Št. 278 (15.722) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ui. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______ 7500 UR POSINNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% SOBOTA, 21. DECEMBRA 1996 Preizkusni kamen m nov diatog Vojmir Tavčar »Ne morete si več dovoliti razkošja, da ste skregani Ried sabo.« Tako je med drugim poudaril župan Riccardo Illy predstavnikom novinarjev in uslužbencev, ki so ga včeraj obiskali, da bi mu predočili težavni položaj Primorskega dnevnika in nejasne perspektive za prihodnost časopisa. Illyjeva ugotovitev, ki je ^zvenela Morati tudi kot Poziv, ni osamljena Nanjo je v svojem pismu občnemu zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze opozoril na primer predsednik Republike Slovenije klilan Kučan, ko je dejal, da je del odgovornosti za težavne razmere, v katerih se je znašla manjšina »tudi na vodilnih skupinah in manjšinskih organizacijah sami, ki so dovoljevala medsebojna razhajanja in neenotnost tudi takrat, ko )e šlo za ohranitev slovenstva, nacionalne zavesti, kulture in ponosa, torej za temeljne interese celotne narodnostne skupnosti«. S Pozivom k enotnosti je manjsincem v četrtek postregel predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Ni tu mesto, da bi poglabljali razloge za razhajanja jn odgovornosti za spore, o Katerih je bilo tudi na straneh Primorskega dnevnika Prelitega veliko črnila. Dej-stvo je, da razcepljenost manjšino šibi in da ji nove mmnere, v katerih deluje, m izzivi, s katerimi se mora spoprijeti, narekujejo •skanje dialoga in gradnjo temeljev, na katere postaviti enotnost, seveda ob spoštovanju vseh različnosti in Zgodovinske poti vsakogar. Preizkusni kamen za tak dialog je lahko prav Primorski dnevnik z napori za Ugotovitev prihodnosti ča-mpisu. Odzivi na nas klic v sili in gmotna pomoč za iskanje časopisa, za katero 86 spet vsem, ki so prispe-Vali in Se bodo, toplo zah-Vsljujemo, kažejo, da je Primorski dnevnik za manjši -jm in ohranitev njene iden-utete ter življenjskosti pomemben. Zato je vredno vmžiti napor v to, da se ga s skupnimi močmi reši. To Pu je lahko tudi izhodišče nadaljni dialog in tkanje novih poti v enotnost za ohranitev temeljnih mtaresov narodnostne skupnosti. TRST-LJUBLJANA / SREČANJA USLUŽBENCEV Za rešitev PD se mora zavzeti vsa manjšina Delegacija novinarjev s podpredsednikom sindikata FJk pri Venclju, llly pa je sprejel predstavnike uslužbencev TRST - Nadaljuje se vrsta pobud, s katerimi uslužbenci Primorskega dnevnika opozarjajo na težak položaj slovenskega dnevnika v Italiji. Včeraj sta se delegaciji srečali s slovenskim državnim sekretarjem za Slovence po svetu Vencljem (na desni sliki) in tržaškim županom Illyjem (levo). Peter Vencelj je delegaciji, v kateri je bil s predstavniki novinarjev PD tudi podpredsednik deželnega sindikata novinarjev FJk Op-pelt, zatrdil, da je obstoj slovenskega dnevnika v Italiji velikega pomena, vendar’ mora biti to dnevnik vse manjšine. Samo tako v Sloveniji nihče ne bo mogel oporekati pomoči dnevniku. Tržaški župan Illy pa je predstavnikom uslužbencev dejal, da je rešitev dnevnika preizkusni kamen in edinstvena priložnost za slovensko manjšino v Italiji. V razgovoru se je izkazalo, da je s celotno problematiko dobro seznanjen, kot tudi pozna dogajanja v zvezi s Tržaško kreditno banko. Na 3. strani RIM / TRADICIONALNA NOVOLETNA TISKOVNA KONFERENCA Prodi: Sanaciji bo sledila faza gospodarskega vzpona Morebitni dodatni korektivni manever brez novih davkov RIM - Na tradicionalni tiskovni konferenci ob izteku leta je ministrski predsednik Romano Prodi z veliko vnemo branil svojo vlado. Kritike na njen račun so sicer razumljive, je dejal, ker je zdaj čas saniranja državnih računov, že januarja pa se bo začela nova faza, ko bo treba reformirati ustroj države in pospešiti gospodarski vzpon. O morebitnem novem korektivnem manevru je dejal, da bodo o tem odločali februarja, na noben način pa ne bo vlada uvedla novih davkov. Na 2. strani vterde Sgaravatti Velika izbira božičnih okraskov. Jelke, božične zvezde, rastline, okraski, sveče, namizni venčki. ODPRTO TUDI OB NEDELJAH TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fizika) Peru se je odločil za trda pogajanja UMA - Predsednik Fujimori se je odločil za trdo različico pogajanj z gverilci gibanja Tupac Amaru, ki na japonskem veleposlaništvu v Limi zadržujejo 376 talcev, in torej ne bo pristal na njihovo zahtevo po osvoboditvi vseh v perujskih zaporih zaprtih gverilcev. To pa še ne pomeni, da se je odločil za nasilno reševanje zapleta. Bržkone bomo priča podobnemu razvoju dogodkov kot leta 1980 na dominikanskem veleposlaništvu kolumbijskega glavnega mesta, ko je bilo 58 oseb kar dva meseca v rokah gverilcev gibanja M-19. V japonsko veleposlaništvo so včeraj dostavili hrano, zdravila in obleke, pogajanja pa se niso premaknila z mrtvega tira. Na 9. strani A N O Pr v % rh S o > mololon Od leta 1949 Vaša draguljarna Opčine (Trst) - Narodna ulica. 28 - Tel. (140/211465 Nedelja in ponedeljek odprto Sobota celodnevni urnik 8.30-19.00 j ' — ' . .. . *—..- ."j Izid današnje številke Primorskega dnev- | _ nika je omogočilo podjetje Eurosava Srl, ; kateremu se vsi, ki ustvarjamo časopis, naj-| lepše zahvaljujemo. j Sergij Pahor izvoljen za predsednika SSO TRST - Novinar Radia Trst A Sergij Pahor je novi predsednik Sveta slovenskih organizacij. Na četrtkovi seji ga je izvolil izvršni odbor katoliško usmerjene zamejske krovne organizacije. Pahor bo tako nasledil Marijo FerletiCevo, ki je odstopila, potem ko je na nedavnem občnem zbora SSO zapustila skupščino. Izvršni odbor je tudi imenoval tri pokrajinske predsednike, ki so: Marij Maver za tržaško pokrajino, Janez Povše za goriško in Giorgio Ban-chig za videmsko pokrajino. Izvršni odbor je tudi odločil, da bo 11. januarja zasedal novi svet SSO, organ, ki določa programske smernice organizacije. Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku TKB: kmalu nova banka V Padovi sicer previdno molčijo, vendar vse kaže, da so priprave na ustanovitev nove banke zelo intenzivne. Stran 3 Mrtev v nesreči pri Fernetičih V trčenju tovornjaka v avtomobil je včeraj pri feme-tičih izgubil življenje sopotnik v avtomobilu. Stran 5 Zastoji na Krasu zaradi zaprte ceste Pri Trebčah sta na hitri cesti trčila tovornjaka in se prevrnila. Cesto so zaprli, kar je povzročilo težave v Prometu- . Stran 5 Tržič: koalicije še nejasne Na Goriškem so se z ačele priprave na pokrajinske volitve in na občinske volitve v štirih občinah, med katerimi je tudi tržiška. Stran 10 Alphand prekinil monopol Francoz Luc Alphand je z zmago v moškem smukuv Val Gardeni prekinil dosedanji monopol Avstrijcev v svetovnem smučarskem pokalu. Stran 12 DO BOŽICA NUDI 10% POPUSTA široka izbira •tedenske novosti • morske in sladkovodne e ribe • mehkužci e razne živali: psi, mačke, zajčki, hrčki, rdeče papige, itd. C FIN AGLOMERATNI PESEK 3X2 Trg Tommaseo 2 TRST Tel. 366480 X X RIM / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA VLADE OB IZTEKU LETA r-RIM / POSLANSKA ZBORNICA Prodi: Vlada je kompaktna in njeno delo učinkovito Če bo nov korektivni manever potreben, bomo rezali stroške Prostovoljni prispevki 4%0 za finansiranje političnih strank Predsednik vlade Romano Prodi med včerajšnjo tiskovno konferenco (telefoto AP) RIM - Na tradicionalni tiskovni konferenci ob izteku leta se je predsednik vlade Romano Prodi dotaknil domala vseh vprašanj, ki so tačas v središču politične razprave. Se preden so ga začeli novinarji obdelovati z vprašanji, je premier v kratkem uvodu postavil na prvo mesto vladnih obvez napore za enakopraven vstop v Evropo. »Ko smo začeli vladati, ni Italija spoštovala niti enega od parametrov, ki jih določa pogodba iz Maastrichta,« je dejal Prodi. »Mi pa smo najprej zajezili inflacijo, znižali smo obrestne mere in se vrnili v monetarni sistem. Zdaj nas čakata še dva parametra: letni deficit, ki ga bo treba zmanjšati na znane 3 odstotke, in na to pot smo že stopili, in končno globalna zadolžitev; tega parametra pa tudi druge države verjetno ne bodo mogle izpolniti in zato vzbuja manj zaskrbljenosti.« S 1. januarjem pa se bo začela nova faza, je napovedal Prodi, faza gospodarskega zagona in reconstrukcije države. »Najprej je bila na vrsti sanacija, šele potem so možne investicije,« je dejal predsednik vlade. Strategijo gospodarske obnove pa bo spremljala tudi organizacijska in politična restrukturacija države. V tej zvezi je Prodi pozitivno ocenil dogovor z opozicijo, ki je bil po njegovem nujen, potem ko je ustavno sodišče razsodi- lo, za zapadlih odlokov ni mogoče obnoviti. »Kot vsi sporazumi,« je dejal Prodi, »ima tudi ta senčne in svetle strani, vendar ima veliko prednost, da je deblokiral odloke, ki bi v primeru, da bi ne bili odobreni, lahko povzročili nekakšno katastrofo.« Od januarja, je zagotovil predsednik vlade, se bo vlada lotila upravne reorganizacije države: »Odobrili bomo Bassaninijev dekret o decentralizaciji, reformo državnega pro- računa in končno paket ukrepov o pavosodju.« Prva vprašanja novinarjev so se nanašala na dramatičen problem zaposlovanja. Prodi je v tej zvezi potrdil, da bo februarja v Neaplju konferenca o zaposlovanju, ki -pa bo posebne vrste konferenca: na njej ne bodo namreč govorili o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, ker so le-ti že bili odobreni. Razpravljali bodo o tem, kako jih uresničiti v praksi. Ali bo v prihodnjem letu potreben nov korektivni manever, je zanimalo marsikaterega novinarja. O tem bo mogoče sklepati šele januarja, ko bodo nared blagajniška poročila, je dejal Prodi, vsekakor pa smo že sklenili, da bo morebitni manever slonel izključno na rezanju izdatkov in nikakor ne na novih davkih. Glede silovitih napadov Confindustrie na vlado je Prodi trdil, da je to nekaj povsem normalnega, pa čeprav je po drugi strani ugotovil, da je takšna ostrina neobičajna. »Confindustria, kot tudi vsa druga združenja, ki ščitijo določene interese, imajo vso pravico in celo dož-nost, da izrazijo svoje nasprotovanje vladni akciji. To je storila na način, ki ne pozna para, to pa vsekakor niti najmanj ne ogroža doslednosti in učinkovitosti vlade,« je dejal Prodi. Kaj pa »skrpucalo«, o katerem se toliko govori, namreč splošen dogovor med levo sredino in desnico? »Skrpucal ne bo. Na volitve smo šli z jasnimi zavezništvi in je zmagala leva sredina. Skrpucalo bi imeli, ko bi to shemo postavili na glavo, to pa se ne bo zgodilo.« Prodi je tudi zatrjeval, da je vlada karseda kompaktna: »V sedmih mesecih smo zabeležili samo eno razhajanje, namreč o novi trasi avtoceste med Bologno in Firencami. To pa pomeni, da je glede velikih problemov vlada kompaktna.« Prav ob koncu tiskovne konference so prišli na dan tudi problemi italijanskega založništva. Za časopise je Prodi dejal, da je potrebno ustvariti nov prodajni sistem in da je potrebno disciplinirati tržišče reklame, ki ne sme biti vsa namenjena televizijam. Predsednik vlade pa je tudi spomnil, da finančni zakon namenja 35 milijard lir za kredite založništvu po ugodnih pogojih. RIM - V poslanski zbornici so z veliko večino glasov odobrili novo zakonodajo o javnem finansiranju političnih strank: 422 poslancev je glasovalo za novo zakonsko ureditev, 13 jih je glasovalo proti, 31 pa je bilo vzdržanih. Vzdržali so se Zeleni, proti pa je glasovalo nekaj poslancev Berlusconijeve Forza Italia ter po en predstavnik Dinijevega Rin-novamenta in Zelenih. Ponovno javno finansiranje strank, ki so ga pred leti ukinili z ljudskim referendumom, bo slonelo na prostovoljnem prispevku 4 tisočink pri prijavi osebnih dohod kov, podobno kot se že dogaja za prispevke Cerkvi in drugim verskim organizacijam. Če bo skupni znesek presegel 110 milijard lir, bodo odvečni del namenili ohranjanju kulturnih dobrin. Stranke bodo morale predložiti prošnjo za pšrispevke in potrebno dokumentacijo vsako leto najkasneje do 31. decembra in bodo podvržene strogemu finančnemu nadzoru. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je ocenil, da gre za zakon, ki postavlja stranke pred veliko tveganje vsakoletnega javnega izpita, ki jih bo prisilil k novemu pristopu do javnosti, saj bodo morali državljani redno obnoviti svoje zaupanje v sistem političnih strank. »Stranke se morajo prenoviti in biti povsem prozorne,« je dejal D'Alema in pristavil, da ni 'sprejemljivo stališče, po katerem so politične organizacije pravzaprav nepotrebne in bi jih bilo treba ukiniti, kot je dejal tudi neki poslanec med razpravo: »V državah, kjer se je to pripetilo, so oblast prevzeli vojaki in veliki bankirji, nikjer pa ni bilo več demokracije.« V zbornici so premostili zaplet glede popravka, ki so ga pred-ložili predstavniki KDC in CDU, po katerem naj bi depenalizirali nekatere prekrške v zvezi s finansiranjem strank. Popravek so spremenili v manj obvezujoči dnevni red, ki je zbral manjše število glasov kot pa sama zakonsko določilo, in sicer 286 glasov je podprlo dnevni red, 72 jih je bilo proti (med temi poslanci Stranke komunistične prenove, gibanja La Rete, Zelenih in nekaj drugih), 40 pa je bilo vzdržanih. Danes pa bi morali dokončno odobriti popravke k zakonu o televizijskem oddajanju, za katere so se domenile stranke Oljke in Pola. Med drugim bodo podaljšali veljavnost sedanjih koncesij zasebnim televizijskim postajam do prihodnjega 31. maja. V kolikor se ne bi razprava zakljuC- NOVICE SKLEP MINISTRSKEGA SVETA / ZADOVOLJSTVO PREDSEDNIKA DE2ELE CRUDERJA Bivši poslanec Agrusti obtožuje tožilca Tita RIM - Bivši demokrščanski poslanec Michelangelo Agrusti je zatožil bivšega namestnika javnega tožilca v Pordenonu Raffaeleja Tita in sodnika za predhodne preiskave na istem sodišču Anno Fasan, češ da sta »vnaprej pripravljala razsodbe«. V svojem dokumentu, ki ga je poslal sodišču v Benetkah, pa tudi predsedniku republike in pravosodnemu ministru, se Agrusti sklicuje na »razkritja« podjetnika Danila Da Reja, moža Anne Fasan, in trdi, da se je med Titom in Fasanovo stkal »nenormalen profesionalni odnos« in da sta ustvarila mehanizem, po katerem je »Tito zahteval aretacije, Fasanova pa jih je pooblaščala in upravljala«. Kot je znano, je bil Agrusti leta 1994 aretiran in nato obsojen na prvostopenjskem procesu na dve leti in pol zapora. Raffaele Tito je glede Agrustovih obtožb dejal, da gre »samo za nespretnen poskus, da bi vplival na drugostopenjske sodnike«. Novi vojaški vrhovi RIM - Vlada je včeraj imenovala nove vojaške vrhove. Na čelu Finančne straže je bil imenovan gen. Rolando Mosca Moschini, za poveljnika karabinjerjev gen. Sergio Siracusa, za novega šefa glavnega štaba vojske pa gen. Francesco Cervo-ni. Racini Battaglia svoboden PERUGIA - Italijansko-švicarski finančnik Francesco pacini Battaglia je spet svoboden. Sodišče v Perugii je namreč ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja in starosti (63 let) preklicalo stanovanjski pripor, pač pa mu je prepovedalo potovanje v tujino. Rimska vlada odobrila dekreta v korist izvajanja avtonomije FJK RIM - Ministrski svet je včeraj dobril dva pomembna odloka na poti izvajanja deželnega statuta Furlanij e-Juli j ske-kraj i-ne. Prvi odlok se nanaša na deželne finance in na delež javnih proračunskih sredstev, ki jih Rim namenja naši deželi, drugi dekret pa priznava Deželi nove in razširjene pristojnosti na področju krajevnih uprav. Vladne seje se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Gian-carlo Cruder, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad sklepi ministrskega sveta. Cruder je podčrtal, da pomeni vse to nadaljnji korak na pot polnopravnega priznavanja deželne upravne samostojnosti. Po novem bo lahko deželni svet zakonsko sklepal in odločal o ureditvi občin, pokrajin, gorskih skupnosti ter vseh izvoljenih teles, kar se je doslej le delno dogajalo. Vest, da je vlada odobrila odloka, je deželnemu svetu sporočil podpredsednik Dežele Miche-le Degrassi, ki se je zahvalil vsem, ki so si prizadevali za dosego tega cilja. Zadovoljstvo so izrekle vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu. Skupščina je včeraj odobrila nekaj upravnih sklepov, v četrtek pa je odobrila zakon, ki uvaja zača- sno finančno poslovanje deželne uprave. Gre za pomemben upravni sklep, saj bo Cmderjev odbor komaj po novem letu predložil svetovalskim komisijam in kasneje skupščini osnutek proračuna in ® nančnega zakona za I® V političnih krogih medtem še dalje odm®^ izvolitev Roberta An nioneja za novega pre sednika deželnega sve • Njegove izvolitve se sev da najbolj veseli ^ovZ. Italia« (Antonioneju 1^ osebno čestital tudi Silvi Berlusconi), manj za voljni pa so Finijevi s mišljeniki. , Jezni so tudi bivši demokristjani CCD in ajuv Buttiglionejeva stranka tiskovnem sporoči > kljub vsemu, napovedi1) lojalno podporo Kar e svoboščin, v priča vanju, da bo tudi v na deželi prej ali slej Prl do oblikovanja neke vrs federacije sredinsku strank. , j. Na sliki: podpredsen nik deželnega sveta Budin z novoizvolje predsednikom Robe Antonionejem. BRALCEM IN NAROČNIKOM ŽUPAN IN PODŽUPAN SPREJELA PREDSTAVNIKE NAŠEGA DNEVNIKA Za obstoj dnevnika je potrebnih še veliko skupnih naporov in potez llly: Rešitev Primorskega preizkusni kamen za manjšino Poseg Občine zo redno izplačevanje državnih prispevkov časopisu Četrtek je bil za nas, uslužbence podjetja DZP-PRAE, nekoliko svetlejši dan v tem izredno težkem obdobju. Uprava podjetja nam je namreč, takoj ko je prejela del državnih prispevkov za leto ’95, izplačala zaostale osebne dohodke. Vendar pa tudi tokrat sončno stran prekrije senena stran celotne zadeve: vprašanje obstoja Primorskega dnevnika namreč s prilivom teh sredstev sploh se ni rešeno. Del rimskega prispevka je namreč trenutno premostil zagate likvidnostnega značaja, s katerimi se že dalj Časa sooča podjetje, odprta pa ostajajo še vsa ostala vprašanja, se pravi kritje velikega Primanjkljaja kot tudi (oz. predvsem) zagotovitev zadostnih sredstev za izhajanje dnevnika v naslednjem letu. V globokem prepričanju, da tokrat ne gre (samo) za zamudo Pri izplačevanju osebnih dohodkov uslužbencev, temveč za nevarnost, da bo slovenska manjšina ob dnevnik in seveda zaposleni °b delovno mesto, smo novinarji, tehnično in Upravno osebje pozvali vse komponente manjšine na skupno srečanje. Istočasno smo opozorili in še opozarjamo »oblasti« na vseh ravneh, tako v Italiji kot v Sloveniji, da je za preživetje slovenskega dnevnika v Italiji potreben skupen in izdaten napor. Odzivi, ki smo jih zaenkrat Prejeli na naše pobude, so nam pokazali dvoje: Prvič, da je v okviru slovenske manjšine (in ne samo) globoko prodrlo spoznanje o konkretni nevarnosti ukinitve dnevnika, ki jo spremlja zavzetost, da bi do tega ne prišlo, in drugič, da so sla naša zavzemanja v obrambo Primorskega v pravo smer. Po naši oceni je seveda nadvse pozitivno, da so bili pogovori o dnevniku nastavljeni konkretno in z veliko zavzetostjo pri iskanju rešitev, vemo pa, da izoblikovanje in udejanje rešitev terjata svoj Cas, pa Čeprav smo že v izredni Časovni sti-stki. Zato je glavni cilj -ohranitev Primorskega dnevnika - še precej daleč. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so dnevniku in seveda tudi nam priskočili na pomoč, vendar pa se tej pomoči (žal) zaenkrat Se ne moremo odreci. Srečanje na tržaškem županstvu o problemih Primorskega dnevnika (foto KROMA) _____LJUBLJANA / PETER VENCELJ NOVINARJEM_ Samo dnevniku vse manjšine ne bo nihče odrekal pomoči LJUBLJANA - Nujnost obstoja Primorskega dnevnika je bila osrednja tema včerajšnjega srečanja slovenskega državnega sekretarja za Slovence po svetu Petra Venclja s predstavniki novinarjev dnevnika in deželnega sindikata časnikarjev Furlanije- Julijske krajine. Kot je poudaril podpredsednik deželnega novinarskega sindikata FJk Miro Opelt, je tudi vodstvo italijanske federacije Časnikarjev v zvezi z ogroženostjo obstoja slovenskega dnevnika v Italiji zavzelo odločno stališče v obrambo Primorskega. Ko bi zamrl slovenski dnevnik v Italiji, je bilo reCeno in zapisano s strani italijanskega Časnikarskega sindikata, bi bili vsi osiromašeni, tako pripadniki večinskega (italijanskega) kot manjšinskega (slovenskega) naroda. Po presoji Petra Venclja je bistvenega pomena, da je PD dnevnik vse manjšine. Tudi glede tega vprašanja je potreben skupen dogovor in napor, je podčrtal Vencelj. Sistem posredovanja sredstev preko dveh krovnih organizacij, nanašal se je na vse kulturne ustanove, se po njegovem ni obnesel, kot tudi ni preveč učinkovito nastopanje manjšine s tako imenovanimi komponentami, ker je sogovornikom vselej predstavljenih veC stališč. Po orisu trenutnega položaja, pri Čemer so predstavniki novinarjev -Časnikarje PD sta zastopala Danilo Bizjak in Breda Pahor - predvsem izpostavili pomen projekta o razširitvi lastništva na celotno manjšino, je Vencelj pozitivno ocenil dejstvo, da prihaja do izraza skupno prizadevanje manjšine za ohrani- tev dnevnika. Vendar pa je po njegovi oceni še pomembnejše od preoblikovanja lastništva dejstvo, da je dnevnik resnično odraz celotne slovenske manjšine v Italiji. Samo takemu dnevniku ne bo namreč v Sloveniji nihče mogel odrekati pomoči. V vsakem primeru pa so in bodo potrebni Cisti računi. V konkretnem je v tem trenutku, predvsem zaradi političnih razmer, po njegovi oceni težko pričakovati kakšno izdatno pomoC iz Slovenije. V poštev bi lahko prišla le sredstva, na katera bo lahko računal Urad za Slovence, s pojasnilom, da gre za denar namenjen vsem dejavnostim. Najustreznejše pa bi se po njegovi oceni vprašanje rešilo z zakonom, kar seveda zahteva po eni strani Cas po drugi pa široko podporo slovenskih političnih sil. Rešitev Primorskega dnevnika je preizkusni kamen in edinstvena priložnost za vso slovensko manjšino, da se v tem težkem trenutku zedini okrog vprašanja, ki je zanjo življenjskega pomena. To je v včerajšnjem razgovoru s predstavništvom novinarjev in uslužbencev našega dnevnika podčrtal tržaški župan Riccar-do Illy, ki ga je na srečanju spremljal podžupan Roberto Da-miani. V delegaciji Primorskega dnevnika so bili VValter Bet, Vojmir TavCar in Sandor Ten-ce. Potem ko so mu gostje opisali težave Časopisa, je Illy ob ugotovitvi, da je Primorski dnevnik nenadomestljivo sredstvo za Slovence v Italiji, povedal, da so sedaj na potezi predvsem strankarske in politične komponente manjšine. »Ge si dovoljujete razkošje, da imate dnevnik, ne morete pa si dovoliti razkošja novih razhajanj in sporov«, je dejal župan. Problemi, s katerimi se sooCa manjšina, so hudi in težavni, pogumnost pa se mora pokazati prav v stiski, je še podčrtal Illy, po katerem bi morala manjšina gledati naprej in ne vztrajati le pri ocenjevanju krivd in odgovornosti za preteklost. Zupan je pozdravil napore za lastninsko preosnovo Časopisa in dokazal, da zelo dobro pozna ozadje in posledice zloma Tržaške kreditne banke. Kriza banke je po njegovem tudi posledica razhajanj med Slovenci ter da je o njej odločala le pešCica ljudi, izrazil pa je pre- pričanje, da bo nova banka imela ves interes za posojila Primorskemu dnevniku v smislu anticipacije sredstev, ki jih Časopis z velikimi zamudami dobiva iz Rima. Občutljivost do slovenskega dnevnika - je poudaril Illy - bo gotovo koristila novi banki, da ohrani oziroma pridobi zaupanje slovenskih varčevalcev. Zupan je vsekakor ponudil pomoč sindikalnim zastopnikom Časopisa tako v odnosih z likvidatorjema TKB kot v stikih z nastajajočo novo banko. Zastopniki dnevnika so mu predstavili tudi premoženjski primanjkljaj Časopisa, izkušnjo dnevnika Republika in veliko solidarnost, ki jo zamejsko gospodarstvo izkazuje za izhajanje Časopisa. II-ly se je pozanimal tudi za finančno situacijo založbe PRAE in seveda za perspektive, ki se odpirajo z ustanovitvijo načrtovane zadruge, »saj je prav, da se Časopis odpre do bralcev in naročnikov«. Illy in podžupan Da-miani sta napovedala poseg pri vseh pristojnih državnih telesih, da bo Primorski dnevnik kolikor toliko redno dobival javne podpore; še večjo občutljivost, kot doslej, pa bo morala po njunem do dnevnika pokazati Slovenija, ki bo z vstopom v Evropsko zvezo Se bolj zainteresirana ter angažirana v dogajanjih v naših krajih. KonCno je Da-miani tudi povedali, da bo mestna občina v bodoče svoje oglase in plačana obvestila redno objavljala v Primorskem dnevniku, kar se doslej žal ni dogajalo. LIKVIDACIJA TKB / PREDVIDENEGA SREČANJA Z BANKO ITALIJE NI BILO Glede nastanka nove banke samo še ugibanja o datumu, ko bo zaživel novi zavod »Montane« Danes in jutri uslužbenci TKB na delu, prve dni prihodnjega tedna pa verjetno izplačilo osebnih dohodkov TRST - Včeraj nismo zabeležili posebnih novosti v ^vezi z razpletom krize in likvidacije Tržaške kreditne banke. Popoldne je v Padovi zasedal vrh tamkaj-Sljjega zavoda Banca anto-niana popolare veneta, odpadlo pa je pričakovano srečanje na sedežu osrednjega denarnega zavoda "anki Italije. V Padovi sicer VSe pa kaže, da je naša jnformacija pravilna in da )e v bistvu že stekla opera-pija za nastanek nove banke. »Zelene luči za pri-si°P padovanske banke ni Vec treba prižigati, ker so jesti o zasedanju najvišjih nrnkcionarjev niso potrdili, vrata Ze odprta,« pravijo o razlogih, zaradi katerih ni bilo napovedanega srečanja na Banki Italije. O novem zavodu so povsem odkrito spregovorili na predsinocnjem srečanju sindikalnih predstavnikov TKB s komisarjema likvidatorjema Lenerjem in Zan-zijem. Predlog o začasnem znižanju dohodkov uslužbencev TKB v novem zavodu bosta komisarja posredovala upravi nove banke, ki naj bi formalno pričela de-lovati.že takoj po novem letu, prihodnjega 2. januarja. Znižanje plač naj bi veljalo samo v zagonskem obdobju, dokler ne bo nova banka »prišla na zeleno vejo« oz. do izenačenja bilance, kar naj bi se po predvidevanjih zgodilo v roku dveh let. Da bo v najkrajšem nastala nova banka v povezavi s padovanskim zavodom, potrjuje tudi dejstvo, da v tržaških podružnicah Bance antoniane odsvetujejo strankam TKB, da bi zaprle svoje račune pri dosedanji slovenski banki in jih odprle v njihovih podružnicah. Sindikalno predstavništvo uslužbencev tržaške filialke Antoniane pa so včeraj sklicali na razgovor v Padovo. Uslužbence TKB je razveselila tudi napoved, da jim bodo zaostale plaCe nakazali pred božičem: manjka samo dokončni podpis guvernerja Banke Italije Fazia, saj gre za izplačilo s strani ustanove, kot je TKB, ki nima veC dovoljenja za bančno delovanje. Seveda vsi upajo, da se ne bo v Rimu spet kaj zataknilo, in da bodo uslužbenci TKB lahko preživeli v miru skorajšnje praznike. Na koncu je treba še omeniti, da bo veCja skupina uslužbencev TKB delala tudi danes in jutri, saj morajo pripraviti in odposlati veC desettisoC priporočenih pisem s povratnico vsem strankam nekdanje banke. Varčevalci, ženske in zneski V vCerajSnejm članku na tretji strani z naslovom »Nasveti Odbora za zaSCito varčevalcev glede odgovora pismom likvidatorjev TKB« je tiskarski škrat (ali škratica?) vrinil neljubo napako: v drugem pismu, ki ga Odbor predlaga za zahtevo po priznanju kreditov in ostalih stvarnih pravic nad dobrinami v posesti banke, je namreč pisalo: »V smislu zakonske norme v predmetu, podpisani ....rojen ..... sporočam, da sem upnik za Zenske, ki izvi- rajo iz naslednjih razmerij z Banko...« Seveda ni šlo za ženske, paC pa za zneske! Očitno smo sporočilo Odbora pretipkali v časovni stiski. Pa še dve pojasnili: pisma banki je treba predložiti do 3. februarja 1997, ne pa 1996, kot je napačno zapisano v tiskovnem sporočilu Odbora varčevalcev; »Priporočeno P.P.« pa pomeni priporočeno pismo s povratnico (raccomandata con ricevuta di ritornoj. Sobota, 21. decembra 1996 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN 4 IZVOLITEV / NASLEDNIK M. FERLETICEVE Sergij Pahor novi predsednik SSO Na četrtkovi seji ga je izvolil izvršni odbor katoliško usmerjene krovne organizacije Novinar Radia Trst A Sergij Pahor je novi predsednik Sveta slovenskih organizacij. Na predsedniškem mestu katoliško usmerjene zamejske krovne organizacije bo nasledil dolgoletno predsednico Marijo Ferletic, ki je na zadnjem obenem zboru v Gorici po svojem poročilu polemično zapustila skupščino. Pahorja je na četrtkovi seji izvolil izvršni odbor, ki je določil tudi nove pokrajinske predsednike. To so: Ma- rij Maver za Trst, Janez Povše za Gorico in Gior-gio Banchig za Videm. Blagajniške posle bo še naprej opravljala Franka Žgavec. Novoizvoljeni pred^ sednik Pahor je v izjavi za naš dnevnik poudaril, da je prevzel predsedniško mesto v trenutku, ki je za zamejske Slovence zelo težaven. »Zavedam se odgovornosti, ki jo bo imel Svet slovenskih organizacij v zvezi z reševanjem hudih težav, v katerih se je znašla manjšinska skupnost. Iz-gledi v državnem merilu niso najboljši. Reševati bo treba, kar se bo rešiti dalo, od gospodarstva do Primorskega dnevnika, pri tem pa bo nujno opreti se na lastne sile.« V tiskovnem sporočilu, ki ga je poslal SSO po izvolitvi predsednika, je zapisano, da je novoizvoljeni izvršni odbor poglobljeno razpravljal o novonastalem položaju v manjšini ter o mestu in nalogah, ki sedaj čakajo organizacijo. Novi predsednik SSO Sergij Pahor (foto KROMA) Slovenski konzulat: namesto voščilnic pomoč šoli v Špetru Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu sporoča, da bo sredstva, ki bi jih sicer namenil voščilnicam, letos namenil Dvojezičnemu šolskemu centru v Špetru. Zato preko našega časopisa vošči vsem Slovenkam in Slovencem, ki živijo v Italiji, miren in vesel božič ter srečno in uspešno novo leto. Koordinacijska komisija SKGZ, izvoljena na občnem zboru, se sestane v ponedeljek, 23. t. m., ob 18.30 na goriškem sedežu (Ul. Malta 2) PISMI UREDNIŠTVU »Po zlomu Tržaške kreditne banke« Zadovoljni smo lahko, da se je verjetno, kot zvemo iz medijev javnega obveščanja s pristopom Banke Antoniane rešila težka situacija tako za varčevalce, saj so vloge v glavnem krite in tudi za uslužbence, ki kljub žrtvam in nižjim osebnim dohodkom bodo lahko vsi nadaljevali svoje delovno razmerje z novim bančnim zavodom, ki bo zrasel na pogorišču TKB. Tisti pa, ki so ob vse svoje imetje, so delničarji: tu žal se ni rešilo nič, ne tistim, katerih večina delnic je družbenega značaja in ki so tako lahkomiselno in neodgovorno banko vodih, in ne tistim, ki so iz globokih čustvenih razlogov verjeli, da se izplača investicija lastnih prihrankov v to našo gospodarsko enoto. Zal, še enkrat se je izkazalo za resnično, da se čustva absolutno ne morejo vezati s gospodarstvom. Delničarji, ki jih jaz zastopam, združeni v Sindikat »Neodvisni«, se lahko hudujejo, saj sami ne nosijo nobene odgovornosti in samo žalostno gledajo na izgubo vseh svojih investicij. Za realno stanje našega bančnega zavoda so nekateri prejšnji upravitelji natančno vedeti, niso pa se čutiti dolžni da o tem obvestijo druge, ki so se zavzemali za ohranitev večine v slovenskih rokah. Projekt Banca Popolare di Brescia je namreč predvideval najprej znižanje delniške glavnice z 90 na 70 mld lir za delno kritje izgub in nato povišek najprej na 120 in kasneje na 150 mld lir. Da bi slovenski delež ostal v večini smo se letos spomladi borili za povišek delniške glavnice za samih 20 mld lir, zavedajoč se, da že ta povišek bi bil zelo zahteven za celotno našo skupnost, večjega pa ne bi zmogli. Napravili smo usodno napako: če bi poznali dejansko stanje banke bi sprejeti predlog banke iz Brescie, Slovenci bi seveda izgubiti večino, zadovoljiti bi se morati z manjšinsko vlogo, banko pa bi bili rešili, saj bi Popolare di Brescia kot večinski delničar ne mogla izstopiti iz partnerstva in bi bila prisiljena kriti izgube. Naj gre tem gospodom naša zahvala, da so banko uničili in da kljub poznavanju težkega stanja niso skušati še letos rešiti, kar se je rešiti dalo in sicer banko in tako tudi deloma vrednost naših in obenem njihovih delnic; tako so se obnašati, ker neodgovorni in ker verjetno svojega denarja niso biti investirati. Denar jim je padel iz nebes. Neizpodbitna resnica pa je, da njim ne moremo izraziti nikakršnega spoštovanja. dr. Vanja Lokar Predsednik Sindikata »Neodvisni« delničarjev Tržaške kreditne banke Čigava je odgovornost? Iz intervjuja z gospodom Klavdijem Palčičem objavljenem 14. t.m. v Primorskem dnevniku, končno zvemo, da SKGZ ne nosi nobene odgovornosti pri zlomu zamejske banke, TKB. Se otroci pri nas vedo, da peščica ljudi, ki je de facto v zadnjih letih vodila banko, izhaja iz sredine SKGZ; če tako ni bilo, pa se sprašujem, kdo jih je postavil na vodilna in odgovorna mesta v banki? Upam trditi, da bi si ob izteku svojega mandata gospod Palčič lahko nam zamejcem prihranil tako »resnico«. S spoštovanjem Igor Švab LJUBLJANA / PROMET Nič več tovornjaki na magistralni cesti LJUBLJANA - Tovornjaki z največjo dovoljeno težo nad 7, 5 tone od včeraj, ko je začela veljati odredba ministra za promet in zveze, ne smejo več voziti na magistralni cesti M 10 od Postojne do Senožeč, odseku magistralne ceste M 10-5 od križišča z M 10 pri Razdrtem do priključka na avtocesto Ljubljana -Divača in odseku magistralne ceste M 10-5 od naselja Selo do križišča M 10-5 z lokalno cesto pri Ozeljanu. Prepoved ne velja le za vozila, ki morajo pripeljati blago na omenjeno območje ati ima lastnik tam registrirano podjetje. Policisti bodo prvi mesec voznike, ki bodo kršili odredbo, samo opozarjali in preusmerjali na avtocesto, kasneje pa bodo začeti zaračunavati tud denarno kazen 2250 tolarjev. Na mejnih prehodih in cestninskih postajah bodo vsem voznikom delili zloženke, v katerih je v sedmih jezikih napisano, na katerih cestah tovornjaki, težji od 7, 5 tone, ne smejo več voziti. r LOKEV / MUZEJ ZA LJUBITELJE VOJAŠKIH UNIFORM IN STAREGA OROŽJA " Priznanje zbiratelju Srečku Rožetu Njegova zanimiva vojaška zbirka je na ogled na Taboru Tabor v Lokvi, v eni največjih slovenskih vasi, je zgrajen leta 1485, v njem pa ima že nekaj let stalno vojaško zbirko vnet zbiratelj starega orožja Srečko Rože. Marsikateri obiskovalec zaide v vojaški muzej in ni mu žal, saj Rožetova celotna zbirka obsega blizu 58 tisoč različnih eksponatov, od tega ima kar 2.087 uniform, v muzeju pa je razstavljenih 3.744 eksponatov, od tega 113 uniform. Srečko pa vsak dan povečuje svojo zbirko z novimi eksponati. Ob vhodu v muzej vidimo slikovni material iz 1. svetovne vojne, Soško fronto z eno naj dragocenejših uniform generala Svetozarja Borojeviča, sledi fašistična in nacistična propaganda in NOB, v drugem nadstropju je prikaz 2. svetovne vojne, v tretjem pa zgodovina domačega kraja od 1890 do 1975 leta, arheološke najdbe, uniforme vojakov in etnologija. Razstavljena je tudi uniforma telesnega stražarja Franca Jožefa, model 1848, z 5, 74 kg srebra. Zbiratelj Rože, ki je svoje mesto dobil tudi v Guinnessovi knjigi rekordov, pa je te dni prejel visoka odlikovanja: zlato, srebrno in bronasto plaketo 510. učnega centra Slovenske vojske, katerega člani so se pred kratkim muditi pri njem na obisku. Priznanje mu pomeni spodbudo za njegovo nadaljnje delo s Slovensko vojsko. Prav sedaj pa ima zbiratelj Rože razstave svojih vojaških eksponatov po raznih krajih Slovenije (Sv. gora nad Novo Gorico, Kortine pri Kopru, Pokrajinski muzej Koper, razstavo pištol na General štabu Slovenske vojske, razstavo ročnih bomb v učnem centru za pirotehnike) in na Dunaju. Olga Knez izc/i/orSt/' Barkovlje, 1917 Star in občuten praznik je za st v noSe oblečenih deklet in žensk. Fo-Barkovljane roženvenčna procesija, ki tografija prikazuje dekleta, ki so se jo pripravljajo prvo nedeljo v oktobru udeležila procesije leta 1917. baje že od leta 1885. Posebnost procesije, ki se vije vzdolž obale, je prisotno- (Foto last družine Mikolj) v______________________________________y LJUBLJANA / OBČNI ZBOR Za prijateljstvo med Slovenijo in Dansko Bogato delovanje in ambiciozni načrti društva, ki mu predseduje novinar Igor Gruden LJUBLJANA - Pred nekaj dnevi je v dvorani ljubljanskega sedeža novomeške »Krke« zborovalo Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki ga je pred letom dni ustanovila skupinica z različnimi danskimi bacili okuženih Slovencev in Dancev, ki sta jih v Slovenijo zvabila ali ljubezen ali posel. Iz zanosit-vene desetine je v letu nastala združba 230 opredeljenih za skrajšanje vsakršnih razdalj med Dansko in Slovenijo. Številnim članom Društva so se na zboru pridružili še nekateri gostje, zastopniki ustanov in organizacij, ki jim društvo kot ljubiteljska nevladna organizacija »hodi v promocijsko zelje« in zastopniki nekaj redkih sponsorjev, ki so gmotno podprli društveno dejavnost. Društvo slovensko danskega prijateljstva je po poročilu njegovega predsednika Igorja Grudna sodeč v minulem letu opravilo nekaj obetavnih pripravljalnih del na »gradbišču mostu« med Slovenijo in Dansko, letos pa naj bi začeli z gradbenimi deli z obeh koncev. V organizaciji društva je aprila lani odšla na Dansko kot informativna predhodnica skupina 23 slovenskih novinarjev in povzročila prvi plaz informacij o tej nam najbližji skandinavski deželi, ki sodi v skupino majhnih evropskih držav, po dohodku na prebivalca (32 tisoč dolarjev) pa je četrta najbogatejša država na svetu. Novinarjem je junija sledilo na enotedensko odkrivanje Danske pol stotnije maturantov iz 45 slovenskih gimnazij in srednjih šol, oktobra pa je bilo na študijskem potepanju po Danski petdeset članov društva. Doma pa je društvo nudilo gostoljubje dvema velikima skupinama danskih študentov, zelo kvalificiranemu 30 članskemu odposlanstvu Društva za zunanjo politiko, pomagalo promovirat Slovenijo ob nekaj športnih srečanjih med danskimi in slovenskimi športniki, pripravilo pet slovensko-danskih večerov in tri slovensko-dan-ska odkrivanja posameznih slovenskih regij. Predvsem pa je bila, je dejal predsednik društva, v minulem letu stkana mreža stikov s skupino danskih prijateljev Slovenije in Sloveniji naklonjenih danskih ustanov, kot osnova za konkretnejše področne projekte v prihajajočem letu. Pri tem delu pa bo društvo v Sloveniji v dragoceno pomoč prav pred kratkim v Kobenhavnu ustanovljena sestrska organizacija, Društvo danskg-sloven-skega prijateljstva, ki je pisno pozdravilo ljubljansko zborovanje. Za drugo leto im6)0 jjavni povezovalci Slo' mije v načrtu koordin3' jo dveh pobud za prij3' Ijsko sodelovanje me° ariborom ter AarhusoFj i pa Aalborgom in meCl alima mestoma z rnoC' m kulturnim nabojern, ovengradcem in H01 ebrojem, začetek velike i spoznavalnega projek »mostovi prijateljstya ed 45 slovenskim' in inskimi srednjimi S0*3 i in gimnazijami« ,er ■ganizirano izmenjavo kušenj, predvsem v neri Danska - Sloveni)3’ i naslednjih temah: so-alna država na Daj1' ;em, njene sončne m nčne strani, davčna p°' tika na Danskem, dam ;i državni in zasebn1 obraževalni sistem, °d' asi med občinami, o ji in državo, Danska m anci, razpeti med Ko mhavnom in Brusljem, d Danci v Združen1 /ropi manj Danci kot so li poprej in tako naprej’ OBČINA / ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA Preosnova ACEGA poživila razpravo V Rimu dogovor med Fl in Listo za Trst V tržaškem občinskem svetu se je sinod nadaljevala razprava o načrtovanem preustroju mestnega podjetja ACEGA, ki naj bi po novem postalo delniška družba z javnim večinskim kapitalom. Večinski delničar naj bi bila mesta uprava. Mestna skupščina je vzela v pretres številne popravke in dopolnila Stranke komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva, sklepno glasovanje, Ce ne bo zapletov, pa bo najbrž v ponedeljek. Svetovalci niso vzeli v pretres predsinoCnjih dogajanj v skupščini, zaradi katerih je predsednik Ettore Rosato prekinil sejo. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Župan Riccardo Illy je namreč sporočil odstop odbornika Antonia Sodara in ga utemeljil s splošnimi osebnimi razlogi, v katere se kot upravitelj ne misli spustiti. Opozicija je takoj zelo glasno kontestirala župana in mu očitala, da grobo krši ne samo občinski statut in poslovnik občinskega sveta, a tudi korektne odnose med opozicijo in večino. Zu-Pan je te kritike označil kot popolnoma neutemeljene in hkrati napovedal, da bo pravočasno pbvestil občinski svet o imenovanju Sodarovega naslednika. Te njegove besede.pa niso zadovoli-le desnice in predvsem ne bivšega demokristjana Marinija, svetovalca krscansko-demokratske-ga centra, ki je naenkrat začel kričati in vpiti proti županu in občinskemu odboru. Illy je tedaj jezno zapustil sejno dvorano, Rosato pa je takoj zatem prekinil zasedanje. Vzdušje na sinočnji seji je bilo v začetku dokaj napeto, v nadaljevanju pa razburljiva dogajanja niso vplivala na zelo zahtevno razpravo o preo-sblikovanju podjetja ACEGA. Župan Illy bo morda že danes, ali najkasneje v ponedeljek, uradno sporočil ime novega občinskega odbornika, ki vsekakor ne bo strankarsko obarvan. V Rimu so podpisali sporazum o političnem sodelovanju med »Forza Italia« in Listo za Trst, ki »de facto« daje le formalni peCat že ustaljenemu, tudi volilnemu do- govarjanju med strankama. Dogovor sta podpisala Silvio Berlusconi in melonarski senator Giu-lio Camber. LpT in Forza Italia sta skupno sodelovali na nedavnih pokrajinskih volitvah, sad njunih skupnih prizadevanj pa je tudi nedavna izvolitev Roberta Antonioneja za novega predsednika deželnega sveta. Rimski dogovor gre povezati predvsem s prihodnjimi občinskimi volitvami, za katere so očitno že stekle priprave. Camber je hotel s tem dogovorom javno poudariti »feeling« z Berlusconijem, potem ko so nekateri namigovali, da se je politično približal zunanjemu ministru Lambertu Diniju. SKLEP TRGOVINSKE ZBORNICE -i Bencinski boni 1996 vse do 5. januarja Nove kvote po novem Bencinski boni bodo veljali do 5. januarja: tako so sklenili na zadnji seji Trgovinske zbornice. Papirnati boni in letošnja količina goriva na elektronski kartici bodo torej veljati še dva tedna. Zbornica se je odločila za podaljšanje veljavnosti, ki bi sicer zapadla 31. decembra, ker je še precej tržaških voznikov, ki niso izkoristili vse letošnje količine bencina po znižani ceni. Od 6. januarju pa bodo avtomatično zbisati morebitne ostanke letošnjega bencina po znižani ceni. Papirnatih bonov v prihodnje ne bo veC: že od 1. januarja pa vse do 30. aprila bodo pri bencinskih Črpalkah avtomatično prišteti v »spo- min« elektronskih kartic novo količino goriva za leto 1997. Najprej bodo prišteti 70% letne količine, ki jo bodo dopolniti še pred začetkom poletja. Upravičenci, ki še nimajo elektronske kartice, morajo predložiti potrebno dokumentacijo v uradu Posebne ustanove za bencin po znižani ceni, kjer so na razpolago tudi za vse potrebne informacije, v Ul. Valdirivo 2/b od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 16.15. Tudi kdor že ima elektronsko kartico, a je medtem menjal vozilo, se mora javiti pri ustanovi v Ul. Valdirivo, da mu vpišejo v elektronski spomin kartice nove podatke. JAVNO SREČANJE / KOMPRENZORIJ BIVŠE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE Postane naj živ in vitalen V hotelu Savoia Excelsior je bilo včeraj zanimivo javno srečanje o temi »Sv. Ivan preko zidu - javni, lep in koristen park za življenje v mestu«. Priredilo ga je združenje prostovoljcev Franco Basaglia v sodelovanju s Skladom Benetton. S tem srečanjem, kot je uvodoma podčrtal predsednik združenja prostovoljcev Franco Basaglia, Michele Zanetti, se zaključuje skoraj 30-letna izkušnja, ko je svetoivanski kom-prenzorij gostoval psihiatrično bolnišnico. S koncem leta bodo namreč po zakonu zaprli vse psihiatrične bolnišnice, že dalj Časa pa se tudi v našem mestu razpravlja o nadaljnji namembnosti struktur in parka v tem komprenzoriju. Laboratorij Sklad Benetton Studi Ricerche je vprašanju nadaljnje uporabe komprenzorija na- menil posebno številko »Časopisa«, ki prinaša številne prispevke o raznolikih vprašanjih, ki zadevajo preobrazbo tega nekdaj »zaprtega« prostora, da bi pac koristil celotnemu mestu in njegovim potrebam. Za dosego teh ciljev pa obstajajo nekatere ovire (kot na pr. »spor« med Pokrajino in Zdravstvenim podjetjem glede posesti nekaterih poslopij), obstajajo pa tudi možnosti, kot sta vCeraj podčrtala tako župan Uly kot pokrajinski odbornik Sasco, za premostitev vseh težav. Vsekakor pa je bila izražena želja, da bi z umestitvijo novega pokrajinskega odbora in v sodelovanju s Podjetjem za zdravstvene storitve lahko prišlo do dogovora glede drugačne uporabe nekaterih poslopij in pa obnovitve celotnega parka. V ta načrt pa se vključuje tudi Univerza, ki je po besedah rektorja Giacoma Bonusa pripravljena vložiti veC milijard lir (takoj 10, dolgoročno pa kar 30) predvsem za umestitev znanstvenih departmajev; komprenzorij naj namreč postane »živ« in »vitalen«, je še poudaril Bormso. Spregovoriti so še podravnatelji-ca Službe za umsko zdravje Giovan-na del Giudice, ki je med drugim dejala, da je treba komprenzorij »izročiti mestu kot kraj sožitja«, ravnatelj Deželnega študijskega centra za umsko zdravje Franco Rotelli pa je med drugim podčrtal važnost »vstopa« Univerze v komprenzorij. Ob koncu pa se je arhitekt Domenico Luciani zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izdelavi načrta za preobrazbo tega za mesto zgodovinskega komprenzorija. NOVICE Urniki trgovin med prazniki Tržaška občina obvešCa, da bodo trgovine in javni obrati ob skorajšnjih božičnih praznikih odprti po naslednjih urnikih: -v sredo 25.(na božic), v Četrtek 26. (sv. Stefan) in v nedeljo 29. bodo trgovine zaprte z naslednjimi izjemami: cvetličarne bodo lahko odprte dopoldne in do 14. ure; prodajalne pečenk, slaščičarne in prodajalne gastronomskih specialitet bodo lahko odprte ves dan; -v nedeljo 29. bodo pekarne lahko odprte od 9. do 14. ure (le za prodajo slaščic); -v dneh 24. in 31. bodo trgovine lahko odprte z neprekinjenim urnikom. Javni obrati imajo možnost, da v decembru ne spoštujejo obveznega tedenskega zaprtja. Celo noc pa bodo lahko odprti med 24. in 25., med 25. in 26. ter med 31. decembrom in 1. januarjem. Zbiranje sredstev za Mostar Predstavniki načrta Musika so vCeraj predstavili dobrodelni koncert »Musiča nuova per Mostar«, ki bo v ponedeljek 23. ob 20.30 v gledališču Miela. Na njem bodo zbirali sredstva za izgradnjo novih dvoran za vaje v mladinskem centru v vzhodnem Mostarju ter za priredbo velikega koncerta v istem mestu ob' svetovnem dnevu glasbe. Na koncertu v Mieli bodo nastopile glasbene skupine Autoritratto, Birbong, Kabala, Rha, Sbilfs ter solistka Linda. Šotor za prostovoljce Danes (od 16.30 do 19.30) in jutri (od 9. do 20. me) bo na Borznem trgu stal velik »Božični šotor«, v katerem bodo zbirali finančna sredstva za Združenje prostovoljcev za mednarodne službe. Uspela stavka kovinarjev Splošna 2-urna stavka kovinarjev (ob koncu vsake delovne izmene), ki so jo včeraj oklicale sindikalne organizacije Fim, Fiom in Uilm, je v obratih tržaške pokrajine povsem uspela; delo v železarni, v TVM, v obratu Diesel Ricerche, v pomorski palači in v tovarni Alcatel-Telettra je bilo namreč za 2 mi povsem ohromljeno. Odprli predor San Vito Po daljšem in zahtevnem obnavljanju je vCeraj župan Riccardo Illy (na sliki) uradno odprl predor San Vito pri Trgu Sansovino. Notranjost predora so prevlekli s svetlimi plastičnimi panoji, s katerih je med drugim zelo lahko Čistiti nesnago in tudi napise z razpršilci. Promet iz središča v smeri proti Carboli in Skednju bo končno lahko spet stekel po predorih Sandrinelli in San Vito proti Carboli in Skednju, javni prevozi pa ne bodo veC peljali prek Sv. Jakoba in Ul. S. Marco. VČERAJ ZJUTRAJ / TOVORNJAK TREŠČIL V AVTO HITRA CESTA / PRI TREBČAH Smrtna nesreča pri Fernetičih Na cesti, ki s FemetiCev pelje proti Opčinam, se je vCeraj zjutraj zgodila smrtna prometna nesreča, pri kateri sta bila soudeležena tovornjak tit fiat punto. Tovornjak je tako silo-vtio treščil v avtomobil, da je bil sopotnik v avtomobilu pri priti mrtev. Žrtev nesreče je bil 25-letni Fabio Rtins iz kraja Lanusei pri Nuoru, sopotnik v fiatu punto, ki ga je tipravljal 20 letni Marco Pioppi iz Coma. Po izvidih nabrežinslrih ka- ^tiinjerjev naj bi fiat punto trčil v tovornjak volvo koprske registracije, ki je bil pravkar privozil iz stranske Ceste. Kljub hitremu zdravniškemu posegu za Pirasa ni bilo veC po-tooči. Pioppi se je v nesreti ranil. Z rešilcem RdeCega križa so ga prebijali na katinarsko bolnišnico. Gdaril se je v prsni koš in v trebuh, ozdravel pa bo v 20 dneh. Voznik tovornjaka, 49-letni R.D., je bil nepoškodovan. V avtu karabinki in crknjena mačka Nabrežinski karabinjerji sb v sre-op med običajnim pregledom pri Ri-Oiškem naselju našli v avtomobilu toladega proseškega podjetnika (ci-P?1 imena niso sporočili) dve kara-°toki kal. 22, ki ju je lastnik uradno prijavil, a le za uporabo na domu. V prtljažniku so našli crknjeno mačko. Podjetnik jim je povedal, da jo je ustrelil med vežbanjem streljanja v nekem samotnem kraju. Aretirali so ga zaradi nedovoljene nošnje orožja, in ga nato kmalu tudi izpustili. Odkrili 13 kg tujih cigaret Finančni stražniki so na mejnem prehodu pri Fernetičih v dvojnem dnu opla omege avstrijske registracije našli 13 kilogramov tujih cigaret, ki jih je 28-letni bosanski državljan K .M. skušal pritihotapiti v Italijo. Moškega so prijavili zaradi tihotapljenja, avtomobil in cigarete pa so zaplenili. Avto so mu vrnili šele potem, ko je tihotapec plačal ustrezno denarno kazen, a brez dvojnega dna, da bi ga v prihodnje ne zamikalo, da bi ponovil tako kaznivo dejanje. Uničili so 165 kg mormor Motorni Čoln tržaške finančne straže je pretekli teden v bližini 7. pomola prestregel ribiško ladjo, ki je dvigovala mreže brez obvezne signalizacije (očitno z namenom, da bi je nihCe ne opazil). Stražniki so ladjo preiskati in ugotoviti, da je lovila ribe na prepovedanem območju, zaradi Cesar so zaplenili mrežo in 165 kg mormor, ki so se ujele vanjo. Sanitarna inšpekcija je nato pokazala, da ribe sploh niso bile sveže, in torej neprimerne za prodajo. Zato je odločila, naj jih uniCejo, kar so tudi storiti. Žeparjema je odklenkalo V Četrtek dopoldne je odklenkalo dvema Cilenskima žeparjema, ki sta v zadnjih dneh okradla že marsikaterega Tržačana. Na avtobusu proge št. 9 jima je finančni stražnik Gio-vanni Mongello preprečil, da bi okradla potnika. 44-letnega Juana Alejandra Vallejosa Valdesa in 66-letnega Efraina Bastiasa Viollalona so nato prepeljati v zapor. Tihotapil je morske sadeže Moški iz Milj je v torek skušal preko mejnega prehoda pri Lazaretu pretihotapiti v Italijo kar 134 kg morskih sadežev, a mu namera ni uspela, ker so finančni stražniki med pregledom njegovega peugeota odkrili prepovedan tovor. Tihotapca so prijavili sodišču, morske sadeže, vrednost katerih je presegala 2 milijona lir, pa so uničili. Prevrnila sta se tovornjaka Cesta je bila zaprta - Veliki zastoji zaradi preusmeritve prometa Odsek hitre ceste pri Trebčah je bil vCeraj do poznih nočnih ur zaprt zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila v noči na petek. V bližini drugega podvoza pri Trebčah (v smeri proti Trstu) je namreč tovornjak s priklopnikom znamke Lias, ki ga jeupravljal 47-letni albanski državljan Dedi Harilla trčil v zadnji del tovornjaka Scania, ki je vozil pred njim. Oba tovornjaka sta se po trčenju prevrnila, z enega od njiju se je na cestni tlak razlila kemična smola, medtem ko so škatle sardin, ki jih je prevažal drugi tovornjak, trk dobro zdržale. Na kraju nesreCe so posegli nabrežinski karabinjerji in gasilci, ki jih je pod lijočim dežjem Čakalo težko delo: tovornjaka so morali odstraniti s ceste, zatem pa so se morali spoprijeti še s smolo. Prispel je tudi rešilec RdeCega kriza, ki je Harillo prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je voznik udaril v prsni koš, domnevajo pa tudi, da si je zlomil levi gleženj in levo stopalo. Ozdravel naj bi v 20 dneh. Karabinjerji so medtem že v zgodnjih jutranjih urah preusmerili promet na obalno cesto in na pokrajinsko cesto OpCine-Bazovica, kar je povzročilo velike zastoje in ustvarilo na ozkih cestah dolge vrste avtomobilov in težkih vozil, kar je izzvalo nerganje marsikaterega voznika. Kljub preusmeritvi je bil promet na hitri cesti nekaj ur paraliziran. Promet se je pomikal polžje vse do večernih ur, kb je bila cesta, kot so sporočili nabrežinski karabinjerji, še vedno zaprta. KULTURNI DOM DOBRODELNI KONCERT MILJE / MLADINSKI FESTIVAL Matineja lutkovnega gledališča »Papilu« V nedeljo ob 11. uri bo foyer balkona Kulturnega doma znova zaživel v otroškem vrvežu, ki ga je prejšnjo sezono napolnjeval redno enkrat mesečno. Namen vodstva Slovenskega stalnega gledališča je ponoviti lansko izkušnjo, saj je bil odziv otrok in staršev nadvse zadovoljiv. Tako bo na nedeljski matineji kot prvo nastopilo lutkovno gledališče Papilu z igrico Kdo bo z nami Sel v gozdiček? Gledališče Papilu se je našemu malemu občinstvu in njegovim spremljevalcem predstavilo že lani in poželo prisrčen uspeh. Bitjeca, ki jih na njegovem odrčku ustvarjata Maja in Brane Solce, so iz barvastega papirja, nežne in rahle lutke, s katerimi nam domiselna avtorja posredujeta pravljice, ljudske pesmice, Cisto navadne in najbolj nenavadne zgodbe. Premikata jih v kvadratastem okencu, skozi katerega jih opazujemo od blizu in daleč, povečane ali pomanjšane, ter oživljata s svojim glasom. Tako je nastala tudi predstava Kdo bo z nami šel v gozdiček?, niz lutkovnih variacij na temo znane, že skoraj ponarodele otroške pesmi hrvaškega pesnika Grigorja Viteza. V tržaškem semenišču zbor Jacobus Gallus Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki deluje v okviru Glasbene matice in ga vodi Janko Ban, bo nastopil nocoj v cerkvi Brezmadežne v tržaškem škofijskem semenišču na koncertu z naslovom »Musiča e letteratura per solidarieta e preghiera«. Gre za dobrodelni koncert, ki ga prireja »Azione cattolica« v okviru akcije za zbiranje prispevkov za vodno črpalko v kraju Ipogoro v Tanzaniji. Na njem bosta nastopila še zbora »Silvulae cantores«, ki ga vodi Giuseppe BOtta, in »Goro da camera tielVAccademia di mušica e canto corale di Trieste«, ki ga vodi Cristina Semeraro. Literarna besedila raznih avtorjev bo podajala Tiziana Benedetti, prireditev pa bo v imenu organizatorja uvedla Maria Pia Monteduro. Koncert bo ob 19. uri v ul. Besenghi 16. Koncert Pihalnega orkestra Breg V nedeljo bo s celovečernim koncertom zaključil letošnjo sezono tudi Pihalni orkester Breg iz Doline: pod vodstvom kapelnika Ren-za Muscovija bo nastopil v dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. Koncert, ki se bo začel ob 17. uri, pa bodo oblikovali tudi gojenci glasbene šole, ki že drugo leto uspešno deluje pod okriljem dolinske godbe in v sodelovanju z ZSKD in GM. Prav najmlajši člani te godbeniške družine so društvu v še posebno zadoščenje: v njih je namreč bodočnost sestava, ki se lahko ponaša z več kot stoletno zgodovino in z res vztrajno prisotnostjo na našem kulturnem prizorišču. Gojenci, ki vadijo pod mentorstvom Toma Hmeljaka, Aljoše Starca in Zorana Lupinca, so pred občinstvom že 'nastopili, čeprav se glasbe šele učijo. Preteklega junija so zaigrali na koncertu, ki ga je godba priredila na dolinski K’luži, prejšnji teden pa so skupaj z gojenci ricmanjske glasbene šole ustvarili Dobrodelni božični koncert, ki je bil namenjen zbiranju prispevkov za majsko Srečanje Prežihovih šol v Dolini.(dam) Slovesnost v Novinarskem krožku pred božičnimi in novoletnimi prazniki V Novinarskem krožku je bil včeraj tradicionalni sprejem ob božičnih in novoletnih praznikih, ki so se ga udeležili župan Illy in drugi predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Prisotnim je spregovorila predstavnica krožka Fulvia Costantini-des, ki se je spomnila preminulega dolgoletnega predsednika Novinarskega krožka China Alessija ter tržaškega škofa Lorenza Bello-mija, velikega prijatelja tržaških novinarjev. Svoj pozdrav s spominom na Alessija je izrekel tudi predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare, ob priložnosti pa so prisotnim podelili tudi zadnje Alessijevo prozno delo, knjigo »pravljic za odrasle« LTntomo ne-mico (Intimni sovražnik). Zborovski koncert jutri v Bazovici Jutri ob 20. uri bo v bazovski cerkvi predbožično vzdušje, ki ga bodo skušali pričarati mešana pevska zbora iz Bazovice in Gropade ter mladinska pevska skupina iz Bazovice. Gropajski pevski zbor Skala, ki združuje pevce treh generacij vodi dirigentka Anastazija Purič. Tokrat bodo nastopili ob glasbeni spremljavi Hermana Antoniča. Mešani pevski zbor iz Bazovice vodi domačinka prof. Tamara Ražem, ki je tudi animator zbora. V okrepljeni zasedbi jih bomo nocoj lahko koncertno prvič poslušali, saj se je pevcem, ki sodelujejo pri verskih obredih zadnje čase pridružilo več novih pevcev. Nekateri od teh so pred leti že sodelovali pri zboru vaškega kulturnega društva. Zbor bosta spremljala na klavir Lara Komar in Stefan Grgič. Bazovska mladinska skupina vadi pod mentorstvom prof. Ksenje Bras s le nekaj mesecev. Za mlada grla bo to krstni nastop za organizatorje večera pa nova upanja. Krstna predstava »tevepripovedi« Pripoved je nastalo v otroški delavnici Niz gledaliških in drugačnih predstav za mladino, ki poteka v miljski dvorani Verdi od 9. novembra, je ta teden dosegel vrhunec s krstno izvedbo predstave, ali bolje rečeno tevepripovedi, kot jo označujejo spored in avtor sam, z naslovom ... e fu cosi che la guerra fini (... in tako se je vojna končala), ki jo je Carlo Presotto realiziral v koprodukciji z Občino Milje, ki je skušala zadnja leta dati nekdaj slovitemu miljskemu mladinskemu festivalu nov pečat, s katerim se bolj poudarja formacijska vloga pobude kot pa revija bolj ah manj prestižnih predstav za otroke in mladino. Delo Carla Presotta spada v širšo domeno eksperimentalne dejavnosti, ki se loteva sodohnih tehnoloških možnosti na področju vizualnosti; v tem primeru gre pravzaprav za videokamero in večinoma za animiranje v živo pred njenim objektivom, ki ga nato gledalci opazujejo na platnu za animatorjem. Predstava, ali kakorkoli naj jo že imenujemo, ki smo jo videli v Miljah je zlasti zanimiva kot dokument o možnostih, ki jih odpirajo nova sredstva, in je verjetno otrokom vsaj malce odstmila pogled na to, kaj je za ekranom, za platnom, nakazala, kako se ustvarjajo podobe, ki na televizorskih ekranih dajejo tako močan vtis resničnosti, in omogočila, da so zaslutili, kaj je resničnost, stvarnost stvari, ki se resnično, stvarno dogajajo pred njimi, samo v tistem trenutku in samo v tistem prostoru. Tevepripoved sloni na pravljici, ki je nastala v ok- viru delavnice o pisanju in ilustriranju, ki so jo pripravili v okviru iste pobuda leta 1993. Takrat je 21 otrok petega razreda osnovne šole v Zindisu ustvarilo pripoved, ki se je navezovala na vojno v Bosni in ki je v pravljično-magičnem duhu nakazovala konec spopada. Kasneje je knjižico objavila založba E. Elle, Carlo Presotto pa je sedaj s sodelovanjem otrok iz dveh petih razredov osnovne Sole v bližini Vicenze ustvaril svojevrstno predstavo. Pobuda je torej nastala iz številnih dobrih namenov in hvalevrednih vzgojnih pobud, vendar pa prav teža vseh teh načrtno zastavljenih pozitivnih ciljev ne pusti, da bi predstava poletela na krilih domišljije in poezije. Tako z zanimanjem, ki pa se ga polagoma loteva dolgčas, sledimo rokam pripovedovalca, ko drobne preproste predmete iz vsakdanjega življenja, ki jih vidimo lepo povečane na platnu, spreminja v junake prav- ljične zgodbe, poslušamo njegovo pripoved, ki je sicer ljubka, ko pomislimo, da so jo v skupinskem delu ustvarili deset let stari otroci, a ni nič več kot to, ko nam jo ponavlja z naglasom, ki je celo za naša neuka ušesa preveč narečno zaznamovan. Na krstni uprizoritvi v sredo, 18. decembra, je bilo v dvorani prisotnih tudi nekaj avtorjev izvirne zgodbe, ki so seveda sedaj že najstniki. Delo, ki je posvečeno skladu Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin, so nato ponovili še naslednja dva v dopoldanskih urah. V okviru niza bo nocoj na sporedu Ferrerum No-varum, duhovito razmišljanje Riccarda Cassinija o odličnosti čokoladnega namaza, ki v Italijj uvršča med ljubitelje tudi režiserja Nannija. Morettija, jutri popoldne pa predstava Cendrillons o večnem Pepelkmem mitu, ki ga je skupina La Ribalt3 iz Lecca zasnovala v okviru lanskega niza. (bov) POBUDE SKD VIGRED IN ŠOLE V ŠEMPOLAJO Prodajna razstava ročnih del V osnovni šoli so včeraj pripravili božičnico Tudi letos prireja Kulturno društvo Vigred božično razstavo ročnih del, ki so jih pripravili odborniki ter prijatelji društva, na pomoč so priskočili tudi otrod. Kdor ni imel dovolj časa za nakupovanje daril, se lahko oglasi v društvenih prostorih v Sempolaju, danes, jutri in v ponedeljek od 18. do 20. ure, v nedeljo tudi zjutraj od 11. do 12. ure. Gotovo bo dohil kaj primernega, na razpolago so tudi knjige za otroke in odrasle. Novost sejma je društveni koledar, ki nas popelje v preteklost in nam pokaže spremembo naših kraških vasi tekom časa. V nedeljo bo v društvenih prostorih tudi praznovanje vseh vaščanov, roje- nih pred letom 1936. Ob tej priložnosti bodo igralci društvenega dramskega odseka upri-zorili hudomušni prizorček. Tudi vesele domače glasbe ne bo manjkalo. V prazničnih dneh si bodo odborniki in člani društva lahko malo oddahnili, a ne za dolgo, saj je v novem letu prva pobuda v načrtu že za 6. januar, ob 17., ko bo otvoritev razstave črno belih slik iz naše bližnje in daljne preteklosti. Včeraj je v šempolajski osnovni šoli potekala božična prireditev, ki so jo pod vodstvom svojih učiteljic pripravili šolarji, da bi poskrbeli za prijetnejše razpoliženje (na sliki - f. KROMA). (EL) Dobrodelni večer SSK za združenje Starši skupaj Slovenski kulturni klub se je odločil, da njihov gledališki krožek pripravi danes s pomočjo Radijskega odra Bralno predstavo Božič pri družini March. Gre za prvo dejanje odrske predstave, ki jo je po znani mladinski povesti ameriške pisateljice Louise M. Alcott, Male dame (Piccole donne) priredila in režirala Lučka Susic. Po predstavi bo na vrsti se tombola z bogatimi dobitki. Vse prispevke so mladi letos namenili združenju Starši skupaj. Obenem so jim dali na razpolago tudi prostore sedeža v Ul. Donizetti 3, za prodajno razstavo ročnih izdelkov, ki jo je pretekli teden to združenje imelo na Stadionu 1. maja. Prodajna razstava bo trajala do ponedeljka, ko bo v istih prostorih imelo svoj božični večer tudi DSI. Mladi, ki bi želeli združenju Starši skupaj čim konkretneje pomagati, upajo, da bo obisk večera številčen in da bodo tudi obiskovalci prodajne razstave kar se da radodarni. Breda Susič OSNOVNA ŠOLA RINKA TOMAŽIČA Koledovanje trebenskih otrok Ob spremljavi harmonike prepevali trebenske ljudske kolednice Učenci celodnevne osnovne šole Finka Tomažiča so tudi letos priredili koledovanje. Hodili so po vaških ulicah in ob spremljavi harmonike prepevali trebenske ljudske kolednice. Obiskali so vaščane in jih obdarili z božičnimi medenjaki, ki so jih kar sami spekli. Vsem so voščili vesele božične praznike in srečno novo leto z obljubo, da bodo z običajem nadaljevali tudi v prihodnje: »Bog Vas živi, blagoslovi, Vas prijat'li spoštovani! Voščimo, ker tukaj zbrani, leto danes slavimo.« , Učenci in učiteljice se iskreno zati^ valjujejo vaščanom za topel sprejem 1 dobrodošle prispevke. -T spoRoeiiA h V Prečniku tradicionalno novoletno srečanje KRUT Kot že nekaj let, bo tudi letos tradicionalno novoletno družabno srečanje, ki ga v imenu Društva upokojencev, Združenja aktivistov NOB in Zveze vojaških vojnih invalidov organizira KRUT. Po dveh skupnih srečanjih z Goričani, bo letos družabnost iz tehničnih razlogov spet loCena in bo 27. t.m. v znani gostilni Sardoč v Prečniku, z začetkom ob 17.30. Poudarek letošnje družabnosti pa bo predvsem na 25-letnici ustanovitve in plodnega delovanja Društva slovenskih upokojencev na Tržaškem, ki šteje v svojih vrstah na stotine elanov. Prav zato so organizatorji tudi poskrbeli za pester program, ki ga bodo izpolnili moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, Vanka in Tonca s svojo jezično duhovitostjo in pa plesni ansambel Long Žlunk. Seveda bo poskrbljeno tudi za avtobusni prevoz. Organizatorji sporočajo še, da je zanimanje za letošnjo novoletno družabnost bilo tolikšno, da so bili v nekaj dneh oddani vsi razpoložljivi prostori v gostišču in se opravičujejo vsem tistim, ki ne bodo mogli biti prisotni zaradi omejenosti prostorov. Izjave o varnosti pri delu Kmečka zveza iz Trsta in Gorice obvešCa kmetoyalce, ki zaposljujejo stalno delovno silo, da 31,12.1996 zapade rok za predložitev izjave o varnosti pri delu v smislu zakona 626/94. Zainteresirani naj se Cimprej javijo v uradih Kmečke zveze Trst ali Gorica najkasneje pa do sobote, 28.12.1996 za izpolnitev omenjene prijave.Družinsko vodeni kmečki obrati (cl. 230 bis civ. zakon) so oproščeni zgoraj navedene obveznosti. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 21. decembra 1996 PETER Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide °b 14.23 in zatone ob 3.28. Jutri, NEDELJA, 22. decembra 1996 MITJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,8 stopinje, zrac-M tlak 1003 mb, pada, brezvetrje, vlaga 83-od-stotna, padlo je 8 mm dežja, nebo oblačno, ttiorje mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA STA SE: Va-nessa Dose in Marco Ba-zan. UMRLI SO: 89-letna Ludmilla Kravos, 89-let-Da Agnese Versich, 55-letna Graziella Norbedo, 74-letna Emilia Ribarich, “3-letni Giuseppe Persu-beh, 92-letna Gisella Us-sai, 87-letni Pietro Grando, 78-letna Licia Negrel-h, 85-letna Rosa Meloni, 80-letni Giovanni Batti-sta Lagomarsino, 93-letna Anna Moscarda, 81-letni Stoiano Turk, 79-letni Antonio Miniussi, 80-let-na Yvonne Visconte. OKLICI: elektromeha-nik Massimiliano Tiberi o in uradnica Caterina Saltalamacchia, mizar Walter Gherbaz in študentka Diana Vadimov-na Kratkova, upokojenec Luciano Licata in uradnica Elena Emili, obrtnik Fabrizio Bordon in univ. študentka Cristina Cucich. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 16. do SOBOTE, 21. DECEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Largo S.Varda-basso (bivša Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). tefan0 n mo m 1 FLOOR DISCO MUSIČ DJ MIKI M. D. J LUGA DEMARCHI 2ST FLOOR LIVE MUSIČ HAPPV DAYS JUKE BOX OB 21. URI DEVIN - EX NEPENTES iL©Wiilto SMIM® (HUMUS©! Lutkovno gledališče Papilu MAJA in BRANE SOLCE KDO BO Z NAMI SEL V GOZDIČEK Jutri, 22. t. m., ob 11 .uri — OTROŠKA MA TINEJA! — KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE Z DOMAČO BESEDO ATILIJA KRALJA danes, 21. t.m., ob 20.30. Člani in prijatelji so vabljeni, da ob družabnosti nazdravimo novemu letu KD F. VENTURINI priredi f/šož/c/t/co Nastopili bodo vsi društveni odseki danes, 21. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »So-no pazzo di Iris Blond«, r.-i. Carlo Verdone, Clau-dia Gerini. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Michael Collins«, i. Neli Jordan, i. Liam Neeson. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una promessa e una promessa«, i. Arnold Schvvarzenegger. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15- »II gobbo di Notre Dame«, prod. VValt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Špirit! nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kil-mer. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Day-light - Trappola nel tun-nel«, i. Sylvester Stallo-ne. NAZIONALE 3 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »So-luzioni estreme«, i. Hugh Grant, Gene Hackman. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fan-tozzi - il ritorno«, i. Paolo Villaggio. POHIŠTVO K0Rsro TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne 'garniture in drugo pohištvo. Pohitite! Milojka in Gianni sta 18. decembra dočakala rojstvo prvorojenca Diega Njuni sred se z veseljem pridružujejo nona Mira in nono Nacjo ter ostali svojci MIGNON - 16.00, 22.00 »Ingorde ninfoma-ni«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20, 22.10 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Kansas City«, r. Robert Altman, i. Jennifer Jason Leigh, Miranda Richardson. LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Cra-sh«, r. Davide Cronen-berg. Prepovedan mladini pod 18.letom. H ČESTITKE Ob lepem uspehu, ki ga je dosegel na tržaški univerzi z diplomo iz elektronike želijo MARKU BUDALU vse najboljše, Neva Lukeš z Nevico in družino. \M___PRIREDITVE DANES, 21. t. m. bo v bazovski cerkvi BOŽIČNI KONCERT. Nastopajo bazovski pevski zbor, mladinski pevski zbor in zbor Skala iz Gropade. ZaCetek ob 20.uri. SKD VIGRED prireja BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sempo-laju danes, 21., jutri, 22. (tudi od 11. do 12. ure) in v ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure. SREDNJA SOLA S. KOSOVEL na Opčinah s sodelovanjem skupine osnovnošolcev šole F. Bevk organizira skupno BOŽIČNICO v župnijski cerkvi na Opčinah danes, 21. t. m., ob 11. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN RADIJSKI ODER (Ul. Donizetti 3) vabita danes, 21. t.m., ob 18.30 na DOBRODELNI VEČER. Spored: Male dame (Piccole donne) - recital iz prvega dejanja z naslovom “Božic pri družini March in dobrodelna tombola z bogatimi darili". Vabljeni otroci in odrasli. KD SLOVAN prireja BOŽIČNICO v padriski cerkvici jutri, 22. t. m., ob 17.30. Nastopili bodo pevski zbor Slovan, mlada kitarista Bojan Kuret in Paolo Bembi.Nastop mladih padricanov. Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA prireja BOŽIČNO PRIREDITEV, ki bo jutri, 22. t. m., ob 17. uri v kinodvorani. Večer bo obogatil mladinski pevski zbor in priljubljeni venderigoli Vanka in Tonca PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Sola vabita na KONCERT ob zaključku leta jutri, 22. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. TRŽAŠKI OKTET bo nastopil v skedenjski cerkvi jutri, 22. t.m., ob 15.30. Na sporedu bodo BOŽIČNE PESMI. PD MACKOLJE vabi jutri, 22. t.m. na božično prireditev V PRIČAKOVANJU... Nastopila bosta Tržaški dekliški zbor pod vodstvom Tamare Stane-se in domači MePZ MaCkolje. Priložnostno misel bo podal g. Rafko Slejko. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebe vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo jutri, 22. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD J. RAPOTEC prireja BOŽIČNICO, ki bo jutri, 22. t. m., ob 17. uri v dvorani srenjske hiše v Prebenegu. Nastopata dekliška pevska skupina V. Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog in otroška dramska skupina SKD J. Rapotec s pravljično igro Andreja Rozmana - Roze “Cepiča sreCe“ v režiji Suzi Bandi in z glasbo Tatjane Jercog. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. t. m. na sklepni veCer v letošnjem letu in na božično srečanje s koprskim škofom Metodom Pirihom. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20.30. KD F. GRBEC - Ske-denjska ul. 124 vabi svoje elane in prijatelje na PREDSILVESTRO-VANJE v Četrtek, 26. t. m., ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel trio I muli de una volta - Mara, Neva in Cesare. Vljudno vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tradicionalni KONCERT NA STEFANOVO 26. decembra 1996 ob 17. uri v kulturnem domu na Pro- SKD JOŽE RAPOTEC prireja BOŽIČNICO, ki bo jutri, 22. t.m., ob 17'. uri v dvorani srenjske hiše v Prebenegu. Nastopata Dekliška pevska skupina Valentin Vodnik pod vodstvomTatjane Jercog in Otroška dramska skupina SKD J.Rapo-tec s pravljično igro Andreja Rozmana-Roze »Cepiča sreče« v režiji Suzi Bandi in z glasbo Tatjane Jercog. Vljudno vabljeni! □ OBVESTILA SK BRDINA naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna. SKD PRIMOREC - Trebče prireja DRUŠTVENI VECER ob koncu leta danes, 21. t.m. od 20. ure dalje v Ljudskem domu. Zabavali se bomo s petjem, skeči, šaljivimi igrami, tombolo ob dobri kapljici in prigrizku. Pridite! Lepo bo! KD LONJER - KATI-NARA prireja jutri, 22. t. m. od 10. do 18. ure OTROŠKI DIRENDAJ za otroke od 3. do 11. leta starosti. Za informacije in prijave sta na razpolago Jana (tel. St. 910178) in Vesna ( tel. St. 910858). ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja SILVESTROVANJE: večerja, ples, sreColov, tombola, nagrajevanje najboljše torte. Rezervacije na tel. St. 51377 med 10. in 13. uro ter od 17. do 20. ure do 27. t.m. MALI OGLASI tel. 040-361888 AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vgs kanadske losose in salmerine. Odprta je vsak dan od 20. decembra 1996 do 1. januarja 1997, razen ob praznikih, in vsak petek in soboto od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297. PRODAJA privatnik v okolici Nabrežine postaja zazidljive parcele po 1.000 kv. m za dve eno-stanovanjski stavbi in eno dvostanovanjsko z odobrenim načrtom in z možnostjo takojšnje gradnje. Informacije na tel. St. 040/310203. PRODAM enonadstropno hišo z vrtom na lepi lokaciji v LoCniku, Ul. Chiese Antiche 1. Tel. st. 0038665/28417. PRODAM ROVER 213 SE v dobrem stanju. Tel. 229483. Y 10- PIRE LXIE, november ’91, zelen metali-ziran, v odličnem stanju prodam za 7 milijonov. Tel. št. 214309. PRODAM Ford Scor-pio, 2.000 LE. Ghia s klimo ter ABS, letnik ’91 po ugodni ceni. Tel. št. 040/251234. PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 mx 2,20 m, macesnova vrata 2,20 mx0,81. Tel. na s. 040/422836. PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. št. 0481/884161 v večernih urah. PRODAM kravo s teličkom . Tel. St. 281110. PRODAM nove ženske smučarske Čevlje Salomon št. 41/41,5. Tel. St. 040/229234 od 18. do 21. ure. PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet" 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. St. 410335. ISCEM delo kot hišna pomočnica v Trstu ali okolici. Tel. St. 0038667/85391. DIPLOMIRANA medicinska sestra z izkušnjami nudi nego na domu. Tel. St. 309790 v večernih urah. CECILIA ima v Boljuncu Zenski in moški frizerski salon. Urnik: vsak dan, razen ob sredah od 9. do 17. ure, v torek, 24. in 31. t. m. odprto od 8. do 19.30. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci St. 22. OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni ! OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscek iz Brise. PRI BATKOVIH bo osmica odprta do 21. t.m., Repen St. 32. Vabljeni! AGROTURIZEM Ostrouška - Zagradec 1 je odprt do 22. t. m. OSMICO je odprla Mavrica Radetic, Medja vas St. 10. Vabljeni! OSMICO imata odprto Se do jutri, 22. t.m. Slavko in Magda Škerlj v Zgoniku 15/A. Vabljeni! PRISPEVKI Ob 20. obletnici smrti Stane Malalan Hrast daruje Stane Malalan 50.000 lir za pomoč prizadetim v Ruandi. Namesto cvetja na grob E tke Križnic daruje Silvana Malalan 50.000 lir za SKD Tabor. V počastitev dragih spominov na Edko Pun-tar-KrižniC in Olgo Martelanc daruje N.N. 100.000 lir za SKD Tabor - Opčine. V počastitev spomina Edke Križnic darujeta MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLEST-Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Katty in TorCi Sosič 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. Namesto cvetja na grob Pepija PrinCiC in Marije Milic daruje družina Ivana Benčine 50.000 lir za KRD Dom Brisciki. Ob 5. obletnici smrti dragega očeta Pepija Blazina darujeta Lidia in Adrijana z družinama 50.000 lir za KRD Dom Brisciki. V spomin na Srečka Sumana darujeta Ici in Avgusta 50.000 lir za skedenjski etnografski muzej. Namesto cvetja na grob Etke Križnic daruje družina Ivana Bencina 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na gospo Etko Križnic darujeta Edi in Jadranka 50.000 lir za SD Polet. V spomin na gospo Berto Protti darujeta Edi in Jadranka 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Alberto Protti in Dalko Černe darujeta Zorka in Neva Husu 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 30.000 lir za cerkev pri Ferlugih. V spomin na Marijo Milic daruje Angelca Malalan s sinovi 50.000 lir za SD Polet. V spomin na gospo Etko Križnic daruje družina Protti 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na gospo Etko Križnic darujeta Ernest in Anita Malalan 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. V spomin na gospo Etko Križnic darujeta Tanja in Edi Ferluga 50.000 lir za SD Polet. V spomin na Alojza Paulina daruje družina 150.000 lir za SKD Vigred, 100.000 lir za SK Devin, 100.000 lir SD Mladina, 100.000 lir za Primorski dnevnik, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Prečnika, 50.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Nabrežina, 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za obnovo strehe cerkve pri Banih darujeta Lice Krevatin 30.000 lir in Igor 50.000 lir. Ob priliki božičnih praznikov se družina Battigelli (Gabrovec 35) spominja vseh svojih dragih in daruje 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Srečka Sumana darujeta Sergij in Ada 50.000 lir za Sklad Ota, Luchetta, D’An-gelo, Hrovatin. V spomin na Ferdinanda Bogatca (Gigija) daruje Pepi Starc (Cilen) 20.000 lir za SD Mladina. V spomin Amalije Colja vd. Doljak darujeta Milka in Stanko 30.000 lir za Sempolajski cerkver ni pevski zbor. V spomin na Pepko Križnic daruje Olimpija z družino 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za Sklad za vzdrževanje orgel openske cerkve. V spomin na preminulega Romana Tomadina daruje Bernard Skerlavaj 30.000 lir za zbor Jacobus Gallus. Prof. Andreji Duhovnik -Antoni izraža globoko sožalje ob izgubi očeta odbor Slavističnega društva Trst - Gorica -Videm SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 CENTER KOMEL / ABONMAJSKA SEZONA SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA / MICOL PAMBIERl Pedagogi tokrat v vlogi izvajalcev »Srečanje z glasbo« je bilo prejšnjo soboto »Mnogostranskost mi je prirojena« Igralko nastopa v komediji Ne poznam te več Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je letošnjo abonmajsko ponudbo večernih koncertov v novi dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž obogatil s ciklusom »SreCanj z glasbo« v komorni dvorani svoje ustanove. Prvo so v soboto, 14. decembra zaigrali glasbeniki -pedagogi različnih primorskih glasbenih šol (foto Bum-baca): oboistka in pianistka Andreja Konjedic (GS Nova Gorica), kitarist Tomaž Lenardič (GS Nova Gorica), flavtist Fabio Devetak (SCGV Emil Komel, Glasbena matica Spe-ter), pianist Gnido Michelon (SCGV Emil Komel), klarinetist Robert Stanič (GS Piran) in pianist Bojan Glavina (Center za glasbeno vzgojo Koper). Namen prvega Srečanja je bilo soočanje s tremi instrumenti iz družine pihal, naslov večera »Vzdih - Izdih« pa si je prireditelj izposodil iz istoimenske knjige Vinka Globokarja. Občinstvo je v sproščenem vzdušju lahko prisluhnilo trem skladbam avtorjev različnih glasbenih obdobij za duo in krstni izvedbi skladbe Ri-cercare za flavto, oboo, klarinet Ivana Florjanca, delu, ki ga je skladatelj napisal prav za to priložnost. V baročni Suiti v e-molu J.B. Loeilleta de Ganta sta suvereno igro predstavila oboistka Konjedic in kitarist Lenardič in v zadnjem stavku skladbe (Gigue) je njuna uigranost in doživetost dosegla višek - glasbenika bi nedvomno lahko iz tega enkratnega skupnega projekta gradila tudi nadaljnje skupno komorno muziciranje. V romantični Sonati »Undi-ne« op. 167 C. Reineckeja je mojstrstvo »vzdiha in izdiha« na flavti predstavil Fabio Devetak, njegovo manj sigurno koncert antsko držo je »preglasil« pianist Michelon, ki je želel preveč zavzeto občinstvu razkriti muzikološko resnico, da je vloga obeh instrumentov v obdobju romantike že enakovredna. Temperamentno in korektno sta svoje poustvarjalne veščine nato predstavila še klarinetist Stanič in pianist Glavina v sodobnejši Sonati za klarinet in klavir F. Pou-lenca. Poustvarjalno prakso, dovolj osvežujočo in plemenito, so v nadaljevanju večera z iskreno in zelo poučno besedo dopolnili vsi trije pihalci, v skrivnostni, posebni in zanimivi svet igre na oboo, klarinet in flavto pa sta občinstvo zelo spretno in sproščeno popeljala Silvan Kerševan in Luisa Antoni. Poučnemu »sprehodu« o glasbi so gostje tretjega abonmajskega koncerta zaigrali kodo s prvo izvedbo skladbe Ri-cercare za flavto, oboo, klarinet Ivana Florjanca. S prepletanjem treh timbriCno različnih glasov sodi delo v poizkus iskanja in pojmovanja nove estetike v glasbi. Delo za dovolj neobičajen instrumentalni sestav je kratko, jedrnato in razkriva avtorjevo simpatiziranje z gregorijanskim koralom. V doživeti interpretaciji KonjediCeve, Devetaka in Staniča je krstna izvedba zazvenela v vsej zvočni svežini. Tatjana Gregorič V komediji Alda De Benedettija Non ti co-nosco piu (Ne poznam te več), ki ga je v tej sezoni postavila tržaška La Contrada in bo še jutri na sporedu v gledališču Cristallo, nastopa v vlogi mlade Luise, ki nekega dne na lepem ne pozna veC lastnega moža, enako mlada igralka Micol Pambieri (na sliki z ostalimi nastopajočimi), ki. je kljub mladim letom igrala že kar precej vlog v zelo različnih delih, bodisi v komedijah bodisi v tragedijah, od Flavta do Shakespeara, od Goldonija, do Neila Simona in drugih sodobnih avtorjev. O svoji mnogostranski gledališki osebnosti, o' svojem delu, o tem, kako se loteva vlog, o Trstu in o vlogi, ki jo igra v tej komediji, je prav rada spregovorila tudi z nami. »Mislim, da mi je mnogostranskost glede gledaliških vlog nekako prirojena; nimam posebnih motivacij, ki so me privedle do tega, da sem igrala v tako različnih delih. Začela sem z Goldonijevim delom, ko sem hodila še v šolo, in to je bilo zame kot nekakšna igra. Potem sem igrala v Plavtovi komediji, nato spet v komični vlogi z Ren-zom Montagnanijem. Rekla bi, da so mi paC predlagali različne stvari, enkrat dramatične, nato spet komične, in jaz sem jih sprejela, morda tudi z namenom, da spet in spet prei-skusim samo sebe. Gotovo je lepo odkriti, da si zmožen ustvariti takor dramatične kot komične like, da se lahko posvečaš raznim gledališkim zvrstem. Da, tudi del istega avtorja se vedno lotevam na nov naCin. Predvsem je tu drug režiser, ki te vodi k drugačnemu pristopu. Kako se približaš novemu liku, je povsem relativno, saj se ustvarijo drugačni odnosi z režiserjem in drugimi sodelavci. Med komičnim in dramatičnim je seveda velika razlika. V dramatično vlogo lahko vložiš veliko veC osebnih Čustev, to kar Čutiš, ti lahko pomaga. Komedija je manj ponotranjena, medtem ko je tragedija veliko bolj osebna. Rada imam tako tragične kot komične vloge, ker je lepo, Ce pripraviš občinstvo do smeha, igrati v komediji je zabavno, vendar je moj temperament tudi dramatičen. Morda se motim, saj me marsikdo nagovarja, da so zame komične vloge. Kaj naj reCem, morda moram šele zares odkriti svojo plat komične igralke. V Trstu mi je zelo lepo. Zame je to lepo mesto, sicer ga nisem še dobro spoznala, saj se moram veliko učiti, zveCer so vaje, zjutraj pa spim. Vem, da je veliko stvari, ki si jih je vredno ogledati, in upam, da bom to lahko tudi storila. V tej komediji igram Luiso, ki je na prvi pogled morda naivna, vendar prav ona vodi igro, kot bodo gledalci spoznali na koncu, stvari se vrtijo okoli nje in po njeni volji. Da, zelo je simpatična, in zabavna.« (bov) PORTOROŽ / GALERIJA CASINO ROJAN / NIZ SE JE ZAKLJUČIL V NEDELJO Drevi otvoritev »pravljične« razstave Klavdija Tutte V razstavnih prostorih Galerije Casino v Portorožu bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Klavdija Tutte. Novogoriški slikar se s svojim pravljičnim svetom -na sliki eden izmed njegovih Pravljičnih pejsažev iz leta ’94 - trenutno predstavlja tudi goriškemu občinstvu, saj bo širši izbor njegovih novejših del do prvih dni naslednjega leta na ogled v likovni galeriji Ars v Katoliški knjigarni. Se posebno v slikah iz cikla Pravljični pejsaži prihaja do izraza veliko veselje do življenja, istočasno pa dodatno dokazujejo, da si je Klavdij Tutta pridobil samosvojo in razpoznavno slikarsko govorico. Glasbeno srečanja mladih V nedeljo se je v Marijinem domu v Rojanu v Trstu zaključil niz koncertov z naslovom »Glasbena srečanja mladih v Rojanu«, ki sta ga priredila slovenska župnijska skupnost v Rojanu in Slovenska Glasbena Sola koncertna pobuda - Rojan. Na štirih popoldanskih koncertih so se občinstvu Marijinega doma predstavili mladi glasbeniki in glasbene skupine, ki delujejo v našem kulturnem prostoru, na koncertih, ki so, zaradi kvalitete izvajalcev in pestrosti programa, zanimivi tako za navadne ljubitelje glasbe, kot tudi za tiste, ki se z glasbo ukvarjajo poklicno. Na prvem koncertu, dne 17. novembra, je bila gost Marijinega doma priznana slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič. Umetnica, ki je med drugim hčerka znanega basista, bivšega elana slovenskega okteta in operne pevke Zlate Gašperšič Ognjanovič, poučuje na glasbeni akademiji v Ljubljani, veliko pa tudi koncertira po Evropi in po svetu, s samostojnimi koncerti in v orkestrih kot solistka. Na koncertu v Rojanu se je predstavila z baladami št. 3 (op. 47) in št. 4 (op. 52) Frederica Chopina, s sonato v gis molu op. 19 Aleksandra Skrjabina in s štirimi preludiji Sergeja Rahmaninova. Izvajanje zahtevnega programa je potrdilo njeno interpretacij sko suverenost in brezhibno tehniko. Njena umetniška občutljivost pa je verjetno prišla naj- bolj do izraza v Rahmaninovih preludijih, s katerimi je znala pričarati sanjsko atmosfero in tako vzpostaviti tisto rahlo Čustveno vez s publiko, ki je mogoCa le redkim umetnikom. Drugi koncert, 24. novembra, se je začel z nastopom dua -Adam Selj na bajanu (to je vrsta harmonike izdelana v Rusiji, ki ima gumbnato tipkovnico za desno roko, in se tudi v zgradbi precej razlikuje od običajne harmonike) in Beatrice Zonta pri klavirju, ki sta izvedla Lapin-skijev Koncert za bajan in orkester, v priredbi za bajan in klavir. Tehnično izredno težavno partituro sta Adam Selj na bajanu in Beatrice Zonta na klavirju podala zelo uigrano in natančno. Sledile so skladbe za bajan solo: Samova »Jutro v gozdu«, Zubit-skyijeva »Bolgarski zvezek« v odlomkih Veseli gozdar, Sinja gora, Legenda Hajdukov, Ples in Praznik v gozdu, ter Vikonova »Caravan« na istoimensko temo Duka Ellingtona. Pri vseh je Selj dokazal umetniško zrelost in tehnično izpopolnjenost, tudi v podajanju posebnih efektov, ki jih je partitura zahtevala. Koncert se je v drugem delu nadaljeval v popolnoma drugačnem vzdušju, ko sta na oder stopila pevka Tinkara KovaC in kitarist Paolo Bembi, ki sta se predstavila s programom zimzelenih melodij iz zakladnice Jazza in Bossa Nove. Melodije, kot so Shearingova »Lullaby of birth- land«, Rodgersova »My favouri-te things«, Jobimova »Corcova-do« in druge, so izzvenele v dvorani Marijinega doma v vsej svoji očarljivosti ob interpretaciji pevke, ki je s svojim nastopom pokazala že profesionalno raven, in ob mojstrski spremljavi kitarista. Dne 8. decembra se je predstavil Trio Glasbene matice iz Trsta, v zasedbi: Erika BuzeCan -flavta, Marko Stoka - klarinet in Tatjana Jercog - klavir. Skupina je že sodelovala na nastopih in akademijah Glasbene matice, saj so vsi trije bivši gojenci te šole, z letošnjim letom pa je, z ozirom na skromno literaturo, ki obstaja za tak sestav, pripravila nekoliko obširnejši program, ki obsega dela od klasike, preko romantike, vse do avtorjev tega stoletja. Za uvod si je izbrala Waltz and In-terlude sodobne ameriške skladateljice Clare Grundman, ki v zlitju barv treh inštrumentov spominja na srečanje treh prijateljev, ki si v mirnem tonu izmenjujejo misli. Sledili sta živahnejši Poloneza iz Koncertne Sinfonije Franza Danzija in Bot-tesinijeva Andante in Variacije, obe iz klasičnega obdobja. Po kratki pavzi je Trio predstavil še eksotično Pesem Palmovega Drevesa iz zbirke Karibske skice Gordona Levvina, v zasedbi za flavto in klarinet, ter Soštako-viceve Tri Valčke, v mešanih zasedbah: klarinet-klavir, flavta-klavir, trio. Za zaključek pa Ta- rantello Camilla Saint-Saensa, k* v stalnem naraščanju napetosti, do končnega Prestissima, ponazarja v raznih odtenkih omamni ples plesalke. V nedeljo, 15. t.m., so ponovno stopili na oder vsi glasbeniki ki so sodelovali na prejšnjih srečanjih. Poleg skladb že izvedenih v sklopu niza, smo lahko poslušali še Rahmaninov preludij v cis molu, ki jo je mojstrsko podala pianistka Beatrice Zonta, ter Beethovnovo sonato v d molu v rahločutni in muzikalno zelo zanimivi interpretaciji Tatjane Jercog. Naj povemo, da sta obe že priznani pianistki, ki izhajata iz šole Glasbene matice in sedaj na njej tudi poučujeta. Tatjana Jercog trenutno obiskuje tudi Visoko Solo za glasbo v Parizu (Evropski Konservatoriji pod mentorstvom prof. IgorJ Lazka. Pokazalo se je, da je dvorana Marijinega Doma v Rojanu zet° primerna za nastope manjših za sedb (komorne skupine in šoti sti), saj je tudi iz akustičnega vr dika hvaležna tako za izvajalca, kot za publiko. Upajmo, da se bodo taki koncerti lahko ponovi li tudi v bodoče in da bo mogoč® slišati na odru Marijinega doma še druge mlade glasbene ume nike našega kulturnega Prost;LfJ To zeljo je izrazil tudi prof. Ma- mole, ki je v imenu slovensKe župnijske skupnosti v Rojan pozdravil mlade glasbenike. PERU / KLJUB NASPROTOVANJU JAPONSKE PREVLADALA TRDA RAZLIČICA Fujimorijeva vlada ne bo klonila zahtevam teroristov To pa še ne pomeni, da lahko pričakujemo nasilni razplet drame LIMA - Talci na japonskem veleposlaništvu se bodo morali sprijazniti z morečim Čakanjem, saj je perujska vlada včeraj osvojila predlog predsednika Fujimorija, da ne bo pristala na zahteve teroristov gibanja Tupac Ama-m za osvoboditev vseh svojih pristašev iz perujskih zaporov. Se več, vlada je v Limo premestila elitne pripadnike protiterorističnih specialcev, v glavno mesto naj bi vsak čas prispeli njihovi britanski kolegi. Kot kaže pa so perujske oblasti zaprosile tudi za pomoč ameriških in izraelskih izvedencev. Seveda to še ne pomeni, da so se oblasti odločile za nasilni razlet drame s talci. Temu odločno nasprotuje Japonska, veleposlaništvo je navsezadnje pod njeno suverenostjo, tako da brez pooblastila Tokia, ne bi smeli specialci stopiti v akcijo. Vsem pa je jasno, da bodo sedaj začela trda in dolga pogajanja. Za vse pa je spodbudno, da se teroristi humano obnašajo do talcev. V zadnjih urah so izpustil še štiri osebe, tako da je po podatkih RdeCega kriza v poslopju še 376 talcev, ki pa živijo v hudi prostorski stiski. Gverilci Tupac Amaru so včeraj dovolili, da so svojci ugrabljenih v veleposlaništvo poslali spodnje perilo in obleke, saj so bili ob zajetju vsi v večernih oblekah. Prav tako talce oskrbujejo s hrano in so tudi poskrbeli, da so po telefonu stopili v stik s svojci. NOVICE Češko-nemška sprava o Sudetih PRAGA - Češki zunanji minister Josef Zielenec in njegov nemški kolega Klaus Kinkel sta vCeraj podpisala deklaracijo, ki pomeni neke vrste Ceško-nemško spravo ob spornem vprašanju Sudetov. V deklaraciji nemška stran priznava svojo odgovornost za zgodovinska dogajanja, H so dovedla do miinchnskega sporazuma in nacistične okupacije Češkoslovaške, »ki je toliko gorja povzročila Češkemu narodu«. Češka stran pa obžaluje in obsoja izgon sudetskih Nemcev po drugi svetovni vojni. Dokument, ki premošCa še zadnje nemško-Ceško sporno vprašanje, bosta 20. januarja svečano podpisala še Češki predsednik Havel in kancler Kohl. V Tadžikistanu ugrabili 15 oseb med njimi tudi opazovalce OZN MOSKVA - Skupina oboroženih Tadžikov je med Garmom in Dušanbejem ugrabila osem vojaških opazovalcev Združenih narodov in sedem elanov vladno-opozicijske komisije za spoštovanje premirja v Tadžikistanu. Vodja skupine je že zagrozil, da bo do nedelje postrelil vse talce, Ce oblasti v Tadžikistanu ne bodo iz zapora izpustile nekega njegovega sorodnika. Eksplozija pri Sankt-Peterburgu MOSKVA - V eksploziji plina v nekem stanovanjskem bloku v sevemoruskem mestecu Priosiorsk pri Sankt-Peterburgu sta življenje izgubili dve osebi, medtem ko 19 stanovalcev pogrešajo. Reševalci so med ruševinami našli 59 preživelih, od katerih so bili trije ranjeni. Po prvi preiskavi je rušenje povzročil plin in ne kak eksploziv, ki ga je kdo hranil v stanovanju ah v kleteh. Preživeli so namreč navedli, da so pred eksplozijo zavohali moCan smrad po plinu. ncija je prepovedala uvoz roda in govejega mesa iz Švice _____SRBIJA / 2E 33. DAN PROTESTA ŠTUDENTOV IN OPOZICIJE_ Delegacija OVSE v Beogradu BEOGRAD - Nekdanji španski premier Felipe Gonzalez se je včeraj sestal s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem (na sliki AP), da bi v imenu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi proučil položaj v Srbiji po sporu nied režimom in opozicijo zaradi razveljavitve krajevnih volitev, na katerih je bila Miloševičeva stranka poražena. Gonzalez s svojo delegacijo seveda nima posredniškega mandata, temveč bo le za O VSE zbral vse potrebne informacije. Sinoči se je sestal z opozicijskim triumviratom gibanja Skupaj, ki ga sestavlja Vuk Draškovič, Vesna Pesič in Zoran DindiC. Gonzalezov prihod pa ni ustavil protesta opozicije in študentov, ki že 33. dan protestirajo po beograjskih ulicah in po ulicah drugih mest. Se Vec, režim je ob prihodu delegacije OVSE dal novega zagona manifestacijam v podporo Miloševiča in proti tujemu vmešavanju v srbske notranje zadeve. Te manife-stacije, na katere s prisilo Pošiljajo delavce iz tovarn pa so le bleda repri-samekdanjega protibirokratskega protesta, ko se je Pod MiloševiCevo taktirko »zgodil narod«. Včeraj pa je v Beogradu le malo manjkalo, da Ui prišlo do spopada med policijo in študenti, ki so hoteli zasesti mostove na Savi. Policija je Postavila živi ščit svojih sPecialcev, ki so bili pripravljeni s silo preprečiti Študentom dostop na mostove. Kakih 40 tisoč tjudi pa se je ustavilo Pred kordoni in se policistom zahvaljevalo, da so tako mojstrsko opravi-n njihovo delo, ker je zaradi policijske zapore Zavladal pravi prometni kaos. Opozicija in študentje se dobro zavedajo, da včerajšnji prihod delegacije OVSE ne bo razrešil sedanjega zapleta. Za Ameriko in Evropo je Miloševič še vedno prepomemben, da bi nanj konkretno pritisnili. Seveda se bojijo kakega lepotilnega ukrepa, kot ga je napovedoval zunanji minister Milutinovič, po katerem bi lahko kje tudi ponovili volitve. Opozicija se namreč dobro zaveda, da bi Miloševič prikrojil volilne rezultate in torej nadaljuje s svojim uličnim protestom. ■ Franciji gove PARIZ - Zaradi primerov bolezni norih krav v Švici je Francija vCeraj do nadaljnjega prepovedala uvoz goveda in govedine iz te države. To je sklenilo francosko ministrstvo za kmetijstvo, ki smatra to prepoved kot preventivni ukrep v pričakovanju podrobnih pojasnil švicarskih oblasti o razvoju te bolezni. V ponedeljek Jelcin spet na delu MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se bo vrnil na delo v Kremelj v ponedeljek, 23. decembra, 48 dni po operaciji na srcu. To je včeraj napovedal njegov predstavnik za tisk Sergej Jastržemb-ski, ki je še dodal, da se bo Jelcin danes ah najkasneje jutri vrnil v Moskvo. V začetku bo njegov delovni dan iz razumljivih razlogov nekoliko omejen. Predsednik Clinton proti odpravi zakona v korist žensk in manjšin VVASHINGTON - Clintonova administracija se sedaj trudi, da bi preprečila negativne posledice kalifornijskega referenduma »predlog 209«, s katerim so v tej ameriški zvezni državi odpravili večino zakonov, ki so jamčih zaposlitvene prednosti ženskam in pripadnikom manjšin. Pravosodno ministrstvo je sprožilo postopek, ker je prepričano, da je odprava teh zakonov protiustavna. POLJSKA / POTEM KO JE KOMUNISTIČNA OBLAST PRED 50. LETI RAZPUSTILA »NAZADNJAŠKE'« ESKADRONE Poljska bo spet imela konjenico, a za sedaj le protokolarne ulane VARŠAVA - Obnovljena poljska konjenica, ki je živela le Se v legendah in ljudskih pesmih, potem ko so komunisti pred petdesetimi leti izbrisali zadnje ostanke konjeniških odredov, se pripravlja na ponoven skok v sedlo. Obrambno ministrstvo, ki nujno potrebuje denar, je sprejelo ponudbo nostalgikov, da preskrbijo jezdne konje, uniforme in drugo opremo za 100 vojakov, ki bi sestavljali protokolarno enoto ulanov. Misel na vrnitev konjenice je dolgo časa ostajala v glavah naroda, čigar konjenica je vtisnila pečat v evropski zgodovini. Poljska konjenica je zmečkala Turke pred Dunajem leta 1683, obdelala nsprotnike Napoleona Bonaparta in zaustavila napredovanje boljše-vikov leta 1920. »To bo obnovilo spomin na čase naše vojaške slave,« je dejal poslanec Pjotr Cojnacki, podpredsednik konjeniškega odreda pri Poljski republikanski zvezi. »Ce je zgodovina Poljske znana po svetu, je to zaradi dosežkov naših konjenikov.« Poljska konjenica se je herojsko bojevala leta 1939 proti nemški invaziji, ko jih je hkrati s hrbta napadla še Sovjetska zveza. Po drugi svetovni vojni je bilo nove komunistične voditelje strah, da bi konjenica lahko ostala zvesta predvojnim idealom in plemstvu, zato so uporabili nacistične argumente, da je konjenica nepotrebni in absurdni ostanek preteklosti. Vendar so stereotip o norih konjenikih, ki so s sabljami napadali tanke, zavrnili zgodovinarji, ki trdijo, da so bili taki primeri le osamljeni, ko se je konjenica skušala pre- biti iz obroča. »Nerazumno je jemati take dogodke kot dokaz za nori pogum, ali dokaz tehnične nesposobnosti celotne poljske vojske,« je napisal Britanec Norman Davies v svoji zgodovini poljske »Božje igrišče«. Vojska je uporabljala konje za premike po ozemlju brez cest, medtem ko se je bojevala na tleh s strojnicami in topovi. Komunisti pa so leta 1946 razpustili še dva zadnja konjeniška odreda. »Slovo od konjenice je bil težek udarec za te častnike,« pravi tiskovni predstavnik Združenja konjenikov Stanislav/ Ledochovski. Mnogo Poljakov se je še naprej ukvarjalo z jahanjem zaradi zabave, pri čemer so peli stare pesmi o mladih Ulanih, ki dvorijo vaškim mladenkam ali hodijo po poti slave. Zamisel o obnovitvi konjenice je prvič prišla pred parlament leta 1976, vendar brez uspeha zaradi odpora komunistov. Vendar je poljska armada še pred padcem komunizma leta 1989 začela odpravljati sovjetske vojaške navade in uniforme s takimi, ki so bili bližji predvojni tradiciji. Omejen simbolični povratek konjenice je del tega procesa in poskusa poljske, da si povrne nekdanjo identiteto. Vojska se hitro spreminja in modernizira zaradi pričakovanega vstopa v Nato, zaradi tega pa noče biti obtožena razmetavanja denarja za »staro šaro« in vse stroške bo tako plačalo omenjeno Združenje. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Eugeniusz Mleczak je dejal, da bodo vsi člani konjeniškega odreda šli skozi celo-teno normalno vojaško urjenje in bodo na razpolago tudi za druge vojaške naloge. »Mini- strstvo ne bo plačalo nič več kot stane vojak v katerikoli drugi enoti,« je dejal Mleczak. Na vprašanje, če bi se lahko konji vključili tudi v aktivno in ne le protokolarno službo pa Mleczak ne dopušča dvoma: »Popolnoma nemogoče. Če danes govorimo o konjenici potem mislimo na zračno konjenico!« Člani Združenja, ki ga sestavljajo upokojeni častniki, vojaški jahalni klubi, športni jahalci in visoki politiki na čelu s kmetijskim ministrom Romanom Jagielinskim, poudarjajo tudi praktične koristi ponovne uvedbe konjenice. Trdijo, da bo to pomagalo k razvoju športnega jahanja ter nasploh kmetijskemu gospodarstvu, kot tudi urjenju osebja za naloge, kjer še uporabljajo konje, na primer v policiji. DOBERDOB / SEJA OBČINSKEGA SVETA SOVODNJE / V KULTURNEM DOMU KINO Načrt za izboljšanje šolskega prevoza Ojačitev javne razsvetljave - Urejanje Rondo-line - Občina bo odpravila davek Tosap Doberdobski občinski svet je na svoji zadnji seji pred prazniki poleg nekaterih takoimenovanih tekočih zadev obravnaval tudi nekaj' vprašanj zanimivih za celotno skupnost. Župan Lavrenčič je poročal o odobritvi posojila občini v znesku 200 milijonov lir. Denar bodo uporabib za ojačitev javne razsvetljave. Tokrat bodo po vsej verjetnosti prišle na vrsto Poljane in ulici Marconi in Pot v jezero v Doberdobu. Svetovalec manjšine Emil Vižintin je opozoril tudi na problematiko javne razsvetljave pri Hišarjih. Župan je tudi poročal o pogovorih za pripravo konvencije (sporazuma) za ureditev vprašanj v zvezi s prevozom šolarjev in dijakov. Konvencijo bi podpisale, poleg dober-dobske, tudi občine Staran c an, Ronke in Tržič. NajveC težav je s prevozom učenčev in dijakov, ki prihajajo iz Laškega in v Doberdobu obiskujejo šolo s slovenskim učnim jezikom. Težave se pojavljajo tudi glede prevoza uCencev in dijakov iz Doberdoba v Ronke, kjer obiskujejo tamkajšnje šole z italijanskim učnim jezikom. Konvencija je prva zamisel za skupen organizacijski napor, ki ga predlaga dobedobska občina za rešitev tako pomembnega a sočasno tudi zapletenega vprašanja. V razpravo so posegli tudi svetovalci Marija FerletiC, Marco Jarc in Igor Juren, ki so v glavnem želeli, da bi bil prvi rezultat konvencije nakup novega šolabusa specifično za te potrebe. Občinski svet je na zadnji seji sklepal tudi o načrtu prostorske ureditve in gradnje zidu okoh Ron-doline. Kraška gorska skupnost je namreč dodelila občini še dodatne fonde. Opozicija je takoj napovedala, da sklepa ne bo podprla, ker je že pred leti imela pomisleke o posegu v Rondolini. Zupan Lavrenčič je dodal, da s tem denarjem občinska uprava ne bo samo dogradila suhega zidu, uredila bo tudi prostor na križišču okoli oreha. Zupan je tudi napovedal, da se je občinski odbor odločil, da se bo odpovedal davku na zasedbo javnih površin (TOSAP). Lep božični nastop gojencev šole GM Na prireditvi seje brez odvečne treme predstavilo triintrideset mladih izvajalcev Gojenci šole in podružnic GM, ki so se predstavili v Sovodnjah (foto Bumbaca) TRŽIČ / SPOMLADI BODO VOLITVE Obrisi zavezništev še nejasni Nevarna nesoglasja na levici - V Ronkah srečanje Zeleni -SKR Praznik miru v Štandrežu V Štandrežu bodo danes in jutri na pobudo rajonskega sveta ter v sodelovanju z društvi, ustanovami, trgovci, obrtniki in Zadružno kreditno banko priredili Praznik miru in prijateljstva. Danes bodo obiskali najstarejše krajane ter jim voščili, jutri ob 15. uri pa bo na glavnem trgu (v primeru slabega vremena v cerkvi) kulturno in družabno srečanje. Zbirali bodo tudi denarne prispevke za laCne otroke. Prihodnjo pomlad bodo na Goriškem poleg pokrajinskih tudi volitve za obnovo občinskih svetov v Tržiču, Ronkah, Ro-mansu in Vilešu. Stranke se že pripravljajo na zahtevno preizkušnjo, pri Čemer pa se zlasti na Tržiskem postavljajo dileme o tem, kakšna zavezništva naj bi se oblikovala. Referendum o terminalu Snam je namreč povzročil globok razkol med DSL na eni strani in Zelenimi ter SKP na drugi. V takih razmerah je vprašljivo, ali bo levica znala premostiti nesoglasja in se povezati. V nasprotnem primeru preti nevarnost, da se desnici ponudi možnost uspeha, ki je sicer najbrž ne bi imela. Skratka, pojavlja se možnost ponovitve napak, ki so bile narejene pred kratkim v Miljah. V teh prvih predvolilnih manevrih se v TržiCu spet pojavljajo nekatera imena nekdanjih veljakov prve republike, kot sta Calzolari (nekoč KD) in Esposito (PSD!): zdi se da snujeta sredinsko grupacijo, ki naj bi skušala postati jeziček na tehtnici med desnico in levico. Vprašanje zavezništev je odprto tudi v Ronkah, kjer sta se te dni sestali delegaciji Zelenih in SKP. V skupnem sporočilu za tisk dajejo vedeti, da obstaja med strankama široko soglasje glede skoraj vseh važnejših upravnih problemov. Tudi glede zavezništev so si Zeleni in SKP zelo blizu: prvi namreč niso sodelovali pri ustanovitvi ronske Oljke, ne samo, ker niso bilio povabljeni, temveč tudi v prepričanju, da je potrebna globlja prenova v upravljanju in da je zato pri snovanju naprednega zavezništva neobhodno potrebna tudi prisotnost SKP. V praznično okrašeni, dvorani sovodenjskega Kulturnega doma se je v Četrtek odvijal božični nastop gojencev šole Glasbene matice z Gorice. Tradicionalno glasbeno voščilnico je oblikovalo 33 mladih izvajalcev, ki obiskujejo pouk na go-riškem sedežu, oziroma v podružnicah v Stan-drežu, Sovodnjah in Doberdobu. Za nekatere-je bil to prvi nastop, vendar je treba priznati, da trema ni bila prevelika. Vsi so se namreč kar dobro odrezali in publika jih je nagradila s toplim aplavzom. Program je bil zelo raznolik in pester, saj je poleg božičnih in narodnih motivov vseboval tudi skladbe znamenitih avtorjev kot so Čajkovski, Mozart, Haidn, Schumann, Bach in drugi. Naj navedemo imena vseh nastopajočih: Mar-lenka Petejan, Elisabeth Miklus, Sara Cocetta, Maja Pahor, Serena Dose, Tjaša Nanut, Julijan Černič, Mattia Fedrigo, Ana Kuštrin, Marjetka Devetak, Tanja Laurentig, Irene Costariol, Eva Del Fabbro, Vesna Tovornik, Ivana Nanut, Erik Danie-lis, Peter Kuštrin, Teja Pahor, Erik Attolini, Naike Cernetti, Karolina Černič, Jari Jarc, Mitja Vižintin, Petra Marone-se, Sara Devetak, Janina Cotič, Maja Zavadlav, Dane Vižintin, Simone Bais, Maja Kragelj, Erika Pelicon, Magda TomsiC in Neva Klanjšček. Pripravili so jih profesorji Denis Biancucci, Italo Kalcina, Dorina Kante, Tea Košuta, Tullio Možina, Neži Plesničar, Aljoša Starc, Erika Zavadlav, Beatrice Zonta in David Žerjal. NOVICE So Furlani potomci Keltov? V kolikšni meri so Furlani potomci Keltov. O tem vprašanju razglablja Sergio Zuccolo v knjigi “Da Celti a Friulani” (Od Keltov do Furlanov), ki je izšla pri založbi Marsilio in jo bodo danes ob 17. uri predstavih v pokrajinski sejni dvorani. Sergio Zuccolo se je rodil pred 71 leti v Orzanu pri Re-manzaccu, vendar pa je še kot otrok prišel v Gorico. Sergio Izbral je poklic lekarnarja knjigo pa je napisal po upokojitvi. Knjiga, ki jo bo med bralce pospremil novinar Giarmi Bisiach, se loteva podobnega ali enakega vprašanja, ki so ga pred leti na Slovenskem naCeh takoimenovani Venetologi. Uradi konzorcija za zaščito briški vin so zaprti Ravnateljstvo konzorcija za zaščito briških vin sporoča, da bodo uradi od danes do 1. januarja zaprti. Laboratorij pa bo zaprt zaradi dopusta od 24. t.m. do 1. januarja. Urad za informacije in storitve pa bo zaprt od danes do 6. januarja. Sedež konzorcija je v Krminu, v ulici Nazario Sauro 9. Skupinska razstava v Mittelartu V galeriji Mittelart na trgu sv. Antona bodo drevi ob 18. uri odprli zadnji ciklus skupinske razstave dvaindvajsetih umetnikov. Tokrat bodo razstavljali Patrizia Baldan, Elio Cantarin, Sisto Co-lella, Mario Di lorio, Nico Di Stasio, Stefano Or-nella, Emesto Paulin. Razstava bo odprta do 27. decembra. Pobudo kolektivne razstave v treh ciklusih so priCeh izvajati 7. decembra, 14. decembra je bil drugi ciklus, danes odpirajo zadnji ciklus. Štiričlanska komisija bo 28. t.m. izbrala likovnega oblikovalca, ki bo imel možnost prirediti v istih prostorih osebno razstavo. _______KRONIKA / V TRŽIČU IN KRMINU______ Dve nesreči s smrtnim izidom Stefana Marizza umrl na Katinari pri Krminu umrla voznica fiata 126 Stefano Marizza, ki je bil težko ranjen v četrtek zveCer v prometni nesreči v Tržiču, je včeraj zjutraj umrl v bolnišnici na Katinari. O tragičnem dogodku smo poročali že v včerajšnji številki. Mariz-zo, ki je 9. decembra dopolnil 27 let (in ne 24, kakor smo poročali včeraj) in ki je bil zaposlen pri Ljudski univerzi v Trstu, je z avtomobilom zadela 55-letna Giuseppina Cosmai iz Tržiča, ulica Vergerio 1. NesreCa se je pripetila v bližini želez-niše postaje v TržiCu. Marizza je stal ob priprtih vratih parkiranega avtomobila in skušal s sedeža avtomobila vzeti neke papirje. Po prvem trku je avtomobil fiat regata, ki ga je upravljala Cosmaie-va, trčil še v štiri v bližini parkirane avtomobile. Prometna nesreča s smrtnim izidom se je vCe-raj ob 11. uri zgodila tudi na državni cesti št. 56 med Gorico in Vidmom in sicer v bližini Krmina. 73-letna Gizela Zorn iz kraja Bose di sot 29 v občini Krmin je z avtomobilom fiat 126 trčila najprej v betonski zidek ob cesti in nato še v drevo. Vozila je v smeri proti Krminu, nesreča pa se je zgodila v bližini opekam. PonesreCenka je umrla med prevozom v bolnišnico. Težka prometna nesreča pa se je zgodila vCe-raj zgodaj zjutraj tudi v ulici Timavo v TržiCu; v nesreči je bila zelo težko ranjena 50-letna Simonet-ta Manucci, ki stanuje v isti ulici na številki 70. Manuccijevo, ki je na zdravljenju v bolnišnici v Vidmu, je povozil 46-let-ni Bruno Marchi iz Tržiča. Dinamika nesreče, ki se je zgodila nekaj minut po 7. uri, se ni povsem raziskana. Po prvih ugotovitvah naj bi se Manuccijeva skušala ogniti veliki luži na cesti. V prometni nesreči, ki se je pripetila v Četrtek okrog 15.30 v Tržiču v križišču drevoreda San Marco in obvoznice, so bile ranjene tri osebe, vpleteno pa je bilo tudi službeno vozilo policije. Med ranjenimi sta dva policista in voznica osebnega avtomobila. Policijsko vozilo je pripeljalo v križišče, ki je sicer opremljeno s semaforjem, z vključeno sireno. Na sliki (foto Bumbaca) žrtev včerajšnje smrtne nesreče pri Krminu, 73-letna Gizela Zom Ovadba proti cariniku Slovenska policija je napisala kazensko ovadbo proti uslužbencu carine Dejanu P. zaradi kaznivega dejanja kršenja človeškega dostojanstva in zlorabe javnega položaja. Kazniva dejanja naj bi carinik zagrešil med opravljanjem službe na mejnem prehodu v Vipolžah, 31. avgusta ter 5. oktobra letos. Prvič naj bi italijanskemu državljanu Giovan-niju D. ob vstopu v državo strgal prepustnico, drugič naj bi ob izstopu omenjenega Giovannija D. po opravljenem podrobnem pregledu osebnega avtomobila, brcnil v blatnik. Ozadje zgodbe bodo skušali razkriti na novogoriškem sodišču. GORICA CORSO 18.00-20.00- 22.00 »A spasso nel tempo« TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »La frontiera«-Rež. Franco Giraldi, i. Raul Bova, Giancarlo Giannini. [1 PRIREDITVE V OBČINSKI TELOVAD-NIQ V SOVODNJAH bo danes ob 20.30 in jutri ob 19-30 božična kotalkarska revija KSD VIPAVA. Na prireditvi bodo sodelovali tudi elani SZ DOM. PIHALNI ORKESTER KRAS priredi danes ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu božični in novoletni koncert. Nastopili bodo tudi ansambel Zamejski kvintet ter dekliški in moški pevski zbor Jezero. SKPD Mirko Filej - ODER 90 vabi v sodelovanju s SCGV E. Komel in MoPZ Mirko Filej na božičnico Od zore do zarje. Prireditev bo jutri ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča umik odhoda za silvestrovanje v Gaghanu 28. decembra: prvi avtobus odpelje ob 15.15 iz Podgore (spomenik NOB) s postankoma pred gostilno Primožič in v Ul. Čadorna (vogal z Drevoredom 20. septembra); drugi avtobus odpelje ob 15.30 iz Sovodenj (pri cerkvi) s postankom v Stan-drežu. □ OBVESTILA FEIGLOVA KNJIŽNICA bo med božičnimi in novoletnimi prazniki zaprta. Ponovno jo bodo odprli 8. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je do 5. januarja 1997 zaprta. H črpalke Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL-ULTrie- ste IP - Ul. don Bosco AGIP-U1. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - 0. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan RONKE ERG-U1. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon :; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. MJ' chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA v TRŽICU S. NICOLO’, Ul. I MagS0 94, tel. 790338. pogreb! Danes: 8.30, Teresa Mar-chio vd. Zorzin iz splošne bolnišnice na glavno poko pališCe; 10.00, Umberto Zan-nier iz bolnišnice Janeza o Boga v kapelo bolnišnice ja neza od Boga in na glavn pokopališče. STATISTIKA / 1U TRIMESEČNEGA POROČILA STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT Število brezposelnih se v oktobru ni znižalo v primerjavi z lanskim letom Položaj je še vedno najbolj dramatičen na Jugu, na Severu nekoliko boljši RIM - V oktobra je indeks brezposelnosti znaSal 12,2 odstotka, kar je v bistvu podoben indeks kot lanskega oktobra, ko je znašal 12,1 odstotka. Položaj pa se je poslabšal v primerjavi z letošnjim julijem, ko je znašal 11, 7 odstotka. Pri tem pa je treba poudariti, da je julij tradicionalno zelo Ugoden za zaposlitev, tako da je Ueprimerljiv. To je včeraj sporočil statistični urad Istat v svojem tri-uiesečnem poročilu o delovni sili. Iz njega izhaja, da se položaj ni izboljšal tudi glede na daljše obdobje. Leta 1995 je namreč indeks znašal 12 odstotkov, lani pa 12,1 odstotka. Pri razčlenjevanju podatkov izhaja, da je v tem letu kmetijstvo izgubilo 1, 9 odstotka zaposlenih, industrija 1,2 odstotka, največ pa gradbeništvo, in sicer kar 3, 2 odstotka, v ostalih sektorjih je bilo nazadovanje bolj omejeno (-0,6 odstotka). V zameno se je zvišalo število zaposlenih v terciarnem sektorju. Trenutno isce delo 2.790.000 ljudi, kar je 99.000 oseb (3,7 odstotka) veC kot julija. Zvišalo se je število ljudi, ki išCe prvo zaposlitev (3, 7 odstotka ali 44 tisoC ljudi). Prav tako se je zvišalo število »pravih brezposelnih« (1 odstotek ali 10 tisoC oseb), medtem ko se je znižalo število ljudi, ki jih Istat uvršCa v kategorijo »druge osebe, ki iščejo zaposlitev« (-5,8 odstotka ali 33.000 ljudi). Povečala se je brezposelnost med mladimi od 34, 5 odstotka na 34,8 odstotka. Prav tako se je zvišalo število tako imenovanih »kroničnih« breposelnih, ki leta in leta zaman iščejo zaposlitev, in sicer s 65,3 na 66,4 odstotka. Ob tem pa je treba navesti, da se je obenem povečalo število odvisnih delavcev (+ 0,4 odstotka - 63 tisoC ljudi), znižalo pa število neodvisnih delavcev (-0,3 odstotka -17 tisoč ljudi). Glede na regije podatki Istata ugotavljajo, da se brezposelnost niža v severni in srednji Italiji, a da narašča na Jugu. Iz letnih podatkov izhaja, da se je število zaposlenih v južni Italiji znižalo za 0, 1 odstotka (kmetijstvo -1, 1%, industrija -1, 8%, storitve +0, 8%). Indeks brezposelnosti se je v južni Italiji zvišal z 21,2 odstotka na 21,3 odstotka. V srednji Italiji se ni zvišalo samo število zaposlenih (+ 08%), temveč se je znižal tudi indeks nezaposlenosti z 10, 4 na 10,2 odstotka. V severni Italiji se je res zvišalo število zaposlenih za 0,2 odstotka, a se je tudi zvišal indeks brezposelnosti s 6,9 na 7,1 odstotka. Edini relativno pozitivni podatek iz južne Italije je znižanje indeksa brezposelnosti med mladimi s 56 na 55,5 odstotka, še vedno pa je na Jugu veC kot polovica mladih brezposelnih v vsej Italiji. Glede na vseitalijanske podatke je treba navesti, da se je povečala prisotnost žensk na trgu dela (+1,4% - 117 tisoC žensk), medtem ko se je znižala ponudba moškega dela (-0, 3% -117 enot). Italijanske banke pod bremenom neizterljivih dolgov in nizke storilnosti RIM - Ameriška agencija za finančno preverjanje Moody’s je precej negativno ocenila italijanski bančni sistem. Najbolj neugodno vpliva naraščajoče breme težko izterljivih dolgov, ki je lani znašalo približno 46.000 milijard lir, letos je do junija naraslo za nadaljnih 16 odstotkov, negativni trend pa predvidevajo tudi za prihodnje leto. Stanje italijanskega bančnega sistema je relativno slabo v primerjavi z drugimi državami tudi zaradi previsokih stroškov in premajhne storilnosti bank, ki so premalo dobičkonosne in ne privabljajo zasebnega mednarodnega kapitala, predvsem ker aktiva sloni skoraj izključno na razliki med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, ne pa na sodobnih investicijskih podvigih. Moody’s je letos sledil delovanju 20 pomembnejših italijanskih bank: najvisje v lestvico je vpisal samo dve specializirani banki (IMI in Crediop), ki jim je prisodil rang Aa3. SLOVENIJA / IGRALNIŠTVO ZLATA JAMA ZA SLOVENSKO TURISTIČNO GOSPODARSTVO Draga, a uspešna investicija Tuji turisti so v Sloveniji pustili letos več kot milijardo dolarjev, dober del tega v desetih igralnicah LJUBLJANA -Tuji turisti naj bi letos v Sloveniji pustili vec kot eno milijardo dolarjev v tuji valuti. Vsekakor je to uspeh, še zlasti Ce vemo, da dober del tega denarja prinašajo enodnevni, točneje bi lahkor rekli »enovecerni« turisti, ki prihajajo Cez 'slovensko mejo, le da gredo v igralnice. Slovenski podmi-nister za turizem Peter Vesenjak je namreč na nedavnem zboru turističnih delavcev, ki se je vršil v Portorožu povedal, da dobro Četrtino tujega denarja prinesejo vsak večer igralci, ki v Slovenijo pridejo še zlasti iz Italije in Avstrije. Sicer zelo draga, a enkratna investicija v naprave igralnice se je torej dobro obrestovala. Sicer je treba tudi povedati, da igralništvo zahteva izredno veliko število uslužbencev, zaradi tega so režijski stroški tudi zelo dragi. Igralnice so sicer vse v hotelih, vendar pa je potreba po spalnih sobah/zelo majhna. Igralci pridejo Cez mejo, tankajo vencin in v duty freejih kupijo cigarete, zatem se napotijo v igralnico. Potem ko so tam igrali, izgubili ali dobili, jo brž mahnejo Cez mejo nazaj domov. V Sloveniji je deset igralnic. Ta so torej zlata jama za slovensko tu- ristično gospodarstvo. Tega pa se v Sloveniji vsi ne zavedajo, Se vedno menijo, da bi samo naravne lepote slovenskih gora lahko privlačile tuje turiste. Seveda hvalijo slovensko morsko obalo, ne zavedajo pa se, da se na le nekaj kilometrov te obale lahko nabere le majhno število turistov. Hotelske zmogljivosti na vsej slovenski obali pa so celo manjše od tistih v enem samem malem italijanskem kraju, kot je npr. Gradež. Ostaja torej predvsem igralništvo. Na to molzno kravo pa so skočili vsi. Predvsem slovenska država, igralnicam je naložila precej visoke davke. Ljubljanski modreci so odločili, da mora vso to smetano pobrati le država. Občine v katerih so igralnice so ostale z dolgim nosom. V Tolminu so upravitelji tamkajšnje nekdanje igralnice »pozabili« svoji občini plačati davek na avtomate. Odgovorni ne vedo od koga, ko je sedaj igralnica zaprta, zahtevati ta denar. _V Novi Gorici je podjetje Hit, ki tam upravlja dve igralnici, »Park« in »Perlo«, pred nekaj leti imelo dogovor z občinsko upravo, da finansira nekatera javna dela in sponsorizira kulturne pobude, športne prireditve in še marsikaj drugega. Ker so se državni davki povečali, veliko tega denarja ni veC. Novogoriška občina od igralnice lahko zahteva le davke na posamezne avtomate in Se kakšno drugo dajatev. Čeprav je ta vsota vredna 320 milijonov tolarjev je zelo majhna v primerjavi s tem, kar je Nova Gorica od igralnice imela prej. Pro- blem sicer ni rešen, kajti igralnici se prej omenjena vsota zdi previsoka, na županstvu pa je marsikdo, ki bi hotel iztržiti še kaj vec. S podobnimi vprašanji se ubadajo tudi v Portorožu in v Lipici. Gre sicer za občutno razliko. V Portorožu naj bi tamkajšnja občina od Casinoja zahtevala le vsakoletno razliko - revalvacijo. V Lipici pa so si navskriž s sežansko občino. Lani ji je igralnica plačala 47 milijonov tolarjev taks, letos pa na županstvu zahtevajo kar 77 milijonov. Gre za 64-odstotno povišanje. Prišlo je do spora, ki je romal celo na sodišče, ki pa ni še razsodilo. Da se vrnemo k začetku našega članka. Uslužbenci v igralnicah so bolje plačani kot ljudje v drugih službah. Samo v Novi Gorci je v igralništvu zaposlenih kakšnih 1.500 ljudi, zelo veliko drugih jih od zunaj dela za igralnico. Italijanski in tudi avstrijski igralci so odlični klienti (Hitova igralnica v Kranjski gori je avstrijski igralnici ob Vrbskem jezeru odvzela Četrtino klientov). Potrebna pa je stalna, skoro vsakodnevna reklama. Novogoriška HIT skoro vsak dan objavlja barvne oglase v dnevnikih Furlanije-Julijske krajine in Veneta ter na zasebnih televizijah. Nekaj tisoC ljudi, ki gre vsak dan Cez mejo prihaja v Novo Gorico zelo skrbi igralnico v Benetkah, ki je bila prisiljena tudi ona v podobno drago reklamo, kot tudi avstrijsko igralnico ob Vrbskem jezeru, ki tudi oglaša, pa Čeprav manj intenzivno. Marko VValtritsch 20. DECEMBER 1996 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni 55 «q* ameriški dolar 1511,00 1556,00 CO N nemška marka . 973,00 993,00 funt Sterling 2526,00 2581,00 3 o švicarski frank 1129,00 1159,00 ^ N , belgijski frank 46,68 48,68 francoski frank 286,00 296,00 danska krona 251,00 261,00 norveška krona 231,00 241,00 švedska krona 218,00 228,00 55 TJ kanadski dolar 1099,00 1139,00 m g N portugalski eskudo 9,23 10,13 nizozemski gulden 860,00 880,00 avstrjski šiling 137,20 141,70 Q španska pezeta 11,17 12,27 s grška drahma 5,89 6,69 ■NI irski šterling 2494,00 2574,00 vn rx japonski jen 12,89 13,79 avstralski dolar 1166,00 1236,00 luja madžarski florint hrvaška kuna 8,75 230,00 11,50 280,00 slovenski tolar 10,70 11,20 20. DECEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1517,00 1547,00 nemška marka 975,00 993,00 francoski frank 286,00 296,00 nizozemski gulden 861,00 886,00 belgijski frank 46,91 48,71 funt šterling 2504,00 2584,00 irski šterling 2487,00 2582,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,00 6,60 kanadski dolar 1101,00 1136,00 švicarski frank 1131,00 1156,00 avstrijski šiling 137,25 141,75 slovenski tolar 10,80 11,25 20. DECEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1529,950 EKU 1893,010 nemška marka 983,260 francoski frank 291,040 funt šterling 2544,770 nizozemski gulden 875,960 belgijski frank 47,721 španska pezeta 11,667 danska krona 256,880 irski funt 2530,840 grška drahma 6,182 portugalski eskudo 9,759 kanadski dolar 1119,120 japonski jen 13,389 švicarski frank 1144,830 avstrijski šiling 139,720 norveška krona 236,400 švedska krona 223,730 finska marka 329,590 20. DECEMBER 1996 INDEKS MIB-30: -0,32 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 10.882 -0,98 Mediolanum 14.832 +0,53 Bca di Roma 1.277 -0,15 Montedison 1.052 +1,64 Bca Fideuram 3.413 +0,41 Olivetti 517 -0,86 Benetton 18.908 + 1,50 Parmalat 2.421 +0,79 Comit 2.786 +0,54 Pirelli Spa 2.795 +1,04 Credit 1.701 +1,06 Ras 14.371 -0,27 Edison 9.569 +0,88 Rolo 14.987 +0,58 Fiat 4.219 -1,17 Saipem 7.174 + 1,12 Gemina 733 + 1,38 San Paolo To 9.688 +0,26 Generali 29.169 -0,19 Sirti 9.516 + 1,43 Imi 12.890 +1,28 Štet 6.792 + 1,47 Ina 1.965 -0,90 TIM 3.794 +0,95 Italgas 6.339 +0,06 Telecom Ita 3.834 + 1,58 La Fondiaria 5.352 +0,58 Mediaset 7.102 -0,90 Mediobanca 8.312 -0,01 NOVICE Principe v polfinalu BOLOGNA - V tekmi za četrtfinale italijanskega rokometna pokala je tržaški Principe s 30:22 (17:18) premagal moštvo Mazara del Vallo in se uvrstil v današnji polfinale. Selitve ne bo konec LONDON - Po pisanju angleškega dnevnika »Daily Mail« se množična selitev nogometašev iz italijanskega v angleško prvenstvo še ni končala. Gullitu, Bergkampu, Vialliju, Ravanelliju, Zofi in Di Matteu naj bi se kmalu pridružil še Zvonimir Boban. Hrvaški as ima z Milanom veljavno pogodbo do leta 1998, vendar pa se v svojem moštvu počuti emarginiranega. Zanj je Arsenal baje takoj pripravljken odšteti 12 milijard lir in pol. »Gun-nersi« se že dalj Časa potegujejo tudi za VVeaha. Od Liberijca bi jih lahko odvrnil samo Ronaldo, za katerega Barceloni baje ponujajo kar 60 milijar lir odškodnine. V Anglijo naj bi se preselili tudi Chri-stina Panucci, Roberto Mancini, Siniša Mihajlovid in Juventusova igralca Torricelli in Padovano. Obvezna čelada za boksarje RIM - Čelada mora biti obvezna tudi za poklicne boksarje; dvoboji smejo biti samo v mestih, ki razpolagajo z nevrokirurškim oddelkom; na robu ringa mora biti prisoten neurlogo ali nevrokirurg in specialist za oživljanje. To so glavne točke zakonskega predloga, ki ga je v poslanski zbornici vložil poslanec Nene Mangiacavallo, ki je po poklicu zdravnik. Mangaicavalla je podprlo 74 poslancev. Črna skrinjica v formuli ena PARIZ - Svetovna avtomobihsticna zveza FIA se je odločila, da bo v dirkalnike formule ena vgradila posebne naprave, podobne letalskim Cmim skrinjicam, ki bodo pomagale ugotoviti, zakaj jem-prišlo do nesreče in kaj se je dogajalo med njo. SMUČANJE / SMUK ZA SVETOVNI POKAL Alphand zadal prvi poraz avslrijski armadi Za njim se je uvrstil Norvežan Skaardal - Ghedina tretji, Vitalini četrti - Danes spet smuk - Ženski smuk je odpadel Luch Alphand v lanski formi (telefoto AP) Zaradi rasiszma in groženj bo Becker zapustil Nemčijo BONN - Teniški as Boris Becker bo z družino zapustil Nemčijo in se verjetno odselil na Florido. Razlog za takšno odločitev je v skrbi za varnost družine. V intervjuju za neko televizijsko postajo je Becker dejal, da se stopnje na račun njegovih družinskih članov stopnjujejo. Grozijo mu, da bodo ugrabili triletnega sina Noaha Gabriela, žena pa je žrtev stalnih grobosti in neprijaznosti, ker ima temno polt. »Moj sin ne bo obiskoval nemških šol, ker je tu v Nemčiji rasizem še vedno prevladujoč. Včasih se dogaja, da ženi v hotelih nočejo izročiti sobnih kljuCev, ker ji ne verjamemo, da je poročena z zma-no«, je pojasnil Becker. Po nekaterih trditvah pa naj bi se Becker tudi bal davčnih pregledov. VAL GARDENA - Avstrijska smučarska armada je v prvem od dveh smukov Val Gardena prvič letos izgubila bitko. Dozdaj v vseh disciplinah nepremagljive Avstrijce so z zmagovalnega odra izpodrnili Francoz, Norvežan in Italijan. Zmagal je namreč Luvc Alphand pred Artlejem Skaardalom in Kristia-nom Ghedino. Zaradi megle in preobilnega snega se je smuk začel s poldrugo uro zamude, progo pa so skrajšali za 300 metrov, da bi se izognili oblaku, ki je trmasto vztrajal na svojem mestu. Razmere na progi so bili tudi sicer povsem drugačne kot na treningih, ko so Avstrijci dosegli najboljši Cas. Ghedina in Vitalini, ki je bil na koncu Četrti, sta bila osem dolgih minut v vodstvu, preden sta na cilj pri-smuCala najprej Skaardal, nato pa še Alphand. Danes bo spet na vrsti smuk. napovedujejo, da bodo vremenske razmere ugodnejše, tako da bi moral biti Start na višini 3446. Sedemindvajsetletni Ghedina je napovedal, da bo danes še uspešnejši, Čeprav ni na tej progi še nikoli zmagal. Tretje mesto predstavlkja namreč zanj tu najboljši rezultat, ki ga je dosegel tudi leta 1989. V Crans Montani je ženski smuk odpadel zaradi slabega vremena, današnji slalom pa naj ne bi bil pod vprašajem. Prvi tek bo že ob 9.30, drugi pa ob 12.30. Vrstni red smuka: 1. Luc Alphand (Fra) 1:53, 10; 2. Atle Skaardal (Nor) 1:53, 25; 3. Kristian Ghe- dina (Ita) 1:53, 30; 4. Pie-tro Vitalini (Ita) 1:53, 34; 5. Adrienn Duvillard (fra) 1:53, 48; 6. Franco Cavegn (Svi) 1:53, 76; 7. Werner Franz (Avt) 1:53, 88; 8. Fritz Strobl (Avt) 1:53, 93; 9. Hans Knauss (Avt) 1:53, 99; 10. Wer-ner Peratoner (Ita) 1:54, 00; 11. Maruks Hermann (Svi) 1:54, 17; 12. Bruno Kernen (Svi) 1:54, 25; 13. Roland Assingr (Avt) 1:54, 30; 14. Rob Boyd (Kan) 1:54, 43; 15. Peter Runggaldier (Ita) 1:54, 54; 41. Brezavšček 156,20. Smuk - skupno: 1. Alphand 140, 2. Strobl 132, 3. Franz 116, 4. Ghedina 105, 5. Skaardal 95, 6. Vitalini 86, 7. Ortlieb 74, 8. Duvilard 61, 9. Strobl 58, 10. Peratoner 55. Svetovni pokal - skupno: 1. Knauss 326, 2. Sykora (Avt) 282, 3. Aamodt (Nor) 260, 4. von Griinigen (Svi) 231, 5. Locher (Svi) 215, 6. Mayer (Avt) 207, 7. Strobl 187, 8. Košir (Slo) 177, 9. Alphand 172, 10. Ma-der (Avt) 171 točk. Pojasnilo Športnega društva Juventina Predsednik SD Juventina nam je poslal naslednje pojansilo. V imenu SD Juventina se oproščamo, da nismo bili prisotni na vašem prazniku Športnik leta, ampak gotovi smo, da nismo prejeli nobenega vabila. Zahvaljujemo se vseeno za poklonjeno nagrado in vam pošiljamo športne pozdrave in voščila za vesel božič in plodno leto 1997. Dario Prinčič V uradu ZSSDI v. Trstu so nam potrdili, da je bilo vabilo za udeležbo na nagrajevanju Nas Športnik pravočasno odposlano po posti. Očitno je prišlo do neljube okoliščine, da naslovniki tega pismenega vabila niso prebrali. Vsem nam organizatorjem je Zal, da je to tega prišlo, predsedniku SD Juventina pa se zahvaljujemo za njegovo pojasnilo in prijazno voščilo. Toni Kukoč tretjič najboljši košarkar stare celine BOLOGNA - Po tradicionalni anketi revije Giganti del Basket si je naslov najboljšega evropskega košarkarja za leto 1996 prislužil hrvaški as NBA moštva Chicago Bulls Toni Kukoč. KukoC je prejel 111 preferenc. Na drugo mesto se je uvrstil Litvijec Arvidas Sabonis (86 točk), član Portlanda, tretji pa je bil Makedonec s turškim potnim listom Petar Naumoski (55 točk), ki igra za instanbulski Efes Pilsen. Za Kukoda je to že tretji naslov. Najboljši od Italijanov je Carlton Myers, ki se je uvrstil na šesto mesto. NAMIZNI TENIS KOŠARKA / DREVI NA NEVTRALNEM IGRIŠČU V THIENAH PROTI RIVI DEL GARDA Tokrat za zeleno mizo predstavniki Krasa Telital Po dveh zaporednih krogih v ekipnih prvenstvih so Krasovi pingpon-gaši ponovno za zeleno mizo. Tokrat je na vrsti mladinska vrsta Krasa Telital, ki se na dvodnevnem turnirju v Terniju poteguje za nove kvalifikacijske točke za pristop na mladinsko državno prvenstvo. Kot je že v navadi je Kras Telital številčno moCno zastopan. Kras Telital bo nastopil s petimi igralci-igralkami v kategoriji dečkov-deklic in z dvanajstimi v kategoriji naraščajnikov, katerih tekme so danes dopoldne ter z devetimi igralkami in dvema mladincema, ki se bodo pomerili jutri. Terni je letošnji drugi kvalifikacijski turnir te vrste in je enoten za vso Italijo, zato se bodo tudi uvrstitve točkovale dvojno. (J.J.) Pii Jadranu razmišljajo o boju v dragem delu Se pred tekmo dobra novica. Igrišče drevišnjega Jadrano-vega gostitelje Rive del Garda je diskvalificirano in zato bo tekma na nevtralnem igrišču v Thienah, kar je dobrih sto kilometrov bližje Trstu. Po porazu proti Affricu iz Firenc so za Jadran dokončno splahnela upanja, da bi se lahko pred izpadom rešil že po prvem delu. To v bistvu priznava tudi športni vodja Marko Ban. »Matematika nas sicer še ne obsoja in vse dotlej moramo igrati z maksimalno močjo, toda jasno je, da se je za nas začelo obdobje priprav na odločilni del, ko se bo v samih desetih tekmah odločala naša usoda. Takrat bo treba na vsaki tekmi igrati na nož!« Čeprav je Jadran proti Affricu razočaral, Ban zavrača očitke, da se Ja-dranova barka potaplja. »Vsi smo točno vedeli. Čemu gremo naproti v letošnji sezoni. Na to smo bili pripravljeni in ostajamo kompaktni: trener, odbor- niki in tudi igralci.« Proti Rivi so jadranovci v prvem delu tesno izgubili z 78:72. Gre za ekipo, ki po svojih karakteristikah precej lezi jadranovcem. »Riva razpolaga z boljšimi posamezniki in z višjo in fizično močnejšo ekipo. V Trstu smo jih vsekakor resno zaposhli z dobro obrambo, čeprav takrat nekateri njihovi igralci mogoče niso bili v najboljši formi. Mislim vsekakor, da so oni slabši na zunanjih pozicijah. Dean Oberdan lahko zmaga dvoboj z nasprotnikovimi organizatorji igre in če mu bo to uspelo, bi lahko mogoče tudi presenetili,« meni Ban. Pri Rivi je Tržačan Bobicchio diskvalificiran, verjetno pa bo moštvo z Gardskega jezera s plačilom globe kazen izbrisala. Tudi naši minikošarkarji na Prazniku pod božičnim drevesom Jutri bo na vrsti praznik za vse minikošarkarje, ki nastopajo na turnirju Zivjo minibasket. Turnir, ki je porazdeljen v dve starostni skupini (letniki 86/87 ter 87/88) se je začel novembra letos in se bo zaključil marca 1997. Kot je že ustaljena na\rada je organizator tudi letos priredil »Praznik pod božičnim drevesom«. Na tej prireditvi bodo_nastopile tudi po dve ekipi Bora'La Nuova Edile, po ena pa Brega in Kontovela. Poleg igric in štafet bodo mladi košarkarji dobili se vrsto daril in nagrad. Zbor vseh nastopajočih je ob 9.45 v telovadnici na Alturi, Ulica Alpi Giulie 23. Pridite vsi, kajti zabava je zagotovljena, (mat) Pregare je v prvi tekmi z Rivo dosegel samo osem točk MOŠKA B2 LIGA / 9. KOLO Tokrat se obojim obeta lep večer Koimpex v Repnu proti nepredvidljivemu Cordenonsu, Imsa Kmečka banka v Fossoju Obema moškima dru-goligašema slovenskih društev se drevi ponuja lepa priložnost, da povečata svojo bero točk na lestvici. Slogaši se bodo v deželnem derbiju v Re-Pnu pomerili s Corde-nonsom, valovci pa bodo igrali proti Fossoju. Oba nasprotnika imata na lestvici štiri točke. Trener De VValder-stein je pred tekmo s Cordenonsom optimist in pričakuje seveda zmago, čeprav so Porde-HonCani nadvse nepredvidljiv nasprotnik. Njihova zadnja dva poraza proti skromnima Copparu in Fossoju, ki in je Koimpex gladko Premagal, navdajata z optimizmom, toda Cor-denonsova zmaga v Trentu proti Argentariu (kateri je treba dodati še uspeh proti veronskemu Mec & Gregory) upravičeno zbuja določeno skrb. Med tednom slogaši žal nikoli niso trenirali v popolni postavi. VValter Prinčič si je zvil gleženj, Rovere in Butel-li pa sta bila bolna. Prinčič skoraj gotovo danes ne bo mogel igrati, na centru pa ga bo nadomestil Riolino. »Proti vodilnemu smo igrali zelo dobro, zdaj upamo, da bomo v tem slogu igrali tudi proti slabšim nasprotnikom,« je dejal Slogin pomožni trener Mario CaC po sobotni tekmi v Veroni, kjer je le malo manjkalo, da bi Koimpex poskrbel za prvorazredni podvig. Tekma z Red Levelom je pokazala, da slogašem predvsem primanjkuje kontinuiteta v igri. »Red Level je zmagal samo zato, ker je bil bolj konstanten od nas in ker ima dva res odlična centra,« je menil Gač, ki je optimist glede obstanka v ligi in z optimizmom gleda tudi na Valove možnosti, da doseže napredovanje. »Ge Val primerjam z Verončani, potem lahko rečem, da so Goričani bolj homogena ekipa. Ge bodo servirali kot znajo, s tem pa iz igre izločili oba veronska centra, se jim proti Red Levelu obeta zmaga.« V pričakovanju dvobojev za vrh s San Mi-guelom in Rel Levelom se bodo igralci Imse Kmečke banke danes odpravili v Fosso. Edi Božič in Aljoša Kralj (Koimpex) Tamkajšnji nasprotnik za Goričane res ne bi smel predstavljati pretežke ovire, saj kaže, da se z veliko težavo prilagaj igranju v višji ligi, v kateri se je v bistvu znašel povsem nepričakovano. Optimist je tudi Hrvat Davor Sulina. »Stanje v ekipi je dobro. O sebi sicer sodim, da še nisem dosegel najboljše forme, toda moji soigralci so prav gotovo dobro pripravljeni. Povsem nared po poškodbi je zdaj tudi Simon Černič, Matej Černič pa že tako igra izvrstno,« nam je povedal Sulina. Ni torej razloga, da bi se bilo treba bati ponovitve spodrsljaja v Chioggi. ŽENSKA B2 LIGA / DANES POPOLDNE NA »1. MAJU« Sain: »Igrati brezkompromisno« Roveretova centra bo treba ustaviti z dobrima servisom in napadom Igralke združene ekipe Koimpex so v soboto v Tre-visu zamudile priložnost, da bi z zmago poletele visoko, danes pa morajo v domačem dvoboju z Rove-retom paziti, da spet ne padejo prenizko. Dvoboj s še-sterko iz bližine Trenta je iz več razlogov dokaj pomembno, še najbolj pa zato, ker se bo združena ekipa takoj po novem letu v zaporedju pomerila s San-giorgino, Schiom in No-vento, to je z ekipami, ki so doslej pokazale največ. Logično je torej, da bi jim danes zmaga omogočila mirnejše preživetje novoletnega odmora in nekoliko bolj sproščeno igro proti prvim favoritom za napredovanje. Tako kot Koimpex tudi Rovereto sodi v širok krog ekip srednjega kakovostnega razreda v ligi, po mnenju trenerja Saina pa je Rovereto v tem krogu eno boljših moštev, ne glede na to, da ima trenutno na lestvici dve točki manj od združene ekipe. Da ni od muh, je pokazal tudi preteklo soboto, ko je bil proti močnemu videmskemu Camstu Ze na pragu gladke zmage s 3:0, nato pa je srečanje izgubil v tie breaku. K zmagi v petem setu je prisilil tudi Noven-to. Po informacijah, s kate- rimi razpolagajo v Koim-pexovem taboru, ima nasprotnik zelo močen napad s centra in igra agresivno v obrambi. »Proti nasprotniku, s takšnimi karakteristikami, moramo igrati brezkompromisno,« pravi Sain, to pa kajpak velja predvsem za servis in napad. Naša ekipa se Zal na tekmo ne predstavlja v optimalni formi. Paola Grego-ri bo nastopila brez treninga, Katja Fabrizi pa si je lažje poškodovala gleženj in njen nastop še ni gotov. Podajačica Piccolijeva bo po težki operaciji na kolenu še drugič zapored igrala v Slogini D ligi. H MOŠKA C1 LIGA ^ Bo Rebus končno prva »žrtev« Soče? Prebiti led je za sočane postal imperativ, prava nočna mora. Niti največji pesimist ni pričakoval, da bodo naši tretjeligaši po devetih kolih še brez točk, jeza pa je še toliko večja, če vemo, da so marsikateri poraz doživeli, kljub temu, da sploh niso igrali slabo. Play off, ki je bil začetni cilj Jakopičevega moštva, je že skoraj nedosegljiva iluzija, toda sočani vsekakor še ne mečejo puške v koruzo, toda zdaj je glavni cilj - prva zmaga. Priložnost, ki se jim ponuja drevi na gostovanju pri Felbusu iz Povoletta, je skoraj neponovljiva. Flebus je namreč še brez točk, sočani pa so trdno odločeni, da ga na zadnjem mestu pustijo tudi po dre-višnji tekmi. Zaradi težav s hrbtom bo odsoten Andrej Brisco, v dvomu pa je tudi nastop Livija Mučiča. DEŽELNE LIGE Priložnost za Olympio Težje za Bor Fortrade Sokolovke pred četrto zmago? - D liga: slogašice gostijo vodilni San Lorenza Odbojkarji 01ympie CDR bi lahko drevi opravili v jnoški C2 ligi še en korak na poti proti vrhu. Po slabi igri *n porazu v Reani del Rojale so nanizali tri zaporedne ^pehe in med svoje »žrtve« uvrstili tudi vodilni Preveni-te’ kar je nedvomno spet vžgalo 01ympiin tabor. Danes jul na domačih tleh čaka dvoboj z Itelyjem iz Fojde, ki je v primerjavi z lansko sezono precej oslabljen in za Goriča-116 ne bi smel predstavljati težke ovire. Precej težje bo za Bor Fortrade, ki bo gostil pri drugou-^Cenem Rojaleseju. Marega in tovariši igrajo doakj spremenljivo in so z nekaterimi nepotrebnimi porazi delno že Postavili pod vprašaj svoj končni cilj - uvrstitev v enotno k ligo. Seveda imajo še dovolj časa, da nadoknadijo zao-stanek in glede na konkurenco je po našem mnenju vsaj peto mesto, od katerega jih navsezadnje ločita samo dve meki, zanje povsem dosegljivo, še zlasti, če bodo pogo-steje igrali kot v prvih dveh setih proti Prevenireju. Prerojenim sokolovka se ponuja velika priložnost, da P° petih uvodnih porazih dosežejo svojo že četrto zapo-redno zmago. Gostile bodo namreč zadnjeuvrsčeni II Mer-^ato di Selz. Zgornja polovica lestvice je za igralke Silve "ieulje še daleč. Da jo dosežejo bo potrebno premagovati mdi boljše tekmece, toda važno je vztrajati. V ženski D ligi bodo slopgašice gostile prvouvrščeni nn Lorenzo, proti kateremu bodo bržkone morale napeti L,Se sile, Espego pa bo gostoval pri zadnjeuvrščenemu °rridoniju. Goričani so proti zadnjemu že izgubili, ko je ^ Položaj zasedal tržaški SanfAndrea. Tokrat si spodr-s9aja ne smejo privoščiti. ŽENSKA C1 LIGA / SPET POKRAJINSKI DERBI Tomana ima le dve točki, a bo za La Goriziano trd oreh Šesterka iz Gradišča išče izhod iz krize - Kmečka banka K2 šport tudi brez Trapuzzanove in Pitaccove favorit v Villorbi Igralke La Goriziane Zadružne kreditne banke čaka po tekmi z 01ympio nov pokrajinski derbi. Na domačih tleh bodo gostile Torriano, ki je doslej osvojila samo dve točki, kar je za še-sterko iz Gradišča precej manj kot si je obetala pred pričetkom sezone. Pred dvema tednoma je trener Jože Gej zapustil ekipo, zamenjal pa ga je Gianni Bressan. Osvojitev prvih točk v soboto proti Gemoni pa prav gotovo ne gre pripisati zamenjavi trenerja, ampak šibkosti nasprotnika. Kaj zmore torej Torriana, je precejšnja neznanka, gotovo pa je to na papirju močenjša ekipa kot kaže njen položaj in razpolaga z nekaj izkušenimi in kvalitetnimi igralkami. Goričanke vsekakor s precejšnjim optimizmom razmišljajo o novi zmagi, o kateri pred pričetkom sezone verjetno še sanjale ne bi. Toda valovke so spoznale, da volk ni tako krvoločen kot se je zdel in da lahko tudi v tej ligi dostojno branijo svoje barve. Žal so v tem tednu zaradi zasedenosti telovadnice manj trenirale, podajačica Minika Tomšič pa si je rahlo poškodovala prst. Zmagati derbi, na katerem si favorit, ni nikoli lahko. Igralkam Kmečke banke K2 šport se je po zmagi proti va-lovkam odvalil kamen od srca in med tednom je bilo na treningih čutiti, da je ozračje bolj sproščeno. Za Goričanke se začenja niz lažjih nastopov. Danes bodo gostovale v Villorbi, potem jih čakata domača nastopa proti Dolu in Torriani, po težkem gostovanju v Padovi proti vodilnemu Sartoriju, pa se bodo v Gorici pomerile še z Marti-gnaccom. Maksimalen cilj osmih osvojenih točk ni nedosegljiv, potrebno pa bo vsakič igrati zelo dobro. Današnji nasprotnik Fontane ima na lestvici samo dve točki, ki ju je osvojil proti zadnjeuvrsčeni Gemoni. Ekipa je ista kot lani. Živahno igra v polju, to pa je tudi vse. Kmečka banka K2 šport ne bo nastopila v popolni postavi, saj bo na gostovanje odšla brez Trapuzzanove in Pitaccove, verjetno pa tudi brez Pascolatove. »Na tej tekmi smo favoriti, toda ne smemo biti naduti. Zaenkrat še vedno velja, da so oni v tej ligi igrali že lani, mi pa smo novinci«, pravi Kalc, ki pričakuje, da bodo njegove igralke zaigrale zbrano in agresivno obenem. domači šport Danes Sobota, 21. decembra 1996 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex - Futura Cordenons; 21.00 v Fossoju: Lovato Fosso - Imsa Kmečka banka ZENSKA B2 LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Fait Trasporti Rovereto MOŠKA Gl LIGA 20.45 v Povolettu: Flebus - Soča Sobema ZENSKA Gl LIGA 19.00 v Gorici; Kulturni dom: La Goriziana Zadružna kreditna banka - Carigo Torriana; 20.30 v Villorbi: Fontane - Kmečka banka K2 šport MOŠKA C2 LIGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR - Itely; 20.30 v Reani del Rojale: Citta della calzatura - Bor Fortrade ZENSKA C2 LIGA 21.00 v Briščikih, dom Ervatti: Sokol -11 Mercato di Selz MOŠKA D LIGA 21.00 v Turjaku: Corridoni - Espego ZENSKA D LIGA 18.00 v Renu: Sloga - Tecnoinox San Lorenzo DEKLICE 15.15 v Trstu, Ul. San Pasquale: Orna A - Bor; 17.30 na Proseku: Kontovel - Area Immobiliare B NARASCAJNICE 15.30 v Gorici, Kulturni dom: Val - Adria Auto KOŠARKA MOŠKA B LIGA 20.30 v Thiene (VI): Riva - Jadran MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Dom Agorest; 19.30 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v Trstu, šola Caprin: Romanelli - Breg DEČKI 16.30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Ferroviario NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Repnu: Primorje - Gradese POKRAJINSKI. MLADINCI 14.45 v Fojdi: Faedis - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 14.30 v Bazovici: Zarja - Costalunga CICIBANI 15.00 na Proseku: Primorje - Ponziana A; 15.00 v Dolini: Breg - SanPAndrea B Jutri Nedelja, 22. decembra 1996 NOGOMET ELITNA LIGA 14.30 v Zuglianu, Ul. Failutti: Pozzuolo - Juventi-na PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Škocjanu: ob Soči San Canzian - Primorje Adriaker; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Cussignacco; 14.30 v Bazovici: Zarja - Trivignano 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Corninu: Forgaria - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Portuale; 14.30 v Premariac-cu: Azzurra - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pieris KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.30 v Dolini: Chiarbola - Cicibona Preff. Marsich KADETI 16.30 v Zoppoli: Polisigma - Jadran NARAŠČAJNIKI 11.00 v Gorici, telovadnica CONI: Goriziana -Dom Sprint Auto; 11. 00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Don Bosco A; 11.30 v Trstu, »1. maj«: Bor B Autocarrozzeria Boris - Santos DEČKI 9.30 v Briščikih, Ervatti: Polet - Servolana; 11.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor Radenska ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Repnu: Koimpex - Bor DEKLICE 9.15 v Repnu: Sloga A - Breg Obvestila ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici odprt v ponedeljek, 23. t. m., od 15. do 17. ure. Goriška društva prosimo, da v teh terminih predložijo trenerske dnevnike. Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnejo v urad v Trstu, tel. (040) 635627. SK BRDINA naproša udeležence zimo vanj a v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR obvešča, da bo tradicionalna GIMNASTIČNA BOŽIČNA AKADEMIJA na sporedu danes, 21. t.m., ob 16. uri na društvenem sedežu. VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Območje severno od Alp je preplavil mrzel zrak, ki bo delno vplival tudi na vreme v severnem delu Slovenije. 1020 1010 1000 : OSLO STOCKHOLM -12/-10 ° 1000 1010 HELSINKI -6/-9 Oy --------- 1010 1000 KCBENHAVN --8/^1 0 - S MOSKVA -10/-8 ° AMSTERDAM —LONDONo 7/8 ------v oBRUSEU oPARIZ -/-9/10 2ENEVA5/7 ° MILANO 1010 LIZBONA -/- ^ SPUT13/- osOFIJA-2/6 ''"^-SKOPJE o DANES TRBIŽ CELOVEC o -V3 O KRANJSKA GORA _ -1/2 O TR2JC 2/6 O KRANJ GRADEC 0/3 O S. GRADEC -1/2 M. SOBOTA O -1/3 MARIBOR o 0/4 O PTUJ OVIDEM 5/10 —»»N. GORICA GORICA S/10 O CELJE O 2/5 S' N. MESTO 3/6 O KOČEVJE _ O CRNOMEU x o 1/5 O Slovenija: Danes bo pretežno oblačno, ponekod bodo obcano Se manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvisje dnevne od 5 do 10 stopinj C. Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA ■ V X . -A'A ..ATENEii/r? . •• ibsp Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.24 -Dolžina dneva 8.42 Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 3.28. MORJE Morje mimo, Temperatura morja 12 stopinj. & V* ) BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo sredi dneva prehodno popustila, proti večeru pa se bo ponovno okrepila. Spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 0.25 najnižje -25 cm, ob 6.43 najvišje 45 cm, ob 13.47 najnižje -50 cm, ob 20.14 najvišje 21 cm. Tutri: ob 1.19 najnižje -14 cm, ob 7.23 najvišje 47 cm, ob 14.23 najnižje -57 cm, ob 20.55 najvišje 27 cm. J TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............7 1000 m.............4 1500 m.............1 °C 2000 m............-1 2500 m ...........-2 2864 m............-4 J JUTRI CELOVEC O '1/1 o KRANJSKA GORA , TRŽIČ 2/6 O KRANJ GRADEC -1/2 9 GRADEC -1/1 M. SOBOTA O -1/2 MARIBOR O 0/3 PTUJ CELJE ° 0/3 OVIDEM 5/10 GORICA Q 7/10 O LJUBLJANA 4/8 N. MESTO 0/4 POSTOJNA o O 4/8 KOČEVJE ' O CRNOMEU O ZAGREB l/s O Slovenija: V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo povečini oblačno vreme z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo dvignila na višino okoli 1300 metrov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Otroška matineja Jutri, 22. t.m., ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Papilu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red L) ponovitev opere »Rigoletto«. Dirigent Gi6rgy Gy6rivanyi Rath. Režija Roberto Lagana. Ponovitev jutri, 22. t.m., ob 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 21. t. m., ob 20.30 G.B. Shaw »Candida« z Marino Mal-fatti in Minom Bellei. Režija Luigi Squarzina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Zadnja ponovitev jutri, 22. t. m., ob 16.30. Od 7. do 12. januarja 1997 bo GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessi-na in Corghi. Rossetti V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 koncert godbe na pihala občinskih rikreatorijev »Gentili e Toti« pod vodstvom Roberta Tramontinija. Vstop prost. V soboto, 28. t.m., ob 20.30 - 18. FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE'. V nedeljo, 29. t. m., ob 17. uri novoletni koncert »Dunajski veCer« z ko- KOROŠKA na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele La-via.V abonmaju: odrezek St.14 (modri). Gledališče Cristallo Danes, 21. t.m., ob 16.30 in ob 20.30 : A. De Benedetti »Non ti conosco piu« z L. Masiero, M. Pambieri, O. Bobbio. Zadnja ponovitev jutri, 22. t.m., ob 16.30. Ti povem pravljico: jutri, 22. t.m., ob 11.00 »Le storie di Na-tale« v izvedbi Teatra Telaio. MIUE Gledališče Verdi Danes, 21. t.m., ob 20.30 »Fer-reum novarum« - v izvedbi R.Cassini iz No var e. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani. mornim orkestrom Furlanije-Julij-ske krajine pod vodstvom Romola Gessija, violinist Giovanni Angeleri. Na sporedu Haydn, Schubert, Lan-ner in Strauss. Vstop s prostim prispevkom. V nedeljo, 5. januarja 1997: NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT, ki ga organizira Združenje trgovcev na drobno v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico in CRT Banca Trst. Od danes dalje so v predprodaji vstopnice pri UTAT (Pasaža Protti 2). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 -Gledalska prestava skupine Tuttotea-tro »Gigi« z Ernestom Calindrom. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. januarja 1997, ob 20.30 koncert Neues Munchner Klaviertrio s sopranistko Julie Kaufinann. Na programu Beethoven in Šostakovič. CELOVEC Celovško sejmišče - Hala 7 (zaradi popravil Mestnega gledališča): danes, 21. t.m., ob 19.00 -opera »Rigoletto«. Ponovitev 28. t.m. Dom sindikatov: V soboto, 4. januarja 1997, ob 20.00 - Sloven- RAZSTAVE TRST Tržaška knjigarna V TK galeriji razstavlja do 24. t.m. svoja dela Bogdan Grom. Urnik razstave: vsak dan (tudi v nedeljo i ogled razstava »Prask zaklad«. Umik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljst-' vom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o Tiepolu. Kavarna San Marcu: na os fotografska razstava v Crnoc Piera Ninfe z naslovom »L’univer-so del tango« Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilidades«. Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delPamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. ski ples; igrata ansambla »Štajerskih 7« in »Alpe Adria Sekstet«. Rezervacije miz v tajništvu SPZ tel 0463/514300-22. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: jutri, 22. t.m., ob 14.00 -Redni občni zbor Društva upokojencev. GORICA Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA Galerija Bassanese: Do 10. januarja 1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na oslea razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo Druskovica. CELOVEC Slovenski kulturni center Korotan Na ogled je razstava »Tapiserije« Silve Horvat. Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija. Koroška deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Kunsthalle Ritter: Do 22. t. m. razstavlja Lavvrence VVeiner »Slipping and sliding«. Bank Austria - (Lidmanskygas-se): Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 6. januarja 1997 je na ogled razstava del Draga 20)^ na ogled je razstava Annama-:aton »Sen ia knjižnii Romano 17): še danes, 21. t. m. je rie Ducaton »Sensualita tropicali«. Državna knjižnica (Ul. del Teatro i. ie na ogled razstava posvečena Elody Oblath Stuparich. NABREŽINA Župnijska dvorana sv. Roka - SKD Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 22. t.m. je na ogled skupinska razstava »Dialog«. Urnik: vsak dan od 15. do 18. ure. KRIŽANKA Vodoravno: 1. majhen maCek, 6. vojaški udar, 9. Agamemnonov in Klitaj" mnestrin sin v grški mitologiji, 10. pesem hvalnica, 11. nemški filozof (Immanuel), 12. agregatno stanje, 13. mesto v Vojvodini, H-ime slovenske flavtistke Grafenauer, 15. avtomobilska oznaka Vietnama, 16. izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine v forme, 17. pripadnik sunitskega ljudstva v srednji Aziji, 19. glavno mesto Gane, 20. zgornja okončina, 24. ustanovitelj črnogorske vladarske dinastije (Danilo Petrovič), 26. izbočen stavbni del z ograjo, 29. začetnici avstralskega filmskega igralca Hogana, 30. pripa' dnik grške katoliške cerkve, 31. vrsta papige, 32. filmska zvezda v ZDA, 33. podolgovata naprava za prestrezanje deževnice na strehi, 34. pritok Visle na Poljskem, 35. reka v Nemčiji, pritok Re' na, 36. doba, vek, 37. mrhovina. Navpično: 1. vrsta hruške, 2. državni uslužbenec, 3. vrednost, izražena v denarju, 4. Estonec, 5. avtomobilska oznaka Kuvajta, 6. zanos, elan, 7. italijansko ime za Videm, 8. slovenski Čarodej (Mirani, 12. zgodovinsko mesto na južnem robu Metohije, 14. pritok Ba|' kalskega jezera v Rusiji, 16. enigmatik, 18. začetnici ameriškega filmskega igralca Redforda, 21. avtomobilska oznaka hrvaskeg3 Ogulina, 22. tančica, pajčolan, 23. glavno mesto Turkmenije, 25' ruska Črka, 26. francoski slikar (Jacques), 27. suita ruskega skladatelja Rimskega Korsakova, 28. tropska ovijalka, 31. nenasic6" a, enovalentna atomska skupina, 33. sij, 35. začetnici ameriške 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 e 31 32 • 33 34 35 36 37 •peijui ‘BJ8 ‘emejAI X ‘ie)S ‘bjb ‘iBiun ‘Hd 'uo^jBq ‘soSbIn ‘b^oi ‘Eiqv 'z&BI ‘laHln |NXra -ajj ‘epv ‘ut]d ‘iuenj ‘Bpo ‘isajo ‘Dnd ‘5[8Dnra :ouAEjopo/\ a RAI 3 <4^ slovenski program 2a Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) ® RAI 1 7.00 7.30 9.30 10.00 10.30 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.20 15.50 17.55 18.00 118.10 18.30 19.35 20.00 20.35 20.50 23.05 23.20 0.00 0.20 2.30 Dok.: Kvarkov svet - Invazija papagajev Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: La cittadella (dram., VB ’38, r. King Vidor, i. Robert Donat) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Senca preteklosti (i, J. Seymour, J. Lan do) Izžrebanje lota Dnevnik Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Gorana in D. Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles, Aladdin, Classic Cartoon Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Lima Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Carramba che sorpresa! (vodi Raffaella Carrš) Dnevnik Posebndsti Tgl NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop in vremenska napoved Film: La vita e meravi-gliosa - Življenje je čudovito (kom., ZDA ’47, r. F. Capra, i. J. Stevvart) Variete: Finalmente do-menica (72) RAI 2 7.05 10.05 11.05 12.00 13.00 14.00 14.50 15.50 15.55 16.25 18.00 18.40 18.50 20.30 20.50 22.30 1.05 1.35 Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi, Barbara D’ Uršo), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00 dnevnik Evropski dnevi, 10.35 Tgr v Evropi Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Dribbling Glasba: Mio capitano Aktualno: Cercando cre-cando Izžrebanje lota Tvok bližnji Film: Fracchia la belva umana (kom., It. ’81, i. Paolo Villaggio, L. Banfi) Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Variete: Go-Cart Dnevnik Film: Parenti lontani -Daljni sorodniki (krim., ZDA '92, i. Mel Harris, D. Keith, W. Katt) Dok.: The Beatles - Velika pustolovščina , vmes (23.30) dnevnik in vreme Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai Nan.: S oko 5113 ^ RAI 3 Film: L’ agente confiden-ziale (krim., ZDA ’45) La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Film: Agente federale X3 (krim., ZDA '55) Dnevnik SP v smučanju: slalom (2), 2. tek, 12.40 moški smuk Deželne vesti, dnevnik, Okolje Italija Šport: odbojka, vaterpolo, rubrika Beli cirkus Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob H Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik, deželne vesti M Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik Nočni šport: boks, Ciar-lante-Hattan (EP v super-velter kat.) Variete: Fuori orario, vmes film v originalu Lezioni di storia (Nem. 72) ® RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 9.00 9.30 11.30 11.45 12.30 13.30 14.00 16.00 18.55 19.25 20.40 23.05 Nan.: Kojak, 6.50 Detecti-ve Stryker, 8.40 Night Line Stelle della moda Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Nad.: Ali del destino Nan.: Per amore della legge (i. M. Gilbert) Dnevnik Rubrika o zdravju (vodi Daniela Rosati) Varieteji: Chi c’e.. c’6, 17.00 Chi mi ha visto?, 18.00 Iva show (vodi Iva Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Pugni, pupe e pepi-te (vestern, ZDA ’60, i. J. Wayne, S. Granger) Film: L’ imperatore del nord (dram., ZDA 73, i. E. Borgnine, Lee Marvin), 1.20 Night Line @ CANALE5 6.00 9.00 9.30 10.00 10.15 10.30 11.00 11.30 13.00 13.25 13.40 15.30 16.00 17.30 18.00 18.30 20.00 20.25 20.50 23.15 23.30 2.00 Na prvi strani Nan.: Pappa e ciccia Aktualno: Nonsolomoda Aktualna odd. o otrokih: Pianeta bambino Teleprodaja Nan.: V osmih pod isto streho (i. R.V. Johnson) Predstavitev televizijskih programov Anteprima (vodi Fiorella Pierobon) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Lezioni private Aktualna odd.: Arniči -Prijatelji Nan.: Robinsonovi Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuprVicky Nan.: Norma in Felice Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia Variete: I guastafeste (vodita Massimo Lopez in Luca Barbareschi) Dnevnik Film: Greystoke (pust., VB '83, r. H. Hudson, i. Cristopher Lamberrt, James Fox), vmes (0.30) dnevnik Lezioni private 6.10 10.15 10.20 12.25 13.00 14.00 14.25 14.30 16.00 16.30 18.30 19.00 19.30 20.30 22.30 0.40 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualno: Planet Film: II richiamo del Grande Nord (pust., Kan. ’90, i. G. Green) Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes Ciao Ciao Parade in risanke Nan.: Masked Rider Variete: Ciao ciao verde Šport: Ponedeljkov «Mai dire gol» Aktualno: Planet Nan.: Parenti e tanti guai, 17.30 Flash Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Happy Days - Fon-zielectomia Kviz: Vinca il migliore -Zmaga najboljšemu Nan.: Hercules proti barbarom (i. K. Sorbo, L. Lavvless, M. Hurst) Film: Star Trek 4 - Proti domu (fant., ZDA ’87, i. W. Shatner, L. Nimoy) vmes (23.30) Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 g 19.30. 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Dokumentarec Film: La gang degli svitati (i. J. Chan, S. Hung) Personaggi e opinioni Nan.: Beverly Hillibillies | Film: Cats & Dogs (#) MONTECARLO 13.00 9.00 10.40 14.05 16.00 20.30 22.'45 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport 11.45, 12.45 SP v smučanju Nan.: Ironside Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA ’58) Varieteji: Tappeto volan-te, 17.00 Ko bi bil Sherlock Holmes, 17.50 Zap Zap O filmu Evita Film: Sierra Charriba Videostrani 1.00 Teletekst Otroški program: Rado- Euronews vedni Taček - Polje, 9.25 Avstralska nanizanka: V Jakec in čarobna lučka slogi je molč (ponovitev (risana serija), 9.35 O. J., 6. epizode) 9.45 Pod klobukom, Svetovni pokal v al- 10.30 Zgodbe iz školjke pskem smučanju: ženski Arcadia Trio slalom, 1. tek Analitična mehanika Planet In (ponovitev) Tednik (ponovitev) Svetovni pokal v al- Poročila pskem smučanju: ženski TV igrica: Hugo (pon.) slalom, 2. tek Nan.: Policisti s srcem Svetovni pokal v al- (Avstralija, 6. del) pskem smučanju: moški Kinoteka - Film: Biti, ne smuk (iz Val Gardene) biti (ZDA '42, r. Ernst Lu- Tedenski izbor: Mostovi bi teh, i. Carole Lombard, Oddaja madžarske TV: Jack Benny, R. Stack) Slovenski utrinki Videostrani Ameriška dokumentarna TV Dnevnik 1 serija: Življenje v raču- Poljudnoznanstvena se- nalniški dobi (3. del) rija: Boj za obstanek (VB Tedenski izbor: Prometni 9. del) kviz: Rondo (ponovitev) Oddaja o ljudeh in živa- Podarim - Dobim lih: 4x4 PEP v rokometu: Celje Pi- Ozare vovarna Laško - Gaja TV igrica: Hugo Avstralska nanizanka: V Včeraj, danes, jutri slogi je moč (7. epizoda) Risanka Film: Film: Sommersby TV dnevnik 2, vreme (ZDA - Fr. '93, r. Jon Šport Amiel, i. Richard gere, Utrip Jodie Foster, Bill Pull- Res je! man, James Earl Jones) Za TV kamero Oddaja o modi in vizual- Dok.: Cousteau ponovno ni pop kulturi: Trend odkriva svet - Vrtnica in Sobotna noč zmaj (3. del) Euronevvs TV dnevnik 3, vreme muj Šport IB! Sova: Umor je napisala (i. Angela Lansbury, ZDA, 18. epizoda) Film: Zločin in pravica (ZDA '90,. r. Andy Wolk, i. Forest VVhitaker, Anthonv LaPaglia, Jenni-fer Grey, Rosie Perez) TV jutri, videostrani ||l Koper 15.00 16.10 17.30 18.00 18.45 Euronevws SP v smučanju: ženski slalom Huckleberry Firm - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: Nočni sodnik Dokumentarna oddaja Košarka: Celje Pivovarna Laško - Gaja Cantabria Stander I Vsedanes - TV dnevnik, vreme Košarka NBA: Los Angeles Lakers - Chicago Bulls Vsedanes - TV dnevnik Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 13.35 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10- 05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11- 25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja de- 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Lizi-strata (D. Božič); 22.00 Slavnostni koncert ob izidu Sv. pisma; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 do 11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabata insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19,25Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.Q0 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Literarne podobe; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska pesnitev: Tragedija človeka - V ledeni pokrajini (I. Medach, r. A. Jurc, 11. odd.); 18.20 Glasba za vse okuses; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 -535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Vsaka pot (Ko pravilno izberete pnevmatiko) r BiferS' L//..,/1; ■ m, 0§ r; %. : >4 f i :x j nU " i V ~ ■ V : " ; "i ^ \ ! .4 1 '^4 '• ^ ... E ; \ -4 ■ \ s • .... -i .-------- . V' ' .1 '. .'..____________________/ irng -mft gS | ISss iS* : *y 3E , ' • • 1 ' ■ i e : f 1 - ' : ‘ * ' ■ , - - .; 4;i i El < f ■ I k'f7nT7V is®# Po po^/z sveta. STAZIONE ESSO KOMJANC LUIGI di Lonza e Coelievina Ul. Rossini 22 S.S. 202 OPČINE TEL.048J/531821 TEL. 040/211366 Hitra, tiha in elegantna guma, namenjena vozilom visokih sposobnosti, Najbolj razširjena guma iz družine sovine pnevmatike, elastična in močna, varna in odločna tudi na mokrem cestišču Zimska pnevmatika, varna in zanesljiva, posebno primerna za ceste v izjemnih vremenskih pogojih C < EUROSAVA EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER ZA ITALIJO UL Cicerone 8 - Trst - 040/361177