........ vztraja Rusija Pravomočna >edi-Ja v Varšavi, ki AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 8, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 25, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Amerikanci so 35 milj od Avstrije topniki Štirih velesil v pogovoru o načrtih za konferenco narodov, ki se bo vršila p^f^ia v San Franciscu. Od leve na desno so: britslci poslanik Lord Halifax, državni I iJ Edvard R. Stettinius, ruski poslanik Andre Gromylco in kitajski poslanik dr. Wei ^ing. Rd" # r l11' «! r 1 w ard i.i! Mr.fgi' M >n> >1,co star HfV trie. f jf«' ar"16'V Mr-V I RUSKI ARMADI STA Dojili v berlinu /i « ■ ■ ■. odprt samo 3 milje širok koridor iz oUlna> toda je zanje neraben, ker ga Rusi e'iujejo s topniškim ognjem. —............. 25. aprila. — Včeraj sta se spojili v Berlinu dve ter zajeli polovico goreče nemške prestolnice. 7 trdijo, da je zdaj Berlin popolnoma odrezan od sveta ra. 'z Moskve poročajo, da sta se spojili v Berlinu v]lriska in prva beloruska armadi, s čemer je padel ves berlinski del mesta severno in vzhodno V^j^tadvora, eno miljo od središča mesta. ..........1 Istočasno je del prve beloruske armade obkrožil Berlin na severu ter presekal železniško progo, ki pelje severno zapadno iz Berlina. ^ašanje bo konferenca T' Zunanji mini-kljub številnim fi«ke °,gli rešiti vpraša- A»glij a in Ameri- foliStem- da se ustva-vl«^ VSeh komisar Mol°-• , JirS i ^ adevno ver nosve- i VS e*Jj>! Pr J r:> ^ —'Ho več posve državnim \ Gngleškim zunanjim ffMs0v.Oril Je tudi dva-e^ikom Truma-nikamor prišli. »Nik? Jpra§anje reše-% f,1 Združenih naro-* Do Jnciscu. Ako ga Jno rešili, bomo X » 2 izpuSVl %uJev° vilo so a so v Mlla" A f^dirali Musso-t' Va stražnika sta •vvCe Pa takrat ni bil Se nahaja Goi V SVOJI Rusi poročajo, da manjka samo 16 milj še in Berlin bo popolnoma obkoljen od ruskih armad. Poročila iz Švedske pa trdijo, da imajo naciji samo tri milje širok koridor še prost iz mesta in tega zdaj Rusi obsipljejo s topniškim ognjem. Nemci nimajo odprte nobene poti, po kateri bi dobili pomoč v prestolnico. S tem, da sta se spojili v Berlinu obe ruski armadi, sta dobili medse kompleks, ki je dolg 60 milj in 30 širok, v katerem se nahaja veliko število nemškega vojaštva v pasti. Na jugu Berlina so Rusi okupirali Grossenhain, 20 milj severno zapadno od Dresdena. Na tem kraju se pričakuje zgodovinske združitve ameriških in ruskih armad. Nemški radio še vedno trdi, da je Hitler v Berlinu, kjer da nadzoruje obrambo mesta. Toda dobro poučeni zavezniški viri vedo povedati, da je Dolfe že davno v svojem bivališču Berch-tesgaden na Bavarskem. V tisto smer prodirajo ameriške armade od zapada, od vzhoda pa hiti tje močna ruska kolona. LAUSCHE PRIPOROČA MOLITEV NE Ameriške čete so se pognale čez reko Pad v Italiji ! Rim. — čete 5. ameriške armade so se pognale čez reko Pad na več krajih in zasledujejo zdaj | umikajoče Nemce proti severu. 'Istočasno so angleške čete okupirale mesto Ferrara, kjer so se ; naciji tako trdovratno držali. Na zapadnem obrežju Italije so Amerikanci okupirali pristanišče La Spezia.jdočim so druge kolone zasedle Modeno, 22 milj severno od Bologne. V tej ofenzivi po Italiji so za-j vezniki zajeli 40,000 Nemcev ter Osemnajsta obletnica V četrtek ob &:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnega Joseph Klemenčiča v spomin 18. obletnice njegove smrti. Sedma obletnica V četrtek ob 7:30 bo darova-i na v cerkvi sv. Pavla na Char- don Rd. maša za pokojno Frances Ban v spomin 7. obletnice njene smrti. -o- Kupujte vojne bonde! ne bosta pozabila Z AVTOM V ft s, k>eder' stara 5 v pri igrah> 6 ad • imata kljub , 'Je 0sti že j ako bo-\S h,avt°mobilom, v VH'Pr&Vila kratko, il V0ŽnJ°-^iDjj0b Schroederjevi uH •j.6 sama sedela -i Jo Je Pridružil še |y\] atki debati sta \ J ' da se bosta ne-L 8vetu na Span- njiju, še da-kate: ari, avto j61^.86 je poslušno -CVETLIČNJAK lesju, je avto planil na cesto. Ker ni bilo vešče roke, da bi avto naravnala po cesti in ker ni bilo pred njim nobene prave zapreke, je planil avto na sosedovo parcelo in tam pa naravnost v cvet-ličnjak, kjer se je zarinil 20 čevljev daleč med rože in nasade, lončke in gredice, gredoč pa drobil šipe, da je žvenketalo in treskalo, da je bilo veselje. Virginija in Robert nista razen prestanega strahu kobila nobenih poškod, če ne računamo onega, kar je sledilo od prijaznih rok njiju mater. Schroederjev dom je na 4465 11 ^emik v ko- South Hills Blvd. PARADE Columbus, O. — Guverner mnogo bojnega materiala. Urad-Lausche je s proklamacijo po- "o se poroča, da Nemci beže čez zval prebivalce v državi Ohio, da reko Pad na splavih, čolnih in praznujejo dan zmage v Evropi na vsem, kar morejo dobiti, na sledeč način: j -o-— V cerkvah naj bodo zahvalne ] Von Papena naj sodijo službe božje, vendar tako, da ne J kot glavnega nacija bodo ovirale vojnega zapora. | Washington. — K on grešnik Tovarne naj zaprejo za nekaj Flood iz Pennsylvanije zahteva, časa, da se delavci lahko udele- da zavezniki sodijo zajetega že patriotskih prireditev v to-1 nemškega diplomata Franz von varni. j Papena, kot enega glavnih agen- Vsi prostori, kjer se prodaja tov nazijske hierarhije, opojna pijača, naj bodo zaprti, j, -0,_ Primerni programi naj bodo v šolah v počast temu dogodku. .—......- Člani civilne obrambe so na patrulji za psi Cleveland, O. — Varnostni direktor Celebrezze je ukazal 25,-000 članom civilne obrambe, da morajo vsak dan v svojem di-striktu patruljirati ter sporočiti j policiji vsakega psa, ki ga vidi-! jo prosto tekati po cestah. Odredba je z namenom, da se polo-vi s cest vsakega psa, ki ni privezan ali zaprt na domačem dvorišču, da se tako zajezi vedno bolj obsežno pasjo steklino. Državni varnostni direktor Herring pravi, da bo epidemija ustavljena, ako se podvzame največjo pažnjo po vsej državi vsaj par tednov. Clevelandska policija je zato sklenila, da se prežene za ta čas s cest vsakega psa, ki ni pod kontrolo, to se pravi, ki prosto teka po cesti. Zdravstvene oblasti trdijo, da je položaj res nevaren, ker pasja steklina se vedn0 bolj širi, vsled česar so zlasti v nevarnosti otroci, ki se igrajo na prostem. -_o- 18 let stari morajo imeti 6 mesecev vežbe Washington. — Senat je sprejel dodatek k obvezni vojaški službi, da morajo dobiti vojaki, ki so stari 18 let, najmanj 6 mesecev vežbe, predno se jih lahko pošlje na bojno fronto. Vojni in mornariški oddelek sta močno nasprotovala temu predlogu. Ohijski senator Taft je glasoval za, Burton pa proti. —-o- O pokojni A. Pogorele Mrs. Agnes Pogorele, ki je umrla pretekli teden v Lorain, O., je bila članica štirih društev, kot se nam dodatno poroča. Spadala je k društvu sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ, št. 6 ABZ, št. 17 SNPJ in k HBZ. Nekaj sorodnikov ima tudi v Clevelan-du. Druga obletnica v petek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Agnes Perko v spomin 2. obletnice njene smrti. NOVI GROBOVI Mary Leskovec Včeraj je umrla Mary Leskovec, stanujoča na 716 E. 155 St. Pogreb ima v oskrbi Svet-kov pogrebni zavod. Cas po greba in druge podrobnosti bomo priobčili jutri. John Možič Danes zjutraj so našli mrtvega v postelji Johna Možič, star 53 let, stanujoč na 1140 E. 60. St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bomo naznanili jutri v časopisu. -o-— Delavski voditelji so na konferenci za organizacijo Oakland, Kalif. — V to mesto so dospeli delavski voditelji iz Anglije, Francije. Rusije, Belgije in Latinske Amerike, da si ustvarijo mednarodno delavsko organizacijo. Delegacija bo zborovala istočasno kot delegacija Združenih narodov v San Franciscu. Konferenca bi morala začeti z zborovanjem včeraj, pa je bila odložena, ker je bil zadržan Philip Murray, načelnik CIO. -o- Senat ni potrdil eno leto vežbanja za vojake Washington. — Senat je z 66 proti 9 glasovi zavrgel predlog, da bi morali vojaki pod 20 leti dobiti eno leto vežbanja, predno bi se jih poslalo preko morja. Senat je tako glasoval, ko je general Marshall obljubil, da armada ne bo poslala nobenega vojaka, ki je star manj kot 19 let preko morja, čim se vojni položaj izboljša. Razne vesli od naSih borcev v službi Sirica Sama V soboto 28. aprila bo darovana ob devetih v cerkvi sv. Lovrenca vojaška maša za pokojnega Sgt. Franka R. Seme, ki je umrl 19. marca 1945 v bolnišnici v Nemčiji za ranami, ki jih je dobil 5. marca 1945. V armado je bil poklican 20. marca 1943. Bazično treningo je dobil v taborišču Polk, La. Prej je bil uslužben pri Cleveland Pneumatic Tool Co. Pohajal je v farno šolo sv. Lovrenca in East Tech višjo šolo, kjer je gra-duiral kot mehanik 1942. -Tukaj zapušča žalujoče starše, Joseph in Mary Seme, sestre: Rose, Mary Vidovitz, Josephine, Frances, iDorothy, Bernardine, brata Laurence, dočim se nahajata brata John in Joseph v Nemčiji z ameriško armado. Tukaj zapušča tudi zaročenko Antoinette Ferenčak. Na 4. marca je dopolnil komaj 21 let. Naj mladi slovenski junak pokojno počiva v daljni tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. n m ** Sgt. Edward J. Zak, sin Mrs. Frances Zakrajšek iz 1083 Addison Rd. je prišel domov na dopust za 18 dni. Stanuje pri svoji ženi Rose na 5901 Bonna Ave. Služil je na Azorih, kamor se bo po dopustu zopet povrnil. Mrs. Jennie Sternad, 1415 E. 51. St. je prejela vest od sina T/5 Matthew G. Oberstar ,da se je zopet pridružil svoji četi po zdravljenju v bolnišnici v Angliji. Dobil je tudi 7 dni dopusta, ki ga je porabil v Londonu. Omenja tudi, da redno prejema Ameriško Domovino, katere je prav vesel. mi m M Mrs. Cecilija Starin, 6007 St. Clair Ave. je prejela pismo od sina Henrya, ki se nahaja zdaj v Nemčiji. Piše, da je še vedno zdrav in da je bil povišan v sar-ženta. Cpl. Tony Nagode, sin Mrs. Mary Nagode, 6425 Spilker Ave., se je oglasil iz Nemčije in pozdravlja vse svoje prijatelje v Clevelandu. Za spomin na nemške "Krautz" je poslal domov nemško vojaško puško in dva bajoneta, kar je zaplenil Nemcem. Cpl. Tony je s 3. ameriško armado v Nemčiji. Star je 22 let, v armadi je že tri leta. V službi Strica Sama sta še dva njegova brata in sicer Pfc. Louis, ki se je po treh letih vrnil z otokov na Pacifiku, kjer se je udeležil številnih bojev, a je sedaj na oddihu v vojaškem okrevališču v Michiganu; Sgt. John je bil tudi že težko ranjen na bojišču v Nemčiji in se sedaj zdravi v bolnišnici v 111. Armada 375,000 mož prodira proti Hitlerjevi zadnji trdnjavi v Bavariji. Ameriške čete so prešle Donavo na tretji točki v Bavariji. Pariz, 24. aprila. — Enajsta oklepna divizija 3. ameriške armade je danes prodrla na 35 milj do meje Avstrije na kraju, kjer se stekajo meje Nemčije, Avstrije in Češke. Ameriška armada je danes prešla Donavo v Barariji že na tretji točki ter je oddaljena od Hitlerjevega pribežališča Berchtesgaden še 105 milj. Ta južna zavezniška fronta, ki prodira proti zadnji Hitlerjevi trdnjavi v bavarskih hribih, je 225 milj široka. V tej ofenzivi je 20 pehotnih in osem divizij tankov ali okrog 375,000 mož V njej so čete 3. in 7. ameriške ter prve francoske armade, ki tvorijo solidno fronto. Tretja ameriška armada je oddaljena od Salzburga še kakih 90 milj, dočim je sedma armada oddaljena manj kot 50 milj od Monakovega. Mesto Ulm ob Donavi, 60,000 prebivalcev, je sinoči padlo Amerikancem v roke. Tretja ameriška armadla je oddaljena še 8 milj od Regensburga. Nemški zapiski, ki so jih dobili Amerikanci v roke v Ulmu, pričajo, da je v tem mestu umrl nemški feldmaršal Rommel na 14. oktobra 1944 za'ranami, ki jih je dobil v Normandiji od bombe. Ob reki Labi čakata 1. in 9. armadi za spojitev z Rusi. časnikarski poročevalci mislijo, da so se vzhodni in zapadni zavezniki že združili, toda uradne besede o tem še ni iz Washingtona, Londona in Moskve, odkoder bo prišlo tozadevno uradno naznanilo. Pri Ehingen je prešla Donavo 44. divizija 7 armade. Točka je 117 milj severno od prelaza Brenner. Stota divizija je okupirala tovarno za izdelavo letečih bomb. Tovarna obsega 80 akrov zemlje in je obratovala še zadnji petek. Na prisilnem delu je bilo tukaj več tisoč tujezemskih delavcev. Tekom aprila so zavezniki dobili v roke 1,015,000 nemških vojakov. S tem je naraslo število nemških ujetnikov od dneva invazije na 2,345,000 mož. Na severu naskakujejo Angleži pristanišča Bremen in Hamburg. Poročila trdijo, da je Bremen ves v plamenih, vendar se nemška garnizija ni hotela podati na ultimat. -o-— Odbornik bi rad imel 800 policijske rezerve Mestni odbornik Jaffe iz 25. varde je vložil v zbornici predlog, da si mesto ustvari policijsko rezervo, ki bi štela do 800 mož. Ti izredni stražniki bi bili v službi največ 60 ur na mesec, najmanj pa 16 in bi dobivali po $1.00 na uro. Policijski načelnik bi jim odkazal delo po potrebi. Jaffe pravi, da je taka rezerva potrebna, ker se v mestu množe zločini, policije pa ni moč dobiti dovolj v teh časih. V San Franciscu imajo tak sistem, ki se je prav dobro obnesel. Nemški vojni ujetniki so debeli kol pujski, Irdi kongresnih Washington. — Poslanec Harless iz Arizone je izjavil v zbornici, da so nemški vojni ujetniki v takorišču Papago Park, Ariz, debeli kot prašiči, pa leni, da se komaj gibljejo. Ko je pregledoval taborišče, je videl, cla je bila večina od 4,000 ujetnikov pri kaki igri in samo ena tretjina njih je opravljala kako delo. Kongresnik je povedal, da so dobivali nemški ujetniki pod prejšnjim poveljstvom na mizo steake, šunko, slanino in vsak dan sirovo maslo. Torej prav tako hrano, kot jo dobivajo ameriški letalski kadetje v bližnjem letališču Luke. P°vedal pa je, da je jedilni list za nacije zdaj spremenjen in do b i v a j o največ klobase, hamburger in pa makarone. -o- Kongresnik Dirksen je dospel v Egipt Kaira. — Sem je dospel kongresnik Everett Dirksen iz Illio-noisa, ki je na potu, da obišče svetovne bojne fronte. Vsega skupaj bo prepotoval 19,000 milj. Pozdravi iz Floride Mrs. Helen Perlin in hčerka Rose pozdravljata vse svoje prijatelje v Clevelandu iz prijaznega St. Petersburga v Floridi. Na operacijo Mrs. Frances Hegler iz 765 E. 236. St., Euclid, O. se je podala v Huron Road bolnišnico, kjer se je podvrgla težki operaciji. Obiski začasno še niso dovoljeni. Iz raznih naselbin McKinley, Minn. — Tukaj je umrl Louis žitnik, rojen nekje na Dolenjskem. Star je bil 69 let. Zapušča sina (pri mornarici). — Umrl je tudi Andrej Slahtich, pionir te naselbine. Zapušča tri sinove in tri hčere, vsi odrasli. Bil je znan kot dober kovač pri več družbah, dokler je mogel delati. Pred par leti je izgubil nogo in zdaj je dobil počitek za svoje težko delo. Livingston, 111. — Dne 14. aprila je umrl v 'bolnišnic? v Litchfieldu Frank Serjunc, star 63 let in rojen v Bukovem pri Cirknem na Primorskem. V Gil-lespieju, 111., zapušča brata Paula, v Milwaukeeju pa sestro Loj-zo Lancnar. Pokopan je bil v Stauntonu. Grand Haven, Mich. — Na zapadni fronti je padel Karol Peric. Tukaj zapušča starše in brata, drugega brata v Milwaukeeju, v Detroitu pa ženo in brata. Yale, Kan. — Po 16-mesečni bolezni je 11. aprila umrla Mary Rupar, stara 71. let. Zapušča dve hčeri, tri sinove (enega v Vojni preko morja) in vnuka. -o- Maša sedmina V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim vojakom Sgt. Frank Drobničem. Maša za 30 dnevinco Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Brinšek v spomin 30 dnevnice njene smrti. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 25, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «17 St. Clair Ave. HKnderson «628 Cleveland «. Ohio. ________Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto <6.60. Za Cleveland, do DOitl, celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, Četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, »7.50 per year. U. s. and Canada, $3.50 for S months. Cleveland, by mall. $4.00 far 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 95 Wed., April 25, 1945 Konferenca v San Franciscu Danes začne zborovati ena najvažnejših konferenc. 46 držav je poslalo delegate v San Francisco, da skušajo položiti temelj novemu mednarodnemu redu. Kako vse čuti važnost tega sestanka priča ogromno število delegatov. Pravijo, da se bo zbralo vseh zastopnikov narodov v mestu Zlatih vrat do 3,000. Dva moža, ki oba dobro poznata mednarodna trenja vsak s svoje strani, sta izrekla skoro v enaki obliki misel, da je ta konferenca zadnje upanje, da se reši zapadna civilizacija pred popolnim polomom v novih medsebojnih vojskah. Bila sta to angleški zunanji minister Eden, ki je gotovo v tej vojski napravil velike skušnje, in znani cerkveni govornik in modroslovec Fulton Sheen, ki gleda s filozofskega stališča mednarodno sovraštvo, katero grozi uničiti mednarodno kulturo. Ameriška delegacija se je resno pripravljala v zadnjih dneh v Washingtonu na razgovore na konferenci. Zastopniki Zedinjenih držav so v zavesti velike odgovornosti izjavljali časnikarjem, da vprašanje, kakšen naj bo novi sve tovni red, ni vprašanje strank, ampak vsega ameriškega naroda. "To vprašanje je tako, da zadeva življenje in dobrobit vsakega državljana te republike," je govoril stari senator Connally v imenu vseh. časnikarji podčrtavajo, da je Con-nally končal svoj govor z rosnimi očmi in tako izpričal, s kako resnostjo je govoril. Ne da se zanikavati pomembnost dogodkov, v katerih živimo. Strt je na eni strani fašizem, ni pa na drugi strani odpravljeno sovraštvo med narodi in ni še konec takih, ki bi hoteli s silo in s svojo močno roko zelo po zgledu Hitlerjevem vsiliti malim svojo strašno krivično voljo. Nova mednarodna organizacija, ki naj dobi v San Franciscu svojo obliko, naj bi v bodoče preprečila nasilja in krivice in tako izločila vojsko kot zadnje mednarodno sredstvo. Za mir, za dolgotrajen mir gre na tej konferenci. Mi ne verjamemo v nekak večen mir, ker vsi poznamo slabost človekovo. Verjamemo pa, da je mogoče preprečiti mnogo sporov, če bo človeštvo dobro organizirano. Kot more dobro organizirana in pametno vladana država preprečiti nešteto medsebojnih obračunavanj med državljani, tako more tudi dobra mednarodna organizacija rešiti marsikak spor, ki bi sicer vodil do novega prelivanja krvi med narodi. Mnoge straši, da je poskus take organizacije po prvi svetovni vojni, to je Zveza narodov, pokazala tako malo resnih uspehov.. Ni bila zmožna ustaviti Japoncev, ko so zavzemali Mandžurijo, ne Italijanov, ko so vdrli v Abesinijo, ne Rusov, ko so napadli malo Finsko in ne Nemcev, ko so marširali v Prago. /Toda na napakah se vsi učirho. Napake Zveze narodov se dajo popraviti. Prav sedaj je priložnost, da se to zgodi. . - Podlago za razgovore v San Franciscu bo tvoril načrt, na katerem so delali Amerikanci, Angleži in Rusi v Dumbarton Oaks. Tam je rečeno, naj bi organizacijo za vzdrža-vanje miru tvorile predvsem a) Galvna skupjčina. V tej imajojo vse države svoje zastopnike. To je le bolj posvetovalni zbor, ki ne odloča, b) Varnostni svet. V tem svetu irhajo velesile: Amerika, Anglija, Rusija, Kitajska in Francija svoje zastopnike. Poleg teh stalnih članov sveta pa izvoli glavna skupščina še šest delegatov na dve leti. Ta varnostni svet ima skrbeti za mir. c) Mednarodno razsodišče. To ima razsojati zadeve, ki so mu posebej predložene v razsodbo. Najvažnejši je varnostni svet. Ta dejansko odloča. Kadar ta svet sklepa o zadevah, ki niso kazenske, mora za sklep glasovati vsaj sedem članov. Kdor je sam prizadet ne glasuje. Kadar pa gre za to, da se koga s kaznijo prisili k redu, takrat mora za tak sklep glasovati sedem članov, med temi pa tudi vsi zastopniki velesil. Če ena velesila ne glasuje, pa ni sklepa proti kršilcu miru. Po tem načrtu torej lahko vsaka velesila prepreči kaznovanje tistega kršilca miru, ki je njej všeč. Kdor se torej zateče pod zaščito ene velesil, lahko pod njeno zaščito počne, kar hoče, in vsi drugi mu nič ne morejo. Ta določba je velika napaka tega načrta. Radi nje je bilo mnogo prepirov in mnogo očitkov na ruski naslov, ker so Rusi to zahtevali. .San Francisco bo moral brez dvoma v tej točki popraviti Dumbarton Oaks-a načrt, če naj bo konferenca res uspešna. Prav ta načrt v Dumbarton Oaks-u in posebej tista določba o glasovanju velesil mnoge plaši, da mislijo, da iz cele konference ne bo nič kljub,vsem velikim pripravam. Če bi namreč ta določba obveljala, potem ni več iste pravice za vse. Narodi bi bili ločeni ne samo v male in velike, ampak tudi v take, ki zanje ni nobene pravice,'če je eden velikih proti njim. Odločala bi spet surova sila, močna roka, odločala človeška sebičnost velikih. Odločalo bi se po koristih in ne po pravičnosti. Zato je danes klic vseh, ki verujejo, da ni mogoče rešiti sveta pred novimi vojskami brez mednarodne pravičnosti, naj se svet vrne zopet h temu, da prizna nespremenljivo vrednost moralnih načel, ki slone na veri v Boga. Vojska najstrašneje dopoveduje svetu, kako je človek nagnjen k slabemu. Prazno bi bilo tajiti, da vedno lažje stori kaj slabega ko pa dobro. Strahote te vojne so dovolj dokazale skvarjenost človeških nagnenj. Zlasti je menda dovolj izpričana človeška sebičnost in krvoločnost. Človeka, posameznika in narode, more držati pred novimi vojskami le ena misel, namreč misel, da je odgovoren za svoja dejanja Bogu, ki mu je zapisal po naravi in po božji postavi v dušo: Ne kradi, ne ubijaj! Ne odgovarja za svoja dejanja samo posamezen človek, ampak so narodi prav tako odgovorni najvišjemu pravičnemu Sodniku. Zato mislijo tisti, ki žele, da bi uspela mednarodna konferenca, da bodo morali delegatje v San Franciscu postaviti svoje delo na moralne temelje in ne samo na oboroženo silo. Dokler velja kje načelo, da je država bog in da se sme v korist takega boga storiti vsak zločin, kot to delajo totalitarne države, toliko časa močnih zločincev tudi mednarodna organizacija ne bo mogla krotiti. Le v organizaciji, sloneči na moralnih temeljih, se bodo čutili mali narodi varni in le tako se bo mogoče izogniti dominaciji velikih nad malimi, nadvladi pod pretvezo infl,uenčnih sfer. Tudi za San Francisco, za to važno konferenco, ki ji želimo iz vsega srca uspeha, velja stara modrost: Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, zidarji. France z Brazil Rd. pripoveduje i Za slovenske begunce v Rimu so darovali: Od zadnjega poročila za begunce v Rimu so dalje prispevali še sledeči: Mrs. A*lina Ahačič iz Chica-ge $25.00, Amerikanski Slovenec, upravništvo, poslalo za sledeče: Mrs. Agnes Korelc $5, Mrs. Klučevšek $1.50, Mr. John Lamsek iz Renton, Wash. $10, Rev. Pius Petric iz New Yorka poslal $8.00, iz Willarda je prinesel župnik Rev. Rafael OFM za sledeče: Mr. Perovšek $2.00, Mr. Volanšek $5.00, Mr. Peru-shek $3.00, Rev. Father Rafael $5.00. Angela Sampson iz Makinen, Minn., $5.00, Mrs. J. Logar iz Enumclaw, Wash. Wash., $10.00, Mr. Leon Mladič iz Chicaga $5,00. Po Rev. Slapšaku dvakrat po $2.00. Neimenovana $10.00, Miss Mary Smrekar $5.00, Mrs. Ivana Potočnik $2.00, John Pintar, Mrs. K. Petrovič, Eveleth, Minn.,$2, Mr. Anton Flajnik, Carry Ave $10.00, Jože Gi-dina $5.00 ter Joseph Ray, Cesterton, Ind. $5. Od tega je bilo poslano s prvo pošiljatvijo v Rim $128.00, prišteto k vsoti $1300.00. Na rokah je sedaj za drugo poši-Ijatev pri meni $49.50. Zbiranje se nadaljuje. Oddaste lahko pri meni, v župnišču ali v Ameriški Domovini. Anton Grdina. Dodatek k zahvali Blatnikovi iz £906 Union A-ve, se želijo še dodatno zahvaliti sledečim, ki so darovali za sv. maše za njih pokojnega sina Pfc. Franka Blatnika, ki je padel 29. novembra v bojih v Nemčiji. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mrs. Frances Prhne iz Barberton, O., Mr. in Mrs. John Kenik iz 82 St., Mr. in Mrs. Joseph Zaletel Sr., Mr. in Mrs. Joseph Legan iz Maple Hghts., Mr. in Mrs. Fr. Kenik iz 75 St., ter fantje vo* jaki: Sgt. Joseph Mišmaš, ki se nahaja sedaj nekje na Filipinih, 2-C R. M. Ladislav Volčan-šek, ki je ravno sedaj na oddihu v Floridi in Sgt. Rudolph Mišmaš, ki je nekje onstran Atlantika. Iz si'ca vam želimo, da bi se kaj kmalu vrnili živi in zdravi k svojim staršem in prijateljem ter vam pošiljamo najlepše pozdrave. Za sv. mašo je darovalo tudi društvo Najsv. Imena (angleški oddelek). Torej še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj. Blatnik družina, 8906 Union Ave. predaval o novih domovih in delal risbe na tabli ter pojas-neval o različnih modelih ter velikostih novih zidanih hiš. Navzoči so z zanimanjem sledili in povpraševali za pojasnila, ki so jim bila dana. V za-dovoljnost tega sestanka je bilo določeno, da se tudi v prihodnje vršijo skupni sestanki in da se še nadalje vršijo taka predavanja, dokler ne bo vse jasno, kam in kako. Dalje so bile predložene listine ali aplikacije, katere je sestavil odvetnik korporacije, Mr. Charles Lausche, da jih lastniki lotov podpišejo korpo-raciji, da zamore ista z delom naprej. Več jih je, ki težko čakajo, da se z delom prej ko mogoče prične, radi tega so najprej potrebne listine s podpisi lastnikov zemljišč korpo-raciji, katera potem lahko nadaljuje z delom, da se preskrbi tako zvana dovoljenja in sicer: za zidanje novih domov; za surveying; za prekupiti ozemlje ali preurediti širjavo, itd. Druga taka kampanja se bo vršila 30. aprila, v pondeljek večer. — Predsednik. Poročilo s seje Zadnji pondeljek se je vršila seja korporacije za ndvo po-zidanje na pogorišču in lastnikov lotov. Seja se je vršila v prostorih knjižnice na E. 55th St. Kljub dežju se je zbralo prilično število udeležencev. Med temi sta bila tudi arhitekt Geo Voinovich in stavbenik Joseph Demshar. Voinovich je Članom dr. sv. Antona, št. 138 CR0 Dragi bratje, naj vam tudi jaz sporočim in vas opomnim ter povabim na našo redno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 29. aprila ob pol dveh popoldne v naši zborovalni dvorani v novi šoli (prvo nadstropje). Vsem, ki ste bili na decembrski seji je znano, da smo takrat sklenili, da se bodo naše seje od časa do časa vršile na nedeljo popoldne in to iz razloga, da bi kaj več članov prišlo na sejo. Povem vam, da so naše seje tako slabo obiskane, da je res žalostno. V največ slučajih je navzoč samo odbor, potem naj pa društvo napreduje, ne vem kako. Bratje, malo bolj bi se lahko zanimali za obstoj svojega društva. Že večkrat vam je bilo poudarjano, da sam odbor ne more vsega narediti in je na vsak način potrebno, da se tudi člani zanimate za napredek in obstoj društva. Prav prijazno vas vabim, da se udeležite v nedeljo vsi, ker vem, da je nekaj naših odbornikov, ki niti ne poznajo članstva. Pridite, da se bomo kaj pogovorili in kaj koristnega u-krenili v korist društva in vsakega posameznega člana. Večkrat je bilo slišati ižgovore, da ne more ta ali oni priti na sejo zato, ker s^ ista vrši v pondeljek večer in mnogi so priporočali, da bi se vsaj včasih seje vršile ob nedeljah popoldne. Torej tistim bo lahko ustreženo v nedeljo in pričakujem, da vas bo res nekaj na seji. Da bomo pa boljše volje, bo odbor tudi preskrbel malo okrepčila za po seji. Torej ne pozabite, da je redna seja našega društva v nedeljo 29. aprila popoldne ob dveh. Na svidenje! Joseph Meg'lich, predsednik. --o--— Najboljši vojaki" pešci so med 18. in 26. letom. Namenil sem se, da še nekaj povem iz svojih doživetij, odkar sem v Ameriki. Sedaj je še čas za pisanje, ki ga pa ne bo dosti več, kajti kmalu se bo treba prijeti dela na vrtu, da se kaj pridela, ker bomo itak na vsem tako prikrajšani in bo j ako prav prišlo, če bomo doma kaj dobili iz zemlje. Mesa ni, zato bom hodil pa po ribe, saj je jezero blizu, če se bodo ribe dale ujeti, tega pa ne vem. Lansko leto sem imel precejšnjo smolo v tem oziru, zato bom mogoče letos kaj bolj srečen. Torej namenil sem se, da vam opišem dogodek iz gozda v West Virginiji. Bilo je neke sobote popoldne, ki smo prišli z dela ob petih, kajti navadno smo delali vsak dan do šeste ure, le ob sobotah smo nehali eno uro prej. Pa sem se namenil, da bi šel v mesto, da si nakupim raznih potrebščin. Ko me moj tovariš vidi, da se odpravljam, me povpraša, kam grem. Povedal sem mu da v mesto, ki je bilo oddaljeno od naše kempe kako uro in pol, seveda za nazaj se, je potrebovalo dobridve uri, ker navkreber ne more človek tako hitro hoditi. Vedel sem, da bom moral hoditi ponoči, a strahu nisem poznal nikdar. Ko sem bil že odpravljen, da grem, pa me moj prijatelj o-pomni in mi priporoči, da naj vzamem s seboj "petelina," češ, da se pač ne ve, kaj se lahko naleti ponoči in v gozdu. Ze sem mu mislil ugovarjati, pa sem si vseeno premislil in vtaknil samokres v žep, za vsak slu čaj pa le prav pride. V mestu sem si nakupil vsega potrebne ga in obiskal še neke Slovence, ki so živeli v tistem mestu, kjer so delali v tovarni. Seveda so imeli doma tudi vedno kaj pijače in tako sem se tam za-motil skoro do desete ure. Bilo je že pozno, zato sem ustal, da grem. Dotični ljudje so me ustavljali, da naj prenočim pri njih, a ker sem moral tudi v nedeljo na delo, zato sem vztrajal pri svojem sklepu, da grem domov. Bila je jasna in mesečna noč, da je bilo svetlo skoro kot podnevi. Ko jo tako maham svojo pot proti domu preko farm v hribe, sem srečal nekega moškega. Pozdravil sem "dober večer," a ni bilo nič odgovora. Mislil sem si, pa tudi dobro, če nočeš odgovoriti. Šel sem dalje. Komaj pa sem prehodil kakih pet sto korakov, srečam drugega. Tudi njemu sem želel dober večer, a zopet nič odgovora. Mahal sem jo svojo pot in ko sem se čez nekaj časa ozrl nazaj, pa vidim, da gresta ona dva za mano. Mislil sem si, saj ne bo nič, jaz vama bom že prekrižal račune, da se vama bo luna smejala. Komaj pa sem stopil za ovinek, ko mi stopi na pot tretji in me ustavi: Kje si bil, kaj si kupil in koliko denarja imaš pri sebi. V tem pa sta bila tudi ona dva že pri meni. Rekel sem jim, da kar'imam in kolikor denarja i-mam, da je to popolnoma moja briga, ker sem jaz sam delal zanj. Ves čas pa sem trdno držal v žepu roko na "petelinu." Naglo sem odskočil, potegnil samokres in jim zapo-vedal roke kvišku, kar so tudi kaj hitro storili, ker pač niso pričakovali, da bi imel samokres v žepu. Nato pa sem jim zapovedal, naj se mi pobero izpred oči, če ne jim bom nasul svinca med rebra. Urnih pet so odhiteli, da bi jih bili le videli. Kmalu nato pa sem zavil po stezi navkreber v gozd. Tam sem se pa v resnici malo bal, da me napadejo iz zasede, ker lahko bi se dogodilo, da me počakajo za kakšnim drevesom in bi jo kaj lahko dobil po glavi. Malo sem postal in prisluhnil. Res sem zaslišal bolj v daljavi Ekstra Red Points Pridite in dobite jih 2 rdeči točki za vsak funt porabljene masti, ki .io prinesete k mesarju. HRANITE MASTI — ZA VOJNA ZDRAVILA te verjamele al> Po velikih ovinkih ^ boš prišel do svoje P^Vj misliš spraviti ob nje ^ življenje, mi bo kater« , Ampak jaz moram r| primere za take stvari« se ne konča dobro- ^ ^ ni pustite to zadevo, J Jt izpeljal na kakšno viz"« t mi včasih narobe hodi, govorim, potem Pa naprej ne nazaj. t!f Zdaj imam Herbla» v nji ? ML in ne kaže drugače- pj« tancam od vseh ^^pr1 so znali to lepo naP^jj nov oče iz Jolieta, ki ^ da s tem več ne ukv®> K lomastenje po gozdu. Tedaj sem pa zažvižgal na prste in tako dal znamenje našemu psu v kempi, od katere nisem bil več daleč. Zvesti čuvaj je dobro poznal ta žvižg in mi pri-hitel nasproti. Takoj sem se počutil varnega, ko je bil on pri meni. Kar naenkrat pa se pes zapodi v goščo, odkjer se je kmalu začulo kričanje in lomastenje. Tedaj pa sem si mislil, jaz vas bojn že naučil, da si boste zapomnili, kako se hodi mene čakat. Ko sem prišel v kempo, sem enemu povedal, kaj se mi je dogodilo, pa pravi: no, sedaj pa vidiš, kako je bilo prav, da si vzel "petelina" s seboj. Se reče, saj to ni bilo nič novega v gozdu, če je bil kdo napaden. Nekoč po tem dogodku so šli trije delavci v mesto in so bili tudi napadeni. Eden izmed napadenih pa je spoznal napa- dalca in takoj so zasledili to roparsko bando. Ti nepridani-či so imeli tam blizu v zakupu neko farmo, odkoder so se podajali na svoje roparske pohode. Potem so se pa kmalu podali uzmoviči iz tistih krajev, kjer so jih bili dobili pošteno po grbi. Nekoč pa sem se bil podal v .neko malo mestece v West Virginiji. Tam sem videl ljudi, ki so od vseh strani hiteli skupaj. Ko sem jih vprašal, kaj se je posebnega dogodilo, mi povedo, da so šli lovit nekega črnca in da ljudje sedaj čakajo, da ga pripeljejo v mesto, kjer ga bodo sodili. Na moje vprašanje, kaj je zakrivil, mi ljudje ogorčeni pripovedujejo, da je dotični črnec napadel neko belo osemnajstletno dekle, jo zavlekel v grmovje in jo tam zlorabil. Ko mu je ušla, je pri-bežala k nekemu farmarju in ta je takoj obvestil šerifa, kate-teri se je takoj odzval klicu in prihitel z enim pomočnikom misleč, da se jim bo črnec kar hitro podal, a mesto tega je pričel streljati, ubil šerifa, a pomočnika pa ranil. Nato .pa so se oborožili farmarji in se na konjih podali na lov za zločincem.. V krogu so obkolili gozd in tako zajeli črnca, ^aterega so zvezali z vrvjo in ga privezali k sedlu, da je moral teči za njimi v mesto. Radoveden sem bil, kako»se bo završila sodba in obsodba, zato sem počakal. Ko so farmarji z jetnikom prijezdili v mesto, je bila že zbrana porota 13 mož. Na vprašanje enega izmed zbranih sodnikov, kaj je zakrivil ujeti, so pripeljali dekle, ki je podalo svojo izjavo \in nato pa je povedal svoje še šeirfov pomočnik. Sodnik vpraša ostalih 12 mož, kaj je zaslužil zločinec, in vsi so odgovorili, da se ga linča. Sodnik pravi, dobro, storite z njim tako, da se zadosti pravici. Eden izmed navzočih mož zgrabi črnca, ki je še vedno stal zvezan pred njimi, in ga vleče do bližnjega drevesa, kjer so potegnili vrv čez eno izmed vej in dvignili črnca malo od tal, tedaj pa so se zgrnili ljudje od vseh strani in pričeli izvrševati krvavo obsodbo. Kdor lOalje na a hisdji kot zna to lepo klesarski umetnik m Waterloo Rd. RaZ'ikj3 ta, da klesarji uP01"^*] to, jaz pa človeka ^ na papirju in J častjo in slavo, da .. zbiksani meksikaJ'1 spomenik zdaj PoS^flj| šemu Herblanu na Jj debat, ki sva jih '^idi ši gmajni zavoljo k J ki so imele tako J kot nemški naciji »jji samo v prepovedan ^ • • , živina * pravijo, da je /jlv v Eno figo je neam» vim, če vam pa "a leč čisto , natančno j* tel j o od rese in ota^ Torej povedal ^^ij1 niste še pozabili, d* J»I ®«1 , • gg mogel slišati, da o po nil, čeprav je to t ^ $$ t opravilo v člove»*J, kot je potrebna P j j "i". Tisto mu Je -J daj, ko sta šla s y * tom v Pretržje g vsega lova, kot b ^ j, bilo nobenih dr»* j, medve sledic, ne za 11 ^ lovca, kot da Je jji nl° jij81 Po, Herblanu v strah pred vs**- (1(, pa jih nem«10 vsek<# rej, p« j'" --- . j te naše meniševs* ,_ # uc na»c , f;e : spoznamo tudi ne bo kdo mis" samo držati za l j m v, da pa niso Pc rož j a kot otko A 'Ue fin da niso vedeli d M polje in v gozd, v cerkev in zvečer^ jsl.^ Cencu na polic c $, k J UUU licK t" , - g v- na večerno deba ^; mi vogali, ki M beno vižo v ba zapravljati ® ^ rijah, da bo žvižgat, če se. jjei' sreči je bila na ^ in krščanska na vedno on zadnJ^j r „ _ — g p®5 udaril gospoda^ ^o ^ galu mize, da Jc je na taki m*0 i; ti i m Tie h' S \ fn spregovoril; ^,^ "Tiho, baba! J ^ činkujoče ustn°beiit0 učinkovala tr° •«■■ dan, ko bomo ravnavi in se ri^li' dr ^ J i *M Rli, h; H ravnavi m ^ \w jjn. desni, nekaterimi, veliko pomoto^ ^ tem svetu s na levo, bodo vraga kosmateg' m Bil« je A zvečer, ko s o* vali vojsko, si ^j no tramov it. izpove : raj pove fVli?, V k Hf H 14 % me za besedo it Vile iz % tam pred ^ ps^A da medveda. _ ^ A Ši- rno pustiti P . j. sM kaj na stvari, kakšno tele- b LHo i H K. zvadi in PridLjt/i\ ■ , v _ h O1 p°V no v gozd, če ^ rj dobro jutro * . ?,{l\ hom na ra^ se nekaj ^ stopili enkrat^ . dali pritepen^ ukva«: i naP^i nik Razi' H 'še malo, pa se bo l r°b gore in kot „^°relo skozi dre-*vJ?.n.a stezo, na »tJ.' ki je obraščalo ^lno. Je ^slišala vesel lato razgovor ,blisii "fa da ^ ikajn«0 m r,ostavl * i I ciji 111 edane -Živin3; ;Umiia, in , grmovja na ovin-J Sji trije ljudje, SkJ nazaj h koči. ' J.11 spredaj, v ro. • culo, v kate- UJ^arula še nekaj * f Kil r, ono nevarno, »„ ° Ji »omagal " mesta. Ta je bi- a, na videz vese-Se • žti0 111 se možu zahvaljevala z Je stopal stric SVlfel in se ni dal ' tr. enutek se. •in je prenese usopel, te- Se gluho odkaš- ^lis . otav° Sal, da so ga al seI?f k* na P1 je l jp nioz«11 2» - # v , C1 in oči. Svi-;riu> težko je lo- , ar v % T Je se zmeraj , Jernejeve koče Qte. nihče tako ve- Wdif Šenta' kar 8aj JJ Z Marulo $ j® Franca in To- ^ja]4miJ'an se J'e na" G°1 je skrbel P šal-" Ves dan mu [C^ih domislic, d^1- Ni se dal ,1% Ju ne :ealko. pospre- P drobn ico m is d^'id "lie llahaJ'alo son- :o l! sd, v :čer lic >bato jim JerneJ »e Uar je plaho z nasme-Jo amnata streha; •Je Pozdravlja lila rdečkasta ni? za tj S. si oZ 'a in v ne »i VL To Ki so jo o-°či, je bila K fc J bo lavO'Lfl hi šes%( v J, 2ivela? je torej ca« ni spustil »Kk „ }e tno % bo?" Ho Poiska- le { \ \ k V zanosu 'Hit^ Je Položne-tifiK . Velika kme. ' a se bo dalo %>, .. k ' Jl»a je Gol !'• iQko. «pa :0. J ne boste tai SU>? V |)0' kaj vra- "Tako 'sPremili, bo- v kočo " tak0, " j >' \ oč bo. nazaj ' k, sne." Pozneje obi- & > Vai.rrie Vidva ne u Pri svetem M* t KA K- \ ielH ^-m m at icii" s«:/ Be 1 /s , je b(™ mogoct pa daj me ne potrebuješ več." enkrat Pozne^ ka^ naPlsal- Za sedaj naj pa žfadOfettije, ker moram iti pogledat, kako je "Ali boš mar živela v tist^ podrtiji? Zdaj se lahko preseliš k nam. Na podu bi si po-stlala." "Ne. Po svetu poj dem. Bom že našla kako delo." "Po svetu? Kam neki! In prav zdaj bi te najbolj potreboval. Od doma moram. Ma-rule ne bi rad same puščal na tej samoti." Beta ni več hlipala, a je molčala. Bil se je že zgostil mrak, v bregu je bila videti njena te-nja kot kup nesreče. "Beta! Ostaneš?" "Ostanem. Pa le zaradi tebe. Ker ti želiš . . ." "No, pa zaradi mene," se je Jernej popraskal za ušesi. — "Samo da ostaneš. Zdaj pa se vrni." "Ne, jutri pridem." Jernej je ni več silil. Nekam zamišljeno je odšel proti koči. (Dalje prihodnjič). kaj voda pri jezeru in če so ribe že pri volji, da bi prišle k meni na mizo, da bom vsaj v petek jedel meso brez pointcev. Frank Dragolich. -o- Domača fronta Ugodnost V pošte Washington — Office of War Information navaja raznolike ugodnosti V-pošte, ki je važno sredstvo za podpiranje morale naših fantov onstran morija. V-pošta je patriotično sredstvo, ker nam prihrani mnogo dragocenega ladijskega prostora. V-pošta je tudi čisto zasebna. V-pismo na mikrofilmu ima veličino poštne znamke — nemogoče je čitati na filmu. Preslikajo pa jih 1,500 na uro. Ta mehanična brzina je najboljši porok za tajnost teh pisem. V-pošta je idealno sredstvo za pogosta in kratka pisma. Na kSeti . V/1 Ani kašlja, . uo innlr-;; M« se je z ro- V Pes in ve-„ Jernej 7&0C} uh°m, ko se Va < šujem svojo dolz . Zdaj je bilo te? ^ ve življenjske „ Vickers čaka '<» | V Kalkuti so ti« govorili o naj nov nih dogodkih. (Dalje prj^, _ Kitovo mesto riki za mačjo mP^ Japonskem Pa ^ ljudje. •'C MEAT ON THE WAY! 1870 1945 NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in vzela nam nadvse ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in mater ALOJZIJO SMOLIČ rojena Stroj in ki je po dolgi in mučni bolezni, spre videna s svetimi zakramenti zatisnila svoje blage oči in zaspala večno spanje, dne 26. januarja 1945. v starosti 75 let. Doma je bila iz Male Lašče, far a Žužemberk na Dolenjskem. Po opravljeni pogrebni maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 30. januarja 1945 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baraga za tolažbo v času bolezni in za podeljene svete zakramente, za opravljane molitve ob krsti pred pogrebom, in za opravljeno pogrebno mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag spomin pokojne okrasili krsto s krasnim vencem, in vsem, ki so darovali za svete maše, vsem, ki so prišli pokojno kropit, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala tudi za darila v gotovini. Našo zahvalo izrekamo Oltarnemu društvu fare sv. Vida in Klubu vdov, ki so prišle molit za pokojno, ko je ležala na mrtvaškemu odru, ter se udeležile svete maše in pogreba. Iskreno zahvalo, naj sprejme pogrebni zavod Frank Zakrajšek za vso vljudno in postrežljivo naklonjenost ter za tako lepo urejen pogreb. Lepa hvala nosilcem krste. Iskrena hvala vsem, ki so izrazili sožalje s kartami in pismi. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in draga mati! Ločili sle se od nas, ker Vas je ljubi Bog poklical k Sebi. Samo vaši dragi spomini so z nami, in s tem se tolažimo, da se spet snidemo skupaj tam v večnemu nebeškemu kraljestvu. V molitvah se Vas bomo spominjali, in ljubi Bog naj Vam podeli večni mir in nebeška luč naj Vam sveti! Žalujoči ostali: FRANK SMOLIČ, soprog v stari domovini JOHN in LOUIS, sinova MARY, LOUISE. CELIA, VERA, ROSE in JOSEPHINE, hčere ANNE in MAE. sinahi i FRANK. JERRY. ANTON. ALBERT. HOWARD in RUDOLPH, zelje 10 vnukov, 8 vnukinj in 9 pravnukov Cleveland, Ohio, dne 23. aprila 1945. Gladys Swarthout, opera star, and her husband. man, of the Marines, put their nearly filled used fa* frigerator. The two points a pound used fat bnros meat available in this house! pipP ........ ; . , ..... 0 Britanski "Tomij i" na pohodu na ^^L)^1, Rene. — Koder hite zavezniške armade za ob cestah številne mrtvece, za katere va se v0 ampak hite dalje. Najbolj nevarni so ,. ški "sniperji," na katere morajo biti n(lSl pozorni. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. KOMPLETNA POSTREŽBA V NAŠI TOVARNI NA PRAlr NIKIH, ČISTILCIH iN RA* DIJSKIH APARATIH. Mi imamo izvežbane mehanike. Vse del° Pokličite najprej nas. Odprto od 11 zjutraj do U zV g EN 4808 UČITE SE ANGLE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA , "ENGLISH-SLOVENE KEADjj* Q kateremu je znižana cena C £ in stane samo: ** Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GB^j 6113 St. Clair Ave. "