V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Svitoslav Knific, uditelj na Trsteniku, 1*80 g*ld. Učiteljski konvikt: G. Svitoslav Knific, ucitelj na Trsteniku 2*40 K; g. Fran Kovad, uditelj v Zatidini, nabral pri pogrebu rajnkega naduditelja Josipa Korbana v Št. Vidu med uditeljstvom lilijskega okraja 13'60 K. Vabilo. Kranjsko uditeljsko društvo bode imelo v detrtek dne 6. vel. travna ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Št. Juriji svoje glavno zborovanje. Razven obidajnih todk je na dnevnem redu tudi porodilo gg. L. Jelenca in D. Česnika ,,Kako naj uditeljstvo kranjskega okraja proslavlja 501etnico vladanja Njega Velidanstva cesarja Frandiška Jožefa I.?*) ter poseben referat g. D. Benedika BKako naj si uditelj pridobiva ugled med ljudstvom?" K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Katoliška duhovščina na Bavarskem si snuje tudi svojo denarno zadrugo. To vest prinaša dunajska ^Reichspost" z dne 22. mal. travna. Tako smemo trditi, da ^uditeljska denarna zadruga" ni nikaka utopija. Ucitelji- kandidatje so dobili pri zadnjih državnozborskih volitvah glasov: na Dunaji Katschinka 520 (voljeni Strohbach 2926), Brubns 1216 (Gregorič 2818), Tomanek 233 (Schneider 6971), Hohensinner in Rehling 1551 oziroma 830 (Liechtenstein 8081) ;_na Ceškem E. Arnolg 87 (Glockner 113), Sokol 1568 (nasprotni kandidat le 212). Število glasov, ki jih je dobil Drexel in pa klerikalni uditelj Thurnher, nam ni znano. Šolska kopališča. V Berolinu je že 7 mestnih šol s kopališdi za šolarje. — Kakor čujemo, namerava tudi obdinski svet ljubljanski napraviti na mestnih šolah kopališda za uCence. *) Odbor ,Slovenskega uditeljskega društva" se namerava obrniti do vseh okrajnih udileljskih društev s prošnjo, da bi blagovolila ista v proslavo plodonosnega SOletnega vladanja našega presvetlega cesarja prirediti po jedno veselico v korist nCesar Franc Jožefovi ustanovi za uditeljske sirote na Kranjskem." Prosimo, da bi sl. odbor, oziroma p. i. gg. porodevalca blagovolila uvaževati ta nasvet. Uredn. Šolska preosnora na Ogerskem. Ogerski udni minister je naznanil, da se na Ogerskem temeljito preustroji ljudsko in srednje šolstvo. V kakem srnislu se bode to zgodilo, ni minister točno povedal, a po dosedanjih skušnjah smemo sklepati, da se bode gledalo, da se bolje pospeši po šolah rnadjarizacija. Na ločitev cerkve od države ogerska vlada ne inisli. To bi bilo težavno. Sicer je pa na Ogeiskem cerkev običajno podpirala vlado v pomadjarjevanju rnladine in se že zatorej ne kaže ž njo spreti. Madjarizacijo pa ogerski državniki zmatrajo za glavno svojo nalogo. Izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole. Za člane te komisije so imenovani gg. Anton Črnivec in Ivan Macher, profesorja na učiteljišču, ter Anton Maier, vadnični učitelj. Potrjena šolska knjiga. Naučno ministerstvo je dovolilo rabo šolske knjige _Latinske vadbe za tretji gimnazijski razred", katero je spisal ravnatelj dr. L. Požar, na vseh gimnazijah, kjer je slovenščina učni jezik za latinščino. Šolski yrti na Kranjskem. Kakor posnamemo iz statističnega izkaza deželnega šolskega sveta, nabaja se sedaj v naši kronovini 209 šolskih vrtov in 190 sadnih drevesnic — število, ki pomenja znaten napredek v primeri s prejšnjimi leti. V 279 ljudskih šolah poučevalo se je tudi v sadjarstvu in raznih kmetijskih strokab. V Št. Vidu pri Zatičini je umrl dne 19. mal. travna ondotni nadučitelj gospod Jos. Korban v starosti 47 let. Bil je več let tudi načelnik krajnega šolskega sveta in v obče jako čislan šolnik. Večinoma je podučeval le na tej šoli. Služboval je 29 let pri učiteljstvu. N. v m. p.! Bog i Hrvatska. Vč. župnik Grubišnopoljski, ki je Slovencern znan 'po krasni knjigi: .Materino delo za Boga in domovino", je podaril svojemu narodu zopet prelepo knjigo: »Bog i Hrvatska". Dobiva se pri pisatelju (Ivan Nep. Jemeršič, župnik, Grubišnopolje-Hrvatska). Cena 120 gld. Priporočamo to prelepo delo ne samo Hrvatom, ampak tudi Slovencein kar najtopleje. Želeti bi bilo, da dobimo tudi to knjigo v slovenskem prevodu. Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. S štirimi slikami. 7. zvezek. Uredil in založil Evgen Lampe. V Ljubljani, 1897. Gena 30 kr., vez. 40 kr.; po pošti 5 kr. več. Kakor druge, tako tudi 7. zvezek pozdravljamo ter slovenski mladini najtopleje priporočamo. Občinski svet — denuncijant. V občini Zuckmantel so socijalisti postavili nadučitelja Karla Gzermina za volilnega moža. Ta učitelj pa že poprej ni bil po volji tamošnjemu župniku Kunze-ju, ker je odločen nasprotnik klerikalizma. Župnik je zatorej predlagal v občinskern svetu le šleške občine, da učitelja pri poveljništvu črne vojske ovadijo, ker je učitelj tudi nadporočnik v črni vojski. To se je tudi zgodilo. Ob jednem so prepis te ovadbe poslali tudi okrajnemu glavarstvu, da tako učitelju nakopljejo disciplinarno preiskavo, kar se jim pa ni posrečilo. Pri tem je pa omeniti, da učitelj ni socijalist, temveč so ga socijalisti jedino volili, da preprečijo izvolitev klerikalnega kandidata. Grrof Badeni in nova večina. Ministerski predsednik grof Badeni ni nič prav zadovoljen z večino, ki se je osnovala brez njega. Posebno Dipaulijeva stranka Badeniju ne ugaja. Boji se, da pride s kakimi šolskimi predlogi, za katere ne bode mogla biti vlada. Proti premembi sedanjega šolskega zakona so zlasti generali, ki nimajo zaupanja, da bi verska šola dajala toliko izobraženosti, kolikor jo je želeti, da je imajo mladeniči, ki pridejo k vojakom. Z generali pa grof Badeni ne mara biti v navzkrižju. Gospod Jan Lego, veliki Slovan in prijatelj Slovencev v Pragi, namerja preživeti letošnje počitnice na Gorenjskem. Kakor je razveselila ta vest nas, istotako z veseljem pozdravijo rned seboj naši Gorenjci apostola češkoslovenske vzajemnosti. Slovanski učiteljiščniki t Kopru so dovolj okušali zadnje dni italijansko kulturo in svobodo. Napadali so jih najeti lahonski fakini na poti iz šole in celo v stanovanjih. Pobegnili so tedaj vsi slovensko-hrvaški dijaki peš iz Kopra v Trst, ker niso bili več varni življenja. Ko bi prebivalstvo kakega mesta tako surovo postopalo proti nemškim dijakom, to bi bil krik po vsi rešeni in nerešeni Germaniji! Vroča voda za zdravilo. Majhne bolesti v glavi prenehajo, ako se rabi vroča voda na tilniku in na nogah. V vročo vodo namočena in hitro ožeta brisača gorka na želodec položena skoraj nagloma pomaga proti grizenju koliki. Nič ne brani hitreje krvni naval proti plučam, vnetje vrata, revmatizma (skrnine), kakor dokladki od vroče vode. Večkrat zravnana, v vročo vodo namočena in ožeta brisača na boleči del položena, provzroči kmalu olajšanjc.. V vroči vodi napojeni flanelni kos položen okoli vrata vsled davice (Angina) bolnemu otroku napravi v četrt ure olajšavo. Volitve v dunajski šolski svet. V kratkem bodo volitve v dunajski okrajni šolski svet. Mestni okrajni šolski svet dunajski šteje 50 članov, od katerih jih velik del ime- nuje vlada. Občinski svet voli 25 zastopnikov, učitelji šest, ravnatelji srednjih šol tri, verske družbe pa tri. Ker občinski svet najbrž pošlje v okrajni šolski svet same protisemite, in bode gotovo še kak drug član protiseinit, bode novi okrajni šolski svet imel protisemitsko večino. Učitelji bodo v okrajni šolski svet odposlali napredne može, ki bodo pa ondu imeli kaj težavno stališče. Premalo spanja škoduje človeškemu zdravju, to ve lahko vsakdo iz lastne skušnje. Ge pa odraslega človeka spanje krepi in utrjuje, tembolj potrebno je spanje in počitek otrokom — posebno pa šolski mladini. Saj vemo, da otrok, ko pride v šolsko dobo, zjutraj posebno rad poleži in le težko ga je vzdramiti. To je čisto naravno; črez dan se utrudi njegov duh in telo. Posebno radi se utrudijo otroci prvega šolskega leta. Najboljšemu pedagogu se čestokrat pripeti, da se mu začno tudi pri še tako zanimivern predavanji otroci dolgočasiti in če s kako pesmico, deklamacijo, telovadno igro ali pripovedko ne podpreš pouka, bo ves tvoj trud zastonj. Ni pa čudno, če postanejo otroci utrujeni zadnjo uro popoludne, ampak čudno je, _e začno zdehati prvo uro zjutraj, ko bi morali biti najbolj dili in spočiti; »Breslauer Zeitung" poroča, da si je jeden tamošnjih najboljših pedagogov že dlje časa belil glavo, od kod izvira utrujenost otrok že prvo uro zjutraj. Slednjič pride na to, da so otroci premalo spočiti. ker so morali prezgodaj vstati. Da je to istina, se je prepričal takole: Nekoč pravi učenceia prvega razreda: -Nikarte se preveč truditi; kdor more paziti, naj pazi in kdor pa ne inore, sme tudi zaspati." In kaj se je zgodilo? Ko je hotel črez četrt ure pouk nadaljevati, je zapazil, da je iztned 48 otrok 36 spalo! Torej tri četrtine! To je jasen dokaz, da so morali otroci prezgodaj vstati. Oinenimo naj še, da je bilo to v poletuem času, ko se je pričel pouk zjutraj že ob sedmi uri. Tako utrujenost in zaspanost zapazimo tudi pri nas tiste dneve, kadar je šolarska maša. Gotovo bi bilo pouku in zdravju rnladine v korist, ko bi se šolarska maša pričela šele ob tisti uri, ob katerej se pričenja navadno pouk, namesto ob V-8, *!& ali še celo ob 7. uri, kakor se to po več krajih dogaja; zato naj bi se pa potem, t. j. po deseti, oziroma po jednajsti uri pouk za pol ure podaljšal. Naša šolska oblastva pa prosimo, da blagovole vzeti v korist zdravju naše ljube mladine to vprašanje v pretres. Zboljšanje plač. (Nasvet deželnemu odboru kranjskernu.) Solnograški deželni zbor je sklenil na prošnjo učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja, sklicati posebno enketo iz članov deželnega šolskega sveta in deželnega odbora ter iz zastopnikov učiteljstva s posvetovalnim glasoin. — Za regulacijo učiteljskih plač se narn zdi jedina prava pot, da se v posvetovanje glede zboljšanja učiteljskega gmotnega stanja povabijo tudi učitelji. Kranjski deželni zbor je tudi naročil deželnemu odboru, da naj študira vprašanje, kako bi se zboljšalo naše gmotno stanje ter uvedel osobni štatus. Gotovo bi sl. deželni odbor to nalogo temeljiteje in bolje rešil, če bi k temu delu povabil tudi primerno število učiteljev. Naravno je, da učitelji bolje poznarno razmere in potrebe našega stanu, kakor pa vsakdo drugi. Med ljubljanskim učiteljstvom se je že sestavil odsek, ki bo sestavil natančen pregled učiteljskih plač vseh avstrijskih kronovin in osobni štatus vsega kranjskega učiteljstva. Kot merilo za službena leta si je postavil odsek datum prvega dekreta v začasnem službovanji na občnih ljudskih šolah. Tirolsko. Kako malo srca ima črna večina tirolskega deželnega zbora do trpečega učiteljstva, kažejo uzroki, koje je navajal klerikalni vseučeliščni profesor dr. Hirn kot poročevalec v zadnji seji deželnega zbora na prošnjo učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja. Ta .prijatelj učiteljstva" je rekel: 1. Je rok za regulacijo učiteljskih plač potekel šele dne 1. prosinca 1897 (govoril je pa dne 27. svečana 1897!); 2. prošnjo učiteljstva paralizujejo tožbe šolskih občin zaradi šolskih breinen, in 3. še niinamo vira, iz kojega bi pokrili te stroške. — Taki so naši klerikalni prijatelji. In, če kdo misli, da bi bili pri nas drugačni, če bi imeli večino v deželnem zboru, se zelo moti! Šlezija. (Strahovanje učiteljev). Clan centralnega odbora šlezijskega učiteljskega društva, meščanski učitelj, Karol Kreisel je bil zadnje dni meseca sušca suspendiran od službe; proti njernu se je pa uvedla disciplinarna preiskava. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bil od socijalnih demokratov izvoljen za volilnega moža. To strahovanje, ki žuga šlezijskemu učiteljstvu uničiti najhujšega bojevnika za novo šolo, obsoja vse učiteljstvo. V nori državni zbornici je 50 poslancev, ki pripadajo učiteljskemu stanu in sicer: 10 duhovskega stanu; 3 so ljudski učitelji, 24 srednješolski profesorji, 12 visokošolski profesorji; 1 poslanec je šolski svetnik. Pogled na deželne zbore. Skoraj v vseh deželnih zborih naše države so prišle na vrsto tudi prošnje učiteljstva za zboljšanje gniotnega stan>a. Deloma se je učiteljskim željam takoj ugodilo le pri nas na Kranjskem, popolnoina pa nikjer. V obče se je pa povsod povdarjala potreba, da se učiteljstvu mora pomagati. Seveda, pomanjkanje denarja in strah pred davkoplačevalci sta bila glavni vzrok, da se učiteljstvu ni takoj po- magalo. In vendar se je samo v kranjskem in šlezijskem deželnem zboru povdarjalo, da je tudi država dolžna prispevati posameznim kronovinam za pokritje ljudskošolskih stroškov. Da se pa državo v to pridobi, bo treba vsekako sprožiti to stvar v državnem zboru pri prihodnji proračunski razpravi! Le črni gornjeavstrijski deželni zbor je učiteljstvu namesto kruha ponudil kamenje. Vse, kar se je storilo, je bilo, da se je dovolilo 1000 gld. v podporo naprednejšim družinskim očetorn. Doba dr. Ebenhochova! Šolski red. Mestna šolska deputacija v Berolinu je izdala v začetku novega leta naredbo, katera je v šolskozdravstvenem oziru velike važnosti. Določilo se je namreč, da mora učitelj za vsako uro 5 minut in za vsako drugo uro pa 15 minut prekiniti s poukom. Ta naredba ima te-le določbe: 1. Pouk se prični dopoludne in popoludne točno 10 minut potem, ko je pozvonilo. Zadnje dopoludanske in popoludanske ure se nehajo šele, ko je pozvonilo; učenci odhajajo šele po danem znamenju. 2. Dopoludne se prekine po drugi uri za 15 minut in učenci naj se peljejo pri ugodnem vremenn na dvorišče; v poletnern času sme voditelj to pavzo tudi podaljšati. 3. V tistih razredih, v kojih se poučuje 5 ur nepretrgoma, se prekine tudi po 4. uri za 15 minut. 4. Popoludne je vpeljati jednako pavzo tudi po prvi uri. 5. Med dvema urama, ki nista ločeni po jedni teh treh navedenih pavz, se prekine s poukom za 10 minut. Med tistim časom je odgovoren tisti učitelj za red, ki poučuje za meduro. Z veseljem pozdravljarno te določbe, ker so v prid zdravju otrok in učiteljev. — In pri nas?! Opustitev meščanskih šol. Štajarski deželni odbor je poročal deželnemu zboru, da je število obiskovalcev deželnih meščanskih šol, žal, vedno manjše. Vsled tega je deželni zbor že opetovano sprožil vprašanje, če bi ne bilo bolje, ko bi vsaj nekatere deželne rneščanske šole preustrojili v občne meščanske šole, ali pa v rokodelske šole. Okrajno učiteljsko društvo graškc okolice je izdalo meseca sušca oklic, v kojem vabi slovanska učiteljska društva k združenju z nemškirni učiteljskimi društvi, da bi z združenimi močmi se branili proti bolj in bolj vsiljajočemu se klerikalizmu. Med drugim pravi ta oklic tudi to-le: ^Sollen wir sie (klerikalce) nachhaltig bekampfen, sollen wir ihre ununterbrochenen Angriffe vvirksarn zuriickschlagen, so miissen auch wir einig werden, mtissen wir in heissem Streit.e gegen sie alles uns sonst Trennende vergessen, diirfen wir \veder deutsch noch slavisch sein, sondern miissen einzig und allein uns als Lehrer fiihlen. . . . Jeder soll sein Volk lieben und hochachten, jeder seine Muttersp racb e pflegen — aber die Freiheit der Schule von geistlichem Zwange ist international. Geistliche Herrschsucht bedroht die Bildung aller Nationen, daher ist es unsere heilige Pflicht, einigzu sein in der Abwehr! IX. skupščina ,,Zaveze" bo v Celji v 4. in 5. dan vel. srpana t. 1. — Uinestno in času primerno bi bilo, ko bi tudi pri naši nZaveziu kedo poročal _o položaju šole in učiteljstva", kakor bodo to storili pri nemški učiteljski zvezi. Koroško deželno učiteljsko društvo je pa za letošnji občni zbor postavilo na dnevni red: _o političnem, socijalnein in znanstvenem stališču učiteljskega stanu". Tudi poročilo _o uvedbi osobnenega štatusa" bi bilo na mestu. Če ima kdo veselje do jednega teh poročil, naj se pravočasno oglasi. Nedostajanje učiteljev na Spodnjem Štajerskem. Učitelji na Štajerskem so primeroma dosli bolje plačani nego tovariši na Kranjskern ali na Primorskem, a vender primanjkuje tudi tam učiteljev. Navadno velja pravilo, da rnore jeden učitelj poučevati k večjemu 80 otrok, a na Spodnjem Štajerskem je rnnogo šol, kjer pride na jednega učitelja veliko vee nego 80 šolarjev; vseh šol, na katerih bi bilo treba vsaj še jednega učitelja, je na Spodnjem Štajerskem 104. To je gotovo jako velika številka za tako napredno kronovino, kakor je Štajerska. Značilno je, da so le na Spodnjem Štajerskem razmere tako slabe — v primeri s Kranjsko, Goriško in Istro so seveda še prav dobre — dočim so na Gorenjein in Srednjem Štajerskem znatno boljše. 30. sušca 1797. leta je bil za Ljubljano dan velikanske vznemirjenosti. Tega dne pred osino uro zjutraj namreč je prišla prva francoska pehota v naše mesto. Vodili so jo jeden oberstlajtnant in pet francoskih busarjev. Bojazljivejši del Ijubljanske denarne aristokracije je izbežal že prejšnji dan iz Ljubljane. A strah je bil neutemeljen. Ko je primarširala 1. mal. travna vsa generala Bernadotteja annada z godbo na čelu, pridobili so si Francozje z izvanredno lepim vedenjem kmalu simpatije v vseh meščanskih slojih, Napoleon Bonaparte pa je izdal za Kranjce jako pomirljivo proklamaeijo. Klerikalna pedagogika. V Lienzu, v pobožni Tirolski, so na ljudski šoli nastavljeni kot učitelji tudi frančiškani. Jeden teh, pater Gervazij, je te dni stal pred kazenskim sodnikom, ker je svoje učence neusmiljeno pretepaval. Sodišče je patra zaradi trpinčenja otrok obsodilo na 24 ur zapora. Važno odredbo je razglasilo naučno ministerstvo; dovolilo je namreč, da se s 1. vinotokom 1897. 1. vpišejo tudi ženske kot redne ali izredne slušateljice na rnodroslovnih fakultetah avstrijskih vseučilišč. Iz Lizbone nain prihaja sledeča zanimiva vest o čudnih šolskih razmerah portugalskih. Ko je pred nekaj dnevi vladni komisar nadzoroval šolsko poslopje junqueirsko, je poročal, da šolsko poslopje nikakor ne ustreza vsem zahtevam, kajti šolska tla so vsa premočena, ker jib pomankljiva streha ne varuje pred deževnimi nalivi, tudi stene niso cele in še te vse zamazane, zato zahteva od šolske oblasti hitre pomoči. Ali kljubu energičnemu nastopu vladnega zastopnika se razmere v ničem niso izpremenile, kajti učitelj mora ob deževnem vremenu z dežnikom v roki poučevati deco, ki prihaja s slarnnatimi plašči pokrito v šolo, da se obvaruje v šolski sobi pred vremenskirni nezgodami. Gujte, kaj piše ubog učitelj-trpin v pismu, koje pošilja mej svet: BKo Vam pišern te vrste, je v šoli vse pod vodo, v šolski sobi dežuje z vso silo kot na prostem. V šolski sobi bi mi ne bilo rnoč pisati, kajti v njej so vsi stoli in mize premočene, ni ga suhega mesta v njej. Vendar moram jutri (t. j. 7. prosiusa t. 1.) 74 učencev 5 ur poučevati." Ubogi portugalski kolega, pri nas so pa razmere vendar-le veliko boljše. —c. Vabilo k zborovanji BPedagogiškega društva" dne 6. vel. travna t. 1. ob II. uri predpoldne v šoli v Škocijanu. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo. 2. -Kako učitelj lahko pospešuje navadno blagostanje." Poročevalec g. ravnatelj Iv. Lapajne. 3. .Meritev teles v Ijudski šoli." Motodiško obravnava g. predsednik J. Bezlaj. 4. Razgovor o raznih šolskih vprašanjih. 5. Nasveti zaradi skupnega obeda naj se vsak udeležnik pravočasno oglasi pri g. nadučitelju Lavriču. Pri posebno neugodnem vremenu se predloži zborovanje za 8 dni. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj bode imelo svoj redni letni občni zbor v 6. dan vel. travna rneseca t. 1. v Sežani ob 10. uri dopoludne z običajnim dnevnim redom.*) — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Premoženje Rothschilda. Okrogla vsota premoženja Rothschilda znaša 10 milijard frankov. (Ko bi bili v srebru, bi vlak segal od Šiške pa nad Vižmarje, da bi mogel peljati vse najedenkrat.) (8 km.) Od tega ima francoska rodovina 1 milijardo. V letu 1875 so imeli komaj polovico te vsote, tedaj se jim je v 18 letih še več kot podvojila. Izračunilo se je, da bode do leta 1965. naraslo do neverjetne vsote 300 milijard. Z obrestrni od kapitala bi se lahko 37 milijonov ljudi, tedaj vse francosko prebivalstvo ž njimi preživelo. V letu 1800 ni imel ded Rothschilda še nič, še le po bitki pri Waterlov je pričel bogateti. -Signal" francoski list, iz katerega so se te date posnele, pridene sledeče: Ni treba biti socijalist, vendar rnora vsakdo, ki še trezno misli, priznati, da je tako kopičenje kapitalov pod jeden klobuk več ko nezdravo za našo moderno civilizacijo, med tem ko tisoči lakote umirajo. Jaz pa sem vskliknil: ,,Ko bi se vsaj jeden vagon srebrnjakov odtrgal od Rothschildovega vlaka kot poboljšek slovenskem učiteljem, pa bi bila mirna Bosna." Jos. Korošec. Daljnopisni stroj. (Fernschreibmaschine.) Pred kratkem kazala se je v znanstvenem klubu na Duoaju nova znajdba, katera gotovo omogoči, da bode imel vsak naročnik -telefona" svoj lastni -telegraf* ali brzojav v hiši. Iznajdel je dotični stroj neki Hofffnann in je imenoval aparat ^telescripteur", kateri obstoji iz .telegrafa" in je v zvezi s pisalnirn strojem, kakoršen se rabi po raznih -komptoarjih". Namesto jedne tipke, s katero manipulira brzojavni uradnik, ima vsaka drka abecede svojo tipko. Ako je takošen aparat v zvezi z električno napeljavo n. pr. z -telefonom", moči je vsakemu pismeno občevati po najkrajši poti. Ako se pritisne na jedno tipko abecede lastnega aparata, prikaže se dotična črka na papirnatem traku jednakomerno odvijaje se z vretena, na aparatu tistega, s komur je zvezan. Aparat ima veliko prednosti pred telefonom. Vsakdo ga lahko rabi in se mu ni potreba vežbatiše posebej. Če se nastavi za vsprejein poro-il, deluje kar sam in omogoči poročila priobčiti, brez da bi moral biti kedo pri vsprejemu navzoč, kar je seveda pri telefonu nemogoče. Tudi bolj zanesljiva bodejo poročila teleskripterja, kakor telefona, ker bodo razločnejša in pismena. Jos. Korošec. *) Za pevske vaje naj vsakdo prinese seboj .Pesmarico11