predmetov v kmetijski šoli Grm v Novem mestu, zato trenira, kolikor ji čas dopušča. Pred leti se je držala štirih do petih treningov na teden ter tekme, danes pa je vesela, če ji uspe opraviti tri do štiri treninge na teden. »Treniram, ker rada tečem, in na tak način si prepucam glavo,« pravi in doda, » aktivnost v naravi mi veliko pomeni, če tega ne bi imela, vprašanje, če bi lahko službene obveznosti uredila, kot jih sicer.« Ob tem pa ponovno poudari, da je rezultat na tekmi tako zgolj postransko vese- lje. Kljub skromnosti se njene vitrine šibijo od vseh pokalov in kolajn, ki se jih je v devetnajstih letih nabralo res veliko. Največ jih je osvojila za kratke in zahtevne gorske teke, tiste do 1 ure, kjer najbolj do izraza pride moč. To so vzponi, kjer na 1 kilometer opraviš 100 metrov višinske razlike ali več. Po njenih izkušnjah so med zahtevnejšimi tek na Ratitovec ali Črno prst, sicer pa se rada udeleži tudi lokalnih tekem. Danes petdesetletna gorska tekačica tekmuje med veterani in zastopa barve Kluba gorskih tekačev Papež, kamor je zaradi licence vključena, na domačih tekmah pa nastopa za Športno društvo Setnik. V vseh teh letih je bila njena edina trenerka njena se- stra Marija, ki ji je na začetku kot učiteljica športne vzgoje pisala treninge, kaj kmalu pa se je znašla sama, saj je treba zgolj poslušati svoje telo: »Z leti veliko pridobiš, privzgoji se ti samodisciplina in veš, da lahko pričakuješ, kolikor si vložil.« V zadnjih letih posebne izzive vidi v gorskih maratonih in ultra maratonih. Gre za zahtevne teke, kjer tekmuješ štiri ali pet ur oziroma na ultramaratonih opraviš s 100 kilometri ali 100 miljami. Tam je poleg dobre fizične pripravljenosti posebej pomembna psihična priprava. Ravno v tem času se je sogovornica pripravljala na enega težjih - Ultra trail Vipavska dolina, kjer tekmovalec prečka ciljno črto po nekaj več kot 110 kilometrih. Urša tam v slabih 18 urah napornega teka opravi okoli 6000 metrov višinske razlike. »To so teki, ko se ti v glavi dogaja marsikaj, ko se srečuješ s samim seboj. Sprašuješ se, ali boš zmogel ali ne, zato večkrat rečem, da je tudi gorski tekač kot alpinist - ne veš ali boš prišel do vrha.« Bolj kot rezultat ji je pomemben čut za sočloveka V okviru pokala Primorski gorski teki vsako leto poteka gorski tek na Kokoš. Lani je enemu od mlajših tekačev odpovedalo telo. »Mislim, da je prehitro začel, saj mu je že ob prvem klancu zmanjkalo sape,« pripoveduje Urša in pojasni, »pri klancih je tako - če ne začneš z glavo in se prehitro zaženeš, te po nekaj kilometrih popolnoma izčrpa, da še hodiš težko. On pa je še kar naprej vztrajal, dokler ni padel na tla,« se spominja. Njegov kolaps sta na tekmi opazila tekača Urša Trobec in Stojan Rodica, ki sta se ustavila, mu nudila pomoč ter ga družno spremljala do cilja, kjer je bil predan v zdravniško oskrbo. »Ko sva prišla, ni nič trzal, imel je pene na ustih in izgledalo je grdo,« se spominja. Takrat Urša, kljub temu da je bila na pol poti k dobremu rezultatu, ni razmišljala, ampak se je odzvala in mu pomagala. »Zanimivo je, da ljudje na takšne reči ne reagirajo. Vidijo, pa nič ne storijo. Meni je bilo samoumevno, da pomagam in človeku dam prednost pred rezultatom.« Dejanje so videli in prepoznali pravi ljudje, ki so opravili postopek in podali predlog na komisijo za fair play, ki deluje v okviru olimpijskega komiteja in v Sloveniji pokriva vse športe. Sprva sta nagrado dobila na domačih tleh, zatem pa so njuno dejanje obravnavali še na evropski ravni in tako sta lani konec leta v Bruslju na 24. kongresu Evropskega fair play združenja kot edina Slovenca in edina gorska tekača prejela priznanje za fair play oziroma pošteno igro. »Nagrada mi pomeni veliko, ker so stvar opazili drugi, kot drugo pa mi daje potrditev, da niso le rezultati pomembni, pač pa tudi solidarnost oziroma čut za sočloveka,« pove nagrajenka. Če si v fizični kondiciji, si tudi drugje uspešnejši Sicer pa ena najboljših gorskih tekačic v Sloveniji spodbuja k teku vsakega izmed nas. Začetnikom svetuje, naj začnejo počasi in kasneje tako razdalje kot hitrost stopnjujejo oziroma povečujejo. »Povečujemo počasi in na način, da nam ni težko, kajti potem šele začneš uživati in le tako lahko postaneš vztrajen in tek zares vzljubiš,« pravi in nadaljuje, »če tečete in ste v fizični kondiciji, vam bo vse lažje, tudi na drugih področjih boste zaradi teka uspešnejši.« Tako se glasi obljuba izkušene tekačice in morda je vredno poskusiti. Vendar ne jutri, začeti moramo danes. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S S kupico nazdravili 19-letnici delovanja V Kulturnem domu Jakoba Trobca je v soboto, 13. aprila, Folklorna skupina Grof Blagaj pripravila celovečerni koncert, na katerem se je predstavila z ljudskimi plesi in pesmimi. Večer so obogatili še ljudski pevci ter javna predstavitev zbornika Domači kraji, povezovalna igra pa je poskrbela za smeh in veselje. Polnoletnost je v življenju vsakega poseben mejnik. Folklorna skupina Grof Blagaj jo je obeležila lani, zato si je letos dovolila nazdraviti in svojemu letnemu koncertu dala naslov Primi bratec kupico. Na račun kupice in njene vsebine je bilo tokrat slišanih mnogo šal, peri-petij, morda celo osebnih izkušenj, ki so jih folkloristi skupaj z vaškim posebnežem Polde-tom zares doživeto uprizorili. S sedežev obiskovalcev v dvorani je bilo vse skupaj slišati in videti zelo zabavno, a če in ko se znajdemo v drugačni vlogi, je razpoloženje lahko povsem drugačno. Da so se obiskovalci prepoznali v mnogih likih, je bilo moč občutiti, saj je dvorana zaradi nasmejanih gledalcev kar poskakovala, vzdušje je bilo zares prešerno. Sicer pa sta OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC vabi na GLASBENI KONCERT Ko se povežejo generacije Glasbena poslastica bo v petek, 7. 6. 2019, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Polhov Gradec. Vljudno vabljeni! 'J bila tudi to pot v ospredju ples in pesem. Folkloristi so v vseh teh letih izurili korake, zato so pred domačim občinstvom nastopili sproščeni in nasmejani, kar je prevzelo pozornost, tudi če je kakšna noga stopila v napačno smer. Zopet so pokazali nekaj plesov oziroma zgodb Gorenjske, Dolenjske, Štajerske ter domače pokrajine in jih združili v splete. Vselej pa jih je spremljala pokrajini primerna narodna noša. Posebne pozornosti so bile deležne figure solistov, na primer moških, ki so uspešno izvedli zvezdo ter ples para z majolko na glavi, ki ne le da je dokazal, kako pomembna je v plesu drža, pač pa je na simboličen način vpletel majolko v temo večera. Prav njej in vincu je bilo posvečenih nekaj znanih in manj znanih ljudskih pesmi, ki so jih zapeli ljudski pevci iz Račne. Gledalci so plesalce in pevce spremljali z bučnimi aplavzi. Večer je bil namenjen tudi predstavitvi četrte številke zbornika Domači kraji. Njegovo bogato in zanimivo vsebino, predvsem iz zgodovine naših krajev in ljudi, je strnila urednica Milka Bokal, ki je svoj nagovor zgovorno zaključila: »Naj nas greje zavest, da so naši kraji lepi, da imamo bogato kulturno dediščino in da jo je treba ohraniti zanamcem.« Pester program je bil zaradi bogatih vsebin tako hitro pri koncu. Zaključil se je tematiki primerno - z dvignjeno kupico moških članov skupine in praznim sodčkom ter opozorilom o zmernem oziroma zdravem uživanju alkohola. Skladno s tem so bili obiskovalci po zaključku povabljeni na druženje ob kozarčku soka ter prigrizku. Gostitelji pa niso pozabili povabiti na naslednji letni koncert, ko bodo 18. in 19. aprila 2020 obeležili slavnostno 20-le-tnico delovanja. Slišati je, da se že pridno pripravljajo, tako da si lahko obetamo še en nepozaben večer ljudske pesmi in plesa. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Blagoslov traktorjev 12. maj - Pusta, mrzla in deževna nedelja, za piko na i pa je še veter močno pihal čez črnovrški cerkveni grič. Čas, ko bi si želeli lepe, sončne nedelje, toplih sončnih žarkov in še marsikaj, pa temu ni bilo tako. Na pobudo okoliških kmetov je v Črnem Vrhu prvič potekal blagoslov traktorjev in delovnih vozil. Kljub vsem vremenskim neprilikam se je blagoslova udeležilo kar lepo število traktoristov in voznikov delovnih vozil. Marsikdo pa je zaradi slabega vremena moral vozilo pustiti doma, saj nekatera nimajo strehe. Medtem ko je v cerkvi potekala običajna nedeljska maša, je nebeška rosa skrbela za blagoslov vseh vozil, ki so bila parkirana pred domom krajanov. Tudi otroci so prinesli svoja vozila, igrače kar v cerkev pred oltar. Po končani maši je pravi blagoslov opravil še župnik Blaž. Najprej je blagoslovil otroška vozila v cerkvi, nato pa še vsa ostala vozila, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Lastniki vozil se zavedajo, da vse to pripomore k varnejši vožnji in delu na poljih, v gozdovih in na kmetijah, kjer so ta vozila nepogrešljiva in brez katerih si praktično ni več mogoče predstavljati dela in življenja. Poleg vseh jeklenih konjičkov se je med delovnimi stroji znašel tudi več desetletij star plug, ki ga je nekoč vpregel konj. Danes počiva na domačiji in bo ostal kot zgodovinska vrednost. Pri vsem tem pa so blagoslov prejeli tudi vsi lastniki, saj je človek tisti, ki upravlja stroj: "Stroj nima duše, človek ga mora upravljati le s pametjo." Ob blagoslovu so lastniki darovali tudi svoj dar, ki bo tokrat namenjen obnovi fasade na naši farni cerkvi, saj je močno dotrajana. Na koncu bi se radi zahvalili vsem otrokom, ki so prinesli svoje igrače, vsem lastnikom, ki so pripeljali svoja vozila, in župniku Blažu za lepo opravljen blagoslov. Posebna zahvala pa gre vsem darovalcem za zbrane darove. Okoliški kmetje Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Planinci na aprilskem izletu Iz OŠ Polhov Gradec Začetek aprila je bil muhast in deževen, kot se seveda za april spodobi. A po deževnem tednu je končno prišla vremensko bolj ugodna sobota, 13. Ta dan smo imeli planinci rezerviran za izlet z vlakom, zato smo se lepšega vremena zelo razveselili. Zbrali smo se vsi: otroci iz vrtca pri OŠ Polhov Gradec z mentorico Petro, učenci OŠ Polhov Gradec z mentoricama Barbaro in Lucijo, starši in nekateri stari starši otrok planincev ter vodnik Stane iz Planinskega društva Blagajana. Skupaj 56 planincev je bilo ob 7.15 na železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom smo se odpeljali v slabo uro oddaljeno Ivančno Gorico. Nekateri so se z vlakom peljali prvič. Ti so se izleta naj- bolj veselili. Z železniške postaje v Ivančni Gorici smo se peš odpravili do Lavričeve koče na Gradišču. Posebno doživetje je bila precej blatna pot skozi gozd, ki je bila še posebej všeč otrokom. Pri planinski koči smo imeli postanek za malico, druženje in igro na lesenih igralih. Otroci so si z veseljem odtisnili žig v svoje planinske knjižice. Ob vrnitvi smo se v Ivančni Gorici posladkali še z odličnim sladoledom in se nato z vlakom odpeljali nazaj proti Ljubljani. Organizatorji izleta smo bili veseli vseh pohodnikov in se vsem zahvaljujemo za dobro voljo. Veselimo se vseh nadaljnjih podvigov. Lucija Peklaj Po Murterju še na budnico Prvomajska budnica na Dobrovi, kjer nas je prijazno sprejel g. župnik, Alojzij Golob. Po pestri sezoni so se naši godbeniki skupaj z družinskimi člani odpravili na izlet proti jugu. Do kraja poln avtobus je na sobotno jutro zapustil Dobrovo in glasba se je odpeljala z nami. Poleg godbenih inštrumentov je imela mladina s seboj še male kitare (ukulele) in harmonike in vožnja do muzeja Nikola Tesla, kjer je bil naš prvi postanek, je minila kot bi mignil. Po vaji igranja in korakanja smo imeli pri muzeju za trenutne obiskovalce krajši koncert. Zatem smo se pustili poučiti, za kaj vse je ta veliki znanstvenik »kriv«; daljinski upravljalniki, motorji, neonske luči, izmenični tok in vrsto stvari, s katerimi je močno prehiteval svoj čas. Naslednji postanek smo imeli v starodavnem mestu Zadru. Najbolj so nas navdušila morske orgle, na katere veter, ki piha z morja, stalno igra svoje melodije. Po najboljšem sladoledu v središču mesta, smo nadaljevali pot do otoka Murter, kjer smo se nastanili v bunga-lovih tik ob obali. Po večerji nas je čakala vaja, naslednje jutro pa sončna in topla nedelja. Na zajtrku se nam je pridružil pater Marjan Čuden. Skupaj smo se odpeljali do ladjice, kjer se je priključil še dobrovski prijatelj, duhovnik Miro Šli-bar, in se popeljali na izlet okrog čudovitega Jadranskega bisera, otokov Kornatov. Povsod smo na visokem drogu ponosno nosili našo slovensko zastavo. Na otoku Kornat, pri cerkvi Gospe od Tarca, smo imeli nepozabno mašo z godbeno spremljavo. Naključni obiskovalci so se nam z veseljem pridružili. Toplo sonce nas je premamilo in nekaj najpogumnejših je tudi zaplavalo. Godbeniki so bili predvsem navdušeni nad skokom predsednika Boruta Dolinarja v vodo. Po morskem kosilu na ladjici smo se vrnili na naš otok, kjer nas je že čakal pripravljen prostor za koncert. Le-tega so tamkajšnji turistični delavci dobro oglaševali po vseh možnih poteh. Gregor Čuden je poskrbel za vezno besedilo, Manca Dolinar pa še za pevsko spremljavo nekaj pesmi. Po večerji smo želeli z obiskom presenetiti Modrijane, ki pa jih je žal pregnal dež. Ta je le opral nebo, da smo imeli lahko naslednji dan zopet lepo vreme. V ponedeljek smo se sprehodili do Betine in si ogledali muzej izdelave ladij. Sledilo je vsesplošno kopanje in prijetno popoldne, ki se je zaključilo z zabavnim večerom. Vsaka soba je pripravila točko, s katero se je potegovala za prestižno nagrado - zlatega Rikija. Riki je sicer nadimek našega dirigenta Mateja Rihterja. Vrhunski in edinstveni program je kazal na to, kakšne talente ima naša mladina. Vsaka točka je bila nekaj posebnega in izvrstna komisija je podelila nagrade prav vsakomur. Starši in nekaj godbenikov smo imeli zvečer še sestanek o načrtih Godbe Dobrova-Polhov Gradec, mladina pa je zabaven večer podaljšala tja v nočne ure. Prišel je dan odhoda domov. Pot nazaj je minila zopet v glasbi, karaokah in vicih. Še odlično kosilo v Novem mestu in že smo bili na domačem koncu. Inštrumenti so počakali kar na avtobusu, ki ga je ves čas prijazno in potrpežljivo vozil šofer Vinko. Naslednji dan, 1. maja, je avtobus zopet že zgodaj zjutraj pobral godbenike, ki so prvomajsko budnico tokrat odigrali kar v treh občinah. V Podolnici, kjer je bila prva postaja, nas je pričakal podžupan horjulske občine, v Horjulu, kjer so se nam pridružile še horjulske mažorete, pa je sprejem pripravil župan Občine Horjul, Janko Prebil. Sledile so budnice v Šentjoštu, Polhovem Gradcu in Gabrju. Na Dobrovi nas je sprejel dobrovski župnik, Alojzij Golob. Pot nas je zapeljala še do Viča, kjer so godbeniki zaigrali budnico ob visokem jubileju predvodnikovega očeta, zaključili pa smo jo na Komaniji, kjer nas družina Jarc vsako leto prav prijazno pogosti. Pet dni druženja ob glasbi povezuje godbenike, njihove družine in tudi krajane in v naš vsakdanjik vnaša svežino in nas navdaja z veseljem in novimi načrti za lepšo prihodnost. Magdalena Tehovnik Učenke zastopale šolo na plesnem festivalu v Turčiji Četrtek, 18. aprila, je bil dan, ki smo ga skupinica punc že močno pričakovale, ker smo se odpravljale v Turčijo zastopat Slovenijo na enega največjih otroških plesnih festivalov na svetu. Z nami sta šli učiteljica Nina Dolinar in gospa Darinka, ki sta bili celotno pot v Turčijo in nazaj popolna družba. Pred šolo smo se dobile že zelo zgodaj zjutraj in se odpravile na letališče Jožeta Pučnika, kjer smo brez težav prišle čez vse kontrole, se vkrcale na letalo in ob 9.10 zapustile slovenska tla. Letalo ima seveda svoj čar, zato nas je začaralo za kar dobre pol ure, nato pa so nas prijazni uslužbenci letala presenetili z zajtrkom. Kot je znano, hrana na letalu ni ravno presežek, ampak je pa svojevrstno doživetje zajtrkovati več kot 8000 metrov nad tlemi. Ko pa smo pristali v Istanbulu, nas je velikost novega letališča kar šokirala, saj smo se od letala do vhoda na letališče peljali kar s trolo. Na letališču nas je pričakala prijazna gospa Simozar, ki nas je spremljala celotno bivanje v Turčiji. Med potjo do Izmita, mesta, kjer se je festival odvijal, smo večinoma spale, a nas je čez dobro uro že zbudil občutek pričakovanja, ker smo bili vedno bližje šoli, kjer smo spoznale svoje gostitelje, pri katerih smo živele med tednom v Turčiji. Končno smo prispeli k šoli, ki je ogromna, in objele svoje turške družine ter se odpravi- le v svoj turški dom. Kmalu pa smo ugotovile, da so Turki eni izmed bolj prijaznih ljudi, kar smo jih kdaj spoznale, ker bi ti postregli s čimerkoli želiš, če pa tega ne bi imeli, pa bi se takoj odpravili v trgovino. V petek zjutraj smo se s svojimi turškimi vrstnicami odpravile v šolo in tako izkusile norost turških voznikov, a smo vseeno varno prišle do šole. V šoli sta nas pričakali učiteljici, s katerima smo se odpravili na zelo poseben obisk - h guvernerju Izmita, kjer smo posadile vsaka svoje drevo z našimi imeni in tako zdaj v Turčiji raste 11 dreves s slovenskimi imeni. Kasneje smo se preoblekle v svoje kostume, (ki so, mimogrede, izgledali nadvse mačje) in se odpravile na parado, kjer smo ponosno kazale barve slovenske države. Parada je šla do trgovskega centra, kjer smo odplesale svoj ples, potem pa se prepustile razvajanju turških družin. V soboto smo imeli z družinami prost dan, zato se nas je velika večina odpravila na ogled Istanbula. V resnici Istanbul ni ravno prečudovito mesto, ker ga ves čas oblegajo množice ljudi in velik hrup, a vseeno ga je bilo treba videti. V naslednjih nekaj dneh pa so se nastopi kar vrstili, a to nam vsekakor ni preprečilo, da ne bi spoznale turške kulture, kajti vsak večer smo s svojimi turškimi družinami pili turški čaj, turško kavo in jedli izjemno sladke turške sladkarije ter prefinjeno začinjeno turško hrano. Sreda je bila dan našega odhoda. Seveda smo vse že pogrešale Slovenijo, a bi z lahkoto v Turčiji ostale še nekaj dni več, zato nam je bilo ob odhodu izjemno težko, saj so nas turške družine vzele za svoje, mi pa njih. Ob odhodu so nas založili z darili. V naših kovčkih je bilo vse od copat pa do prefinjenih turških kozarčkov za čaj. Prišel je čas slovesa. Pritekla je marsikatera solza, kajti misel, da teh ljudi, ki jih imaš rad, najverjetneje ne boš videl nikoli več, se ti na oči obesi z ogromno težo. Po težkem slovesu smo se s še vedno solznimi očmi odpravile do šole, kjer dela Darinkina prijateljica, kjer smo se s turškimi otroki lotili tradicionalne turške umetnosti ebru. Po končanih delavnicah smo se še zadnjič najedle turških jedi in pile turški čaj, nato pa smo se odpravile na letališče. Zopet smo uspešno opravile vse kontrole, kar je bilo pravo presenečenje glede na količino daril, ki smo jih tovorile v Slovenijo. Nekaj minut čez pol sedmo pa smo zapustile turška tla in kmalu pod sabo zagledale našo Slovenijo. Lucija Janša, 9. a Velika žalost se je naselila v nas, ko smo izvedeli, da te - Janez - ni več med nami. Odšel si za vedno, zelo tiho, skoraj neopazno. Takšen si bil tudi v življenju. Kadar ti je bilo težko in si bil v stiski, si se najraje umaknil v svoj svet. Svojih težav nisi želel deliti s prijatelji. Nisi jamral in nisi hotel, da bi s svojimi problemi še koga obremenjeval. Ko je bilo vse za tabo, si se vrnil nazaj med ljudi z novim optimizmom. Takšen si bil še tudi nekaj mesecev nazaj, ko smo te obiskali, zato se še težje sprijaznimo z dejstvom, da te ne bo več nazaj. Spomnili se te bomo kot zelo dobrega prijatelja in velikega dobrotnika. V življenje Turističnega društva Briše si vstopil, ko si pred skoraj dvema desetletjema začel peti pri našem moškem pevskem zboru. Kot dobršen del pevcev moškega zbora si pel tudi pri cerkvenem jutranjem zboru. Bil si zelo vesten, ker pa ti samo petje ni bilo dovolj, si obenem plesal pri folklorni skupini v Ljubljani. Istočasno si se vključeval tudi v preostalo dejavnost našega društva. Če si le imel čas, si se s svojo pridnostjo Janezu Zdešarju iz Dolenje vasi v spomin in delavnostjo udeleževal naših pogostih delovnih akcij. Vsa leta si bil nepogrešljiv, ko smo pripravljali prireditve Dan pod Lovrencem. Rad si se družil z nami na raznih izletih in drugih srečanjih. Prijetno je bilo v tvoji družbi. Večkrat si tudi pomagal pri obnovitvenih delih na cerkvi sv. Treh kraljev in si zanjo tudi marsikaj daroval, pa četudi si pripadal dvorskipodružnici. Veliko si pomagal tudi gasilcem, planincem, cerkvi in drugim. Vedno si znal povsod videti delo. Zadnja leta, ko ti je že zdravje nekoliko pešalo, se nisi več mogel udeleževati vseh naših akcij. Pogosto si se pri tem opravičeval, da pač ne moreš pomagati, kot da bi se ti zdelo, da si nam še nekaj dolžen. Janez, prav nič nam nisi ostal dolžen. Velik dolg do tebe čutimo mi, ki smo v tebi imeli zgled velikega plemenitega človeka. Tega se danes še bolj zavedamo, ko te žal ni več med nami. Hvala ti za vso pomoč in za vse, kar smo delili s tabo. Za vedno te bomo ohranili v lepem spominu. Turistično društvo Briše Has Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Pomlad in balinarski turnirji Vabilo Vabimo vas na Telovadbo na prostem Društvo upokojencev Polhov Gradec vas vabi na jutranjo telovadbo na prostem. Telovadimo vsak četrtek ob 7.30 v parku pri Polhograjskem domu, ob balinišču. Vabljeni vsi, ki želite poskrbeti za svoje zdravje in dobro voljo. Balinarska sekcija DU Polhov Gradec pod vodstvom Janeza Novaka je končala zimske aktivnosti v Ljubljani, BK Zarja, Linharova cesta 47. Končale so se tekme zimske lige, ki jih organizira BK Zarja. Tekmovalo je 12 ekip. DU Polhov Gradec je imelo v ligi dve ekipi. Ekipa 1 je zasedla 4. mesto, št. 2 pa 9. mesto. Prišla je pomlad in z njo balinarski turnirji. Prvi je bil mednarodni ženski turnir v Lo-vranu, v petek, 26. aprila. Na povabilo ŠD Ligan iz Lovrana smo se balinarke odpravile proti morju z dobro voljo in željo, da se vrnemo domov s pokalom. Zelja se nam je uresničila. Osvojile smo četrto mesto. Na poti domov smo naredile postanek v Opatiji, kjer je zadišalo po kavici. Sobota, 27. april: Obiskali smo Brkine Na prvi letošnji izlet smo se dobrovski upokojenci odpravili v slikovite Brkine. Na Dobrovi se nam je pridružila vodička Maja. Šli smo po avtocesti do Postojne in Pivke proti Premu. Vmes smo se ustavili na jutranji kavi. Obiskali smo grad Prem, ki od leta 1213 kraljuje med slikovito dolino reke Reke in Brkini. Tam nas je sprejela lokalna vodička. Pomembna lega gradu je bila razlog, da se je v Martin Krpan v kalu pri Pivki 800 letih v njem zvrstilo veliko število grajskih gospodov. V gradu ni ohranjenih veliko predmetov, je pa ohranjeno viteško orožje, ki obiskovalce popelje v obdobje viteških spopadov. Ohranjene so stenske poslikave, pozlačeno baročno ogledalo v slovesno-stni dvorani. Grajska kapela iz 14. stoletja je posvečena sv. Marjeti. Obiskali smo tudi Kettejevo spominsko sobo v nekdanji ljudski šoli. Kette se je rodil leta 1876 in zelo mlad umrl leta 1899, star komaj 23 let. Zivel je v skromnih pogo- jih. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Helene. V cerkvi nas je pričakal tamkajšnji župnik, na kratko nam je razložil zgodovino cerkve in nam postregel z žganjem in vinom. Pot smo nadaljevali proti zahodu. Brkini so znani po valoviti pokrajini, kjer bogato rodi raznovrstno sadje. Ni se bilo treba peljati daleč in že smo prispeli v vas Tatre na ekološko kmetijo Mahne. Tam nam je mladi gospodar predstavil kmetijo, delo na njej in postregel z njihovimi dobrotami: siri, vinom in sokom, ob prihodu pa z domačim slivovcem. Na kmetiji živi in dela že peta generacija. Imajo tudi žago. Probleme jim povzročajo divji prašiči, srnjad, volkovi, medvedi in šakali. Zadnji postanek smo imeli v kamnoseški vasi Kal pri Pivki na Šobčevi domačiji. Sprejela sta nas oče in hči, nam razkazala staro črno kuhinjo, ki je posebna za te kraje, in kotel za žganjekuho. To je bila nekdaj tovorniška, furmanska in kontrabantska postojanka. Tu so se ustavljali furmani, da so prespali, nakrmili in napojili konje. Prostora v štali so imeli za osem parov konj, za furmane pa je bilo seno na seniku. Tudi oni so nam pripravili dobrodošlico s šilcem "žajblja" za degustacijo pa domačo slanino in kruh. Popeljali so nas na nepozaben izlet v preteklost, kar težko še kje doživiš. Za končno presenečenje je poskrbel Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici, osvežil svojo zgodbo in nas popeljal v otroštvo, ko smo jo prebirali. Pozno kosilo smo imeli na gradu Prestranek, nato pa smo se vrnili domov. Za DU Anica Tomšič ženski in moški turnir v Zireh. Zenske smo osvojile tretje mesto. Sobota, 11. maj: ženski in moški turnir na Vrhniki. Zenske smo osvojile drugo mesto. Maja nas čakajo še turnirji na Igu, v Dragomerju, Podpeči (Preserje) in regijsko tekmovanje, ki bo v Ljubljani, BK Zarja. Junij pa bomo začele z ženskim turnirjem doma. Turnirji, mo- ški in ženski, bodo potekali vse tja do konca septembra. Vsi si želimo dober met in da bi nam zdravje služilo celo sezono. Za DU Cecilija Jarc Plezanje planinskega krožka Učenci, člani planinskega krožka OŠ Polhov Gradec, smo se v zimskem času posvetili plezanju. Ze ko smo pripravljali program za letošnje šolsko leto, smo sklenili, da bomo izkoristili odlične možnosti za plezanje v športni dvorani. Ker vremensko ugodne dneve radi izkoristimo za pohode v naravo, smo za plezanje izbrali zimski čas, ko je teh dni navadno nekoliko manj. Od novembra dalje smo tri sobotne dopoldneve preživeli v športni dvorani. Zbralo se nas je okoli 25, plezali smo v treh skupinah, tako smo lahko čas bolje izkoristili. Skupini, ki nista plezali, sta se igrali razne športne igre ali se spuščali po velikem toboganu. Dopoldne je vsakokrat neverjetno hitro minilo. Planinsko društvo Blagajana nam je zagotovilo prostovoljce, ki so nas varovali, g. Matija Pogačnik je poskrbel za vodenje, g. Rajko Tominec pa za tehnično pomoč. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Vsi skupaj smo poskrbeli za obilo dobre volje in zelo se veselimo novih planinskih dogodivščin. Barbara Trnovec MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec __ „^ij © JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2019 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 in spremembe), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZPCP-2D, 14/2013, 56/2013 - ZŠtip-1, 99/2013, 14/2015 - ZUUJFO, 57/2015, 90/2015, 38/2016 - odl. US, 51/2016 - odl. US, 88/2016, 61/2017 - ZUPŠ, 75/17 in 77/2018), Statut Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012), Odlok o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) in Odlok o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2019 (Uradni list RS, št. 17/2019). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi osnovnošolcem v šolskem letu 2019/20 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin osnovnošolcem v šolskem letu 2019/20; - subvencioniranju šolske prehrane osnovnošolcem v šolskem letu 2019/20; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2019. 4. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju - cenzus) z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova - Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 5. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU: - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100 % presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in socialo Občine Dobrova - Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke, ali se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 6. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI JAVNEGA RAZPISA Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec. 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2019/20 višini 800,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 4.000,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2019/20 v višini 600,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 5.520,00 EUR, zmanjšana za sredstva, ki jih Občina Dobrova-Polhov Gradec v skladu z Odlokom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) namenila medletnim enkratnim denarnim pomočem zaradi materialne ogroženosti. Višina denarne pomoči je najmanj 280,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 7. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna, razen sredstev iz PP 19026 Subvencioniranje šole v naravi, ter 19029 Subvencioniranje šolske prehrane, ki se nanaša na obdobje šolskega leta 2019/20. 8. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 30. maj 2019. 9. KRAJ, KJER LAHKO PROSILCI DVI- GNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec sklepa) je ves časa objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 10. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. K razpisni dokumentaciji morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo delodajalca o neto osebnih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge oziroma zadnji odrezek o pokojnini; - odločbo oziroma potrdilo o višini preživnine; - odločba o višini katastrskega dohodka; - odločbo o davku od dohodka iz dejavnosti; - kopijo odločbe Centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, če je vlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči in odločbo Centra za socialno delo o prejemu izredne denarne pomoči; - kopijo odločbe Centra za socialno delo o prejemanju otroškega dodatka; - kopijo odločbe Centra za socialno delo o prejemanju štipendije; - potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje za brezposelne in iskalce zaposlitve; - odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost; - izpisek iz bank-e za zadnje tri mesece pred oddajo vloge za vse polnoletne člane; - potrdilo o priložnostnih ali občasnih dohodkih; - kopijo bančne kartice vlagatelja. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 11. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG Vloge je treba poslati na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 12. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Po poteku razpisnega roka bo strokovna komisija najkasneje v osmih dneh od poteka roka za prijavo na razpis hkrati odprla vloge, ki bodo prispele do razpisanega roka. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru formalno nepopolne vloge bo prosilec pozvan, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolni vlogo. Če vloga v navedenem roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. Prepozno prispelih vlog ne bomo obravnavali. Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih v primeru izpolnjenih pogojev ocenila na podlagi meril za dodelitev denarnih pomoči ter podala predlog prejemnikov denarnih pomoči in višino sredstev. Predlog o izboru prejemnikov denarnih pomoči in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, se predloži direktorju občinske uprave, ki izda sklepe o izboru prejemnikov denarnih pomoči ter višini dodeljenih sredstev v 30 dneh po sprejeti odločitvi in podaji predloga na seji komisije. Prosilec ima možnost pritožbe na župana Občine Dobrova - Polhov Gradec v roku 8 dni od prejema sklepa. Številka: 430-0009/2019-2 Datum: 11. 4. 2019 Župan Franc Setnikar JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2019 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št.07/77 - UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/8-ZNOrg; nadaljnjem besedilu: ZUJIK), Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13 32/16 in 21/18-ZNOrg), Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št.11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), Odlok o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2019 (Uradni list RS, št. 17/2019), Letni program za kulturo 2019, Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008, 3/2013, 81/2016). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine in sicer sofinanciranje konservatorsko--restavratorskih posegov ter vzdrževalnih del za ohranjanje kulturnovarstvenih sestavin razglašenih kulturnih spomenikov. Predmet razpisa niso: - kulturni spomeniki v lasti Republike Slovenije, - kulturni spomeniki, ki so v postopku denacionalizacije ali je nerazrešeno vprašanje lastništva, - dediščina, razglašena za kulturni spomenik po objavi tega razpisa. 4. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU - Število vlog, ki jih predlaga posamezen prijavitelj, ni omejeno, vendar se mora vsaka vloga (projekt) nanašati izključno na en kulturni spomenik. Vsaka vloga mora biti poslana v ločeni kuverti. Če bo prijavitelj za isti spomenik predložil več vlog, bo obravnavana samo vloga, ki je prispela prva, ostale vloge bodo zavržene kot vloge, ki jih je vložila neupravičena oseba. - Enota kulturne dediščine, na kateri bodo izvedeni posegi, mora biti razglašena za kulturni spomenik na območju Občine Dobrova--Polhov Gradec. - Prijavitelj - upravičenec do sredstev razpisa - je lahko le (so)lastnik, njegov pooblaščenec ali upravljavec kulturnega spomenika z ustreznim dokazilom. DOKAZILA: A) Dokazilo o lastništvu: posebno dokazilo ni potrebno,če so podatki o lastništvu v prijavnem obrazcu identični s podatki v zemljiški knjigi. Prijavitelj v prijavnem obrazcu navede podatke o lastništvu nepremičnine. Če sprememba lastništva še ni vpisana v zemljiško knjigo, mora lastnik predložiti upravno overjeno kopijo pravnega posla (npr. kupoprodajno pogodbo). B) Soglasje (so)lastnikov (samo v primeru, če je več solastnikov objekta): V primeru solastniš-tva je obvezna priloga pisno soglasje solastnikov skladno z določili Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) oz. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 -ZUJF, 14/07-odl-US in 27/17). C) Dokazilo o upravljanju (samo v primeru, če je prijavitelj upravljavec oz. upravnik): Če je prijavitelj upravljavec oz. upravnik, mora predložiti uradno dokazilo o upravljanju. D) Pisno pooblastilo za podpis (samo v primeru, da je prijavitelj pooblaščenec oz. kadar obrazce ali priloge vloge podpiše pooblaščenec odgovorne osebe). - Vrednost zaprošenih sredstev sofinanciranja upravičenih stroškov, ki jih krije Občina Dobrova-Polhov Gradec je do 30% vrednosti investicije. - Prijavljeni projekt mora imeti zaprto finančno konstrukcijo, kar pomeni, da mora imeti prijavitelj v celoti zagotovljena sredstva za izvedbo projekta, upoštevaje tudi pričakovana sredstva z naslova tega razpisa, ki so omejena z vrednostjo iz prejšnje točke. Če kateri od drugih virov, ki jih prijavitelj v finančni konstrukciji predvideva, dejansko ne bo pridobljen, jih mora zagotoviti prijavitelj iz lastnih virov. Prijavitelj mora imeti zagotovljena sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov predlaganih posegov. - Projekt se mora zaključiti najpozneje do 01.12.2019. Do tega datuma mora biti projekt fizično končan, kar pomeni zaključek vseh del. - Prijavitelj mora priložiti podpisano Izjavo - da je lastništvo kulturnega spomenika nesporno in da v zvezi z vprašanjem lastništva kulturnega spomenika ne poteka noben postopek, - da bo zagotavljal dostopnost kulturnega spomenika javnosti, - da bo spoštoval predpise s področja varstva kulturne dediščine in graditve, - da bo zagotovil gradbeni nadzor nad izvedbo projekta skladno s predpisi s področja graditve, če bo šlo za posege v kulturni spomenik, pri katerih je gradbeni nadzor potreben v skladu s predpisi s področja graditve, - da ima v celoti zagotovljena sredstva za izvedbo projekta, upoštevaje tudi pričakovana sredstva z naslova tega razpisa, ki so omejena z vrednostjo, opredeljeno v razpisu (če kateri od drugih virov, ki jih predvideva v finančni konstrukciji, dejansko ne bo pridobljen, jih bo zagotovil iz lastnih virov), - da je seznanjen s tem, da kot ustrezno dokazilo o plačilu stroškov Občine Dobrova-Polhov Gradec upošteva le kopije bančnih izpisov nakazil in kopije položnic oziroma univerzalnih plačilnih nalogov, ne upošteva pa listin o kompenzaciji in podobnih posrednih oblik, ki ne zajemajo neposrednega plačila pogodbenih del, - da bo k zahtevku ob koncu projekta dostavil poročilo o spomeniško-varstvenem projektu, - da bo zagotavljal dostopnost dokumentacije o projektu (vključno s kultunovarstveni-mi pogoji, kultunovarstvenim soglasjem in mnenjem) Občini Dobrova-Polhov Gradec, revizijskim organom ter drugim nadzornim organom, - da je seznanjen s posledicami, ki bi nastale ob ugotovitvi neupoštevanja veljavne zakonodaje in navodil, pogodbenih določil, dvojnega financiranja, nenamenske porabe sredstev, - da je seznanjen z javno objavo imena projekta, naziva prijavitelja in zneska javnih sredstev, ki bodo dodeljena projektu in izplačana ob koncu projekta, - da se strinja s pogoji razpisa in vsebino vzorca pogodbe, - da jamči za resničnost in popolnost vseh navedenih podatkov. - Za objekt morajo biti ob prijavi na razpis priloženi kulturno varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana. - Imajo do občine poravnane vse obveznosti, v kolikor so bili sofinancirani iz proračuna v preteklih letih. 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2019 na proračunski postavki 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 4.000,00 EUR. 6. UPRAVIČENI STROŠKI SOFINANCIRANJA Upravičeni stroški so stroški vzdrževalnih del za ohranjanje kulturnovarstvenih lastnosti ter konservatorsko-restavratorski posegi razglašenih kulturnih spomenikov skladnih s kulturno-varstvenimi pogoji. Med upravičene stroške pa sodijo naslednja: - Dela v objektu: pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, su-homontažna dela in odstranitev lahkih neno-silnih sten. - Dela na ovoju objekta in zasteklitve: prenova fasade, zunanje stavbno pohištvo, strešna kritina na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od originalne zasnove objekta. - Manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta: vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov, zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti. - Druga vzdrževalna dela na gradbeno inženirskih objektih in drugih gradbenih posegih: vzdrževanje in popravilo konstrukcijskih elementov, zamenjava posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, vzdrževanje drugih delov objekta in njegove izboljšave. - Upravičeni stroški so stroški za izvedbo vseh konservatorsko-restavratorskih posegov po Katalogu konservatorsko-restavratorskih del na nepremičnih spomenikih in stavbni dediščini, poglavje Restavratorstvo (ZVKDS Restavratorski center, september 2003, dopolnitev junij 2007, julij 2010, januar 2017) na razglašenih kulturnih spomenikih. Med upravičene stroške NE SODIJO: - Dela v objektu: izvedba lahkih nenosilnih sten - Dela na ovoju objekta in zasteklitve: gradnja strešnih oken in izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijskimi elementi, zasteklitev lož, balkonov in zunanjih stopnišč, namestitev senčil ter nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom. - Inštalacijska vzdrževalna dela: popravilo ali zamenjava električnih in telekomunikacijskih vodov in napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije, strojne opreme in dimovodnih naprav, tudi popravilo ali zamenjava priključkov. - Namestitev naprav in inštalacij v, na in ob objektu: namestitev novih naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo, tudi za izkoriščanje obnovljivih virov energije, namestitev novih električnih in telekomunikacijskih napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije in strojne opreme za delovanje objekta, namestitev dimniških tuljav. - Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo ob objektu: izvedba gradbenih in drugih del za izvedbo novih za parkirišč, novimi dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase na zemljišču, ter izvedba nakladalnih ramp, klančin, dostopov in drugih zunanjih ureditev za dostop, razen tistih, ki so namenjeni neovirani rabi objekta; - Drugo : notranja oprema, arheološke raziskave, izdelava projektne, investicijske in druge dokumentacije ter konservatorskih načrtov, nadzor, lastno delo. - izdelava projektne, investicijske in druge dokumentacije ter konservatorskih načrtov, nadzor, lastno delo. V primeru, da ima prijavitelj izdelan celovit projekt in zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko na razpis prijaviti le tista dela, ki so upravičeni stroški po tem razpisu. Obdobje upravičenosti stroškov: Stroški so upravičeni le, če bodo nastali od datuma oddaje vloge na javni razpis do roka za končanje projekta. Projekt mora biti zaključen najkasneje do 1.12.2019, ko je tudi rok za predložitev zadnjega zahtevka za izplačilo. 7. MERILA ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PREDLOGOV PROJEKTOV Ob izpolnjevanju vseh pogojev tega razpisa bodo iz predloženega predračuna, upoštevana le tista dela, ki se nanašajo na konservatorsko--restavratorskih posege ter vzdrževanje in obnovo objekta nepremične kulturne dediščine na območju občine Dobrova-Polhov Gradec. Posamezen projekt je lahko sofinanciran do 30% vrednosti potrjenega (pred)računa. V primeru prekoračitve razpoložljivih sredstev razpisa (okvirna vrednost 4.000,00 EUR) se višina sofinanciranja sorazmerno zmanjša vsem prijavljenim projektom oz. prijaviteljem, ki so upravičeni do sofinanciranja. 8. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v letu 2019 v skladu z dinamiko, določeno v pogodbi o sofinanciranju projekta, in v plačilnih rokih, kot jih bo določal veljavni predpis, ki ureja izvrševanje proračuna. Občina Dobrova--Polhov Gradec bo sofinanciralo upravičene stroške posameznega projekta na podlagi izstavljenih zahtevkov za izplačilo in zahtevanih dokazil. Upravičenci bodo morali posredovati oziroma poslati zahtevke za izplačilo na Občino Dobrova--Polhov Gradec najpozneje do 01.12.2019. Občina Dobrova-Polhov Gradec bo kot dokazilo o plačilu stroškov upoštevalo izključno kopije bančnih izpisov nakazil in kopije univerzalnih plačilnih nalogov oz. položnic, ne bo pa upoštevalo listin o kompenzaciji in podobnih posrednih oblik, ki ne zajemajo neposrednega plačila pogodbenih del. Dvojno financiranje Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so bili že povrnjeni iz kateregakoli drugega javnega vira, ni dovoljeno. V primeru ugotovitve dvojnega financiranja boobčina prekinila izplačevanje sredstev in odstopilo od pogodbe ter zahtevalo vračilo sredstev v višini vseh izplačanih sredstev, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova-Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 10. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 12.7.2019. 11. NAČIN, KRAJ IN ROK PRIJAVE Prijavitelj mora za popolnost vloge za predložiti: - izpolnjen, natisnjen, podpisan in ožigosan (če prijavitelj posluje z žigom) prijavni obrazec z vsemi obveznimi prilogami in dokazili tega razpisa. Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi, če jo prijavitelj po pozivu v danem roku dopolni tako, da vsebuje vse obvezne sestavine. Dokumenti izdani po razpisnem roku in dopolnjeni k vlogi niso veljavni. Prijavitelj do roka za oddajo vloge izpolni in odda prijavni obrazec in dokazila. Dostop do prijavnega obrazca je objavljen na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec na naslednji povezavi: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ vsebina.asp?id=72&p=razpisi&prikaz=leto&le to=2019 Natisnjen in podpisan prijavni obrazec (skupaj z dokazili in ostalimi dokumenti) mora prijavitelj v poslovnem času Občine Dobrova-Polhov Gradec oddati v glavni pisarni na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali v roku poslati po pošti s priporočeno poštno pošiljko ali poslati po pošti z navadno poštno pošiljko, ki bo v vložišče Občine Dobrova-Polhov Gradec prispela do roka. Vloga mora biti predložena Občini Dobrova-polhov Gradec za kulturo do 12.7.2019 oz. najkasneje ta dan oddana kot priporočena pošiljka v zapečateni ovojnici z izpisom na sprednji strani: »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE« 12. ZAVRŽENJE VLOG Na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju oziroma dopolnjevanju vlog bo župan s posamičnim sklepom zavrgel vlogo, ki ne bo pravočasna ali popolna ali ki je ne bo vložila upravičena oseba. 13. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Nepravilno označene in nepravočasno oddane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 5 delovnih dni po preteku roka za prijavo na razpis. Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. V roku prispele in pravilno označene vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili za oceno projektov, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izbor in vrednotenje projektov bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju projektov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2019. Upravičenci so dolžni do 1.12.2019 posredovati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi projektov za leto 2019. 14. SPLOŠNE INFORMACIJE Občina Dobrova-Polhov Gradec si pridržuje pravico: - da cene v predračunu preveri na trgu, - da ne sklene pogodbe, če prijavitelj odobrenega projekta ne predloži v določenem roku vseh dokumentov/dokazil, potrebnih za sklenitev pogodbe, - da v primeru spremembe zakonodaje, povezane z razpisom, zahteva od prijavitelja projekta predložitev dodatnih dokazil, - da se lahko spremeni, odloži ali prekine sofinanciranje, če bodo sredstva proračuna, namenjena kulturi, v času veljavnosti pogodbe o sofinanciranju manjša, kot so bila predvidena ob podpisu pogodbe, - da lahko odstopi od pogodbe, če prijavitelj prekorači rok za dokončanje projekta; v tem primeru mora prijavitelj odobrenega projekta vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do končnega poplačila, - da lahko v primeru objektivnih razlogov rok za dokončanje projekta podaljša. 15. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA Z oddajo vloge se prijavitelj strinja s pogoji in z merili razpisa ter pripadajoče razpisne dokumentacije. Prijavitelj se s predložitvijo vloge na javni razpis strinja z javno objavo podatkov o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih. Objavljeni bodo osnovni podatki o projektu in prejemniku finančnih sredstev skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo. Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 -uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US, 102/15in 7/18, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oz. dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec ^ © se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo občina lahko domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ. 16. POSREDOVANJE INFORMACIJ O RAZPISU Potencialni prijavitelji so dolžni spremljati spletno stran Občine Dobrova-Polhov Gradec, na kateri bodo objavljane morebitne spremembe oziroma novosti v zvezi z javnim razpisom. Vse morebitne potrebne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom morajo biti zahtevane v pisni obliki, in sicer po elektronski pošti na naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Odgovore na vprašanja bo občina posredovala za vse v pisni obliki na spletni strani občine in sicer na strani, kjer bo objavljen razpis. Vsi objavljeni odgovori bodo imeli status dopolnitve razpisne dokumentacije. Številka: 430-0016/2019-2 Datum: 16.5.2019 Franc Setnikar Župan Na podlagi Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) župan Občine Dobrova - Polhov Gradec izdaja naslednji SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČETKU POSTOPKA JAVNEGA RAZPISA DODELJEVANJA SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2019 1. UVOD S tem sklepom Občina Dobrova - Polhov Gradec spreminja sklep o začetku postopka javnega razpisa dodeljevanja socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2019 4300009/2019-1 z dne 11. 4. 2019. 2. SPREMEMBE Spreminja se točka 9, in sicer tako: - da se objava v Našem časopisu spremeni na 27. 5. 2019 - da se datum oddaje ponudb podaljša do 3. 6. 2019 3. RAZPISNA DOKUMNTACIJA Razpisna dokumentacija, ki je objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec http://www.dobrova-polhovgradec.si/vsebina. asp?id=72&razpis_id=419, se popravi v skladu s spremembo sklepa ter se v popravljeni obliki objavi na portalu Občine Dobrova - Polhov Gradec ter v Našem časopisu. Številka: 430-0009/2019-5 Datum: 8. 5. 2019 Župan Franc Setnikar, l. r. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV UPOKOJENCEV V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2019 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010), Odlok o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2019 (Uradni list RS, št. 17/2019), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008, 3/2013, 81/2016). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov društev upokojencev. 4. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sofinanciranja programov upokojenskih organizacij so upokojenske organizacije s sedežem v Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki delujejo na območju občine. 5. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so po veljavni zakonodaji registrirana najmanj leto pred objavo javnega razpisa, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - imajo zagotovljene osnovne materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti, - programi, ki so predmet sofinanciranja, morajo imeti jasno finančno konstrukcijo in vire financiranja, - občinski upravi Občine Dobrova - Polhov Gradec vsaj enkrat letno dostavljajo poročilo o realizaciji programov ter namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič, - za isti program niso sofinancirani iz drugih virov proračuna občine, - imajo do občine poravnane vse obveznosti, v kolikor so bili sofinancirani iz proračuna v preteklih letih, - izpolnjujejo druge pogoje določene z razpisom. 6. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI JAVNEGA RAZPISA Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2019 na proračunski postavki 18039 Programi drugih posebnih skupin v višini 7.000,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 8. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 10. junij 2019. 9. KRAJ, KJER LAHKO PROSILCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v povezavi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 10. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 11. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG Vloge je treba poslati na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - vloga za sofinanciranje programov društev upokojencev«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin, zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 12. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Nepravilno označene in nepravočasno oddane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog ni javno in bo potekalo najkasneje v roku petih delovnih dni po preteku roka za prijavo na razpis. Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh, z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. V roku prispele in pravilno označene vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili za oceno programov, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji, ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izbor in vrednotenje programov bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju programov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2019. Upravičenci morajo do 15. 12. 2019 posredovati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programa za leto 2019. Številka: 430-0012/2019-2 Datum: 8. 5. 2019 Župan Franc Setnikar Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 4. redni seji 24. aprila 2019 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa splošnega ljudskega premoženja, o vknjižbi lastninske pravice Občine Dobrova - Polhov Gradec ter o pridobitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status splošnega ljudskega premoženja na nepremičninah parc.št. 1238/5 (ID 6950839), 1258 (ID 1158865), 1255 (ID 990670), 1237/1 (ID 3341481) vse k.o. 1986 Polhov Gradec. 2. člen Pri nepremičninah iz prvega člena se vknjiži lastninska pravica Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. člen Na nepremičninah parc., št. 1238/5 (ID 6950839), 1258 (ID 1158865), 1255 (ID 990670), 1237/1 (ID 3341481), vse k. o. 1986 Polhov Gradec, se pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 4. člen Na podlagi sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da je navedenim nepremičninam prenehal status splošnega ljudskega premoženja. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvr- šitev, kjer se pri zgoraj navedenih nepremičninah izbriše status splošnega ljudskega premoženja, vpiše lastninska pravica Občine Dobrova - Polhov Gradec ter vpiše zaznamba o javnem dobrem. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 478-0023/2019-1 Dobrova, 24. aprila 2019 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZA MLADE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2019 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010), Odlok o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2019 (Uradni list RS, št. 17/2019), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008, 3/2013, 81/2016). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov za otroke in mladino v občini Dobro-va-Polhov Gradec v letu 2019. »Mladinski projekt je aktivnost izvajalca -posamični vsebinsko zaključen enkratni dogodek (npr. tabor, delavnica, izvedba prazničnih obdarovanj otrok v mesecu decembru v občini Dobrova-Polhov Gradec, predavanje in podobne dejavnosti).« Sofinancirali se bodo mladinski projekti, ki so namenjeni krepitvi in širitvi vrednot prostovoljnega dela in dela med mladimi, spodbujanju osebne avtonomije mladih in njihovi socialni integraciji ter druženju in uresničevanju njihovega interesa, in sicer predvsem: - spodbujanju in razvijanju neformalnih oblik vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za večje kompetence; - spodbujanju delovnih navad, prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja; - spodbujanje zdravega, aktivnega načina življenja otrok in mladih in preprečevanje različnih oblik odvisnosti; - dvigu kakovosti življenja in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in mladine; - spodbujanju kulturne ustvarjalnosti in inova-tivnosti otrok in mladih; - vključevanju mladih z manj priložnostmi, spodbujanju javnega dialoga o družbenih vprašanjih ter aktivni participaciji mladih pri upravljanju družbe; - dejavnostim med šolskimi počitnicami; - osveščanju in spremljanju drugačnosti, zmanjševanju diskriminacije in socialne izključenosti mladih ter preprečevanju nasilja med mladimi in nad mladimi. Sredstva niso namenjena za sofinanciranje mladinskih projektov, ki imajo naravo: - dopolnilnega poklicnega ali univerzitetnega izobraževanja; - rednega ali dopolnilnega izobraževanja v okviru ustanov, ki delujejo v skladu z določili Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja; - znanstvenih raziskovanj in strokovnih srečanj znanstvenega značaja; - turističnih potovanj, letovanj in izletov ter komercialno naravnanih počitniških programov za mlade; - športnih in drugih tekmovanj, katerih udeleženci so mladi; - programov organizirane športne vadbe; - mladinskih aktivnosti komercialnega značaja (npr. plesne šole, športni klubi, smučarski tečaji...); - kulturnih predstav in festivalov. 4. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se nanašajo na projekte, ki so predmet sofinanciranja tega javnega razpisa, pri čemer se štejejo za nosilce ali uporabnike projektov otroci in mladi v starosti do 26 let (v nadaljevanju: mladi); - prijavitelji so organizacije ali posamezniki, ki so nosilci projektov namenjeni otrokom in mladim; - so nosilci dejavnosti, ki aktivno delujejo vsaj 12 mesecev in imajo sedež v Občini Dobrova--Polhov Gradec; - da imajo materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - projekti, ki so predmet razpisa, se morajo opravljati na območju občine Dobrova-Polhov Gradec in morajo biti namenjeni predvsem mladim, ki živijo v občini Dobrova-Polhov Gradec; - projekti, ki so predmet sofinanciranja, morajo imeti jasno finančno konstrukcijo in vire financiranja; - občinski upravi Občine Dobrova-Polhov Gradec vsaj enkrat letno dostavljajo poročilo o realizaciji projektov ter namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič; - na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za mlade izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Dobrova-Polhov Gradec iz druge proračunske podstavke; - imajo do občine poravnane vse obveznosti, v kolikor so bili sofinancirani iz proračuna v preteklih letih; - se projekti izvajajo na neprofitni osnovi in - izpolnjujejo druge pogoje določene z razpisom. 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2019 na proračunski postavki 18056 Programi za mladino v višini 3.853,95 EUR. 6. UPRAVIČENI STROŠKI SOFINANCIRANJA Za upravičene štejejo stroški, ki: - so povezani s prijavljenimi mladinskimi aktivnostmi in so nujno potrebni za uspešno pripravo in izvedbo mladinskih aktivnosti; - jih je prijavitelj napovedal v prijavi; - so skladni z načeli dobrega finančnega poslovanja, zlasti glede cenovne primernosti in stroškovne učinkovitosti; - so dejansko nastali; - so prepoznavni in preverljivi na osnovi izvirnih dokazil; - niso in ne bodo sofinancirani iz drugih virov občine. Vrsta upravičenih stroškov: - stroški dela zaposlenih v projektu, vključno s stroški dela mentorjev prostovoljcem, ki so vključeni v projekt; - delo prostovoljcev; - stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev; - stroški zunanjih izvajalcev, v kolikor gre za specifične in strokovne storitve (npr. izvedba tematske delavnice, navedene v programu ipd., oglaševanja, prevozi,.); - stroški materiala, v kolikor ne gre za material, ki je namenjen nadaljnjem trženju ali pobiranju prispevkov za organizacijo; - nakup opreme, kadar je le-ta nujno potreben za izvedbo projekta, pri čemer mora biti nakup opreme jasno obrazložen. Neupravičeni so naslednji stroški: - stroški alkohola, - investicijsko vzdrževanje (npr. obnova prostorov, popravila ...); - amortizacija nepremičnin in opreme; - tekoči stroški poslovanja zaradi opravljanja osnovne dejavnosti prijavitelja. 7. MERILA ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PREDLOGOV MLADINSKIH PROJEKTOV Ocenjevanje in vrednotenje mladinskih projektov bo izvedeno v skladu z merili, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Projekti bodo sofinancirani do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen projekt bo izračunana na podlagi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja na podlagi meril dobila posamezna prijava. 8. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 9. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 12.7.2019. 10. KRAJ, KJER LAHKO PROSILCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova-Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 11. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG Vloge je potrebno poslati na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - vloga za sofinanciranje projektov za mlade«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 13. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Nepravilno označene in nepravočasno oddane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 5 delovnih dni po preteku roka za prijavo na razpis. Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. V roku prispele in pravilno označene vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili za oceno projektov, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izbor in vrednotenje projektov bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju projektov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2019. Upravičenci so dolžni do 15.12.2019 posredovati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi projektov za leto 2019. Številka: 430-0014/2019-2 Datum: 14.5.2019 Franc Setnikar Župan Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja JAVNI POZIV K PRIJAVI KORIŠČENJA ŠPORTNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC V SEZONI 2019/20 1. Predmet javnega poziva so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v sezoni 2019/20, ki so občinskega pomena: - Večnamenska športna dvorana OŠ Dobrova - Večnamenska športna dvorana OŠ Polhov Gradec 2. Na pozivu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizirane skupine občanov, posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v in izven občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. V športnih objektih Dobrova - Polhov Gradec je možna vadba, treningi in rekreacija vse dni v tednu predvidoma od 16.00 do 23.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nedeljah po dogovoru. 4. V športnih objektih je možno izvajati sledeče športne dejavnosti: - športna dvorana Dobrova: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,... - 1/3 velike športne dvorane Dobrova: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - športna dvorana Polhov Gradec: dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,. - 1/2 športne dvorane Polhov Gradec: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - plesna dvorana: ples, aerobika, joga - fitnes: vadba na različnih orodjih 5. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: a) Osnovne šole v Občini Dobrova - Polhov Gradec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti b) Športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu sofinancira Občina Dobrova - Polhov Gradec c) Programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec d) Programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec e) Drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreacijo f) Društva in klubi izven občine g) Drugi uporabniki 6. Cenik in vloga za koriščenje športnih objektov sta objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: www.dobrova--polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do srede, 20. junija 2019 na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova ali po mailu: simona.kostrevc@dobrova-polhovgra-dec.si 7. Rok prijave: 20. junij 2019 8. Pričetek sezone je predviden: ponedeljek, 9. septembra 2019 Zaključek sezone je predviden: četrtek, 11. junija 2020 9. Na osnovi prejetih vlog bo komisija pripravila predlog koriščenja športnih objektov. Med Občino Dobrova - Polhov Gradec in uporabniki športnih površin bo sklenjena pogodba o koriščenju športnih površin. 10. Informacije v zvezi z javnim pozivom je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec. si Datum: 14. maj 2019 Šifra: 430-0013/2019-2 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. NflJ Občina Log - Dragomer 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si He] Županova beseda Naš praznik Mesec maj nam je postregel z vremenom, ki bolj pritiče aprilu ali pa celo novembru. Ko se pogovarjam s kmeti, pravijo, da pred pogostim dežjem dobesedno kradejo travo in seno z lastnih njiv in, da je zemlja prehladna , da bi vanjo polagali koruzo. Mnogi se držijo za glavo in se sprašujejo katera dela bodo prva na vrsti, ko se vreme enkrat le stabilizira. Verjamem, da bodo kot ničkolikokrat do sedaj s pomočjo zdrave kmečke presoje znali opraviti tudi s tem izzivom. Zdravo so presojali pred več kot desetletjem tudi tisti, ki so najbolj zaslužni za to, da v teh dneh lahko ponosno praznujemo dan naše občine. Praznik vseh nas, ki smo hvaležni vsem, ki so takrat spoznali kaj je prava pot proti našim skupnim ciljem in ob tem ne smemo pozabiti tudi tistih, ki so na najvišjem državnem nivoju v najbolj kritičnih trenutkih v naši zgodbi prepoznali potencial, ki ga je vredno izkoristiti. Vsem se iskreno zahvaljujem in ob tem verjamem, da je veliko podobno mislečih. Napredek in ob tem zavedanje, da o svoji usodi lahko odločamo sami nas navdaja z optimizmom in nas žene naprej. Marsikdo bi ob takih trenutkih primerjal med seboj mandatna obdobja, rezultate in izzive in poskušal tudi mogoče laično kot občan oceniti uspešnost naše občine na prehojeni poti. Osebno menim, da vsako obdobje prinaša svoje specifičnosti, ki so značilne za razvoj relativno mlade lokalne skupnosti kot je naša in ne gre ocenjevati vsega po splošno slovensko poznanih kriterijih kar običajno pomenijo kilometri asfaltiranih cest. Sem mnenja, da je uspeh in dobro počutje v naši skupnosti odvisno od marsičesa drugega, saj zgolj infrastruktura nujno ne zagotavlja dobrega počutja in zadovoljstva. Ob tem se moramo zavedati, da zakonsko predpisana infrastruktura, ki je istočasno tudi zahtevana s strani Evropske unije prinaša v naše domove tudi nekaj materialnih posledicah, ki jih vsi občutimo. Tudi občina kot institucija ni imuna na vedno nove zakonske zahteve s strani države in tega se pri razporejanju in porabi proračunskih sredstev vedno znova zavemo. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo kot skupnost že dosegli tako raven razvoja, da se je večina subjektov že umestilo v našo sredino in zelo uspešno opravljajo svoja poslanstva. Ob tem imam v mislih vsa društva, ki na krilih prosto-voljstva ustvarjajo višjo kulturno, športno, humanitarno, varnostno in še katero raven našega življenja. Nekateri s svojim dobronamernim delovanjem prav potiho prihajajo v naše domove in se njihovega prispevka zavedamo šele ob njihovi odsotnosti. Prav vsem, ki se trudite za dobro se v imenu vsakega posameznika in svojem imenu iskreno zahvaljujem in vas vabim, da se mi pridružite na slavnostni seji ob občinskem prazniku naše občine kjer boste nekateri za vaše nesebično delo in prispevek k prepoznavnosti naše občine še prav posebno nagrajeni. Nikakor pa ne smete zamuditi kulturnega programa, ki bo postregel tudi z izjemnim muziklom Sneguljčica z vrhunskimi vokalisti na čelu z vedno hudomušno glasbeno ustvarjalko Alenko Gotar. Ob prazniku občine Log-Dragomer vsem občankam in občanom iskreno čestitam in vam ob zavedanju, da sem v službi vas drage sosede in sosedje obljubljam, da bom s svojo prijazno in strokovno ekipo še naprej deloval v dobro vseh nas. Želim vam vse dobro. Vaš Miran Stanovnik, župan Se obeta selitev lekarne in ambulante? V Staro šolo, kjer intenzivno potekajo nujna dela, želi občinska uprava preseliti tudi lekarno in ambulanto. Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev je že izdelana. Delta skupina d.o.o., ki izvaja nujna dela pri projektu spremembe namembnosti, rekonstrukcije in energetske sanacije Stare šole, na gradbišču pospešeno zaključuje projekt. »Izvajalec del je na gradbišču že opravil dela v okviru prve faze podbe-toniranja temeljev obstoječega objekta po fazah na lokaciji dvigalnega jaška, nakar je sledila druga faza betoniranja temelja in sten dvigala na nivoju terena. Po uspešno izvedenih prvih dveh fazah je sledila izvedba tretje faze z izvedbo je- Nove klopi na treh lokacijah V Občini Log - Dragomer je vrhniška komunala postavila tri nove klopi, in sicer na Lukovici v bližini vodohrana, na koncu ulice Laze v Dragomerju ter v bližini osnovne šole. Kot pravijo na občini, je letni čas primeren za aktivno uživanje v naravi in tudi počitek na klopcah. Zato vam želijo prijetno uporabo vseh klopi, ki so postavljene v občini. klene konstrukcije dvigalnega jaška, ki se je zaključila v okviru planiranih terminov,« nam je pojasnil predstavnik občinske uprave Branko Sambolič. Trenutno zaključujejo dela na strehi in fasado pri dvigalnem jašku. Kot smo še izvedeli, naj bi maja v dvigalni jašek namestili kabino dvigala in stekleno fasado. »Vzporedno z izvedbo dvigalnega jaška se izvaja naročilo vhodnih vrat, stranskih vrat ter spremljajoči del elektro- in strojnih instalacij, ki zagotavljajo funkcioniranje zgoraj opisanih aktivnosti (kabli, črpalke, elektro razdelivci). Ob tem potekajo priprave na izvedbo meteorne kanalizacije in črpališča za odvajanje meteornih vod na zunanji ureditvi,« dodajajo na občini. Vsa nujna gradbeno-obrtni-ška in instalacijska dela naj bi bila zaključena junija. Pestro pa ni le na gradbišču, temveč tudi v pisarnah. V pritličje objekta naj bi umestili lekarno in ambulanto, zato je treba izvesti postopek spremembe namembnosti. Občinska uprava se je že sestala s predstavniki lekarne in zdravstvenega doma, kjer so se uskladili s projektanti. Konec aprila so ti dostavili idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Trenutno na občini pripravljajo razpis za izbiro izvajalca ostalih del, ki so potrebna za dokončanje celotnega objekta in pridobitev uporabnega dovoljenja. Ta vključujejo beljenje sten in stropov, namestitev spuščenih stropov, montažo notranjih vrat, izvedbo zaključnega tlaka v prostorih, polaganje keramike in spremljajočih elektro- in strojnih instalacij ter zunanjo ureditev. V L. Foto: OU Produkcija: GotArt POP ROCK \MUSICAL ZA ODRASLE t/% * % LAHKO TUDI ZA OTROKE h OBČINA LOG - DRAGOMER * OBČINSKI PRAZNIK sreda, 29.5.2019 ob 18. uri, v OS Log - Dragomer Podelili bomo občinska priznanja in se na koncu poveselili ob jedači in pijači. NflJ Občina Log - Dragomer He] 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novi uspešni sekciji V KUD Kosec ne počivajo na lovorikah nekdanjega dela. Ustanovili so dve novi sekciji, ki sta se razcveteli v zadnjih dveh mesecih ter tako odprli nove poti za razvoj kulture v občini. »Skriti v varni temi gledališke dvorane, med smehom, ki nam zaradi duhovitega igralca na odru sili na usta, vse prevečkrat pozabljamo, da je še tako zabavna in lahkotna predstava, za katero se zdi, kot bi nastajala sproti, iz veselja igralcev ob nastopanju na odru, vedno plod trdega večmesečnega dela, porojenega iz strasti, nepredvidljivosti in sodelovanja,« pravijo v Koscu, kjer so nedavno ustanovili novo gledališko sekcijo. Kot nam je povedala njihova predsednica Anica Vengust, to obiskuje 11 ljudi. Vloge so večinoma že razdeljene, udeleženci pa vestno in skrbno snujejo gledališko predstavo. Pri razvijanju njihovih gledaliških potencialov jim pomaga mentor Jože Čamernik, ki mu v društvu ob tej priložnosti želijo veliko uspehov pri ustvarjanju in novih izzivih. Nepoklicno ljubiteljsko gledališče predstavlja pomemben del gledališke ustvarjalnosti v slovenskem kulturnem prostoru, česar se zavedajo tudi v Koscu. Kljub temu da je po podatkih Zveze kulturnih organizacij Slovenije okrog devetsto ljubiteljskih gle- daliških sekcij in devet profesionalnih gledališč, se ljubitelji kulture gledaliških predstav ne naveličajo. V Koscu so nam še povedali, da želijo posameznikom dati možnost za izkoriščanje svojih potencialov, piljenje glasu, govorice telesa, nastopa Sosed sosedu Morda ste pri spomladanskem pospravljanju stanovanja, kleti ali garaže ugotovili, da se vam je nabralo kar nekaj stvari, ki jih ne uporabljate in vam samo zasedajo prostor in nabirajo prah. To sta ugotovili tudi naši občanki Karmen iz Dragomerja in Anka z Loga in ko sta med seboj izmenjali nekaj stvari, sta ugotovili, da bi bilo za pravo praznjenje nerabljenih, a še uporabnih stvari potrebnih več uporabnikov. »Zakaj jih ne bi ponudili tudi drugim,« je padla ideja. Obrnili sta se na občino, kjer so bili takoj pripravljeni priskočiti na pomoč s tem, da odstopijo prostor in stojnice za občasen dogodek, kjer bi lahko občani stvari, ki jih ne uporabljajo, ponudili svojim sosedom. Ali bi se dogovorili za izmenjavo, poceni prodajo ali brezplačno oddajo, bi se lastniki odločili sami. Ekološko ozaveščanje prebivalcev o nujni ponovni uporabi stvari je po vsem svetu pripeljalo do novih oblik menjave blaga. Izmenjevalnice vseh vrst še uporabnih stvari, bolšji sejmi, garažne razprodaje in druge oblike medsebojne menjave se pojavljajo po vsem svetu. Zakaj se ne bi tudi naši občani priključili temu gibanju in dali stvarem možnost, da svojo uporabnost obdržijo še naprej. Sosedi Karmen in Anka sta dali pobudo, občina je prisluhnila in sklenili so, da bodo to poskusili izvesti enkrat mesečno, vsako drugo soboto v mesecu, na parkirišču pri vrtcu v središču naselja Dragomer. Prva lokalna izmenjevalnica bo v soboto, 8. junija, od 9.00 do 12.00. Vabljeni, dragi sosedje, da se pridružite. Premislite in če želite kaj ponuditi, se javite (Anka, 041 395 697, in Karmen, 041 360 597). Ostali pa vabljeni, da pridete in pobrskate med ponujenim. Gotovo boste našli kaj, kar boste lahko uporabili. in samozavesti. To so vrline, ki vsakemu posamezniku v življenju pridejo precej prav in se jih je v zrelejših letih težje naučiti, pa pravi njihov mentor Čamer-nik. Fotografija postaja del našega vsakdana. Z razcvetom digitalnih medijev je postala dostopna praktično vsakomur, tudi zaradi razvoja pametnih telefonov, ki vedno bolj nadomeščajo fotoaparate. Zato ni presenetljivo, da so v KUD Kosec ustanovili tudi fotografsko sekcijo. Kot nam je pojasnila Anica Vengust, so želeli ljubiteljem fotografije in novih znanj, želj- nim amaterskim fotografom ponuditi možnost, da spoznajo to čudovito umetnost. Fotografija pove več kot tisoč besed, v fotografsko oko lahko za vedno ujamemo neprecenljive trenutke. Fotografiramo vedno in povsod, marsikdaj pa smo po ogledu fotografij nezadovoljni. Udeležencem fotografske sekcije se slednje najverjetneje ne bo več dogajalo tako pogosto, saj jih je pod svoje okrilje sprejel profesionalni fotograf, ki je z njimi delil dolgoletno in bogato znanje. S skrivnostmi fotografske opreme, delovanjem fotoaparata, nastavitev le tega, kompozicijo fotografije in med drugim zajemom motiva je udeležence spoznaval fotograf Janez Tarman, ki se poklicno ukvarja z naravoslovno fotografijo. Njegovo v objektiv ujeto izjemno zgodbo o šakalih so objavili svetovno znani mediji, National Geographic, BBC Wildlife, New York Times in drugi. Ljubiteljski fotografi so po uvodnih teoretičnih urah v učilnici fotografske veščine urili na prostem v naravi. V fotografski objektiv so lovili krhki močvirski tulipan, se odpravili v Retovje ter na Sveto Ano, kjer so tik pred sončni zahodom fotografirali čudovito Ljubljansko barje. Tečaj je udeležencem odprl oči in jih naučil na svet okoli sebe ter fotografijo gledati z drugega zornega kota, udeleženci pa so z navdušenjem srkali vse znanje, ki ga je delil z njimi poznavalec. V Koscu se Tarmanu zahvaljujejo za nesebično predajanje znanja ter mu želijo še veliko izjemnih fotoulovov. V. L. Skupaj proti invazivnim tujerodnim vrstam Občina Log - Dragomer je postala del projekta Sava TIES, ki je sofinanciran iz skladov Evropske unije, v okviru katerega želijo najti trajno rešitev za zatiranje invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porečja Save. Izpod brez med breze Invazivne tujerodne vrste predstavljajo eno izmed dveh največjih globalnih groženj biotski pestrosti, povzročajo ogromno ekološko in ekonomsko škodo ter ogrožajo naše zdravje. Zato so se v boju proti njim združile štiri države v porečju Save, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija ter za projekt Sava TIES pridobile Evropska sredstva. Projekt je vreden 1,6 milijona evrov, od katerih bo 1,36 milijona prišlo iz evropskih skladov. Odboru deležnikov projekta se je priključila občina Log - Dragomer, eden izmed partnerjev pa je tudi Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Projekt se zavzema za ohranjanje habitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porečja Save. Ta projekt je osredotočen na invazivne tujerodne rastline, ki v porečju Save že zdaj povzročajo veliko škode. Na sedmih pilotnih območjih v štirih državah ob Savi se bodo testirale različne metode za učinkovito odstranjevanje in-vazivnih tujerodnih rastlin. Odstranjevali bodo japonski dresnik, navadno amorfo, žle- zavo nedotiko in veliki paje-sen. Več informacij o projektu najdete na naslednjih povezavah: www.facebook.com/sava. ties, www.instangram.com/sa-vaties, www.interreg-danube. eu/sava-ties. Invazivne tujerodne vrste so rastline, živali in drugi organizmi, ki na določenem območju niso naravno razširjeni, temveč je njihova prisotnost posledica človeške dejavnosti. Nenadzorovano se širijo po porečju reke Save, izpodrivajo nekatere domače vrste in negativno vplivajo na druge, zmanjšujejo rodovitnost zemlje, povzročajo krčenje kmetijskih zemljišč ter velike težave pri zaščiti pred poplavami in drugo. Povedano na kratko, spreminjajo naravne habitate evropskega pomena in jih je zelo težko izkoreniniti. Ocenjuje se, da škoda zaradi invazivnih tujerodnih vrst v svetovnem gospodarstvu znaša okrog 1,4 bilijona dolarjev ali približno 5 % svetovnega gospodarstva. V. L. Foto: Facebook Sava Posavec Pred malo več kot 85 leti je bila z uredbo osrednje vlade Kraljevine Jugoslavije. Objavljena je bila 11. aprila 1934 v Službenem listu Kraljevske banske uprave Dravske banovine, iz Občine Brezovica izločena bivša upravna občina Log kot samostojna občina, ki so ji priključili kraj Brezje iz občine Dobrova. Tako so tri vasi s severnega obrobja Ljubljanskega barja (Log, Dragomer, Lukovica) skupaj z vasjo Brezje čez hrib postale del nove - stare občine, ki je trajala vse tja do konca II. svetovne vojne, če ne še kakšno leto več. Na fotografiji so občinski odborniki; v prvi vrsti prvi z leve je Anton Rus (1898-1942), četrti z leve pa njegov mali bratranec, sošolec in vrstnik Ivan Remškar (1898-1980). Priporočam se, da mi sporočite, če kdo prepozna še kakšnega občinskega odbornika (mihaciril@ hotmail.com). Miha Rus Fotografija je last Marka Remškarja. NflJ Občina Log - Dragomer 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Vaja - požar fotovoltaike, kmetija Grom - vaja V petek, 12. aprila, smo ob 16.55 gasilci naše občine začeli z vajo na Barjanski cesti 2, kjer stoji kmetija Francija Rusa. načrtu alarmiranja gasilskih enot naše občine se s prvim pozivom za večje in zahtevnejše objekte aktivirajo naslednja prostovoljna gasilska društva: Log pri Brezovici, Dragomer -Lukovica, Bevke, Drenov Grič - Lesno Brdo, Vrhnika (z avto-lestvijo), Notranje Gorice in Brezovica. Aktivira se društva, ki so najbližje kraju nesreče, ne glede na meje gasilskih zvez ali občinskih poveljstev. S tem se prihrani dragocen čas pri vožnji na kraj dogodka in utrjuje sosedske odnose, ki so v vrstah gasilcev tradicionalno odlični. Obvestilo o vaji na kmetiji so dobili tudi: Veterinarska postaja Vrhnika, Elektro Vrhnika, NMP ZDV in PP Vrhnika. Na vaji so kot gostje sodelovali tudi kolegi iz PGD Vrh Sv. Treh Kraljev in Šenčur. Glede na zahtevnost vaje smo ekipe razdelili na dva sektorja, sever in jug. Sektor sever, ki so ga sestavljale ekipe Log, Drenov Grič - Lesno Brdo, Bevke in Vrhnika, je najprej iz električnega omrežja odklopil panele in električno omarico v hlevu, začel prezračevati hlev in sočasno začel z gašenjem strehe in pasivno obrambo stanovanjskega objekta. V največjo pomoč mu je bila posadka PGD Vrhnika z avtolestvijo, ki je na takem objektu skoraj nepogrešljiva. Sektor jug, ki so ga sestavljale ekipe Dragomer - Lukovica, Brezovica in Notranje Gorice, se je lotil organizacije evakuacijske poti za živino in zbirnega mesta, lastnik pa je že označil živali iz posameznega boksa, da so se lahko po končani vaji vrnile v isto družbo. Ker slovenska zakonodaja kmetom ne nalaga načina evakuacije hleva in tudi ne zbornega mesta za govedo, v naši občini temu na kmetijah namenjamo prav posebno pozornost. Evakuacijsko pot smo postavili s pomočjo kmetijske mehanizacije in belih trakov, ki se običajno uporabljajo na pašnikih, opremljenih z električnim pastirjem. Na priporočilo lastnika je bila pot široka 5 m in je zagotavljala udobno in varno evakuacijo. Za zborno mesto smo uporabili primeren betonski silos, ki je zagotavljal dovolj prostora za 40 živali. V pomladanskem času je to izvedljivo za razliko od jesenskega, ko so vsi silosi polni zalog za zimo. Hlev smo izpraznili v 17 minutah. V primeru požara je betonska plošča nad hlevom projektirana, da zdrži 60 minut. Sektorja običajno vodita lokalna poveljnika gasilskih društev, evakuacijo pa na kmetijah v naši občini vodi tov. Tomaž Požar, ki ima kot gasilec največ izkušenj z živino. Zaradi zahtevnosti dela z živino pa vedno priskočijo na pomoč tudi ostali lokalni kmetje, ki sicer kot civilisti po pravilih gasilske službe ne bi smeli sodelovati na območju intervencije. Verjamem, da bomo zavarovanja in potrebne dokumente za te nepogrešljive osebe na takih intervencijah v naši občini uredili v najkrajšem možnem času. V scenarij vaje smo vključili tudi dva huje poškodovana gasilca, enega z odprtim zlomom stegnenice, drugi je imel poškodbo trebušne votline. Oba je iz vroče cone rešila občinska gasilska reševalna enota in po besedah Vesne Homar, dr. med., vodje NMP ZDV, sta bila dobro pripravljena za prevoz v bolnišnico. Vajo smo po vseh zadanih si nalogah zaključili v 90 minutah. Skupno je na vaji sodelovalo 84 gasilcev s 15 vozili. Pavel Remškar, pov. GE občine Log - Dragomer Kmetija se od leta 1977 ukvarja z vzrejo govedi. Scenarij je predvidel udar električne strele v streho objekta, velikega 42 x 15 m, na kateri je 272 fo-tovoltaičnih panelov, ki skupaj proizvedejo 50.000 kW električne energije. V hlevu je bilo 40 bikov po približno 400 kg. Hlev je sicer projektiran za 60 živali. V posameznem boksu je bilo do 8 živali. Na celotni kmetiji je skupaj od 270 do 350 glav živine. Kmetija je vzorno urejena in vzreja slovensko meso visoke oz. najvišje kakovosti.Po O tisti ironiji - smehu, ki osvobaja Zahvala Za nesebično pomoč pri izvedbi vaje na kmetiji Grom se zahvaljujem PGD Log pri Brezovici, Dragomer - Lukovica, Brezovica, Notranje Gorice, Bevke, Drenov Grič - Lesno Brdo, Vrhnika in gostom z Vrha Sv. Treh Kraljev ter iz Šenčurja. Za strokovno pomoč pri nadzoru gasilskega dela vaje se zahvaljujem predsedniku GZ Vrhnika Vinku Keršmancu, poveljniku GZ Vrhnika Benjaminu Svenšku, njegovemu namestniku Aleksandru Remškarju, poveljniku GE občine Vrhnika Brunu Govekarju in poveljniku GE občine Borovnica Jožetu Palčiču. Za nadzor nad radijskim prometom se zahvaljujem Petru Žitku. Za pomoč pri izvedbi vaje se zahvaljujem namestniku poveljnika občinskega štaba CZ občine Log - Dragomer Domnu Rozmanu, za pogostitev in gostoljubje pa gre moja zahvala veteranom in članicam PGD Log pri Brezovici. Za razumevanje in vzorno sodelovanje pa se zahvaljujem družini Francija Rusa. Pavel Remškar, poveljnik GE občine Log - Dragomer Pater dr. Karel Gržan je prišel v šolo skoraj pol ure pred začetkom predavanja. Prisrčno se je rokoval s prihajajočimi, nam podarjal nasmehe, objeme in dobro voljo. Pater izžareva hkrati vedrino in spokojnost, dobroto ter ljubezen, zato je bil kmalu ves prostor prežet s temi lepimi občutki. Pater Gržan je prišel k nam 24. aprila. Povabilo ga je Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica skupaj z občino Log - Dragomer, ki je tudi pokrila stroške. Osebni stik s patrom je navezal gospod Darijan Novak. Hvala gospodu županu in gospodu Simonu Strgarju za naklonjenost takim dogodkom in hvala gospodu Dari-janu Novaku. Pater Gržan je kaplan v Lučah pri Solčavi. Je katoliški duhovnik, magister teologije in doktor literarnih ved. Star je 61 let. Je avtor več kot 40 knjig, predavatelj, vodi številna srečanja po Sloveniji in gostuje v medijih. Loteva se medčloveških odnosov, aktualnih družbenih tem, odvisnosti, išče odgovore za svojo cerkev; aktiven je tudi na področju arheoloških najdb. Pravi, da se je v življenju naučil največ, ko je eno leto prebil na cesti z odvisniki. Med pisanjem knjige Le kaj počne Bog v nebesih, ko pa je na zemlji toliko trpečih, ga je zadela možganska kap. Tedaj si je rekel, da upa, da ga je končno srečala pamet. Rad se pošali na svoj račun, smeh ga osvobaja ter ga notranje in telesno krepi. Že mama mu je ob odločitvi za duhovniški poklic svetovala, češ, ne jemlji življenja preveč resno. Tedaj tega nikakor ni mogel razumeti. Danes kot moder človek ve, da bi brez smeha, brez samoironije v nasilnem svetu kapitalizma in modernega suženjstva težko očuval svojo srečo. Ko spregovori, se nasmeje in pravi: »Ali nisem čudodelen in čudovit. Lepo sem se oblekel za vas in si očistil čevlje. Dan začnite z nasmehom, kar ni vedno enostav- no. Zato sem si sam pomagal tako, da sem si na ogledalo v kopalnici napisal: 'Daj no, nasmehni se že vendar!'« Pater živi sam v koči na jasi sredi gozda z gospo Kapro, konjičem. Nikakor pa ni osamljen. Samota, ki boli v dno duše, piše, je tam sredi mnogih ljudi, kjer je hrup in je toliko vsega in vseh, da posameznik ni več opažen. Patra Gržana se dotakne bolečina, boli ga izkoriščanje ljudi, mar mu je za vse živali in naravo. Zato o tem veliko piše in ozavešča ljudi. Svoj mir najde v hlevu pri živalih in ob nabiranju zdravilnih zelišč. Svoje predavanje je začel z razlago o vlogi, ki so jo imeli nekoč dvorni norčki. Modri vladarji so imeli včasih na dvoru vsaj enega dvornega norčka. Dvorni norček je bil najbistrejši in najpronicljivejši človek na dvoru. Ko so ministri hoteli » NflJ Občina Log - Dragomer He] 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » sprejeti za ljudstvo krivično odločitev, so dvorni norčki njihovo namero ironizirali in s tem dosegli, da so neumnosti izsmejali in preprečili uresničitev. Dvorni norčki so na norčav način, a z neizprosno iskrenostjo vladarjem nastavljali ogledalo in s tem preprečevali norosti. Včasih smo tudi pri nas imeli Pavliho, časopis, ki je z ironijo prikazoval krivično družbeno dogajanje in tako izražena kritika je lažje dosegla izničenje zgrešenih zakonov. Tudi danes bi potrebovali Pa-vliho, saj nimamo nobenega tovrstnega časopisa. Ironija in samoironija sta osvobajajoči. Vendar, šaliti se na svoj račun, zmoremo šele tedaj, ko zgradimo pozitiven odnos do sebe, ko imamo zdravo, dobro samopodobo. Namreč, ko se počutimo ogroženi, ko menimo, da je bila naša osebnost ponižana, da smo bili neupoštevani, se ob silni občutljivosti želimo zaščititi in tedaj se naš ego napihne kot pri žabici, ko se čuti ogroženo. Vendar človek s tako obrambno reak- cijo zakrije svojo resničnost, svoj resnični jaz. Šele ko smo si zmožni priznati, da je v nas veliko dobrega, pozitivnega, se z lahkoto izpostavimo smehu, ironiji , tisto svojo šibkost, ki bi jo želeli prerasti. Ob tem se dobro počutimo, saj smo dopustili na plano svojo pristnost, bili smo mi. In to je osvobajajoče. V odnosu z drugimi si velja zapomniti zlato pravilo 5 proti 1: vedno, ko želimo izraziti svoje nestrinjanje s sogovornikom, mu prej priznajmo vsaj pet njegovih odličnosti, pet lastnosti, zaradi katerih ga cenimo. Šele potem kriti-zirajmo njegov predlog, razmišljanje. Na ta način bomo ohranili njegovo dostojanstvo in delovali v skladu s svojimi prepričanji. Pater Gržan nas je nasmejal s pripovedovanjem svojih prigod za časa študija in kasnejšega obdobja, ko je že bil duhovnik. Pripovedoval nam je, kako je bilo na izpitu, ko je dobil vpra- šanje, kaj je to instalacija duhovnika. In ker se na izpit ni prav nič pripravil, je v zadregi odgovarjal, da gre pri tem za tehnične zadeve, za postavljanje cevi, ogrodja .... Ali ko se je kar v stari in luknjasti obleki za v hlev odpeljal z avtom nabirat zelišča; avto se mu je pokvaril in odpravil se je peš proti domu. Že v mraku, v strgani in preveliki obleki, s slamnikom na glavi in natikačih, je hodil po cesti. Ustavili so ga policisti in zahtevali dokumente, ki pa jih seveda ni imel, ker jih je pozabil v avtu. "Kdo pa vendar ste," so ga vprašali. "Kaplan iz Solčave." "A samo to?" "Pa docent na Filozofski fakulteti," je dopolnil in s tem potrdil njihov sum, da z njim ni vse v redu. Odpeljali so ga na policijsko postajo in tam se je potrdila njegova identiteta. In tako naprej ob sproščenem smehu. Zaključil je s Čarlijem Čepli-nom. Dobil je namreč vabilo samega norveškega kralja, da se udeleži slovesnosti na ljubljanskem gradu. Njegov, tudi sicer ne majhen ego, kar večkrat pove, se je napihnil od ponosa. Ponosni so bili tudi njegovi sovaščani, ki so ocenili, da je edino primerno oblačilo za tak sprejem črn frak in so mu ga ženske tudi priskrbele. Odpeljal se je v Ljubljano. Tam ga je gospa, zadolžena za protokol, vprašala, kako naj ga predstavijo. Sem Karli, kaplan, je odgovoril. Ob prevodu v angleščino je ob predstavitvi izzvenelo kot Čarli Čaplan in na koncu je ostal kar Čarli Čeplin. In da je bila prigoda, sramota popolna, so mu ob poklonu kralju počile preozke hlače. Pokazale so se bele spodnjice, na sebi je čutil ogorčene poglede, zato ga je nekdo kar zadenjski na hitro odpeljal iz dvorane. Šel je v mesto in se utrujen usedel v klop v cerkev pri frančiškanih. »Babi, glej maškara,« je tedaj zaslišal dečka poleg sebe. »Tiho bodi!« »Pustite otroka, da govori resnico...« V tihoti cerkve se je umiril in pogledal na dogodek s povsem druge plati. Nenadoma ga je popadel smeh, smejal se je sebi in Čarliju Čeplinu. Vrnil se je v svojo vas, kjer so ga pričakali vaščani. »Kako je bilo, povejte vse podrobnosti.« »Bilo je nepozabno in pred-vsem zame poučno.« Pater Gržan, dotaknili ste se nas s svojo življenjsko modrostjo in vedrino. Pokazali ste nam, kako pomembno je, da si znamo zgraditi pozitivno samopodobo, verjamemo vase in nas ima rad vsaj en človek na svetu; tedaj smo zmagovalci, ki se znajo nasmejati, tudi na svoj račun. In spomnili ste nas na zlato pravilo 5 : 1. Hvala, pater Karel Gržan, pazite nase in želimo vam vse dobro, Erna Kos Grabnar Mojčin dom na Vitrancu Na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, se nas je osem udeležencev razveselilo izleta do Mojčinega doma na Vitrancu. Z vodnikom Jožetom smo se je zgodnje jutranje sonce, tako zapeljali v Kranjsko Goro do je- kot zasnežene vrhove. Narava zera Jasna (830 m). Obsijalo nas po gozdnih poteh je bila lepa. KLD J Konte in r+i=H." =i Vabimo vas na Uetni konturi pevske skupine »Mladi p» srcu* J: gntlj ki tto v petek ¿T* juniju ob lL>:fJfi uri v tiasihkciu domu na L.o^u. VsiLhp jiio-ni. dH>[iroLlpi*.lL in prgilno^pl pritpcvfcl. Odttinv rte hn: O KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO PARK VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA Letos mineva 15 let, odkar se je rodila ideja, da nekdanji kompleks opuščenih vojašnic Ministrstva za obrambo, preide v last pivške občine. S tem je bil storjen prvi korak na poti k razvoju Parka vojaške zgodovine, danes največjega muzejskega kompleksa v Republiki Sloveniji in tudi enega največjih vojaškozgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. PROGRAM Nekdanja vojašnica na robu Pivke, tik ob magistralni cesti, je vse od osamosvojitve naprej propadala, kar je za lokalno skupnost predstavljalo veliko breme. Na začetku je bilo predvideno, da bi kompleks spremenili v industrijske namene, a se je kmalu pokazalo, da je za to neprimeren. V istem času se je Slovenska vojska soočala s problemom starih odpisanih oklepnikov in drugih vojaških vozil. Tako se je rodila zamisel, da bi v opuščenih vojašnicah uredili vojaški muzej. Dve leti pozneje je bil odprt prvi paviljon s tankov-sko-artilerijsko zbirko. Šlo je za skromen začetek, okolica objekta je bila za silo urejena, prav tako tudi dostop. Prišli so prvi obiskovalci. V naslednjih letih smo s pomočjo skladov Evropske unije začeli obnavljati objekt za objektom. Pomembna prelomnica je bila leta 2011 pridobljena podmornica P-913, ki je bila zelo odmevna in za obiskovalce še danes ostaja najzanimivejši eksponat. V razvoju Parka je zelo pomembno vlogo odigral projekt »Celovita ureditev kompleksa Parka vojaške zgodovine«, podprt s kohezijskimi sredstvi EU, v skupni vrednosti čez 5,6 milijona evrov v letih 2014 in 2015. V okviru projekta je bil sezidan nov paviljon, obnovljenih je bilo 40 eksponatov in dopolnjena infrastruktura, postavljena pa sta bila tudi nova garaža za delujoča vozila in poligon za demonstracijske vožnje. Zbirke se še nadalje širijo in dopolnjujejo. Leta 2016 smo v Parku pridobili nemško vojaško lokomotivo 52-4936, ki je zaenkrat največji in najtežji eksponat. Posebno ponudbo predstavlja simulator letenja, ki ga je razvilo podjetje AFormX in obiskovalcem omogoča interaktivno in pristno izkušnjo. V upravljanju Parka vojaške zgodovine je tudi podzemna utrdba na Primožu, ki je z več kot 500 m podzemnih rovov, skladišči hrane in streliva ter rezervoarji vode eden od največjih ostankov Alpskega zidu pri nas. Že vse od začetka razvoja Parka poteka tudi Festival vojaške zgodovine, osrednji muzejski dogodek in največji turistični dogodek v občini Pivka. Na njem sodelujejo različna ponazoritvena društva, ki predstavljajo vojske iz različnih obdobij, v zadnjih letih pa se v festivalsko dogajanje vse bolj vključuje tudi Slovenska vojska. Poleg Festivala v Parku organiziramo tudi druge tematske dogodke, kot so na primer Tankovski in Podmorničarski vikend ter Pohod po Krožni poti vojaške zgodovine. Leta 2018 je Park vojaške zgodovine prvič presegel 50.000 obiskovalcev na leto, kar ga po obiskanosti uvršča v sam vrh slovenskih muzejev. Gre za zavidljiv rezultat, ki pa ne dopušča mirovanja, zato v Parku že snujemo nove projekte. Park vojaške zgodovine Pivka Paviljona pred in po prenovi. Foto: arhiv PVZ 7. 5. - 10. 12. 2019 OBČASNA RAZSTAVA POMEN LJUBLJANICE PRI VOJAŠKEM OSVAJANJU IN UTRJEVANJU RIMSKE NADVLADE Na občasni razstavi Pomen Ljubljanice pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade predstavljamo rezultate znanstvenih raziskav rimske vojaške opreme iz reke Ljubljanice med Vrhniko in Bevkami. 8. 6. 2019 OB 11.00 SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si. 15. 6. 2019 OD 16.00 DO 24.00 POLETNA MUZEJSKA NOČ Poletna muzejska noč, ki se od leta 2003 odvije vsako tretjo soboto v juniju, je največja nacionalna promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine. V razstavišču Moja Ljubljanica si med 16.00 in 24.00 brezplačno oglejte stalno in občasno razstavo. Notranjost podmornice. Foto: arhiv PVZ www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si s Urška svetuje Moški so drugačni ženske tudi Dejstvo je, da se moški in ženske med seboj telesno razlikujemo. Razlike med spoloma se začnejo že pri spočetju. Vsaka od naših celic ima 46 kromosomov, vsak od staršev pa jih prispeva 23. En par kromosomov sta spolna kromosoma, ki določita otrokov spol; par XX pomeni deklico, XY pa dečka, pri čemer ženska vedno prispeva kromosom X, moški pa kromosom X ali Y. Najočitnejše telesne razlike med moškimi in ženskami se nanašajo na telesno težo, obliko in anatomijo. Ženske in moški se razlikujejo po spolnih organih in seksualnih funkcijah, po organizaciji in aktivnosti možganov, po telesnih merah in moči mišic, po ustvarjanju in porabi energije, po razmerju med mišicami in maščobo. Moški lažje pridobijo mišice, imajo debelejšo kožo, se težje ranijo in imajo nižji bolečinski prag. Fizično so bolje opremljeni za uporabo sile kot ženske. Navadno imajo debelejšo in močnejšo lobanjo kot ženske. Biološke razlike posredno in neposredno prispevajo k različnemu vedenju moških in žensk. Ker so njihovi možgani različno opremljeni, tudi različno zaznavajo okolje. Pristop k reševanju težav Moški in ženske se lotevajo reševanja težav z enakimi cilji, vendar pri tem uporabljajo različne pristope. Ženske: za večino žensk razprava o težavi pomeni priložnost za raziskovanje, poglobitev ali okrepitev odnosa z osebo, s katero se pogovarjajo. Ženske se navadno bolj ukvarjajo s tem, kako reševati težave kot s ciljem rešitve. Moški: za večino reševanje težav pomeni priložnost, da prikažejo svoje sposobnosti in moč ter predanost odnosu. To, kako reševati težavo, ni tako pomembno kot učinkovitost reševanja, pri čemer čustva, v nasprotju z ženskami, potisnejo vstran. Razmišljanje in spomin Moški in ženske lahko dosežejo enake sklepe in pridejo do enakih rešitev, toda procesi, ki jih pri tem uporabljajo, so različni in lahko vodijo do povsem različnih rezultatov. Na splošno moški in ženske informacije procesirajo različno. Ženske so intuitivni misleci. Razmišljajo o različnih virih informacij, zavzamejo širšo perspektivo, elemente naloge pa zaznavajo kot povezane in soodvisne. Prevzame jih kompleksnost, ki obstaja ali bi lahko obstajala, obenem pa težko ločijo svoje osebne izkušnje od težav. Lažje si zapomnijo stvari in dogodke z močno čustveno komponento ter dogodke ali izkušnje, povezane s čustvi in občutki (rojstni dnevi, obletnice, podrobnosti o svetu, v katerem živijo). Moški se osredotočijo na eno težavo hkrati - ali vsaj na omejeno število težav. Ločujejo med seboj in težavo ter minimizirajo potencialno kompleksnost. Težave rešujejo linearno ali sekvenč-no, njihovih elementov pa ne zaznavajo kot tako zelo povezane, pač pa bolj kot neodvisne. Ne poglabljajo se v podrobnosti, ki bi jim utegnile koristiti pri reševanju težav. Dogodkov se spominjajo z rabo strategij, ki temeljijo na rekonstruira-nju izkušenj (elementi, naloge, aktivnosti). Pri tem igra pomembno vlogo tudi hipokampus, del možganov, ki je primarno odgovoren za spomin ter se različno odziva na moški hormon testeron in spremenljive ravni ženskega hormona progesterona. Verbalne sposobnosti in sporazumevanje Vsakdo pri sporazumevanju uporablja svoj slog, ki je odvisen od več dejavnikov: od kod prihajamo, kako in kje smo odraščali, od naše izobrazbe, starosti in celo spola. Na splošno moški in ženske komunicirajo različno, čeprav se lastnosti enega spola prepletajo tudi v drugem. Velika verbalna sposobnost žensk se kaže v večjem zanimanju za druž- bene in medosebne vidike življenja. Ženske bolj zanimajo ljudje kot predmeti. Čutijo večjo potrebo po povezovanju kot moški in so motivirane za opravljanje nalog iz socialnih vzgibov. Moški iščejo jasne rešitve težav in koristne nasvete, ženske pa skušajo vzpostaviti vzdušje intimnosti ter pri prizadevanju za krepitev odnosov izražajo skrb in empatijo. Moški se pri komuniciranju osredo-točajo na dejstva, ženske poudarjajo občutke. Moški težave najbolje rešujejo tako, da razmišljajo le o eni zadevi hkrati, pri čemer so najraje sami. Ženske se morajo o težavah pogosto s kom pogovoriti. Moški pristopijo k situaciji z močno željo po odločanju in ukrepanju, ženske pa včasih le želijo govoriti o tem, kar občutijo v povezavi z dano situacijo. Moški govorijo neposredno in uporabljajo besede dobesedno, ženske posredno. Ženske med pogovorom pogosteje vzpostavljajo očesni stik in skačejo s teme na temo, medtem ko lahko moški dalj časa govorijo o eni temi. Pri komuniciranju ženske namenjajo večji poudarek govorici telesa, izražajo več čustev, več se smejijo in smehljajo, medtem ko moški bolj nadzirajo čustva; pogosteje jih izražajo, ko gre za sporočanje nadrejenosti, moči. Ženske namenjajo večji poudarek »vzdušju«, občutljivejše so za zvoke in vonjave. Partnerski odnos Ko zaživimo v partnerskem odnosu, je napačno pričakovati, da bo partner postal naš klon - z enakimi stališči, vrednotami, zaznavami in vedenjem, klon, ki bo mislil, čutil in deloval enako kot mi. Toda vedeti in zavedati se moramo, da nobenega človeka ne moremo spremeniti, če si tega ne želi. Še manj verjetno je, da ga bomo spremenili na osnovi lastnosti, ki določajo njegov spol. Ljubezen med dvema je v resnici globoka osebna odločitev, ki temelji na iskrenih občutkih naklonjenosti in spoštovanja. V dobrem odnosu jo povsem zavestno sprejemata oba partnerja. Družbene norme, ki razlike med moškim in žensko nenehno poudarjajo kot nepremostljive, nam ne smejo zamegliti pogleda na stvarnost: razlike obstajajo in bodo ostale. Izziv je v tem, da se jih zavedamo, jih sprejmemo in s spoštovanjem do njih živimo polno življenje. Razlike namreč niso ne »dobre« ne »slabe«; so le posplošitve, ki, uokvirjene v klišeje, pomenijo začetek konca. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com Tel: 031 544 095. Kognitivno vedenjska terapija 5.del Eden od osnovnih pojmov kognitivno - vedenjske terapije je prepoznavanje negativnih avtomatskih misli. To so misli, ki se lahko pojavijo bliskovito, avtomatično. Potrebno jih je ustrezno spreminjati ter doseči bolj koristno in realno razmišljanje. S tem se bo spremenilo tudi naše čustveno doživljanje in vedenje. Primer: Nekdo, ki je ravnokar prejel novico, da ni sprejet na želeno delovno mesto ali da ni opravil izpita, lahko občuti žalost ter razočaranje nad sabo, se zapre v svojo sobo in leži na postelji. Takemu posamezniku se je morda pojavila avtomatska misel: »Nič mi ne uspeva. Prava zguba sem.« Ta misel je tista, ki ga je vodila do slabega razpoloženja in do tega, da se je zaprl v sobo. Če bi ta posameznik ocenil veljavnost svoje misli, bi mor- da spoznal, da mu je v tem semestru že uspelo opraviti dva izpita ali pa, da je uspešen na drugih področjih življenja, da je morda poslal le malo prošenj za delo... Verjetno bi se ustrezneje odzval na svoje misli. Misli so lahko tudi negativne, a realne. V tem primeru je pomembno, da se naučimo probleme reševati na primeren način. Z namenom doseganja dolgotrajnejših sprememb, se KVT ukvarja tudi z bolj temeljnimi prepričanji o nas samih, o drugih ter o svetu. Pri svojem svetovalnem delu integriram tudi različne elemente sprostitvenih tehnik. Predstavila vam bom progresivno mišično sproščanje. Progresivno mišično sproščanje začnete z napenjanjem mišičnih skupin in opazujete, kakšen je občutek te napetosti. Napetost zadržite približno deset sekund, nato pa jo sprostite in jo zamenjajte z nečim bolj prijetnim - sprostitvijo. Tako se boste počutili bolj sproščeni, umirjeni in veliko manj pod stresom. Torej: 1. Udobno sedite ali lezite in zaprite oči. Poiščite miren prostor, ki vam vsaj za kratek čas omogoča nekaj zasebnosti. 2. Napnite mišice določenega dela telesa. Za vajo pričnite npr. z napenjanjem desne roke in dlani. Začnite tako, da stisnete pest in ob tem opazujte napetost in upor v svoji dlani in roki. 3. Približno sedem sekund za-držite napetost v tem delu telesa. 4. Naglo sprostite napetost. Opazujte razliko med občutkom v roki in dlani prej in potem. Opazujte razliko med občutkom napetosti in občutkom sproščenosti. 5. Ponovite korake od 1 do 4 pri isti skupini mišic. 6. Nato nadaljujte na drugi skupini mišic. Sproščanje lahko nadaljujete z vizualizacijo, z ustvarjanjem podobe o po-mirjujočem dogodku oz. kraju. To je lahko kraj, kjer ste že bili ali pa si ga ustvarite na novo. Pomembno je, da vključite čim več zaznav iz različnih čutov (vidne podobe, zvoke, vonje okuse..). Popolnoma se osredotočite na te zaznave in raziskujte ta dogodek oz. kraj. To osredotočanje običajno vodi v občutke miru in sproščenosti. Vizualizacija se konča s počasnim prehodom domišljijskega sveta - z osredotočanjem na dihanje in zavedanjem zunanjega okolja, v katerem se nahajate. Predstavljajte si dan na plaži Pred kratkim sem naletela na članek v katerem so bile opisane tehnike zavestnega osredotočanja. Članek je krasila slika poležavanja mame, očeta in dveh otrok na havajski plaži. Nihče ni dvignil pogleda, saj so bili vsi štirje priklopljeni na svoje elektronske naprave. Niso se zavedali, da jih nekdo fotografira, še manj pa vsega ostalega okoli sebe - modrega neba, nihajočih palm in turkiznega morja. Menim, da je fotografija zajela bistvo tega, kaj pomeni NE živeti v sedanjem trenutku. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana @motivacija insvetovanje. si, www.motivacijainsvetovanje. si, tel: 040 126 826 N OS Skupne strani 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Brez dela medicinskih sester in babic noben zdravstveni sistem ne preživi 100 let poklica medicinske sestre pri nas Kampanja Nursing Now odslej tudi v Sloveniji, foto: Tjaša Barbo Letos obeležujemo 100-letnico strokovnega delovanja medicinskih sester na Slovenskem. Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra pri nas, ki je s svojim delovanjem kot skrbstvena sestra začela leta 1919, sodi med najpomembnejše osebnosti za razvoj zdravstvene nege in javnega zdravja v Sloveniji. Poleg tega smo 12. maja obeležili tudi mednarodni dan medicinskih sester. Oba praznika je na nedavnem kongresu zdravstvene in babiške nege, ki je potekal pod naslovom Medicinske sestre in babice, zagovornice zdravja za vse, obeležila tudi stanovska organizacija Zbornica - Zveza. Na slovesnosti je zbrane goste nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril, »da je delo babic in medicinskih sester tisto, brez katerega noben zdravstveni sistem ne preživi«, in dodal: »Vaše delo je naporno, vaše delo je odgovorno. Vem, kako poteka vaše delo, kako naporno je in kako so ljudje včasih tudi zahtevni.« 12. maja so praznovale medicinske sestre po vsem svetu Geslo letošnjega mednarodnega dneva medicinskih sester, ki smo ga obeležili 12. maja, se glasi Medicinske sestre: vodilni glas - zdravje za vse. RDEČI KRIŽ VRHNIKA Dolgoletna prostovoljka RK Vrhnika -Iva Pečar - praznovala 90 let 14. maja je naša dolgoletna prostovoljka Iva Pečar dopolnila 90 let. Ko smo jo obiskali v Domu upokojencev, nas je pričakala že na vhodu. Bila nas je vesela, v skupnem prostoru smo sproščeno poklepetali in obudili spomine. Povedala je, da je pri Rdečem križu začela delati že leta 1948. Takrat je bila organizatorka prve krvodajalske akcije na Vrhniki in potem brez prekinitve do nekaj let nazaj sodelovala kot prostovoljka na krvodajalskih akcijah in ostalih aktivnostih RK Vrhnika. Za svoje prostovoljno delo je prejela številna priznanja. Tudi tokrat smo ji podelili posebno priznanje - za izjemen prispevek na področju humanitarnega delovanja. Ob visokem jubileju ji želimo še veliko zdravih in srečnih let! OZ RK Vrhnika Kampanja Nursing Now tudi v Sloveniji Na kongresu Zbornice - Zveze se je tudi v Sloveniji začela svetovna kampanja Nursing Now, ki poteka v sodelovanju Mednarodnega sveta medicinskih sester in Svetovne zdravstvene organizacije. Kampanja je priložnost, da se pokaže vpliv medicinskih sester in kako lahko njihova vodilna vloga vpliva na spremembo zdravstvenega varstva ter podpre cilj univerzalne dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse. Osredotoča se na pet ključnih področij: zagotavljanje, da imajo medicinske sestre in babice pomembnejši glas pri oblikovanju zdravstvene politike; spodbujanje večjega vlaganja v kadrovske vire zdravstvene nege; zaposlovanje več medicinskih sester na vodstvene položaje; izvajanje raziskav, ki pomagajo določiti, kje imajo medicinske sestre največji vpliv; in izmenjavo najboljših praks zdravstvene nege. Kot največja poklicna skupina v zdravstvu, ki dela na vseh področjih, kjer je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ima zdravstvena nega velik potencial in vrednost, če je le ustrezno izkoriščena, da končno doseže svoj cilj - zdravje za vse, je zapisala Annette Kennedy predsednica Mednarodnega sveta medicinskih sester. Za dosego tega cilja je treba spremeniti pristop k zdravju in dobremu počutju. Ker imajo medicinske sestre ključno vlogo zagovornikov pacientov, ustrezne spretnosti, kontinuirano opravljajo zdravstveno nego in so številčno močna skupina, so idealne pri soodločanju in oblikovanju zdravstvenih storitev ter razvoju zdravstvene politike. Ultrazvočna diagnostika Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog Ultrazvočne preiskave: trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Kardiološka dejavnost Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. Ambulanta za krčne žile in žilno kirurgijo dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven) Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Pregledi bodo le v primeru, če bo naročenih več kot pet bolnikov v enem mesecu. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 041- 302- 203. Ultrazvok kolkov novorojenčkov doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Arteriografija, gleženjski indeks (GI) Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine Neinvazivno, neboleče merjenje togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskle-roza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Medicina dela prometa in športa S sodelovanjem inštituta za medicino in šport (IMŠ), ki ga vodi dr. Petra Zupet, dr. med. spec., MDPŠ iz Ljubljane, izvajamo dejavnost na področju medicine dela prometa in športa. Opravljamo preglede za nove voznike, za podaljšanje vozniških dovoljenj za vse kategorije in vse potrebne preglede zaposlenih za delovne organizacije, društva, športna društva ... Novost v naši diagnostični ponudbi! Zaradi dolgih čakalnih dob na omenjene preiskave uvajamo 24-urno merjenje krvnega tlaka in 24-urno merjenje EKG (holter). Obe meritvi omogočata večjo kakovost zdravljenja arterijske hipertenzije in razpoznavo morebitne bolezni srca, pa tudi spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem in morebitnimi motnjami srčnega ritma (odkrivanje aritmij) Pokliči: 01- 7504 - 755 ali 041- 302 - 203. Prijave tudi na: ambulanta.dr.rus@gmail.com ali osebno v ambulanti: Stara cesta 4A na Vrhniki. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. spec., s sodelavci Kill TURA 27' maj 20]CW^6u l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Med portreti tudi Vrhničani Vrhnika, 7. maj - V prepolni dvorani galerije Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo odprtje slikarske razstave slikarja Dragutina Cifreka. Za umetnika lahko rečemo, da je postal že pravi Vrhničan, saj pri nas živi že od leta 2003. Na ogled je postavil svoje umetnine, ki jih je poimenoval Portreti Vrhnika 2000-2013. Med portreti je razstavil tudi nekaj njegovih vrhniških prijateljev. Na začetku odprtja je slikarja in vse prisotne pozdravila sli-karjeva vnukinja Dora s pesmijo na glasbenem inštrumentu, za nadaljnjo glasbeno spremljavo pa je poskrbel Oktet Raskovec. Slikarju so se s posebnim darilom zahvalili tudi njegovi vrhniški učenci, ki jih je že pred leti učil slikarskih umetnosti. Darilo z lepimi besedami mu je izročila Ema Goričan. Največji poznavalec slikarjevih umetnin pa je Pavle Mrak, ki je o Dragutinu Cifreku med drugim zapisal: »Slikar Cifrek je v letih 1990 do 2003 najemal atelje za delo na Vrhniki, leta 2003 je odku- Avtoportret Dragutina Cifreka pil staro hišo za Cankarjevim domom na Vrhniki, jo obnovil za stanovanje in si v podstrešju uredil atelje. Med nami na Vrhniki živi in ustvarja že skoraj trideset let, Vrhnika mu je postala drugi dom. Po študiju na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu se je preselil v Ljubljano. Dvajset let je učil na osnovni šoli Toneta Čufarja in od leta 1992 ustvarjal v gledališkem ateljeju za scenografijo do upokojitve konec leta 2018. Vzporedno s platni za odrske scene je začel slikati miniature ptic. Slika ta drobna enkratna bitja, lovi njihovo pesem in bitje v ujetost sveta, klasične pozlate ovalov, bordur kot nekakšne glorije spomina. To so pokloni mladosti na vasi, tako skromnemu pa vendar tako bogatemu življenju ob potokih, gozdičkih, njivah in potkah Zagorskih bregov. Za leto upokojitve je Cifrek pripravil razstavo, malo galerijo portretov tistih, ki so mu desetletja blizu. Upodobil je vse tiste iz svoje bližine, s katerimi je živel skupne zgodbe. Avtor opozori s portretom in avtoportretom v kostumu iz preteklih stoletij, da lahko portret tudi danes, v 21. stoletju, govori, zato je potrebno predvsem veliko duha in slikarskega mojstrstva. Ta razstava je preprosto začasni skupni Dom upodobljencev, ki ga je za razstavo izdelal slikar Cifrek. To je tudi zgodba o slikarju in njegovi slikarski poti. Za lažje razumevanje teh usod je nanizal med portrete slike svojih ptic, opozori na njihovo pesem, ščebet v vejah dreves in prelet pod svodom neba, teh drobnih neopaznih spremljevalk naših življenj.« Simon Seljak Slikarjeviprijatelji in znanci so napolnili galerijo Cankarjevega doma. Dajmo priložnost slovenščini Vrhnika, 16. april - Ne samo da je Ivan Cankar želel ogreti srce svoje ljubice, tudi gospa dr. Boža Krakar Vogel je ogrela polno zasedeno dvorano v centralnem vrtcu Želvica na Vrhniki s praktično delavnico Dajmo priložnost slovenščini 16. aprila 2019. Gospa Boža Krakar Vogel je s sodelavko Slavističnega društva Slovenije dr. Petro Jordan predstavila predpise na področju slovenskega jezika, problematiko javne rabe slovenščine in navzoče seznanila z novejšimi jezikovnimi priročniki. Udeleženci, strokovni delavci vrtca vseh vrhniških enot, so preizkusili svoje praktično znanje v konkretnih nalogah iz vsakdanje rabe jezika in v skupini komentirali pravilne rešitve ob pomoči strokovnjakinje. Kar 18 strokovnih delavcev je prejelo priznanje všeček za slovenščino :) in bodo lahko sodelovali na vseslovenskem tekmovanje iz praktičnega poznavanja slovenščine za odrasle, ki bo prihodnjo pomlad v organizaciji Slavističnega društva Slovenije. Na delavnici smo tako udeleženci kot organizatorji pridobili nekaj novega praktičnega znanja vsakdanje uporabe jezikovnih pravil, poleg tega pa smo si v spomin priklicali staro, že malce zaprašeno znanje iz šolskih klopi. Okrepilo se nam je tudi zavedanje, da med odgovornimi skrbniki za slovenščino niso le znanstvene in izobraževalne ustanove ter pedagoški delavci, temveč tudi vsak posameznik, saj lahko vsak izmed nas v vsakdanji rabi prispeva svoj delček k poglabljanju jezikovne zavesti v javnosti. Zapisala soorganizatorka delavnice mag. Karolina Jarc, prof. slov. jezika JUNIJ klub ORFEJ CET. 13.6-/18-20h DARILO JOGE, IZKUSTVENA JOGA DELAVNICA OPREMA: PODLAGA, UDOBNA OBLAČILA, STEKLENICA Z VODO JOGA JE POT ČUDOVITEGA ODKRIVANJA, KI PRINESE NOTRANJI MIR, GIBKO TELO, VEČ ZDRAVJA, ZAVEDANJA IN SEVEDA OBVLADOVANJE UMA. VADBA JOGE V NAS VZPOSTAVLJA HARMONIJO TELESA, UMA IN DUŠE.NJENO DRAGOCENOST JE TREBA IZKUSITI IN SE JE NAUŽITI. TOPLO VABLJENI! DELAVNICO IZVAJAM: DOLGOLETNA UČENKA IN UČITELJICA JOGE SABINA MAI. PREDHODNE IZKUŠNJE Z JOGO ZA UDELEŽBO NA DELAVNICI NISO POTREBNE. SPREMEMBA NI NEKAJ, ČESAR BI SE MORALI BATI. TO JE NEKAJ, KAR BI MORALI POZDRAVITI. SOB 15.6. OB 16h KOMPOSTNI KROG ŽALOVANJA STARODAVNI RITUAL ZA MOŠKE IN ŽENSKE KI LJUBIJO, ŽALUJEJO, ČUTIJO IN ŽIVIJO ŽIVLJENJE. V KROGU GRADIMO VAREN PROSTOR KJER OBČUTIMO POVEZANOST Z SKUPNOSTJO, NARAVNIM IN SAKRALNIM SVETOM KATERIM PREDAJAMO KOLEKTIVNO ŽALOVANJE ZA ZEMLJO, RANJENO DRUŽBO TER NAŠE RAZNOVRSTNE LASTNE IZGUBE SRCA IN DUŠE. S TEM PA SE VRAČA SPOSOBNOST ČUTENJA PRISTNEGA VESELJA IN LJUBEZNI, HVALEŽNOSTI TER POVEZANOSTI Z SOČLOVEKOM IN ŽIVLJENJEM SAMIM. (OBVEZNE PRIJAVE DO 10.4. OZ. DO ZAPOLNITVE MEST) PRIJAVE: HISAAKASE@GMAIL.COM . MIN ŠT. UDELŽENCEV: 6, MAX ŠT. UDELEŽENCEV: 12 VEČ INFORMACIJ O RITUALU : WWW.HISAAKASE.COM TA REZIJANSKI PLES PLES, KI JE PO SVOJI ZGRADBI NAJBOLJ PODOBEN MEDITERANSKEMU PLESNEMU IZROČILU, PRENAŠA SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI IN JIH VPENJA V ŽIVLJENSKI RITEM SEDANJOSTI. PLESALCA PLEŠETA V PARU, VENDAR SE NIKOLI NE DOTAKNETA. PLESAJE DRUG OB DRUGEM MENJAVATA POLOŽAJE IN ORISUJETA SKLENJENE KROGE. SEVEDA JE PLES ZA VSE - MLAJŠE IN STAREJŠE, PA TUDI ZA OTROKE. DOGODEK VODI KLEMEN FRANK. NAMESTO VSTOPNINE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI! HVALA! VLJUDNO VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od LIDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 04O937316(Rada), FB/Klub Orfej, 2019 Haščasopis KULTURA 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rima raja: podelili nagrade najboljšim Nagrajenci finalnega festivala Rima-raja Vrhnika, 15. maj - »Kdor s pesmijo sveti, ta sveti v srca in upe poraja v bodočnost sveta«, je zapisal pesnik Uroš Vošnjak, ki je pobudnik vseslovenskega festivala otroške poezije osnovnih šol. Po tradiciji se je tudi letos, že osmič, festival zaključil v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Tudi letos so zaključno prireditev pomagali organizirati osnovna šola Ivana Cankarja, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in seveda vrhniška Cankarjeva knjižnica. Osnovni namen in cilj natečaja je spodbujanje osnovnošolcev k pesniškemu ustvarjanju in spoznavanju ob čitanju slovenske poezije. Zaključna prireditev je tudi končni pogled v prispele otroške pesmi, saj je prispelo približno 700 pesmi od 656 mladih pesnic in pesnikov iz 95 šol. Ob tem pa se podelijo tudi nagrade trem najbolje ocenjenim prispevkom. V izbor pride po 15 najboljših v dveh skupinah: mlajša skupina od 1. razreda do 5. razreda in starejša skupina od 6. razreda Ajda Friškovec, 5.e, OŠ Ivana Cankarja pri branju svoje pesmi Škratki do 9. razreda. Letos je v mlajši skupini sodelovalo 272 učencev, v starejši pa 384 mladih pesnic in pesnikov. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da sta letos nastopili tudi dve zamejski šoli: OŠ Josip Ribičič - Karel Širok (Trst) in šola Ivana Tvinka (Gorica). Po pregledu in branju je komisija imela kar precej dela, saj so bile vse pesmi zanimive in spevne, da je bila odločitev zelo težka. V mlajši skupini je bil vrstni red prvih treh: 1. Nina Magušar, 5.b, OŠ Brezovica pri Ljubljani, 2. Anabel Popadič, 5.b, OŠ Sostro Ljubljana, 3. Liza Poljanšek, 5.a, OŠ Žiri. Tu se je med finaliste uvrstila domačinka Ajda Friškovec, 5.e, OŠ Ivana Cankarja. Pri starejši skupini pa je bil naslednji vrstni red: 1. Neža Novak, 8.c, OŠ Preserje pri Radomljah 2. Doroteja Drevenšek, 8.c, OŠ Angela Besednjaka-Maribor, 3. Erika Bojde, 9.b, OŠ Mengeš. Tudi tu so se med 15 najboljši uvrstili trije Vrhničani: Pika Grušovnik, 9.d, Nik Pfaff, 6.c. in Nuša Alič, 7.d, vsi iz OŠ Ivana Cankarja. Vsi finalisti so prejeli praktične nagrade, prvi trije pa še posebna priznanja »Rima-raja«. Samo prireditev pa so obogatili Kaja Gerdina kot pove-zovalka, Zala Jenko in Marija Groznik sta brali pesmi ter tri učenke glasbene šole in zanimiv nastop mladih baletk. Vse prispele pesmi pa so zbrane v izdaji zbornika Rima-raja, ki so ga prisotni lahko prevzeli. Tudi vsi prisotni na zaključni prireditvi so bili navdušeni nad prebranimi pesmimi in aplavzi so se vrstili skozi celo prireditev. Ob tem pa lahko zaključimo, da se za pesniško ustvarjalnost v prihodnosti ni bati. Obenem pa je že sledilo povabilo za sodelovanje pesnic in pesnikov v prihodnjem šolskem letu. Simon Seljak povezovanje programa: Josipina Kovačič klavirska spremljava: prof. Beata Ilona Barcza program: Liszt, Čajkovski, Mendelssohn Kako naj napišem pesem Kako naj napišem pesem? Ni ideje, ni navdiha pa še hladen zrak skozi okno piha. O čem naj pišem? Naj o tem, kako pri srcu je hudo, da jutri v šolo spet odidemo? Kako naj najdem rime, verze, če tako sem brez idej, da krokodil pesem bi napisal prej? Sem brez idej, navdiha. Hladen zrak skozi okno piha. Nimam teme niti volje, mislim, da nikoli ne bo bolje. A vseeno ta pesem je nastala, čisto mimogrede se napisala, nekaj časa, malo truda in pesem je nastala huda. Nuša Alič, 7.d, OŠ Ivana Cankarja Vabilo Društvo Nauportus viva vabi na KONCERT KLASIČNE GLASBE v izvedbi godalnega seksteta uspešnih slovenskih glasbenikov mlajše generacije, ki so svoje znanje in izkušnje pridobivali doma in na tujem. Vsakoletnim odmevnim koncertom po večjih mestih v Sloveniji so letos želeli dodati še njihove rojstne kraje, kjer se je začela njihova glasbena izobrazba. Koncert bo 21. 6. 2019 ob 19.30 v cerkvi sv. Trojice na Vrhniki. Izvajali bodo dela Dvoraka in Brahmsa. Lepo vabljeni! TRIO Vrhnika, Cerkev sv. Trojice, sobota, 8. junij 2019 ob 19. uri RUPNIK VSTOP PROST Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Studio GONG SOBOTA, 8. junij 2019, ob 20. uri. ADI SMOLAR Koncert, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: v predprodaji 15 €, 7. in 8. 6. 2019 18 €, POPUST 5+1 gratis (akcija velja do vključno 6. 6. 2019) Adi Smolar, ki je v svoji glasbeni karieri prejel številne nagrade tako s strani poslušalcev kot strokovne javnosti, pripravlja nepozaben večer. Na svoj kritičen, razmišljujoč, vendar zelo hudomušen način bo predstavil svoje skoraj ponarodele pesmi. Adi velja za enega izmed najizvirnejših, najplodnejših in najpopularnej ših kantavtorjev pri nas. Svoje poslušalce je razveselil s kar 14 samostojnimi albumi. Bodite del njegove poti tudi vi, zato vljudno vabljeni v Cankarjev dom na Vrhniko v soboto, 8. 6. 2019, ob 20. uri. Vljudno vabljeni! Wascasopis KULTURA 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Od Depale vasi do patrije Mitja Klavora s svojo knjigo Od Depale vasi do patrije in Brane Praznik s svojim delom Trgovci s smrtjo Vrhnika, 25. april - V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila predstavitev knjige Mitje Klavore »Od Depale vasi do patrije.« Knjigo je predstavil njen avtor, prireditev pa je povezoval Brane Praznik. Organizator dogodka je bilo Športno dru- štvo Agonija Vrhnika. V času afere Depala vas je bil direktor kriminalistične policije prav Mitja Klavora. Na ta način je lahko pričel analizirati dogajanje pred tem dogodkom in ugotavljati razmere, ki so bile ustvarjene in so vplivale na politične razmere v državi vse do danes. Prav tako se je pred dogodkom v Depali vasi kriminalistična policija prvič začela sistematično ukvarjati z nezakonito trgovino z orožjem v času slovenskega osamosvajanja in vojn na Balkanu, kar je sprožilo nemir med glavnimi akterji tega nezakonitega početja. Politični vihar, ki je zaradi dogodka v Depali vasi nastal ob odstavitvi takratnega obrambnega ministra Janeza Janše, je odnesel tudi Mitjo Klavoro s položaja direktorja kriminalista, kmalu zatem pa so ga prisilno upokojili. Trgovski orožarski posli so bili javna skrivnost, zanjo so vedli vsi, ki so to morali vedeti. Prido- bivali so si zasebne materialne koristi, vendar pa v njih ni bilo priporočljivo drezati. V vrhovih slovenske politične strukture so nastale globoke razpoke in tudi nesoglasja. Nastala so razna politična zavezništva, ki so uveljavljala načelo »Kdor ni z nami, je proti nam!« Vse, ki so dregnili v to gnojno bulo, tako preiskovalce kot novinarje, pa je preganjala orožarska mafija do konca in še naprej. To pa pričujoča knjiga navdaja upanje, da so napisana razkritja vplivala vsaj na del bralcev, ki mislijo s svojo glavo. Knjiga poleg kronološkega in faktografskega popisa dogajanj prinaša kopico še neobjavljenih arhivskih dokumentov - tudi na račun problematike patrije. Po predstavitvi knjige so deževala zanimiva vprašanja in različna mnenja ter osebni pogledi na tedanja politična in nezakonita dejanja številnih znanih in neznanih oseb. Zato ta problematika še ni popolnoma raziskana in razrešena. Napisanih je bilo že 12 knjig na to tematiko (tudi Janševa). Mitja Klavora je napisal še Zdrs, Brane Praznik pa Trgovce s smrtjo in Branilci domovine. Zato dajmo času čas, saj ima palica dva konca in upanje je, da se problematika in kriminalna dejanja v doglednem času razrešijo. Simon Seljak Poj z menoj Vrhnika, 14. maj - V okviru »Cankarjevi dnevi 2019« je osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika pripravila in izvedla nastop svojih glasbenih skupih pod mentorstvom glasbenih pedagoginj Ljubice Jelovšek in Tanje Avsec. Ana bend se je prvič predstavil publiki Na odru vsi nastopajoči Tako je bil torkov večer 14. maja namenjen učenkam in učencem, da pokažejo svoje glasbeno znanje v šolskem letu 2018/2019 na zaključnem koncertu z naslovom »Poj z menoj«. Seveda pa je bil nastop sedmih glasbenih skupin namenjen tudi staršem, starim staršem, bratcem in sestricam vseh nastopajočih, ki so napolnili veliko dvorano Cankarjevega doma. Celotno prireditev je neumor- no povezoval učenec Robert Pepelnjak, ki je tudi predstavljal posamezne glasbene skupine. Prvi so na oder prišli Miško-lini, ki ga sestavljajo najmlajši učenci 1. razredov šole. Nato pa so nastopili učenci 2. razredov, ki pojejo v zboru Kuštravci. Obe skupini pa vodi Ljubica Jelovšek. Za ostale nastope petih skupin pa je poskrbela Tanja Avsec. Najpreje so nastopili trije pevski zbori in sicer: Ivanovi brki s solistko Laro, Ivanščice in Drumlca. Tu nastopajo že starejši učenci, ki radi hodijo na vaje pevskih zborov in si s tem izpopolnjujejo glasbeno znanje. Za konec pa sta se predstavila dva glasbena benda. Tu pa nastopajo učenci 8. in 9. razredov, ki so si glasbo vzeli kot izbirni predmet. Prvič se je predstavil »Ana« bend, ki deluje letošnje leto. »Grl« band pa deluje že dve šolski leti in so prikazali dobro znanje petja in igranja na inštrumente. Oba benda sta zapela in zaigrala po tri znane zabavne prireditve. Pri vsakem nastopu so si menjali inštrumente in mikrofone in pokazali, da je izbirni predmet glasba raznolik in zanimiv. Od svoje publike pa so prejeli glasne vzpodbude in aplavze, kar so si resnično zaslužili. Na koncu prireditve pa so oder zavzeli vsi nastopajoči, ki jih je bilo okoli sto. Skupaj so zapeli in dvorano dvignili na noge. Nekateri so celo pomagali pri petju, tako da je celotna dvorana pela, plesala in se veselila. Tako se je uresničil naslov prireditve: »Poj z menoj!« Simon Seljak Multikulti Vrhnika, 8. maj - V počastitev dneva Evrope so učenci osnovne šole Ivana Cankarja izvedli kulturno prireditev »Multikul-ti«. Prireditev je potekala v polni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Učenci od prvega do devetega razreda so se predstavili v besedi, pesmi, recitiranju in plesu v nekaterih tujih jezikih, predvsem iz Evropske unije. Tako so publiki dali vedeti katere jezike se učijo v šolskih klopeh kot obvezni predmeti ter tudi tiste, ki jih spoznavajo kot dodatne predmete. Celotno prireditev so vodili in povezovali sami. Dokazali so vsem, da poleg jezika znajo poskrbeti za nemoten potek celotne prireditve. Predvsem z mislijo, da jezik ni ovira za nemoteno druženje in brez številnih državnih, političnih nasprotij, ki narode razdvajajo. Na začetku prireditve so se vsi sodelujoči zbrali na odru in zapeli slovensko himno ter mirno poslušali na klavirju zaigrano evropsko himno. Nato pa so v angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini in špan- ščini zapeli in zrecitirali nekaj pesmi. V makedonščini je bilo prebrano tudi zanimivo pismo. Celo v japonščini sta dve učenki izvedli otroško igrico. Tako so nas popeljali v »malo« Evropo, ki se je zgodila v dvorani. Vsak nastop učencev od prvega do devetega razreda je prejel velik aplavz od publike. Pri nekaterih pesmih pa so jim s petjem priskočili na pomoč. Tako je minil res zanimiv evropski dan, ki so ga pripravili sami učenci osnovne šole Ivana Cankarja, seveda s pomočjo svojih jezikovnih pedagogov. Zato samo bravo in iskrene čestitke za doživeto predstavitev. Simon Seljak Wascasopis KULTURA 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Tretji mednarodni pevski festival Vrhnika, 11. maj - Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika je ob letošnjih Cankarjevih dnevih pripravilo III. mednarodni pevski festival, ki se je dogodil dan po vrhniškem občinskem prazniku 10. maju v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Pevke in pevci MePZ Ivana Cankarja tako že tretje leto v goste povabijo pevske skupine in folkloriste iz sosednjih prijateljskih držav. Tudi ime revije: »Pod jasnim nebom rdeča roža« so obdržali in bo ostal tradicionalno razpoznavno ime. Mednarodna revija pa je postala predvsem vsled dobrih in prijateljskih odnosov z inozemskimi pevskimi društvi, njihovimi navadami, ki naj bi jih razpoznavali tudi pri nas v Sloveniji. Pevska kultura naj bi tako združevala narode in razpoznavala njihove različne navade ter odstranjevala meje med prijateljskimi narodi. Saj pesem in ples ne poznata meja in prijateljskega sožitja. Prav to pa tudi druži in združuje MePZ Ivana Cankarja, ki so v svoji 30 letni karieri večkrat nastopali izven naših meja in pevsko kulturo in slovenski jezik širili širom sveta. Zelo lepe in pristne odnose pa imajo z zamejskimi Slovenci, pri katerih večkrat gostujejo, oni pa pri njih. Na letošnjem pevskem festivalu je nastopilo pet vokalnih in folklornih skupin ter seveda gostitelji domači MePZ Ivana Cankarja. Celotno prireditev pa je povezovala neumorna Mirjam Suhadolnik. Prva je nastopila vokalna skupina »SVRŽ«, ki jo sestavlja 10 pevcev iz kraja Na Gori pri Bilčovsu iz sosednje Koroške. Pojejo že osem let in to slovenske narodne pesmi ter pesmi drugih narodov. Še posebno pa so jim pri srcu slovenske koroške ljudske pesmi, ki jo skrbno gojijo in pojejo v pristnem rožanskem narečju. Prav s temi pesmimi so se predstavili vrhniški publiki. Nato je na odru zaplesala Folklorna skupina Zveze Slovencev Gornji Senik iz madžarskega Porabja. Šteje 22 plesalcev in nastopa na številnih prireditvah v Porabju in pri odseljenih porab-skih Slovencih na Madžarskem. Tretji so se na odru predstavili MePZ Lipa zelenela je... Ljubljana. Pojejo že preko 30 let in so doživeli kar lepe uspehe. Zapeli so preko štiristo skladb domačih in tujih avtorjev, od in renesanse, do skladb mladih slovenskih skladateljev. Pravijo, da trdo delajo in obenem uživajo. Četrta pa se je predstavila tamburaška skupina Mlin iz Ljubljane, v pet članski sestavi. Njihov repertoar obsega najlepše starogradske melodije in najbolj znane pesmi s področja Makedonije, Bosne, Slovenije, Dalmacije in seveda Slovenije. To pa so predstavili tudi vsem prisotnimi. Kot predzadnja pa se je predstavila folklorna skupina Združenja državljanov mesta Primo-štren iz Dalmacije. Zaplesali so plese iz okolice Primoštena in bližnje Dalmacije. Skupina šteje 30 članov, ki so ljubitelji starih pesmi in plesov ter običajev njihovega kraja. Zadnji pa je nastop izvedel MePZ Ivana Cankarja Vrhni- Vokalna skupina SVRŽ iz Koroške Tretji mednarodni pevski festival si lahko ogledate tudi na video posnetku. Poiščite ga na spletni strani You Tube pod besedno zvezo »mednarodni pevski festival Vrhnika«. Na omenjenem kanalu najdete tudi druge posnetke koncertov MePZ Ivana Cankarja. Iz madžarskega Porabja folklorna skupina Zveze Slovencev Gornji Senik ka, ki je letos praznoval 30 letni jubilej. Poleg pevske kulture gojijo prijateljske odnose med seboj in med dvema občinama Vrhniko in Logatcem. Pod geslom »Glasba ne pozna meja« pa se ozirajo v bodočnost nadaljevanja tradicije mednarodnega pevskega festivala. Za kar je zelo odgovorna predsednica zbora Nadja Malovrh, zborovodja Lovro Grom in seveda številni pevci in pevke. Le tako naprej, saj je vrhniška pevska publika z vami. Zaključek festivala pa so popestrili vsi nastopajoči, ki so se na odru pridružili domačemu pevskemu zboru. Vesela folklorna skupina iz Primoštrena Simon Seljak Na Vrhniki zaključili 58. Regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin Od četrtka 16. maja o nedelje 19. maja je v Šentjakobskem gledališču in v Cankarjevem domu na Vrhniki potekala predstavitev najboljših predstav ljubiteljskih gledališč osrednje Slovenije po izboru strokovnih spremljevalk Tjaše Črnigoj in Simone Zorc Ramovš. Vse dni je bil vstop prost, zato ne preseneča, da ni manjkalo ljubiteljev gledališča. Posebej slovesno pa je bilo na zadnji dan, to je v nedeljo 19. maja, ko so po predstavi Arzenik in stare čipke v izvedbi KD Janez Jalen podelili tudi priznanja. Priznanje za žensko vlogo sta prejeli Urška Klein (Brucka, Šentjakobsko gledališče Ljubljana) in Tjaša Černigoj (KD Janez Jalen, Ar-zenik in stare čipke), za moško Tone Bertoncelj (Šentjakobsko gledališče, Idealen soprog) in Simon Baraga. Priznanje sta prejela še Mala Malc (Čaj za dve, KD Rakek) in dramska skupina Neptun iz Polhovega Gradca za predstavo Kifeljci. Posebno priznanje selektorja je prejel Šodr teater. Linhartovo srečanje je potekalo pod okriljem vrhniške JSKD v sodelovanju z ZIC Vrhnika. Gašper Tominc Prizor iz igre Arzenik in stare čipke Kill TURA 27 maj 20]W641 ■ ■W^VJ/IOV^XUJ l\ U L I U l\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vojko Gašperut in Šelestet na Sveti Trojici V nedeljo, 5. maja 2019, je društvo Nauportus viva na Sveti Trojici priredilo zanimiv kulturni dogodek: koncert in odprtje razstave. Gre za prireditev, ki bi jo lahko označili kot tradicionalno, saj nadaljuje serijo podobnih dogodkov, ki so se na Sveti Trojici zvrstili že maja v dveh prejšnjih letih. Da se je prireditev »prijela«, je pokazala udeležba, saj je bila cerkev polna; zbralo se je kakih sto ljubiteljev likovne in glasbene umetnosti. Po pozdravnem nagovoru predsednice društva Nauportus viva ge. Polone Kovačič je pred občinstvo stopila vokalna skupina šestih mladih pevk z Vrhnike in iz Logatca, ki so si nadele ime Šelestet. To je bil njihov prvi samostojni koncert. Občinstvo so navdušile s štirimi sklopi pesmi: najprej z venčkom slovenskih narodnih, potem s popularnimi pesmimi iz filmov, sledil je venček slovenskih popevk, nazadnje pa še štiri tuje uspešnice. Glasbenemu delu je sledilo odprtje slikarske razstave slikarja Vojka Gašperuta, znanega slovenskega slikarja, ki slika z usti. Slikar je slike razstavil po ceotnlem cerkvenem prostoru, tako da so obkrožale goste prireditve in nagovarjale s svojo likovno govorico. Slikarja in njegovo ustvarjalnost je z izbranimi besedami in strokovno poglobljeno predstavila umetnostna zgodovinarka in kritičarka ga. Anamarija Stibilj Šajn. Opredelila ga je kot realističnega slikarja, ki pa v svojih umetninah ne podaja le posnetkov zunanjega sveta, ampak skozi podobe, najsi bodo to pejsaži, tihožitja ali portreti, izraža tudi svoj notranji svet. Podobe iz zunanjega sveta na poseben način obžari s svojim notranji žarom in lepoto. Prav take so tudi njegove razstavljene slike, ki jim je dal skupno ime Primorske vedute. Tri podobe Kristusa, ki so vključene v razstavo, pa govorijo o treh razsežnostih oz. vidikih človekovega (umetnikovega) življenja: veselje ob podobi Rojstvo, stiska ob Križanem in veselo upanje ob podobi Vstalega. Sveta Trojica, grič nad Vrhniko, od nekdaj zaznamuje posebna lepota in ni čudno, da je nekdaj nosil idilično ime Violna ali tudi Fijolčna gora. In tudi dandanes, ko se človek vzpne na to goro, na njej začuti neko posebno energijo, da je ta prostor posvečen lepoti in duhovnemu, zrenju v presežnost. Zato ni čudno, da je bila tod že leta 1630 zgrajena cerkev in kasneje okrog nje kapelice križevega pota in božji grob. Cerkev sama je s svojimi likovnimi umetninami, stenskimi poslikavami Simona Ogrina in Matija Koželja, z razkošnimi baročnimi oltarji in kipi ... dragocena galerija. Ko občudujemo umetnine, ki so nam jih izročili naši predniki, čutimo klic, da bi izročeno ohranili in nadgradili. Tako kapelice križevega pota, ki obkrožajo cerkev, s svojo belino kličejo po mojstrskem čopiču, po umetniški roki, po tem, da bi slikar v njih upodobil zgodbo o Bogu-človeku in o smislu trpljenja in bi tako kapelice še bolj zažarele v posebni lepoti. Bo naš rod prisluhnil temu klicu? Bo uspel napolniti kapelice s podobami? Zasluge za kulturno prireditev imajo poleg vokalne skupine Šelestet in slikarja Vojka Gašperuta in kritičarke Anamarije Stibilj Šajn tudi g. župnik Mohor Rihtaršič, ki je velikodušno ponudil cerkev za »kulturno rabo«, in seveda g. Polde in ga. Jana Rus, ki sta z velikim zagonom vse organizirala. Vsakoletne tovrstne majske prireditve imajo vedno tudi družabno razsežnost: kulturnemu dogodku sledi druženje ob jedači in pijači, za kar so velikodušno poskrbeli sponzorji: Gostilna Kranjc, podjetje DG 69 in slaščičarna Berzo. Jože Kurinčič Zahvala ob pripravi razstave Marije Brenčič Jelen Z marec, velenjski grad, otroci Marije Brenčič Jelen - spodnja vrsta od leve proti desni: Franc, Marija, Hedvika in sestra Vesna. Zadaj z leve: Tone, Blaž in Florijan Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika so nas povabili ob 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen na odprtje in ogled biografske razstave Moja je pesem! Odprtje je bilo 22. januarja 2019 v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava je bila na ogled do 10. februarja. Program in vsebina razstave sta presegla naša pričakovanja. Vabilo in panoji pri ponazoritvi njenega ustvarjalnega življenja in slikovnega gradiva odsevajo visoko estetsko vrednost in spo- štovanje do pesnice. Številno občinstvo je prisluhnilo predsednici Muzejskega društva Vrhnika Katarini Oblak Brown, avtorici razstave, prizadevni Sonji Malovrh, ki je ob pomoči moža Jožeta več mesecev skrbno zbirala podatke o naši mami in jih strnila v lepo življenjsko pripoved in zahvali hčerke pesnice, Mariji Jelen. Kdor si ni mogel ogledati odprtja razstave na Vrhniki, je lahko obiskal ponovno odprtje v Podlipi 22. februarja. Tam nam je devetim otrokom Marije Brenčič Jelen Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje v spomin in zahvalo izročila posthumno priznanje za njene literarne dosežke na področju poezije in proze. Sedmega marca je sledilo že tretje odprtje razstave, tokrat v muzeju na velenjskem gradu, kjer je gostovala do 14. 4. V času gostovanja je Muzej Vele- nje 9. aprila že drugič priredil srečanje z avtorico razstave, ki je slikovito predstavila lepote ter kulturno in naravno dediščino Podlipe in Smrečja, rojstnega kraja naše mame, pesnice Marije Brenčič Jelen in nato obiskovalce s pripovedovanjem popeljala po njeni življenjski in ustvarjalni poti. Na vseh prireditvah so se med predstavljanjem življenjskega opusa pesnice prepletale kulturne točke, ob zaključkih pa je sledilo prijetno druženje ob napitkih in prigrizku. V Velenju pred praznikom dneva žena so žene in dekleta prejele še rdeč nagelj. Potekajo pa že novi pogovori za gostovanja v drugih krajih, kjer so pesnico poznali. Organizatorjem, ki so razstavo pripravili: Muzejskemu društvu Vrhnika, Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, avtorici Sonji Malovrh in njenemu možu Jožetu Malovrhu, oblikovalki Mileni Erznožnik in obiskovalcem razstave se za vse opravljeno delo in ohranjanje njenega spomina v imenu vseh devetih otrok Marije Brenčič Jelen iskreno zahvaljujem. Hči Marija Jelen ... RAZSTAVE ... v Cankarjevem domu Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Dragutin Cifrek: PORTRETI VRHNIKA 2000-2019 Slikarska razstava v Galeriji bo odprta do 2. junija 2019. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzej Velenje ZAPUŠČINA ANE LUŠIN, CANKARJEVE LJUBEZNI Dokumentarna razstava v Avli bo odprta do 9. junija 2019. V torek, 4. junija 2019, ob 19. uri Vas vljudno vabimo na odprtje kiparske razstave LJUBEZEN MED GLINO IN OGNJEM Sodobna keramika Zavoda V-oglje Razstava v Galeriji bo odprta do 30. junija in od 1. do 22. septembra 2019. V torek, 11. junija 2019, ob 19. uri Vas Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabi na odprtje razstave ilustracij Klara Jager: BELE NOČI Razstava v Galeriji bo odprta do 22. septembra 2019. Razstave v Cankarjevem domu si je do 30. junija in od 1. septembra naprej mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, si je mogoče ogledati ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Wascasopis KULTURA 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Bralni klub zaključil bralno leto Naša srečanja v bralnem klubu so se zaključila 7. maja z izredno prijetno in poučno strokovno ekskurzijo v knežje mesto - v Celje. V bralnem letu 2018/2019 smo se v prostorih KUD Drenov Grič - Lesno Brdo zbrali vsak prvi ponedeljek ob 18. uri. Na prvem druženju 1. oktobra 2018 smo se posvetili avtobiografiji izjemnega slovenskega komediografa Toneta Partljiča. Tako kot avtor zna uživati v vsem svojem ustvarjalnem delu, smo mi uživali v bogatenju spoznavanja pisateljevega avtobiografskega dela, Hvala vam bogovi, za moje blodnje. Za novembrsko srečanje smo si izbrali avtorja, ki ga je pesniški in življenjski Eros gnal z neustavljivo močjo tudi v zadnji zbirki, kjer pesnik »poje« o rodni vasi in dolenjskih gričih, kjer nagovarja najširšo skupino bralcev, ljubiteljev poezije, kulture in domačega sveta -knjigo pesmi Toneta Pavčka Domu in rodu. A nismo ostali le pri poeziji; dodali smo še zelo zanimivo in drugačno knjigo Frančka Kneza Ožar-jeni kamen. Delo je izjemna bralska izkušnja, ki nas popelje po nenavadni in osupljivi poti, na kateri ne manjka drznih pogledov v vrtoglave prepade in obzorja, ki jih pred vsakogar postavlja življenje. V decembru smo se priključili javnemu predvajanju Cankarjeve drame Jakob Ruda v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na tak način smo se priključili zaključku Cankarjevega leta. Za prvo druženje v koledarskem letu 2019 smo se odločili za roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti. Dogajanje je postavil na sotočje Save in Donave. Delo nas je izredno pritegnilo, saj je avtor pripovedovalec, ki je do konca izpil pripovedno veščino. Biografski roman Le enkrat je, kar je Frančka Jauka je bil namenjen za februarsko srečanje. Delo je bilo za vse popolna neznanka, a na koncu smo ugotovili, kako dragocena je bila odločitev za to besedilo. Spoznali smo zgodovino, šport, politiko in osebne dogodke Maribora v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v kratkem, jedrnatem novinarskem slogu; avtor bralca vseskozi drži v zanimanju za nadaljevanje dogajanja, saj sledimo njegovemu poklicnemu zorenju. V počastitev 100-letnice odhoda slovenske pisateljice Alme Maksimilja-ne Karlin okrog sveta smo se odločili, da preberemo njeno biografijo Sama. Avtorica nas je s svojim pisanjem tako prevzela, da smo se odločile, da obiščemo njeno rodno mesto Celje. Delo je polno opisov narave, okolja, osebnih neuspehov in padcev, a se nikoli ne smili sama sebi. Na bralni seznam smo uvrstile še nekatera druga njena literarna dela, v medsebojni debati pa smo odstirale stran za stranjo avtoričinega življenja in dela. Zelo nas je obogatila s svojo literarno zapuščino. 1. aprila smo se čisto zares dobile ob ustaljenem času in kraju, saj smo se pripravile na pogovor o ljubezenskem romanu Ferda Godine Bele tulpike. Rdeča nit tega književnega dela je življenje v Prekmurju pred drugo svetovno vojno in po njrj ter povezanost človekovega razpoloženja z naravo, okoljem, v katerem se mora najti in znajti. Za zadnje literarno delo tega »bralnega leta« smo izbrale krajši roman Pavline Pajk Arabela. Z njim smo želele počastiti literarno ustvarjalnost avtorice, ki je živela v drugi polovici 19. stoletja, ko so bili v središču literarnega dogajanja v glavnem moški ustvarjalci. Pavlina Pajk pa »je absolutno preveč plodna in vztrajna in je prispevala prevelik opus, da bi se ga dalo na hitro odpraviti z vljudnimi pohvalami na račun ženske prizadevnosti«, kot v opombah k delu piše Miran Hladnik. Tako smo prišle do našega zaključnega druženja v Celju. Tam smo bile deležne izjemno kakovostnega vodenja po starem delu mesta, po posebni razstavi o Almi M. Karlin, po neverjetni predstavitvi »celjskega stropa« v Pokrajinskem muzeju in po ogledu razstave Celeia -mesto pod mestom v Knežjem dvoru. Resnično nas je sonce spremljalo ves dan v dobesednem in prenesenem pomenu. Organizirale smo si čudovit zaključek bralnega leta, vendar že gledamo naprej, v september; do takrat bomo prebrali avtobiografski roman Borisa Pahorja Nekropola. Veseli bomo vsakogar, ki bi se nam želel priključiti v branju, pogovorih o prebranem, v poslušanju drug drugega ... 30. septembra 2019. (Avtorica obeh fotografij: Karolina Jarc) Za bralni klub zapisala vodja Karolina Jarc v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do nedelje in prazniki: od 9.00 do 19.0 uro pred zaprtjem muzeja. I. Zadnji vstop v muzej je eno Občasne razstave: Človek na Luni (odprtje 20. 6. 2019) V letu 2019 mineva 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini človeštva - pristanka na Luni. Oglejte si, kako so dogodek spremljali pri nas ter v svetu in kakšen vpliv je imel na razvoj znanosti in tehnike. Na ogled do decembra 2019. Vzhodno od raja - Jugoton 1947-1991 Na gostujoči razstavi umetniške organizacije Kultura umetnosti in Tehničnega muzeja Nikola Tesla iz Zagreba predstavljamo zgodovino največje jugoslovanske glasbene založbe ter unikatne naprave za proizvodnjo kaset in plošč. Obogatili smo jo s pregledom različnih predvajalnikov zvoka in akustične tehnike druge polovice 20. stoletja ter izdajo obsežnega kataloga o zgodovini založbe Jugoton. Na ogled do decembra 2019. Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do decembra 2019. Spored prireditev: Nedelja, 2. 6., ob 16.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo po ostalinah kartuzijanskega samostana Od torka, 4. 6., do petka, 7. 6., med 9.00 in 13.00 in v nedeljo, 9. 6., med 14.00 in 18.00: Motorizirana preteklost, demonstracija pogonskih strojev Silva Čemažarja Sobota, 15. 6., od 18.00 do 24.00: Poletna muzejska noč 18.00: vodenje za družine 18.30-20.30: Dogodivščine malega hrčka - upravljaj igro s kolesom, delavnica za otroke 18.30: Vzhodno od raja - Jugoton, voden ogled 19.00: pripovedovanje za družine: Povej mi tisto o čarovnici 19.00: Znanje brez meja, voden ogled 20.00: spoznavanje muzejskih zbirk 22.00: Ukročena elektrika, poskusi Nikole Tesle Prost vstop in brezplačne prireditve. Nedelja, 16. 6., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Četrtek, 20. 6., ob 18.00: odprtje razstave Človek na Luni Nedelja, 23. 6., ob 16.00: pripovedovanje za otroke v muzejskem parku z Dašo Ozimek Nedelja, 30. 6., ob 16.00: voden ogled nove občasne razstave Človek na Luni Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Občasne razstave: Zgodbe iz šolske torbe (odprtje 13. 6. 2019) V sodelovanju z Zgodovinskim krožkom Osnovne šole Polhov Gradec smo pripravili občasno razstavo o zgodovini šolstva na Polhograjskem, vse od njenega začetka leta 1852 do časov, ko so učenci pouk obiskovali v polhograjski graščini, kjer ima zdaj prostore Muzej pošte in telekomunikacij. Letos mineva 50 let, odkar je v graščini zadnjič zazvonil šolski zvonec. Leta 1969 se je šola preselila v novo sodobno stavbo. Na ogled do 24. 11. 2019. Spored prireditev: Nedelja, 2. 6., ob 15.00: voden ogled Muzeja pošte in telekomunikacij Nedelja, 9. 6., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Četrtek, 13. 6., ob 18.00: odprtje razstave Zgodbe iz šolske torbe Sobota, 15. 6., od 18.00 do 23.00: Poletna muzejska noč 18.00: odprtje razstave Barčica po morju plava, razstava čipk Klekljarskega društva Polhov Gradec 19.30: Kam je izginil poštni rog? - voden ogled s pomočjo nove aplikacije za pametne telefone Prost vstop in brezplačne prireditvi. Nedelja, 16. 6., ob 15.00: voden ogled za seniorje Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. K II I T II R A 27' maj 20]W6o l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... CANKARJEV DOM VRHNIKA .......... SOBOTA, 1. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BRIGHTBURN Grozljivka, 90 min, ZDA NEDELJA, 2. 6. 2019 ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GRDE LUTKE: POPOLNO NEPOPOLNE Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 88 min, ZDA, Kitajska, 6+ PETEK, 21. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2 3D Animirana komedija, SINHRO, 86 min, Francija, Japonska, ZDA, 6+ PETEK, 21. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROCKETMAN Biografska drama, 121 min, Velika Britanija, ZDA PETEK, 28. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANNA Triler, Francija SOBOTA, 29. 6. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽILJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2 Animirana komedija, SINHRO, 86 min, Francija, Japonska, ZDA, 6+ Program prireditev za konec maja in junij 2G19 Do 2. junija 2019 Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Slikarska razstava Dragutina Cifreka PORTRETI VRHNIKA 2000-2019 Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 9. junija 2019 Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA in MUZEJ VELENJE ZAPUŠČINA ANE LUŠIN, CANKARJEVE LJUBEZNI Dokumentarna razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK in SREDA, 28. in 29. 5. 2019, ob 19. uri. Gratis vstopnice v TIC-u. CANKARJEVI DNEVI 2019 GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CANKARJEVI DNEVI 2019 GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 30. 5.2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: V SENCI DREVESA Črna komedija, 89 min, Islandija, Francija, Poljska, Danska, Nemčija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 30. 5. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DVOJNA ŽIVLJENJA Liffe 2018, komična drama, 107 min, Francija PETEK, 31. 5., ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ALADIN Domišljijska pustolovščina, ZDA, 8+ PETEK, 31. 5., ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GODZILA 2: KRALJ POŠASTI Akcijski film, ZDA SOBOTA, 1. 6. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OVCE IN VOLKOVI 2 Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 85 min, Rusija, 6+ SOBOTA, 1. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POKEMON DETEKTIV PIKACHU Animirana družinska pustolovščina, 104 min, ZDA, Japonska, 8+ NEDELJA, 2. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOGMAN Liffe 2018, kriminalna drama, 103 min, Italija, Francija NEDELJA, 2. 6. 2019 ob 20. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ROCKETMAN Biografska drama, 121 min, Velika Britanija, ZDA TOREK, 4. 6. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Odprtje kiparske razstave LJUBEZEN MED GLINO IN OGNJEM Sodobna keramika Zavoda V-oglje Razstava v Galeriji bo odprta do 30. junija in od 1. do 22. septembra 2019. ČETRTEK, 6. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STAVKA Drama, 113 min, Francija PETEK, 7. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2 Animirana komedija, SINHRO, 86 min, Francija, Japonska, ZDA, 6+ PETEK, 7. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOŽJE X: TEMNI FENIKS Akcijska pustolovščina, 161 min, ZDA SOBOTA 8. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: v predprodaji 15 €, 7. in 8. 6. 2019 18 €, POPUST 5+1 gratis velja do vključno 6. 6. STUDIO GONG, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ADI SMOLAR Koncert, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 9. 6.. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV 2 3D Animirana komedija, SINHRO, 86 min, Francija, Japonska, ZDA, 6+ NEDELJA, 9. 6.. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BEN SE VRAČA Drama, 103 min, ZDA NEDELJA, 9. 6.. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STOTNIK Liffe 2018, vojna drama, 118 min, Nemčija, Poljska, Portugalska, Francija TOREK, 11. 6. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Odprtje razstave ilustracij Klare Jager BELE NOČI Razstava v Avli bo odprta do 22. septembra 2019. SREDA, 19. 6.. 2019, ob 16.30. Vstop prost. BRITISH INTERNATIOL SCHOOL OF LJUBLJANA BISL's (still) GOT TALENT Glasbeno plesna predstava. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 22. 6. 2019, ob 16. uri. Vstopnina 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SVET IGRAČ 4 Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 89 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 22. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANNA Triler, Francija SOBOTA, 22. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOŽJE V ČRNEM: GLOBALNA GROŽNJA Akcijski film, ZDA NEDELJA, 23. 6. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SVET IGRAČ 4 Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 89 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 23. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRI MAMI Grozljivka, 99 min, ZDA ČETRTEK, 27. 6. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: MED POLICAMI Liffe 2018, drama, 125 min, Nemčija ČETRTEK, 27. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POŽIGANJE Liffe 2018, drama, 148 min, Južna Koreja, Japonska PETEK, 28. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SVET IGRAČ 4 Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 89 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 29. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAMA Drama, 115 min, Argentina, Francija, ZDA, Mehika, Portugalska, Nizozemska, Španija, Brazilija SOBOTA,29. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OTROŠKA IGRA Grozljivka, 120 min, ZDA NEDELJA, 30. 6. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETER PAN: ISKANJE KNJIGE NIJE Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 90 min, Irska, 6+ NEDELJA, 30. 6. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BEN SE VRAČA Drama, 103 min, ZDA NEDELJA, 30. 6. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MED POLICAMI Liffe 2018, drama, 125 min, Nemčija Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte. si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www. vrhnika.si Vse kino predstave potekajo v Veliki dvorani Cankarjevega doma. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA ROCKETMAN Biografska drama / Rocketman / režija: Dexter Fletcher / scenarij: Lee Hall / Velika Britanija, ZDA / 121' Biografska zgodba o angleškem glasbeniku Eltonu Johnu bo zajela njegove začetke od nadarjenega začetnika na londonski Kraljevi glasbeni akademiji ter prikazovala karierno pot do svetovno znanega zvezdnika, ki je skupaj ustvarjal in sodeloval s priznanim besedilopiscem, pesnikom in pevcem Berniejem Taupinom. STAVKA! Drama / En guerre / režija: Stéphane Brizé / scenarij: Ralph Blindauer, Stéphane Brizé, Olivier Gorce, Olivier Lemaire, Xavier Mathieu / Francija / 113' Kljub velikim finančnim žrtvam zaposlenih in rekordnemu letnemu dobičku se vodstvo multinacionalke Perrin odloči zapreti eno svojih tovarn. 1100 zaposlenih se pod vodstvom zagrizenega sindikalista Laurenta Amédéa odloči zoperstaviti okrutni odločitvi. Pripravljeni so narediti vse, da bi rešili svoja delovna mesta. BEN SE VRAČA Drama / Ben is Back / režija in scenarij: Peter Hedges / ZDA / 103' Na jutro pred božičnim večerom Burnsovi pred vrati svojega doma presenečeni zagledajo devetnajstletnega Bena. Holly težko skriva navdušenje nad sinovim nepričakovanim obiskom, hkrati pa jo je tudi strah, da Ben, ki je bil na zdravljenju zaradi odvisnosti od mamil, v domačem okolju ne bi znova podlegel skušnjavi. Ben se vrača je intimna in še kako napeta drama o materi, ki v svojem boju, da bi sina rešila iz krempljev zasvojenosti, nikoli ne izgubi upanja. ZAMA Drama / Zama / režija: Lucrecia Martel / scenarij: Antonio Di Benedetto, Lucrecia Martel / Argentina, Francija, ZDA, Mehika, Nizozemska Portugalska, Španija, Brazilija / 115' Zama, klasično delo argentinske književnosti, je nenavadna, vznemirljiva in presenetljivo duhovita pripoved o domišljavem birokratu, ki ga pošljejo na obrobje španskih kolonij v Južni Ameriki. Zama, častnik španske krone, rojen v Južni Ameriki, čaka kraljevo pismo, s katerim bi ga premestili iz zakotnega paragvajskega mesta, kjer se nič ne dogaja. Leta minevajo, kraljevega pisma pa še vedno ni od nikoder. Ko Zama spozna, da je vse zaman, se pridruži skupini vojakov, ki lovi nevarnega razbojnika. Kino Vrhnika Wascasopis KULTURA 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovednik za junij 2019 Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in starševstvo. Potekal bo med 16.30 in 18.30, in sicer: 3., 4., 6. in 10. junija 2019 v Grabeljško-vi dvorani in Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželene na e-naslov: solazastarse@ zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče na Vrhniki Enkrat mesečno, brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v računalniški učilnici Kemis. 8.00 - 9.00skupinsko: Vrednotenje kompetence »učenje učenja« in 9.00 - 11.00: individualno svetovanja in informiranje. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Prva sreda v juniju (5. junij, 8.00-11.00) Kdaj je pravi čas za odhod v porodnišnico? Predstavitev knjige Denar je ljubezen Knjiga Denar je ljubezen avtorice Barbare Wilder nam pomaga ozavestiti odnos, ki ga imamo do denarja. Ponuja preprosta in učinkovita orodja, vizua-lizacije in vaje za povezovanje z denarjem, njegovo očiščenje in blagoslavlja-nje: ko energijo okrog denarja namesto s strahom povežemo z ljubeznijo, premostimo prehod med materialnim in duhovnim ter omogočimo, da se neskončno obilje božanskega neomejeno preliva skozi naše življenje in po vsem svetu. Knjigo bo predstavila Bernarda Rošer, prevajalka sporočilno bogatih angleških besedil v slovenščino v sredo, 19. 6. 2019, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Tradicionalno 26. srečanje v Cankarjevem lazu V petek, 21. 6. 2018, ob 19.00 vas vabimo na kulturni dogodek v Cankarjev laz pod cerkvijo svete Trojice. Srečali se bomo z vrhniškimi gledališkimi ustvarjalci, kot so: Ana Špik, Lara Wolf Završnik, Nataša Keser, Žan Brelih Hatunic. Dogodek bo s svojimi glasbenimi nastopi obogatil kvartet saksofonistk Saxladies. Zbrane bosta nagovorila župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati in direktorica knjižnice Sonja Žakelj, povezovala bo Mirjam Suhadolnik. V primeru slabega vremena/dežja bo prireditev v knjižnici. Poletni urnik knjižnice na Vrhniki Od 26. 6. do 31. 8. 2019 vas v knjižnico vabimo: pon., sre. in čet.: 13.0019.00, tor. in pet.: 7.30-14.00. V času, ko bo knjižnica zaprta, lahko gradivo vrnete v režo, ki je nameščena Kako vemo, kdaj je pravi čas za odhod v porodnišnico? Da ne bomo prezgodaj in ne prepozno? Da ne bi slučajno rodile v avtu, ampak cele ure v porodni sobi pa tudi ne bi bile ... Kako vemo, da se je porod zares začel in je ravno pravi čas za odhod? Če vas zanima, kakšni so znaki začetka poroda in kako presoditi, kdaj oditi v porodnišnico, lepo vabljene na delavnico v sredo, 12.6.2019, ob 17.00. Vodim porodna in poporodna doula Simone Kindermann. vas na odprtje v petek, 31 . 5. 2019, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano. Razstavo si lahko ogledate v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika od 31. 5. do 30. 6. 2019. Tretja razstava Občine Log -Dragomer. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem, mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovčič. Več informacij 041 762 024. Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (Podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. Ninin Cankar Nina Sikiric je mlada Vrhničanka. V prostem času rada ustvarja, riše in piše bloge (https://nimamasiblog.word-press.com/ in https://www.facebook. com/nimamasiblog/). Zase pravi, da je »umetnica, ki se rada uči o življenju in vesolju.« V Cankarjevem letu 2018 je ustvarila portret Ivana Cankarja s skodelico kave, kateri pa je spremenila zaključek zgodbe po svoje. Vabilo Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Druženje s psom in knjigo V družbi prijazne jazbečarke boste izvedeli marsikaj o kužkih, njihovih navadah, negi, lahko se boste z njo poigrali in ji celo kaj prebrali. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Prijave: 051 620 066 ali ckv.vgc@gmail.com. Plesi v krogu Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi ponotranjeni. Plešemo v krogu. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Za ples ne potrebujemo partnerja. Enostavni koraki in čudovita glasba. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in počutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec. Srčno vabljeni vsak četrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV. Info in prijave na tel.: 01 750 9441 in 031 682 230 (Darja Bažec). Delavnica - Socialno omrežje Facebook Želite postati uporabnik najbolj priljubljenega socialnega omrežja Facebook? Vabljeni na brezplačno delavnico v torek, 4. junija 2019, ob 15.00 v računalniško učilnico CKV, kjer boste spoznali osnove uporabe omrežja Facebook. Delavnico vodi Nejc Pokec. Prijave preko sms-a na 031 400 936: ime, priimek, delavnica Facebook. Delavnica - Uporaba pametnega telefona Vabljeni vsi tisti, ki vas je prehod s klasičnih mobilnih telefonov na pametne ujel nepripravljene. Spoznali bomo operacijske sisteme in osnovne funkcije telefona. Brezplačna delavnica bo v petek, 7. junija 2019, ob 10.00 v računalniški učilnici CKV pod vodstvom Ivane Osecanski Despic, diplomantke grafične in medijske tehnike. Prijave na ivana.osecanski.despic@gmail.com ali 040 235 501. v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. Želimo vam sproščeno poletje, polno lepih doživetij in dobrih knjig! RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Mavrica ustvarjalnosti Likovna razstava ob 40-letnici Vrtca Log - Dragomer, OŠ Log - Dragomer Vrtec Log - Dragomer ob 40-letnici delovanja pripravlja likovno razstavo malih umetnikov, ki smo jo poimenovali Mavrica ustvarjalnosti. Vabimo Postani Poletavec! Mlade bralce, stare od 7. do 12. leta, vabimo k sodelovanju v poletnem bralnem projektu Poletavci - poletni bralci. Gre za bralno doživetje, pri katerem mladi sodelujejo tako, da v času med 10. junijem in 10. septembrom 30 dni berejo po pol ure na dan. Branje ni omejeno samo na knjige, ampak lahko posežejo tudi po stripih, revijah, receptih itn. Do 10. 9. 2019 mladi bralci/njihovi starši v knjižnici oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim seznamom branja, hkrati pa sodelujejo tudi v nagradnem žrebanju. Letos bo glavna nagrada skiro. Pogoj za sodelovanje je članstvo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (za otroke in mladino do 18. leta je članstvo brezplačno). Sodelujoči bodo povabljeni tudi na zaključno prireditev, ki bo 20. 9. ob 17.00 na športnem igrišču pred Kulturnim centrom Vrhnika, v primeru dežja pa v Grabeljškovi dvorani CKV, Tržaška cesta 32, Vrhnika. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika pa se mu pridružuje kot soizvajalka. Postani NajPoletavec! Mlade bralce, stare od 13. do 16. leta, vabimo k sodelovanju v poletnem bralnem projektu NajPoletavci - poletni bralci. Gre za bralno doživetje, pri katerem mladi sodelujejo tako, da v času med 10. junijem in 10. septembrom, preberejo tri knjige po lastni izbiri in opišejo knjižnega junaka, ki jih je najbolj navdušil. Do 10. 9. 2019 mladi bralci/njihovi starši v knjižnici oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim seznamom branja, hkrati pa sodelujejo tudi v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada bo skiro. Pogoj za sodelovanje je članstvo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (za otroke in mladino do 18. leta je članstvo brezplačno). Sodelujoči bodo povabljeni tudi na zaključno prireditev, ki bo 20. 9. ob 17.00 na športnem igrišču pred Kulturnim centrom Vrhnika, v primeru dežja pa v Grabeljškovi dvorani CKV, Tržaška cesta 32, Vrhnika. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika pa se mu pridružuje kot soizvajalka. N asčasopis ŠPORT 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r68j Vrhniške mažoretke Na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika že sedem let potekajo vaje za mažoretni ples in twirling šport. Pod budnim očesom trenerke Anite Omerzu Tome en krat na teden vadijo tri skupine: dve mažoretni in ena skupina twirling. Od letošnjega šolskega leta vaje za mažoretni ples potekajo tudi na Osnovni šoli Ivana Cankarja. 16 deklet od drugega do šestega razreda pridno vadi en krat na teden v telovadnici na Tržaški. Za vsemi vrhniškimi mažoretkami in »twirlericami« je uspešno šolsko leto. S svojimi nastopi so popestrile šolske prireditve, pustovanje na Vrhniki ter prireditev Športnik leta 2018. Dobro sodelujejo z obema šolama in tudi z drugimim lokalnimi društvi in organizacijami. V septembru bodo potekali vpisi. Vrhniške mažoretke medse vabijo vse, ki bi si želeli spoznati nove plesne korake ter se želili naučiti veščin s palico, z njimi nastopati, predvsem pa se pri tem zabavati. Več informacij lahko dobite tudi na mazoretniples@gmail.com. Prihaja poletje RAZPIS ZA NAJEM ŠPORTNE DVORANE IVANA CANKARJA VRHNIKA, TELOVADNICE PARTIZAN VRHNIKA IN ŠPORTNE DVORANE PRI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 21. junija 2019 sprejemamo vloge za najem športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telovadnice Partizan Vrhnika in športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2019/2020. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14.00 do 23.30 v športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v Telovadnici Partizan in športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2019 do 31. avgusta 2020 oziroma najmanj od 1. oktobra 2019 do 30. aprila 2020. Pisna vloga naj vsebuje: naziv najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema, rezervni termin najema, telefonsko številko ter elektronski naslov kontaktne osebe. Obrazec dobite na internetni strani zavoda. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE« Dodatne informacije na telefonski številki 01 750 66 35 ali mobitelu 051 661 061. Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: so redni plačniki, uporabljajo dvorano več kot osem mesecev, so izvajalci letnega programa športa, uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in so občani Občine Vrhnika. Pravilnik o uporabi športnih objektov v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo šport in turizem Vrhnika je objavljen na spletni strani zavoda. Lina Celarc, strokovna sodelavka Popravek Globoko smo že zakorakali v pomlad in kljub slabšemu vremenu v maju se poletje kar hitro približuje. V Smučarskem društvu Vrhnika smo uspešno zaključili še eno smučarsko sezono in tako pospravili smuči v kot, kjer nas bodo počakale do jeseni. Ponosno se lahko ozremo v sezono 2018/19, ki je za nami. Če bi želeli posebej opisati vsak dogodek, ki je bil izveden, lahko z gotovostjo trdimo, da bi nam za to zmanjkalo papirja. Aktivni smo bili na različnih področjih; organizirali smo počitniške tečaje za otroke na Krvavcu, peljali smo smučat otroke z Vrhnike in njene okolice v sodelovanju z ZIC Vrhnika, s polnimi avtobusi (enkrat celo z dvema) smo se vozili na smučarske izlete v sosednjo Avstrijo in Italijo. ZUTS SD Vrhnika je v letošnji sezoni izvedel pred- sezonske licenčne seminarje za obnovitev licenc ter premostitvene module za učitelje 1 alpskega smučanja. Nekateri naši učitelji so svojo stopnjo usposobljenosti v letošnji sezoni še nadgradili, pridobili pa smo tudi nekaj novih učiteljev, ki so v društvo s seboj prinesli veliko pozitivne energije in zagona. Po nekaj letih premora je v letošnji sezoni ponovno zaživela tekmovalna skupina, ki se je čez zimo udeleževala tekmovanj notranjsko-primorske regije in dosegla kar nekaj do- brih rezultatov. V začetku maja je v Križu nad Trstom potekala zaključna podelitev pokalov, ki so se je udeležili tudi naši tekmovalci. Celotno sezono je med drugim potekala tudi kon-dicijska priprava za otroke v telovadnici, ki se je s pomladnimi meseci preselila na prosto. Kot vsa minula leta ni manjkal niti tradicionalni smučarski sejem, ki je letos prvič potekal na novi lokaciji - v gasilskem domu na Vrhniki. Izjemno smo ponosni, da nam je v letošnji sezoni uspelo izvesti toliko različnih dogodkov. Zahvala za to velja vsem članom društva, ki so kakorkoli skozi celotno sezono sodelovali pri njihovi organizaciji in izvedbi, posebna zahvala in pohvala pa velja našemu predsedniku Aljažu Kužniku, ki je skozi celotno sezono koordiniral vse dogodke in marsikaterega organiziral tudi sam! Za Smučarsko društvo Vrhnika, Maša Eržen V prejšnji številki Našega časopisa sta v članku o športniku leta nastali dve napaki, in sicer bi moralo namesto članice ŠK 2002 Ela Gorišek pisati Ela Ziherl. Član komisije za izbiro prejemnikov priznanj pa je bil Matej Fefer in ne Jernej Fefer. Naš časopis Predstava Super Krila z Janom in Alenko Kolman. N asčasopis ŠPORT 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2. Cankarjev turnir Vrhnika Kljub dežju veliko veselje mladih nogometašev iz cele Slovenije Mladim nogometašem je letos nekoliko ponagajal dež. Močni nalivi v prvem delu turnirja, ko so tekmovale selekcije U9 in U11, so botrovali tako razmočenemu igrišče, da na njem ni bilo več možno normalno igrati nogomet. Zato je organizator NK Dren Vrhnika izpeljal le prvi del turnirja, drugi del, ki je bil namenjen selekcijam U10, pa je odpovedal. Čeprav narava tokrat ni pomagala, lahko rečemo, da je turnir, ki je tudi največji športni dogodek nogometnega kluba Dren Vrhnika, uspel, saj je bil odlično organiziran. V družbi predsednika kluba Andreja Šege, si je nekaj nogometnih tekem ogledal tudi vrhniški župan Daniel Cukjati. V nogometno obarvanemu vikendu (19. in 20. maj) so organizatorji pričakovali 56 ekip selekcij U9, U10 in U11 iz cele Slovenije, svojo udeležbo so potrdili tudi številni ugledni nogometni klubi. Del razvoja domačega nogometnega kluba se seveda začne pri infrastrukturi, trenerskemu kadru in seveda pri otrocih, ki radi pri- z zaključnimi boji za prva štiri mesta. Igrišče ni preneslo vremenskih vplivov, zato smo s težavo izpeljali tekmovanje do konca. Po koncu napornega dneva smo se organizatorji odločili, da odpovemo nedeljski U10 turnir, saj ga ne bi morali izpeljati kvalitetno. Dogodek je namenjen otrokom, a pogoji za igro so bili nemogoči, saj je bilo igrišče razmočeno in blatno. Celotna organizacija je bila postavljena tako dobro, da smo s težkim srcem odpovedali nedeljski del, ampak je bila to edina možnost. Upamo, da nam bo prihodnje leto vreme bolj prizanesljivo.« Gašper se z ožjo ekipo sodelavcev tudi zahvaljuje vsem, ki ste pomagali soustvariti 2. Cankarjev turnir Vrhnika 2019. Brez staršev, ki so sodelovali in seveda brez pokroviteljev, oziroma donatorjev, ki so omogočili samo izvedbo, ne bi bilo moč izpeljati dogodka na tako visoki ravni. Peter Kavčič, foto: PK Rezultati 2. Cankarjevega turnirja 2019 U9 1. NK Domžale 2. NK Triglav Kranj Beli 3. ND Ilirija Zeleni 4. NK Triglav Kranj Bordo U11 1. NK Triglav 2. NK Olimpija 3. NK Dragomer Dolomiti 4. NK Šmartno dejo na treninge in tekmovanja. Zato je tudi takšen turnir, ki je ogromen organizacijski zalogaj pomemben del zgodbe o uspehu, ki jo pišejo pri NK Dren Vrhnika. Vodja nogometne šole Uroš Bučan je do sedaj že večkrat poudaril, da je sodelovanje na turnirjih lahko eden od pomembnih pokazateljev kakovosti dela v domačem klubu, ko se tekmovalne selekcije pomerijo na takšnih turnirjih. A kljub vsemu še bolj kot rezultat šteje razvoj otrok in njihovo zadovoljstvo ter zabava ob igranju nogometa. Tokrat se je turnirja udeležil v vlogi sodnika in priznal da je užival, ko je lahko sodeloval na tak način med mladimi nogometaši, ki šele odkrivajo tekmovalni nogomet. Da je vse skupaj potekalo nemoteno, je poskrbela ožja organizacijska ekipa, ki jo je vodil trener Gašper Kos: »Dogodek je ustvaril kolektiv osmih predstavnikov, ki je svoja znanja in izkušnje vložil v področje, za katerega je bil zadolžen. Organizacija je bila za vse nas precej enostavnejša kot lansko leto, saj je bila to druga izvedba Cankarjevega turnirja in smo imeli začrtan okviren načrt. S samimi končnimi pripravami dogodka smo pričeli v petek, saj nas je lanskoletna izkušnja naučila, da je potrebno infrastrukturo pripraviti pred dogodkom. Vremenska napoved ni obetala, zato smo se na to pripravili in postavili ustrezno velike šotore, ki so se izkazali kot pravilna poteza.« Glede tekmovalnega dela, pa je dejal: »V sobotnem dopoldnevu se je tekmovanje pričelo za selekcijo U9. Organizacija dogodka je bila na nivoju, saj je vse potekalo brez zapletov. Izjemna pohvala tudi staršem selekcij, saj bi bila izvedba brez njih nemogoča. Popoldne je s tekmovanjem pričela selekcija U11. Vse skupaj je potekalo nemoteno, dokler stvari v svoje roke ni vzela narava. Proti koncu skupinskega dela je pričelo deževati. Naliv je bil tako hud, da smo se med kosilom s trenerji dogovorili, da preskočimo razigravanja in nadaljujemo le Vabilo Nogometni turnir za veterane 22. junija na Vrhniki V soboto 22. junija bo na velikem nogometnem igrišču NK Dren Vrhnika nogometni turnir »Memorial Radeta Svilarja in Dragoljuba Mijatoviča« Svoj nastop so napovedali Borac Banja Luka, NK Olimpija, NK Dragomer in NK Vrhnika. Med nastopajočimi bo tudi nekaj znanih imen, predvsem pa pobudnika in organizatorja turnirja Šalja Nazimi in Jože Čamernik zagotavljata, da se nam ometa pravi nogometni spektakel saj nogometaši kljub temu da sodijo v kategorijo veteranov še vedno znajo z žogo. Vabljeni v soboto 22. junija na Vrhniko spodbujat veterane. N asčasopis ŠPORT 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Košarkarji Vrhnike odlični v Beogradu Kot narekuje že nekajletna tradicija, vrhniški košarkarji velikonočni vikend preživimo nekje na tujem. Tokrat nas je pot popeljala v Srbijo, točneje v Beograd. Na mednarodni košarkarski turnir, ki ga je organiziral beograjski klub Plava zvezda, smo odpeljali štiri selekcije: U-11, U-13, U-15 in U-19. Organizacija turnirja je bila na zavidljivi ravni, česar pa ne bi mogli reči za prometni režim srbskega glavnega mesta. Čeprav smo večino prostega časa preživeli v neskončnih kolonah počasi premikajoče se pločevine, so naši igralci dosegli odlične rezultate. Prvo mesto na turnirju je dosegla ekipa najmlajših (U-11), izmed vseh igralcev pa je bil za najkoristnejšega izbran Miha Smrekar. Zelo dobre predstave so prikazali tudi mladinci (U-19), ki so z zelo majhno razliko izgubili tekmo za prvo mesto. Ekipa U-11 in MVP, Miha Smrekar Osvojeno drugo mesto je dobra popotnica za kvalifikacije za 1. SKL, ki bodo v maju. Tretje mesto v kategoriji U-15 so dosegli starejši dečki, mlajši dečki (U-13) pa so zasedli peto mesto. Več kot navdušeni nad kulinaričnimi dobrotami so bili tudi starši, ki so se izkazali z zavzetim navijanjem. Zal se sezona ni najbolje končala za člansko ekipo KK ROSA Vrhnika, ki je kljub dvema zmagama ob koncu tekmovanja izpadla iz 3. SKL. Starejši ljudje vedo povedati, da je vsaka stvar za nekaj dobra in tudi enoletno igranje v nižji ligi bo lahko odlična priložnost za mlade igralcev. Ob pomankanju starejših bodo v naslednjih dveh letih morali prevzeti pomembnejšo vlogo v članski ekipi. Glede na prikazano borbenost in ekipni duh verjamemo, da jim bo to tudi uspelo. Andrej Smrekar, KK Vrhnika Spoznajte pilates V sklopu Argonavtskih prireditev, ki bodo 18. 6. 2019 od 18.00 naprej, vabimo na predstavitev vadbe PILATES na Lošci 1, mala telovadnica OŠ Ivana Cankarja, na Vrhniki. Pilates ultra Pilates je edinstven sistem vadbe, ki povezuje vaje za krepitev telesa in gibljivost. Poudarek je na učvrstitvi mišic trupa in drugih delov telesa. Pilates principi omogočajo optimalno učinkovitost vadbe in najboljši izkoristek časa. Vadba prinaša številne koristi telesu in razpoloženju. Redna vadba lepo oblikuje telo. Posebnost programa je, da vadba vsebuje tudi elemente za izboljšanje kondicijske vzdržljivosti. Intenzivnost vadbe se postopoma stopnjuje. Vaje delamo z lastno težo in pripomočki: žoge, žogice, elastike, uteži, drsniki, palice in jih prilagodimo večini udeležencev. Priporočamo prijavo in vključitev v skupino na začetku sezone takoj v septembru, saj tako lažje ujamemo ritem napredka skupine. Vadbo izvaja inštruktorica športne rekreacije pilates Breda Štupica. Pilates prvi Pri tej vadbi gre za uravnoteženje telesa in duha s poudarkom na moči, zlasti mišičnih skupin trupa. Vadbo se izvaja po šestih načelih: pravilnem dihanju, natančnosti izvedbe, koncentraciji, kontroli, ravnotežju, in gibljivosti. Navidezno bolj umirjena vadba z intenzivnimi vajami, ki dosežejo tudi najgloblje mišice v telesu, popravi in izboljša ravnotežje. Raztegovanje poskrbi za izboljšanje celotnega počutja. Vadba je primerna tudi za začetnike. Pilates pogosto priporočajo zdravniki in fizioterapevti, tudi za tiste z občasnimi bolečinami v križu. Vadbo izvaja inštruktorica športne rekreacije pilates Breda Štupica, s Fakultete za šport in Olimpijskega komiteja usposobljena za strokovno delo v športu. Pilates zjutraj Pilates zjutraj izvaja mamica dveh malčkov. Po izobrazbi magistra socialnega dela z družino in magistra psihosocialne pomoči je navdušena športnica, ki verjame, da je gibanje več kot le utrjevanje telesa. Je tudi dolgoletna učiteljica aerobike, pilatesa (FZS), joge (Certified Yoga Teacher, registrirana pri svetovni zvezi joge -Yoga Alliance, India) ter programov LMI. Zelo rada tudi teče, maratonske razdalje so njena specialiteta. Rada telovadi tudi s seniorji, saj ji je zgled ohranjanje aktivnosti v življenju. Več informacij dobite na telefonu 040 559 991. Prijetno in razgibano poletje vam želi društvo Motivakcija. X. MEDNARODNI ROKOMETNI TÜRNIR HARPASTON CUP Vrhnika 14. -16. junij I Z velikim veseljem vas tudi letos prisrčno vabimo na tradicionalni X. mednarodni rokometni turnir Harpaston cup 2019 z močno udeležbo domačih in tujih ekip s Hrvaške, iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Turnir bo potekal od petka. 14. junija do nedelje, 16. junija, v športnih dvoranah OŠ AM Slomška in OŠ L Cankarja. V soboto, 1. junija, pa vas v športni park na Vrhniki vabimo na turnir v rokometu na mivki Medeja Cup 2019. [Hiti 1IHH I Uaščasopis ŠPORT 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK 13. 4. 2019 - Goriška Brda - Korada Tokratna aprilska sobota se je za Vesele Tri-glavce že malo po 7. uri zjutraj začela uporniško, saj nam jo je zagodel avtobus. Po letnem načrtu bi se morali namreč odpeljati proti Benečiji, kjer bi si ogledali najzahodnejšo slovensko vas Robidišče in se povzpeli na Ivanac (1167 m). Ker pa nas je avtobus že v Logatcu pustil na cedilu, smo se medtem družno odločili, da se namesto v Benečijo odpeljemo proti Goriškim brdom in na Korado (812 m). Naša pustolovščina se je po uspešni zamenjavi avtobusa tako iz Logatca nadaljevala proti briškima naseljema Belo in No-zno, od koder smo se povzpeli na Korado. Na vrhu smo si privoščili počitek in poziranje pred fotografskimi objektivi, nato pa smo se odpravili nazaj v dolino. Naš pohodniški izlet se je nato nadaljeval v vasi Dobrovo, kamor smo se odpravili na obisk vinoteke Mavrič, last Joška in Antona Mavriča. Njuno vino je namreč ne samo na Vrhniki, pač pa tudi drugje odlično ocenjeno. Po ogledu vinoteke, domače cerkve in okolice smo si privoščili razvajanje naših brbončic z okušanjem briških dobrot in kozarčkom Mavri-čevega vina. Za gostoljubje se Vinarstvu Mavrič lepo zahvaljujemo. Vsekakor pa ni treba posebej poudarjati, da kljub jutranji nevšečnosti naša dobra volja ni minila in da smo kljub spremenjeni destinaciji preživeli zares lep dan in tudi toplo sončno vreme, prav nič aprilsko, nam je bilo več kot naklonjeno. Besedilo: Branka Gutnik, fotografija: Veseli Triglavci 13. 4. 2019 -Naravovarstveni izlet v dolino reke Idrije Z minibusom smo se mimo Nove Gorice odpeljali v Kanal, zavili čez most na desni breg Soče in levo navzgor proti Ročinju ter prispeli v vas Kambreško na Kanalskem Kolovratu, kjer nas je čakal domačin Milan Hvalica in nas odpeljal na graničarske steze med Slovenijo in Italijo po dolini reke Idrije. Milan je o tej dolini napisal za tečaj varuhov gorske narave seminarsko nalogo s ciljem zavarovanja ožjega območja kot »naravni spomenik«. Poti in steze ob Idriji so vodile v smeri njenih dveh izvirov pod vrhom Klobučarji, vijugale do tolmunov, slapov, korit in med postanki smo v njeni čisti vodi lahko videli kakor cekine lesketajoče prodnate kamenčke in kamne, pod katerimi imajo svoj dom potočne postrvi in raki. Na predelih, kjer je steza zaradi dežja v prejšnjih dneh terjala posebno pazljivost pri hoji, so glasovi pohodnikov potihnili ali pa utonili v bučanju voda pod nami. Ob Milanovem pripovedovanju je oživelo zi-dovje zgradb in zgodbe ljudi ob reki Idriji. Med kamnitimi zidovi ob reki, obraslimi z bršljanom, so nekoč ropotali mlini, nad njimi pa na premožnih domačijah živeli ljudje, ki so kljub trdim razmeram življenja vztrajali, vse dokler ni prišla prva vojna in so Italijani tamkajšnje predele spremenili v vojaške tabore z ranjenci in ujetniki, saj so po dolini potekali premiki materiala in vojakov na linije soške fronte in nazaj v grape. Pri kamnitih stavbah zaselka Mlini smo se po nekdaj povezovalni poti čez Zarog in Rog vrnili v vas Kambreško in se mimo Planinskega doma na Ježi odpeljali do sedla Solarji in razgledišča pod hribom Na Grad, (1114 m) ter se po obnovljenih rovih in zakloniščih iz prve svetovne vojne povzpeli na vrh z mejnim kamnom med Slovenijo in Italijo ter razgledom na Tolminsko in Soško dolino, v oblake odeto Kaninsko in Krnsko pogorje. Na zahodu so Matajur skrivali oblaki, vidna pa je bila razsežnost Benečije in Furlanije, Tržaški zaliv na jugu pa so tudi prekrivale megle. Vračali smo se po grebenu Kanalskega Kolovrata skozi vas Lig do zaselka Melinki in si v hiši Franca Jerončiča ogledali etnografsko ter vojaško zbirko s tamkajšnjega območja, v zgornjem delu hiše pa tudi razstavo njegovih rezbarskih izdelkov, ki nas je še posebno navdušila in opogumila, da za učenje nikoli ni prepozno. Gospod Franc se je namreč lotil rezbarstva pri petinsedemdesetih letih in v dvajsetih letih izdelal številne unikatne izdelke, ki smo jih občudovali - tako njih kot gospoda Franca, ki ima kljub tegobam visoke starosti izredno voljo do ustvarjalnega življenja. Med vožnjo domov so se vtisi preživetega dne počasi umirjali. Vsak je na svoj način doživel tiste kraje, njene prebivalce, njihovo povezanost z naravo in dolino reke Idrije. Začenjala sem razumeti tamkajšnji biser narave, ki ga domačini želijo ohraniti z zavarovanjem in vzpostaviti na območju ustrezen varstveni režim. Besedilo: Marija Dolinar, foto: Sonja Repnik 13. 4. 2019 - Vožnja s parno lokomotivo in pohod v neznano V soboto, 13. aprila, smo se zbrali pred OŠ Ivana Cankarja na Lošci in odšli do bližnje avtobusne postaje, kjer smo se z javnim prevozom odpeljali na Ljubljansko železniško postajo. Tam smo že od daleč zagledali parno lokomotivo. Nekaj časa smo opazovali, kako jo pripravljajo za vožnjo, nato pa se vkrcali kar v prvi razred, kjer so bili kupeji. Po slabi uri vožnje smo se ustavili v Borovnici, kjer je vlak »pobral« še precej drugih potnikov. Na listke smo zapisali svoja mnenja, kam bomo šli in jih oddali, saj bodo vodniki iz pravilnih odgovorov izžrebali zmagovalca, ki bo prejel čokolado. Vozili smo se še malo časa in vlak je prispel na našo končno postajo - Verd. Lokomotiva se je obrnila in se odpeljala v Radovljico na festival čokolade. Mi pa smo vzeli pot pod noge in se odpravili v neznano. Pot je potekala po gozdu, nekateri odseki tudi po cesti. Na vrhu smo že vsi vedeli, kam smo prišli - na Ljubljanski vrh. Vodniki so izžrebali dobitnika nagrade. Ob koncu postanka smo pogledali radar, ki je na vrhu, in se počasi odpravili v dolino (tokrat peš). Šli smo mimo Malega in Velikega okenca, kjer nas je presenetila voda, a smo naredili prehod čez njo in vsi suhi prišli čez. Čakala nas je še kratka pot do šole. Meni je pohod ostal v spominu zaradi parne lokomotive, ki je ne vidimo vsak dan. Besedilo: Katarina, foto: Mladinski odsek 27. 4. 2019 Vrhniški pohod Na praznično sobotno jutro, ko se Slovenci spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je skupina Veselih Triglav-cev organizirala že tradicionalni 25. Vrhniški pohod. Udeleženci pohoda, 30 nas je bilo, smo se zbrali ob 7. uri zjutraj na Trgu Karla Grabe-ljška ter se mimo Betajnove in Storževega griča povzpeli do zavetišča Planina nad Vrhniko (733 m). Nato smo se spustili po strmi poti navzdol v smeri Starega malna in proti TV 17. Pred prečkanjem ceste Vrhnika-Logatec smo se okrepčali z malico, nato pa nas je pot vodila pod Ljubljanskim vrhom do Jerinovca (Ajdovski zid) vse do kurirske postaje, kjer so nam predstavniki Zveze borcev za vrednote NOB Vrhnika pripravili prijeten sprejem s čajem in sladkimi dobrotami. Zaradi slabše vremenske napovedi z dežjem, ki nas je mimogrede na našem pohodu tudi za slabo urico dohitel, smo pot hitro nadaljevali navzdol mimo Dolgih talov po cesti Pokojišče-Vrhnika do Češnjice in se po bližnjici mimo Tisovca (brezno) spustili pod železniški most proge Ljubljana-Koper ter pod avtocesto Vrh-nika-Postojna do stare žage v Verdu, kjer smo naš šesturni pohod zaključili s toplo malico, ki sta jo pripravila Irena in Tine. Med potjo je naša Marta poskrbela, da nikakor nismo ostali lačni, saj je poskrbela za sladko-slane dobrote, ki so nas še kako razveselile. Srečko in Jure pa sta skrbela, da naša grla niso ostala suha. Zato hvala vsem, ki ste na poti skrbeli za nas, in hvala vsem udeležencem za prijetno druženje. Se vidimo prihodnje leto ... Besedilo: Branka Gutnik, fotografija: Veseli Triglavci Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. pi m L MU1 1 ■ ■ LP- Sfl^ -i. . ¡m'Jjt*^ -i j* 'fU^flPS; J 9 Bf/i m 1 1 ■Hi - M ■ VJ^^^^^B " " F" '"A m H: * taMi * ^ -ilh^pL ■ JBB^^M^^T jI. ■ 1 Bm m ^ Bjfefl BpP^" Uaščasopis ŠPORT 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urejanje ribnikov in skrb za okolje V spomladanskem času, ko se narava prebudi, oživijo tudi ribe in druge vodne živali v ribnikih. Čisto okolje je seveda pogoj, da v stoječih vodah v vrhniški občini lahko opazujemo ekosistem poln različnih vrst živali in rastlin. Člani ribiške družine Vrhnika so tako v spomladanskem času zavihali rokave in očistili ribnike ter njihovo okolico. Čez zimo narava naredi svoje, v vodah se naberejo polomljene veje ali manjša drevesa, brežine se prav tako hitro zarastejo z grmovjem če se jih sproti ne čisti. Tako so v nekaj delovnih akcijah očistili in uredili okolico ribnikov pri stari opekarni in pri ribniki poleg ribiškega doma v Sinji Gorici. S tem seveda ribniki privabljajo tudi številne ribiče, ki lahko preizkusijo svoje znanje in srečo. Še posebno pa so robniki zanimivi tudi za sprehajalce. Mimo petih ribnikov, ki so nastali ob Ljubljanici po opustitvi kopanja gline za nekdanjo opekarno namreč vodijo lepe urejene poti, ki povezujejo Vrhniko, Verd in Sinjo Gorico ter so primerne tako za daljše sprehode kot tudi za tekače, ki si želijo naužiti narave in pogledov, ki jih ponuja spokojna gladina. V ribnikih pri stari opekarni živijo številne vrste ptic, rib, školjk, rakov in želve sklednice. Ribolov je dovoljen v treh ribnikih medtem ko sta dva namenjena za reprodukcijo rib. Sicer pa ima eden od ribnikov tudi velik pomen za arheologijo saj v njem zaradi pogojev, ki jih ponuja arheologi konzervirajo oziroma ohranjajo nekatere najdbe. Nedaleč stran so v strigi Ljubljanice med arheološkim izkopavanjem našli tudi leseno ost sulice iz tise iz starejše kamene dobe, kar naj bi šlo za najstarejšo tovrstno najdbo na svetu. Ribniki pa imajo tudi velik ekološki pomen. Aleksander Stavič iz Ribiške družine Vrhnika je pojasnil, da so stoječe vode, kot so v teh ribnikih izredno občutljivo okolje na vsakršno onesnaženje in zato odličen pokazatelj v kako čistem okolju živimo. Vsako onesnaženje bi namreč pomenilo katastrofo za življenje v vodah, zato kakovost vode redno spremljajo in analizirajo. Prav skrb za čiste vodotoke in jezera je eno od glavnih poslanstev ribičev pri nas. Zato velja vabilo, da se sprehodite do ribnikov in uživate v naravi ter vodnem okolju z ribiško palico v roki ali brez. No, če ste med tistimi, ki bi radi 'namočili' trnek v vodo se za ribiško karto obrnete na Ribiško družino Vrhnika ali na prodajno mesto v Hotelu Man-tova. Dovoljene metode lova so beličarjenje, lov iz čolna, mu-harjenje, talni ribolov in vija-čenje. Menda v jezeru pri stari opekarni živijo kapitalni somi, prave vodne pošasti, ki prežijo iz globin. Besedilo in foto: Peter Kavčič 3. srečanje gasilcev bolničarjev GZ Vrhnika Dejavnost gasilcev že dolgo časa ni več zgolj gašenje. Gasilci se ob posredovanju vse pogosteje srečujemo z različnimi situacijami, ki zahtevajo zelo raznovrstna znanja. V današnjem času so vse pogostejše intervencije med naravnimi in drugimi nesrečami. Za tovrstna posredovanja se usposabljamo v Izobraževal- nih centrih za zaščito in reševanje (Ig pri Ljubljani, Sežana, Pekre) in v drugih inštitucijah. Po končanem specialističnem usposabljanju pridobimo potrdilo o opravljenih "specialnostih". Ena od specialnosti, za katero se usposabljamo, je "Gasilec bolničar". Gasilci bolničarji so naši člani, ki imajo dodatna znanja za nudenje prve pomoči poškodovanim gasilcem ali drugim občanom. Po končanem 80 urnem osnovnem tečaju za gasilca bolničarja sledijo obnovitveni tečaji nudenja nujne medicinske pomoči in stalna usposabljanja in vaje, s katerimi ohranjamo svoje znanje. Na usposabljanjih in vajah posredovanja (pripravljenih po različnih scenarijih) se urimo ter znanje prenašamo na ostale gasilce. Med intervencijami se gasilci srečujemo z ostalimi službami zaščite in reševanja. Da bi bila posredovanja različnih služb čim bolj usklajena, je potrebno spoznati zmogljivosti in pristojnosti vsake posamezne službe. Gasilci se med intervencijami najpogosteje srečujemo s policijo in službo nujne medicinske pomoči (NMP). Ker smo prostovoljni gasilci pogosto prvi na kraju intervencije, velikokrat lahko prvi nudimo prvo pomoč. Pred tremi leti se je tako porodila ideja o srečanju gasilcev bolničarjev GZ Vrhnika. Srečanje je namenjeno medsebojnemu spoznavanju, obnavljanju strokovnih znanj in reševanju medicinskih intervencij (po različnih scenarijih). Po prvem srečanju v občini Log - Dragomer in lanskoletnem v občini Borovnica, je letošnje srečanje organiziralo občinsko gasilsko poveljstvo Vrhnika. Pomočnica poveljnika za prvo pomoč Petra Doli- nar je usklajevala organizacijske aktivnosti. Vodja NMP v Zdravstvenem domu Vrhnika dr. Vesna Homar z ekipo je pripravila realistične scenarije, neposredno izvedbo pa je prevzelo PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. V soboto 11. maja so krajani na Drenovem Griču z zanimanjem opazovali veliko število različnih gasilskih vozil. Na treh delovnih točkah je sedem ekip iz GZ Vrhnika (Bevke, Drenov Grič, Log 1 in 2, Dragomer, Borovnica, Brezovica pri Borovnici) in ekipi iz sosednjih GZ Horjul in Brezovica nudilo prvo pomoč različnim "poškodovancem". Petra Doli-nar je statiste, ki so igrali poškodovance zamaskirala z zelo realističnimi "ranami". Delo posamezne ekipe na delovnih točkah so strokovno nadzirali člani NMP Vrhnika in GZ Vrhnika. Na letošnjem srečanju je bil poudarek na varnosti posredovalcev med intervencijo in nudenju samopomoči. Na prvi delovni točki smo obravnavali poškodbo otroka ob nasilju v družini, kjer je oborožen moški grozil ženi in prisotnim gasilcem. Druga delovna točka je bila intervencija ob prometni nesreči. Gasilci smo zavarovali mesto prometne nesreče in obravnavali lažje poškodovano žensko. Po pregledu vozila pa smo nudili pomoč neodzivnemu dojenčku. Na tretji delovni točki smo nudili pomoč poškodovanem gasilcu, ki si je odrezal prst. Po zaključku dela na delovnih točkah je sledila strokovna analiza opravljenega dela in druženje med zasluženo malico. Vsaka ekipa je prejela potrdilo o udeležbi. Po večdnevnem deževju nam je v soboto služilo tudi vreme. Razšli smo se z obljubo o ponovitvi srečanja prihodnje leto. Na bodoče srečanje pa vabimo še ostala društva, ki imajo v svojih vrstah gasilce bolničarje. V začetku maja 2020 bo 4. srečanje gasilcev bolničarjev organiziralo PGD Log. Igor Oblak Haščasopis 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Če vam po napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih, pospravljanju, čiščenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika.mesec@ gmail.com Izvajam masažo celotnega telesa (klasična, športna). Imam dokončano zdravstveno fakulteto ter narejen tečaj klasične in športne masaže. Masiram po dogovoru (dop., pop.). Masiram v okolici Vrhnike. Lepo vabljeni. Tel. št.: 031 332 321 (Sara). Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacijainsvetovanje. si Izdelava spletnih strani in programerske storitve. Več o ponudbi na www.petstrani. si. Tel. št.: 031 657 822, info@ petstrani.si (Bojan Petrovčič, s. p.) Trajno vam odpravim strah, depresijo, tesnobo, paniko, nespečnost, anksioznost, žalovanje, ljubosumje, jezo, stres, ... s terapijo EFT. www. eft.si, mojca@eft.si ali tel.: 051780-724, Mojca Nendl. Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Nepremičnine, gradnja Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Prodamo sončno parcelo v Zabnici pri Brezovici, velikost 729 m2, od tega 401 m2 zazidljive površine, cena 83 €/m2. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Prodamo prenovljeno 4-sobno mansardno stanovanje v Logatcu, velikost 101,6 m2, l. 1980, prenovljeno l. 2017, cena: 124.000evrov€. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Kupim nepremičnino do 90 tisoč evrov (Vrhnika z okolico). Tel.: 070 83 73 54. Vrhnika, Jelovškova 6, 1360, 39 m2, prostor za storitve, adaptiran l. 2016, 5 m2 zemljišča, P/P, Poslovni prostor na Vrhniki(center), oddamo. Cena: 350 EUR/mesec in šti-rimesečni avans, resni interesenti pokličite na 041 754 929. V industrijski obrtni coni na Vrhniki, Pod Hruševco 42, oddam poslovni prostor 216 m2, primeren za skladišče ali proizvodnjo. Tel.: 041 611 186. Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Bre- zovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe, Drenovega Griča in Loga. 031/436-229. Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Hišo v najem iščemo v Občini Borovnica; ponudimo pomoč pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbiramo na telefonsko številko: 040 846 517. Prodam garažo v centru mesta - ob Cesti 6. maja. Tel.: 041 312 407. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel, travniki, njive - barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Nujno iščem stanovanje - enosobno ali garsonjero - na Vrhniki ali v okolici. Telefon: 068 694 250. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru._ Naročilo na št.: 041 645 558. Prodam čebelje družine na petih in sedmih satih. Vrhnika; tel.: 041 853 793. Prodam traktorsko prikolico močnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhnika. Tel.: 041 525 185. Jagnjeta prodam. Tel. 041 511 101 Odličen domači med prodam. Od treh kilogramov naprej dostavim tudi na dom na območju Občine Vrhnika. Čebelarstvo Drašček, tel.: 041 853 793. Kupim rabljen traktor s pogonom na štiri kolesa, znamk Same, Deutz ali Univerzal. Tel.: 040586888 Kupim njivo ali sadovnjak na Vrhniki - proti Planini ali do Stare Vrhnike; do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363359. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Sprejemam naročila za drva (bukev, hrast) za jeseni. Drva lahko nažagam in dostavim, so iz lastnega gozda, lahko tudi sveža. Inf. Marko: 040 565 548. Prodam skoraj novo sedlo Western, cena 300 evrov. 040 250 473. Prodam čiste 1000-litr-ske cisterne PVC za vodo v kovinskem ogrodju in na kovinskem podstavku. Cena po dogovoru. Mogoča tudi dostava. Tel.: 040 815 393. Prodam 70 m3 rabljenih H tlakovcev po 5eu/m2, mobi 031803 520. Prodamo prekopalnik POWERLINE TG 715, cena 320 evrov, širina od 36 do 85 cm, star eno leto, uporabljen samo pri poskusu prekopavanja. Tel.: 01 3645 462. Ana Češnovar, Polhov Gradec 138, PG. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Prodam stare predmete: posteljo, vhodna vrata (vse masiven les), kovance, značke, sklednike, posodo (keramika, metal), stare molitvenike, nabožne kipce ... Predmeti so izpred prve svetovne vojne, iz časa med njo in po njej. Info na št.: 040565548 ali 041828455. Prodam značke in star denar. Tel.: 040 784 718. Ostalo Prodam voz gumar, hrastovo 300 l kad in novo moško jakno velikosti XL. 031 255 648 Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Prodam novo plastično okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor češki ČZ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510 Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Razno mizarsko orodje, ročno in električno, prodam. Tel.: 031 733 758 Prodam mestno kolo, 28 col, znamke Esperia, z vsemi dokumenti, zelo malo rabljeno. Okvir iz aluminija, prestave Shimano. Kolo je kot novo. Cena po dogovoru. 041 828 455. Prodam kontejner 4 x 2 m, izoliran, primeren za čebele, skladišče ali vikend. 041 670 726 Prodam gostinsko opremo: šank, korita, pulti, hladilnik, žar, štedilnik, friteza, plinski kovektomat, pica peč in peč za piščance. 041 670 726 Prodam 40 kom stolov. Zelezno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Kupim knjigo Blagajke, avtorja Janeza Praprotnika. Telefon: 041 994 009. Prodam nove lahke pohodne čevlje Alpina in nove Alpina pohodne gojzarje s podplatom vibram. Oboji so ženski, velikost 39. Inf.: 041 828 455. Prodam 200 kosov skoraj nove strešne opeke bobro-vec s slemenjaki, rabljena radiatorja velikosti 140 x 60 cm in 180 x 40 cm ter ugodno prodam biljard Pool na šest lukenj s kompletom krogel in palic z navodili. Telefonska številka 041 996 977. GOZDARSTVO, d.o.o. ► Sečnja in spravilo lesa ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Priprava drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika nm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si CdSOVlS 2 maj 20]W74i elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo-stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473 »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Vabita na DAN ODPRTIH VRAT v Vrtnem centru Eurogarden Dobrova 01.06.2019 Izkoristite 10% popust na celoten nakup PREVERITE BOGATO PONUDBO TESTIRAJTE STROJE HUSOVARNA POSVETUJTE SE S STROKOVNJAKOM VABLJENI! Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštrukcije angleščine, matematike in slovenščine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izkušnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. Turizem Apartma na smučišču Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www. nasmuciscu.si. Oddamo prijetno, svetlo, prenovljeno, 1,5-sobno stanovanje v Červarju blizu Po- reča. Stanovanje je v prvem nadstropju na čudoviti lokaciji ob parku, v bližini morja. Parkirno mesto zagotovljeno. Možnost najema za krajše ali daljše časovno obdobje. Tel. št.: 041 878 661. Oddam hišo ob morju v Moščenički dragi (za do 10 oseb) - ugodna cena. Telefon: 031 236 067. Uasoasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si HLAČNE PLENICE ZA STAREJŠE NAROČILO Z ENIM SAMIM TELEFONSKIM KLICEM IZ DOMAČE KUHINJE. ^ 030 633 332 DOBITE JIH LAHKO TUDI PREKO NAROČILNICE ZA PLENICE DOSTAVA PO SLOVENIJI! gm BREZPLAČNA DOSTAVA ZA NAROČILNICE PRI IZDAJI SE PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN ŽELJAM PRI DOPLAČILU! L Blaginja, medicinski pripomočki, Vodnikova cesta 105, 1000 Ljubljana www.rotar.si Eurogarden d.o.o.f Podsmreka le, 1356 Dobrova, Tel.: 01 24 25 135 www.eurogarden.si Popust ne velja za nakup iz programa FFS. Popusti se ne seštevajo in se medsebojno izključujejo z ostalimi popusti (staro za novo, artikli v akciji in kartica zaupanja). Prav tako popusta ni možno uveljavljati pri drugih storitvah (analiza vin in aranžerstvo). Hascasopis 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 p n v c L nštcilcicije +386 41 688 211 bizjansp@gmail.com izvedba strojnih inštalacij novogradenj • adaptacije • vodovod • centralna • • toplotne črpalke • predelave kurilnic • • izvedba plinskih inštalacij • • pridobivanje vzpodbud iz Ekosklada • VI E| MANN F DA IK IN KRONOTERM 3IODOM EKO SKLAD www.pavel-instalacije.com www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 25. 4. do 10. 6. 2019 ZDRAVj izbrano iz kataloga ugodnost KOENCIM Q10 30 MG Z ANTIOKSIDANTI 30 kapsul Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 9,99€ cena s Kartico zvestobe ■QtMCIU tj ig ^ 7,99 t ^n20o%Sj PAPERMINTS COOLCAPS 18 pastil redna cena:1,89€ J 4 cena s Kartico zvestobe v. ' ^^^^^ LA ROCHE-POSAY LIPIKAR LAIT redna cena: 12,05€ cena s Kartico zvestobe ■ar mi STOP PRŠILO PROTI KOMARJEM IN KLOPOM 100 ml Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o izdelku. redna cena:8,56€ cena s Kartico zvestobe PROCULIN TEARS ADVANCE 10 ml Medicinski pripomoček. 6,85 redna cena: 8,90€ cena s Kartico zvestobe B-KOMPLEKS 60 žvečljivih tablet Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 7,19€ cena s Kartico zvestobe Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite nQrgpgno ¡rj0™*1*10 LET Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, v specializirani prodajalni LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne ^^LJVPKPNUIHVIPVt cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 25. 4. do 10. 6. 2019 oz. do prodaje zalog. ^^^^^^^^^^^^^^ Haščasopis 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamično delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosto delovno mesto: REFERENTA V SEKTORJU OZ. OE m (za področje cest in javne razsvetljave) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo (VI/II. stopnje) gradbene oz. druge tehnične smeri, z vsaj 1 letom delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo (VI/I. stopnje) gradbene oz. druge tehnične smeri z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene oz. druge tehnične smeri z vsaj 4 leti delovnih izkušenj, - opravljen izpit iz ZUP, - vozniški izpit B kategorije, - znanje enega svetovnega jezika, - poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet), - poznavanje področja dela. Zaželena je: - sposobnost analitičnega razmišljanja in reševanja problemov, - znanje uporabe poslovno-informacijskega sistema. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas 6 mesečnim poskusnim delom, - samostojno in dinamično delovno okolje, - enoizmensko delo, - redno plačilo. Vaše delo bo obsegalo: - pomoč pri pripravi strokovnih predlogov v sektorju oz. organizacijski enoti, - komuniciranje s strankami, - sodelovanje pri pripravi gradiv za potrebe ozaveščanja (članki, inserti, gradivo za spletno stran, itd.), - pomoč pri sestavi planov, analiz in poročil za sektor oz. organizacijski enoti, - izvajanje postopkov povezanih z nadzorom izpolnjevanja obveznosti uporabnikov določenih v občinskih in internih predpisih, - vodenje potrebnih evidenc, povezanih z delovanjem sektorja oz. organizacijski enoti, - spremljanje strokovne literature in predpisov s področja delovanja sektorja oz. organizacijski enoti. Če se želite pridružiti naši ekipi in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da oddate pisno vlogo z naslednjimi obveznimi prilogami: - življenjepisom (CV), - motivacijskim pismom, - zahtevanimi dokazili, - izpolnjenim Vprašalnikom za zaposlitev in Obrazcem o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ki ju najdete na spletni strani JP KPV, d.o.o. http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo. Vloge pošljete na naslov pošljete na naslov karmen.kogovsek@kpv.si, najkasneje do 5. 6. 2019. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. O o a. UP BOHINJ From wood to wonders. lipbohinj.si mussa Direktna prodaja brez preprodajalca hlodovine zagotavlja višje odkupne cene. Kot velik proizvajalec opažnih plošč garantiramo zanesljivo in hitro plačilo. O DEMŠAR Viljem, G: 040 700 058 O GOLOBIC Mihaela, G: 031 328 304 MfLIA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA A CITROÉn Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN Arfj-* - SELISKAR IOC ZAPOLJE I 2a, LOGATEC www.avt ohisa-seliskar.si Z VAMIZE 25LET JAHANJA VREDEN TROOVEC AVTOHIGASEJISKAR D.O.O.,IOC ZAPOLJE i 2A, 13r0, LOGATEC pjj-laja^vJohi-a-seliskar.si 040/307-711 Delavnik - PRODAJA: pon - pet (8.00 - 18.00) sobota (8.00 - 13.00) -jrvis@avtohisarseliskar.si O70/720-330 Delavn ¡k - SDRVIS: pour pet (8.tO - i7.00) iobot- (E-00 i- 12.00) Z vami že od leta 1973 Haščasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Spominki z vsebino/tic vrunika bogata izbira vrhniške kave Escobar Cankarjeva čokolada z vrhniško kavo Escobar kavni komplet /2 skodelici, kava, čokolada/ čokoladna vrečka z mini čokoladicami piškoti v obliki brkov/masleni, pirini/ suhe hruške oblite s čokolado (s Cankarjevo črtico) Cankarjev srebrnik v leseni embalaži skodelice, emo lončki jwTICI -- VISIT zic Hascasopis 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ft Oddam gostinski lokal v centru Vrhnike - Stara cesta. LOKAL JE BIL V CELOTI OBNOVLJEN IN JE PRIPRAVLJEN ZA TAKOJŠNJE OBRATOVANJE. (cca. 50m2). Kontakt: 234 759 040-Davorin Make-up party Divaviva (I. del) Spoštovane podjetnice, obrtnice ter soproge obrtnikov in podjetnikov, vljudno vabljene na seminar: MAKE-UP PARTY DIVAVIVA (I. del) V sproščenem vzdušju se boste seznanile: • s pripravo kože na tople dni - negovalna kozmetika, kreme za sončenje, • s pravili in zakonitostmi oblikovanja, barvanja obrvi ter Učenja obrvi, • make-up za toplejši del leta, poslovni make-up. Seznanjene boste o kremah, serumih, peelingih, maskah, kremah s faktorji in kako pripraviti kožo za tople dni ter sončenje. 0 obrveh je veliko napisanega, vendar bo na srečanju konkretno in profesionalno pojasnjeno vse o ustrezni obliki, barvi ter Učenju obrvi. Pridobile boste znanje kako do lepih obrvi samo s pinceto in ličili. Seznanile se boste s triki kako izbrati ustrezno dekorativno kozmetiko. Spoznale se boste s triki vizažistov, kako in s čim ustvariti mladosten in moden videz. Na seminarju MAKE-UP PARTY DIVAVIVA boste izvedle make-up na eni od slušateljic. Govorile bomo o mitih in resnicah o negovalni in dekorativni kozmetiki. Gospe, ki se bodo udeležile seminarja MAKEUP PARTY DIVAVIVA (I. del) bodo imele možnost koriščenja popusta pri profesionalnem preoblikovanju obrvi ter pri individualni delavnici ličenja. Vljudno vabljene. Delavnica bo 29.5.2019 ob 9 uri. Delavnica bo trajala 4 ure. Predavateljica: Barbara Kravanja. Cena delavnice znaša 80 EVR, cena za naše člane znaša 40 EVR. PRIJAVE NA TEL.: 200-52-50 ALI infb@ooz-ljvic.5i 1 y b i vi Za člane OOZ Ljubljana Vič 24. SREČANJE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV NA SETNICI V NEDELJO, 2. JUNIJA 2019, NA SETNICI Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in ata v v MARJANA KAVČIČA -BRANETA 22.12. 1949 - 25.4. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem nekdanjim delavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Vrhnika za ganljiv govor in spremstvo, gasilcem, pevcem, obrtnikom. Hvala g. župniku Mohorju Rihtaršiču za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Drenov Grič, april 2019 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite ... ZAHVALA V 78. letu je v Gospodu zaspal naš ljubi mož, oči, stari ata, pradedek, brat in stric FRANCE VOLEK (26 .3. 1942 - 7. 4. 2019) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za besede sožalja, molitve, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku Janezu Šilarju za ganljivo opravljeno pogrebno slovesnost in neprecenljivo pomoč vsej družini. Iskrena zahvala tudi župnijski Karitas Borovnica in prijateljem za vsestransko pomoč. Besede hvaležnosti namenjamo tudi prijatelju Franciju Kavčniku za zadnji nagovor v slovo, Pogrebni službi Pieta, OO NSi Borovnica in vsem pevcem. Nazadnje se zahvaljujemo tudi ga. Mariji Suhadolnik in vsem, ki ste nam stali ob strani in kakorkoli pomagali na Žalostni gori, in tudi vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu večnemu počitku. Žalujoči žena Dragica, hčerki Jelka in Bernardka z družinama ter drugo sorodstvo Borovnica, april 2019 mim KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING OS I 66 22 I I ® NAŠ ČASOPIS* MAŠ ČASOPIST HAS ČASOPIS! F. T J -J 11!_ J Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA IVAN TOME Po domače »Frjačev« Ivan 1936 - 2019 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in za izrečeno sožalje. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrbno nego v vsem času, posebno v zadnjih dneh. Hvala župniku Mohorju Rihtariču za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Lavanda ter vaškim pritrkovalcem. Iskrena hvala vsem. Njegovi žalujoči Lesno Brdo, 2019 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, v naših srcih pa ostal bo večno lep spomin na te. Mama, hvala. ZAHVALA V 90. letu se je od nas poslovila naša draga mama JOŽEFA BUH, roj. Zdešar, iz Horjula (1930 - 2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikomn, sosedom, sodelavcem in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Lavanda, pevcem in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešamo te. Žalujoči: Mira, Slavko, Peter, Matjaž in Blanka z družinami Horjul, maj 2019 POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 o POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠČU VRHNIKA Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne lepe, drage nam spomine. ZAHVALA V 83. letu se je od nas poslovila draga žena, mama, babica in prababica STANISLAVA ZALAR (1936 - 2019) Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovane sveče in darove za svete maše vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste našo dobrosrčno in ljubeznivo mamo pospremili na zadnji poti. Hvaležni smo za njeno življenje. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Pieta za opravljene storitve. Mož Janko, sin Jože z ženo Jožico in hči Gabrijela z možem Jurijem ter vnuki in pravnuki Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Čeprav sredi tišine spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob slovesu dragega moža in dedka JANEZA HRENA (1936-2019) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, se še zadnjič poslovili od njega in ga ohranili v lepem spominu. Hvala za darove za svete maše in sveče. Posebna zahvala velja g. Mohorju Rihtaršiču za lepo opravljen obred svete maše, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec, trobentaču, cerkovniku Lojzetu Dobrovoljcu in Mileni Svenšek. Odšel si nepričakovano, a ostal boš vedno v naših srcih. Vsi njegovi Verd, april 2019 Wascasopis 27. maj 2019 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 POGREBNE STORITVE VRH O VE C DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST ^ 031 637 617 NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA na območju Ljubljane z okolico. OBVESTILO: Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališče oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika. Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - I3ALKONSKE 03R03E - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Tiho si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi MAKSIMILJAN PETAVS (6. 10. 1953 - 18. 4. 2019) Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani. Hvala tudi Pogrebni službi Pieta ter duhovnemu pomočniku za lep poslovilni obred. Žena Nada, hčerki Tatjana in Damjana z Andrejem, vnuk Oskar Vrhnika, april 2019 ZAHVALA RAFAEL URBANCIC, Španov Rafl (4. 10. 1935 - 22. 4. 2019) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, g. župniku, Pogrebni službi Lavanda in pevcem za čudovito zapete Rusove pesmi, ki jih je res oboževal. Zahvala darovalcem cvetja, sveč in darov za svete maše ter vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od našega dragega moža, očeta in ata. Žalujoči: vsi njegovi Dobrova, Brezje, Podsmreka in Ljubljana, april 2019 Tiho sedaj si odšla. Kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. Poslovila se je IVANA TUSAR, roj. Koler (1925-2019) Hvala vsem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Verd, april 2019 Si kot sonce v življenju sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 94. letu se je od nas poslovila draga mama MARIJA KOGOVŠEK, rojena Marolt (1925-2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Brezje, april 2019 Je čas, ki daje. Je čas, ki vzame. ZAHVALA Svoje zemeljsko potovanje je sklenil ANDREJ KOGOJ (2. 8. 1944 - 6. 5. 2019) Hvala vsem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Jana, sin Boris z Nado, sin Andrej Alex, vnukinja Tjaša z Gašperjem Vrhnika, maj 2019 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. MARIJA KRVINA (1937-2019) Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame in prababice Mimi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, stisk roke ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja, ki ste ji namenili čas in jo imeli radi. Hvala tudi vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako se iskreno zahvaljujemo uslužbencem Doma upokojencev Vrhnika, ki so skrbeli za dobro počutje in nego naše drage mame. Žalujoči hčerki Mojca in Barbara z družinama Po hudi bolezni se je od nas za vedno poslovila draga mami, mama, sestra in teta MIMI HOČEVAR (1. 3. 1951 - 2. 4. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Lavanda, pevcem, violinistki in župniku gospodu Janezu Smrekarju za opravljeno pogrebno mašo. Vsi njeni Ravenna, Arlington, Zaklanec in Medno, april 2019 ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša draga MARINKA SOVA (30. 5. 1952 - 22. 4. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste se skupaj z nami od nje poslovili na pogrebnem obredu. Za lepo opravljen pogrebni obred se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Lavanda, pevcem in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Prav posebna zahvala pa naj gre gospodu župniku Alojziju Golobu in gospodu Marjanu Žvoklju. Žalujoči: mož Mirko, hči Lidija in sin Damjan z družino Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a, ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA JOŽEF PLESTENJAK (1938-2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove. Zahvala g. župniku Alojzu Golobu in Pogrebni službi Lavanda. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi N ascûsopis RAZVEDRILO l'jui'j 2019^^ i*-* elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U PLOŠČINA, POVRŠINA NAPRAVA ZA ODVZEMANJE ELEKTRIČNEGA TOKA KOD, ŠIFRA OLEC VIDOV ROČNA RIBIŠKA MRE2A NA PALICI POMOČ: AJD LE MANS MAVRA OBTEK NIZKA OKROGLA POSODA ZA PEČENJE SKLADIŠČE OROŽJA IN VOJAŠKE OPREME TELESNE POŠKODBE PREKMURSKA PEVKA (NIKA) NASPROTJE ZMAGE ŽENA PO SMRTI SVOJEGA MOŽA ORIENTAL ŽGANA PIJAČA IZRIŽA PLUG POGAN, VELIKAN DRAMA HENRIKA IBSENA TOPNIČAR AMERIŠKI FILMSKI UPORNIK (JAMES) ZNAČILEN JUŽNOAMERIŠKI PLES REZINA 10 RUDOLF MAISTER VZHOD, JUTROVO POSUŠENA TRAVA 2. KOŠNJE ČRNA KRAVA EVE ARDEN VETRNI JOPIČ S KAPUCO KROŽENJE, OBTOK ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA 4. IN 6. ČRKA NASILEN VLADAR MAJHEN OSEL ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK MAJHNO KOLENO BREZBARVEN, OSTRO DIŠEČ PUN, NH3 AVTOR: MATJAŽ HLADNIK KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE HRIPAV KAŠUAČ TEMA, TEMOTA ČLOVEK Z OČALI NAŠ IGRALEC (IVO) NASA POP GLASBENA SKUPINA ŽLAHTNI PUN (Ne) GOBAVA ŽENSKA DESETI MESEC V LETU 13 ZMENEK, RANDEVU ZDRUŽE-NOST, ENOTNOST .«JE OPOTEČA 12 MATERIJA FOTOGRAF IN POPOTNIK HODALIČ UBITI ITALIJAN. PREMIER (ALDO) AVION SLOVITO DIRKALIŠČE V FRANCIJI TIROLSKA REKA VEDA O ATOMIH ZVIŠAN TONA EDWARD NORTON VPETO RANLJIV GRŠKI JUNAK KAREL OŠTIR KRAJ PRI ZADRU ANŽE KOPITAR TEMNI DEL DNEVA SALMAN RUSHDIE TV VODITELJ MUHIČ HaŠčasopis ZELO VELIKA JUŽNOAMERIŠKA KAČA 11 14 NASPROTJE LAŽI 15 ČARODEJ IZDELEK ZA OLEPŠAVO 1 7 3 4 5 7 6 7 7 8 3 9 10 7 11 17 Rešitev: 7 11 13 8 7 1 2 3 4 2 7 6 5 11 14 9 15 D V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. i Î 3 D 1 1- a 3- fl J t Ï ■f Ï t a ¡L 4 J FS a rf G a J J Í T 1 1 H 1 i 1 I E i S fl fl i ■ 1 f G i i 1 3 » S 1 fl 1 1 i t 1 J M i 1 M Î Î fl 4 i JUNIOR A i 3 i i t J p i a F i î ? * t 3 y 3 . 1 ■+ - j M B 1 E i L E 3 i fl a J 1 i * fl i a fl s i t 4 t D j ) a t 1 1 ■- Í l S C a k î fl a 1 V a a i 1 ■t 7 8 5 2 9 3 4 3 6 3 7 1 9 6 1 4 S 7 5 2 8 4 2 7 8 1 1 2 4 6 7 3 9 9 7 2 4 2 4 7 5 9 1 1 6 8 4 2 9 6 4 1 5 3 2 6 8 1 1 5 9 7 4 3 8 1 5 4 4 S 1 9 5 Za obliznit Hitro pripravljen sladoled Potrebujemo: 250 g zamrznjenih gozdih sadežev 250 g grškega jogurta 1 čajno žličko agavinega sirupa ali podobnega sladila V mešalniku 20 sekund mešajte vse sestavine oziroma dokler ne dobite pastozno sladoledno teksturo. Tako pripravljen sladoled položite v lončke ali posodice ter ponudite. Nagradno geslo prejšnje križanke v Našem časopisu se je glasilo: »Če na Florjana dež gre, ga celo leto manjka.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena naslednjim: Ivanki Slabe iz Brezij, Mariji Kuzma z Dola pri Borovnici in Klemenu Buhu iz Srednjega Vrha. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. junija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja Naš časopis. Mraz V Moskvi Rus gleda poročila na TV, kjer poročajo, da je v Sibiriji -55 °C. Seveda ne verjame in pokliče po telefonu sorodnika: »Daj, povej koliko je stopinj pri vas?« »Čaki, da pogledam . . . -35 °C. Zakaj vprašaš?« »Pa teleta na TV nakladajo -55 °C!« »Aja, to pa lahko ... zunaj.« Vojna Pogovor med sosedama: Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ki odhaja iz vaše hiše.« Druga: »Veste kaj, draga soseda, ko je k vam cel mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!« Vse iztisne Pride en mišičnjak v gostilno, vzame v roko limono in jo stisne, kolikor jo more, in nato reče: »Kdor koli iz te limone stisne vsaj še eno kapljico dobi 1000 evrov.« Seveda vsi poskušajo, nobenemu ne uspe. Nato pride zraven en mali možakar, suh, z očali in reče: »A lahko tudi jaz poskusim?« »Ha ha ha!« se mu vsi smejijo in mu dajo limono, on pa kot za šalo iz nje iztisne še šest kapljic. Vsi debelo gledajo od začudenja in vprašajo: »Kako je pa tebi uspelo, če nam ni?« On pa odgovori: »Hja, jaz sem pa iz davčne.« Privajanje Pacient pride k zdravniku in le-ta ugotovi, da ima neozdravljivo bolezen. »Ja, kaj naj pa sedaj naredim?« vpraša pacient. »Lahko vam predpišem blatne kopeli,« mu predlaga zdravnik. »Krasno, odlično - ampak ali bo to pomagalo?« ga spet vpraša pacient. »Ja, no - to sicer ne, ampak na zemljo se boste pa le navadili ... « Kdo je na obisku? Žena, ki se pozno ponoči po enem tednu vrne s službenega potovanja, tiho odpre vrata spalnice, odgrne pokrivalo na postelji in zagleda štiri noge, ki so molele izpod odeje. V trenutku se ji zamegli pred očmi, pograbi palico za baseball, ki je bila za vrati, in začne udrihati po odeji. Ko se utrudi, odide v kuhinjo po pija- čo, da si malo opomore od šoka. Tam pa ponovno doživi šok, ko za mizo zagleda svojega moža, ki pije pivo in ji reče: »Tvoji starši so prišli na obisk za vikend, pa sem jima odstopil najino posteljo. Pojdi ju pozdravit ...« S papirjem je udobneje Pogovarjata se dva policaja: »Včeraj sem kupil ščetko za WC!« »In?« »Mah ... Kaj pa vem. S papirjem je meni vseeno boljše!« Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 W(KCí7^C\VyÍ^ D f I A S I 27. maj 2019 1 l_ / \ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prodaja in servis mobilnih aparatov ► Zamenjava LCD zaslona, baterije in ohišij ► Zamenjava polnilnih konektorjev ► Ohranitev in prenos podatkov Sklepanje in urejanje naročniških razmerij za Telekom Slovenije meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. V MEGA PHONE VRHNIKA NAJVEČJE GIGA OMREŽJE V SLOVENIJI r" SE HITREJŠI INTERNET do 500 Mbps /V- Y\ J ŽE ZA * \\ / prvih 12 mesecev Pooblaščeni prodajalec: MOLEK.SI d.o.o. Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika, Tel: 070 264 444 Za pakete EON veljajo Posebni pogoji paketov EON. Akcijska ponudba velja od 18. 10. 2018 do 31. 7. 2019 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja z vezavo 24 mesecev. Redne cene mesečne naročnine so cene paketov vsakokrat veljavnega cenika, ki se pričnejo obračunavati po poteku 12 mesecev od sklenitve naročniškega razmerja. Ugodnost v višini subvencionirane priključnine in razlike med redno in akcijsko ceno naročnine se vštevajo v prejeto ugodnost ob vezavi. Cene vključujejo DDV. Pred sklenitvijo naročniškega razmerja se o možnostih priklopa, cenah in pogojih ponudbe pozanimajte na www.telemach.si, na brezplačni telefonski številki 070 700 700 ali na prodajnih mestih Telemacha.