Str. 6
.SLO V K N K A"
st. 2
Značaj.
(Legenda)
Značaj, najkrasnejši junak in najmoclrejši mož p risei je nekoč iskat si primerne žene v Slovencili.
Potuje po lepi slovenski domovini, videl je pri nekem studenčku dve krasni mladenki.
Na prvi hip mu ena in druga silno dopadeta, in kar pričel je razgovor ž njima in tako-le prijazno rekel.
št. 2.
L O V E N K' A'
Str. 7.
Pozdravljam vaju, krasni mladenki ! Tujec sem iz devete dežele in sem prišel v vašo lepo domovino da si žene poiščem. Vidim, da mi je sreča mila, ker sem tako brzo naletel na krasotice, hočem si jo izbrati izmed vaju, ako vama bodem ugajal.
— Dobro došel, prijazni tujec : odgovorila je prva. Nič nisi napačen in že na prvi pogled mi bolje dopadaš nego naši domači priprosti vsakdanjiki.
— Hvala ti, lepa mladenka ! No pa, se moram vendar z vama razgovoriti da vaju bolje spoznam. Najprej kdo si ti, ki si me tako laskavo pozdravila V odgovori, lepa Slovenka !
Lepa res vtegnem biti, a Slovenka ne ! ali bolje, da ti pravo kažem, rodila me je slovenska mati ; jaz pa sem z bistrim umom, takoj izprevidela, da Slovenec ni nič na svetu, in sram me je bilo svojega naroda in svoje matere.
Toda jaz hočem vendar nekaj biti. Po imenitnosti in po časti hrepenim vse dni, in ker doma je ne dobim, iščem jo pri srečnejših, pri tujcih. Tujce spoštujem, tujce uvažujem in hvalim in tujcev sem vredna ; in ker si ti tujec, in se jaz že tako lepo s teboj ujemam, mislim da je naposled prišla ura moje sreče, in da me ti vzameš za svojo izvoljenko in sebi primerno ženko.
Značaj ni na to rekel nič obrnil se k drugi in jo vprašal :
— A ti, krasotica, kaj mi ti praviš o sebi V Slišati moram obe, seveda, da boljše izberem.
— Prijazni tujec, priprosta sem Slovenka : in ker mi zdrav um in pošteno srce pravita, da kdor svojce zaničuje in se izneverja svoji majki, postopa nehvaležno in nepošteno in se samemu Bogu zamerja, ker ni zadovoljen s tem, kar mu je on dal, zato ostanem rajši preprosta, nego da delam nečast sebi in svojemu rodu.
— Ah, ah ! ti pa si prava ! Premisli bolje kaj govoriš, ti prevzetna deklica ! roga se ji navidezno Značaj.
— Prevzetna nisem, zato pa si tudi imenitnosti pri tujcih ne iščem. Zadovoljena sem sé svojim, in ponosna na svojo, dasi prosto in ubogo, vendar lepo in pošteno majko, za katero bom vedno skrbela, in če bo treba še življenje dala.
Če misliš zmotiti me, neznani in, kakor se vidi. imenitni tujec, ne bo nič ! Zato pa le vzemi mojo tova-rišico in srečen bodi ž njo dokler moreš ; saj kakor je danes izdala svojo majko, tako izda jutri tudi tel)e lahko.
Na te odločne in plemenite besede se ni mogel Značaj več premagovati, ampak presrečen in navd išen stopil je bliže odkritosrčni krasotici, in jej rekel :
— Oh, ti si res zlata vredna mladenka. Evo, česa sem iskal v Slovencih, in bal se, da ne dobim tako z lehka ! N;i roko, uzorna zvezda moja. Slovenka hočeš na vsak način ostati, zato pa bodeš tudi moja !
To ni bilo po godu drugi deklici. Od same jeze in nevošljivosti je grdo zarudela in se tako zagnala v tujca :
— Kaj hočeš, nespametni tujec, s tem trmastim dekletom, ki bi se rajše odreklo tebi, nego svoji slovenski ničevosti ! Glej, jaz se pa vsemu odrečem, da le tebe dobim.
— No, jaz sem tak mož, kateremu ugaja ravno nasprotno. Sram te bodi, ki tako brezobzirno in lahkomiselno zanietuješ, kar ti je Bog poleg vere, najlepšega podaril na zemlji — značaj, prepričanje, un srce ; svojo narodnost, svoj jezik, svojo domovino ! Vse to se ne kupuje, pa se tudi ne prodaja. Le hodi z Bogom, lepa, ali malovredna tujka !
Ti pa, prekrasna in krepostna izvoljenka moja, teci domu, objemi drago mater, izjokaj se ji veselo v naročji, sporoči jej da si dražega dobila, da si zaročenka, in da skoraj pride po te in te visoko povzdigne pred svetom najmodrejši, najbogatoji, najlepši mladenič devete dežele, tvoj ženin — Značaj ! • V a n j u š k a