Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
''LUME XXIV.—LETO XXIV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 12, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 138
Kodiranje angleških in
de gaullejevih (et v siriji
ada v Vichyju poroča o velikih porazih svojih sil, ki se umikajo pred Angleži in pred četami svobodne Francije.
Morska bitka med francoskimi in angleškimi rušilci
IJCHY, Francija, 11. junija.'"
^kaj se poroča, da so silno •®ii francoski vojaki genera-} Gaulle-a napadli danes pod ^to angleških tankov in o-avtomobilov ter prodrli '"'edmestij Damaska, glavne-Giesta Sirije. Čete svobodne '®ije so bile ustavljene v sr-bojih v razdalji dvanajstih mesta.
"je francoskega bataljona
^ki francoski bataljon, ki se ' Samožrtvovanjem postavil j ob reki Litani, dvajset
ameriška preciznost
LONDON. — Včeraj je bilo obelodanjeno, kako precizna je nova ameriška naprava za merjenje pri spuščanju bomb iz letal. Neki angleški bombnik je iz višine 8,000 čevljev s pomočjo te naprave za merjenje zadel s prvo bombo neko nemško ladjo, ki se je nahajala v ho-landskem pristanišču Tyboronu. Tudi bombnik sam je bil ameriškega izdelka.
dihur na letalu
RANDOLPH Field, Tex. — Neki: letalski kadet se je znašel te dni v veliki zadregi, opazivši, ko se je nahajal s svojim letalom že visoko v zraku, da se je v letalo zatekel dihur, ki se pelje zdaj ž njim.
višja plača
železničarjem
CHICAGO, 11. junija. — Re-prezentantje 1,150,000 organiziranih železničarjev so obvestili danes eksekutivne uradnike vseh železniških kompanij, da pričakujejo z 10. julijem povišanje plače.	\
Pilot je premišljal, kaj naj stori, da se i znebi svojega neljubega potnika, preden slednji ne izcedi iz svojih žlez v letalu svoje strašno smrdeče tekočine. ^ od palestinske meje, je bil Končno je počasi in previdno n po Avstralcih, ki so na-1 odprl steklena okna, s katerimi j '•i preko reke pod zaščito j je bila obdana kabina letala, stanega bombardiranja z: nato pa je bliskovito obrnil le-'®ških bojnih ladij.	jtalo "na hrbet" ter iztresel iz
^ Avstralci in med četami' njega presenečenega dihurja, J^dne Francije je centralna ' preden je imel slednji čas, da bi '^ška kolona vrgla Francoze' ga oškropil s svojim parfumom.
/^ja Merdjayouna, radi če-| •	—-
"O se morali Francozje u- iraq JE PRELOMIL 1 "^iti na nove pozicije dalje % ITALIJO
Jugoslovanska vlada protestira proti aneksije Slovenije
Nacisti zbirajo svoje vojaštvo ob sovjetski meji
Aneksija Slovenije teži za uničenjem slovenskega naroda in za raztrganjem narodnega državnega telesa Jugoslavije.
WASHINGTON, D. C. — Do-	_
pisništvo Centralnega tiskovne-j LONDON, 11. junija. - Po-ga urada pri kraljevem posla-ki so prispela v London,
Nemčija vodi vojno živcev proti Rusiji, od katere hoče izsiliti nove važne koncesije. — Anglija vidi možnost rusko- nemške vojne.
konec stavke v dveh važnih industrijah de2eie
Produkcija v Aluminum napravah v Cleve-landu bo danes v polnem teku; proizvodnja North American naprave zopet vzpostavljena.
ništvu v Washingtonu daje na
obeh tovarnah bodo kmalu zavladale normalne razmere
znanje sledeče:
Poslanik dr. Konstantin Po
naznanjajo o silni koncentraci-
nov nemški admiral
BERLIN. — Kancelar Adolf Hitler je imenoval včeraj 53 let starega admirala Otto Schnei-winda, poveljnika pomorskih o-peracij, za naslednika admiralu Leutjensu, pokojnemu poveljnik upogreznjene nemške oklop-nice Bismarck.
severu.
|b
rofočilo o pomorski bitla
pfočila iz Bejruta naznanja
Vichy, Francija. — Poročila, ki £0 dospela semkaj, naznanjajo, da je vlada države Iraq
se je vršila včeraj v bli-' prekinila svoje diplomatske od-aide pomorska bitka med} nošaje z Italijo ter ukazala italijanskim državljanom, da imajo tekom 24 ur zapustiti deželo.
^'^Oskimi in angleškimi rušil-francoska rušilca sta na trinajstih milj otvori-penj na troje angleških ru-naznanja francosko po-Preden je bil boj končan, opazilo ogenj na dveh an-rušilcih. Francoska ru-\ ®ta se morala potem umak-P^ed angleškim ojačenjem. bombardiranje Bresta ^NDON, 11. junija. — An-^ zračna sila je napadla po zasedene francoske lu-v Brestu bombardirala 1^0 križarko Princ Eugen, ^ bila spremljevalka nem-®klopnice Bismarck, preden ®dnjo pogreznili Angleži, fka Princ Eugen je ta-. Pobegnila v francosko lu-
Bfest.
javno mnenje in stavke
PRINCETON, N. J. — Institut za dognanje javnega mnenja je na podlagi odgovorov na vprašalne pole, ki jih je razposlal po vsej Ameriki, dognal, da se javnost zavzema v razmerju 4 glasovi proti 1 za to, da gre vlada do skrajnosti v prepovedi stavk v obrambni industriji.
I ji nemških čet v Krakovu na " I Poljskem, in v Rumuniji, kar ti6 je	(Gmati-ajo tukaj za "vcrpio iuv-
cev," ki jo vodi Nemčija proti Rusiji, da izsili od nje nove važne koncesije.
V London je dospel Stafford Cripps, angleški poslanik v »Moskvi, ki bo podal vladi natančno poiročilo o položaju.
LONDON, torek, 12. junija. — Uradna angleška izjava, ki je bila objavljena danes, predvideva možen napad Nemčije na Rusijo in naznanja, da je ob celotni ruski fronti zbranega o-gromno število nemškega vojaštva.
Sovjetski poslanik v Londonu Ivan Maiski je izjavil angleški vladi, da se Rusija vzdržuje pred vsemi novimi vojaškimi, političnimi in ekonomskimi zvezami z Nemčijo.
STOCKHOLM, 11. junija. — Poročila iz Helsinka naznanjajo, da je prispelo v Finsko približno deset tisoč nemških vojakov, ki so yzpostalili v Helsinkih svoj glavni stan. To je naj-
tajniku Cordellu Hullu sledeči protest:
"Vladi nemškega rajha in kraljevine Italije sta po vojaški zasedbi Jugoslavije izvedli anek, sijo Slovenije, in to deloma po Nemčiji, deloma po Italiji. To i brutalno raztrganje slovenskega naroda nasprotuje etničnemu principu, ker biva na ozemlju, ki sta ga zasedli Nemčija in Italija, kompakten in najčistejši slovenski živelj. Takisto je ta a-neksija oropana vsake pravne podlage, ker v smislu veljavnega principa med narodi, vojaška o-kupacija ne menja med trajanjem vojne državnopravnega mednarodnega staleža zasedenega ozemlja.
"Kaljeva jugoslovanska vlada, v katere sestavu so edini legalni predstavniki slovenskega naroda, protestira proti temu postopanju vlade nemškega rajha in kraljevine Italije^ker, se z njim teži za tem, da se doseže u-
CLEVELAND. — Snoči je pričelo delavstvo velike Aluminum Co. of America tovarne, 2210 Harvard Ave., zopet prihajati na delo, s čemer je konča-
Skoro vse delavstvo na delu
Podpolkovnik Charles W. Steinmetz poroča, da se je vrnilo na delo na dnevni šift 6,950 delavcev izmed 7,000, ki so nor-
na stavka, ki je trajala tri dni. i malno zaposleni na tem šiftu.
Sprejetje pogojev sporazuma Delavci so se pričeli vra,čati na delo na tretji ali nočni šift, nato, ko je približno 2,000 čla-
Podpolkovnik je pojasnil, da odsotnost petdesetih delavcev ničesar ne pomeni, kajti približno toliko jih navadno vedno manj-
nov National Association of jka, ker ostanejo \ioma radi bo-Die Casting Workers unije na jlezni ali radi drugih vzrokov, masnem shodu soglasno odgla-
V Washingtonu dolže Rusijo, da se slednja vmešava v notranje zadeve U. S.
sovalo, da se sprejmejo pogoji sporazuma, ki je bil dosežen s posredovanjem Narodno - o-brambnega odbora med zastopniki unije in Aluminum kompa-nije.
Dasi se snoči ob enajstih niso vrnili vsi delavci na nočni šift, ker jih mnogo ni vedelo, da je bil sporazum dosežen, je vendar prispelo dovolj delavcev, da se je lahko pričelo s produkcijo. Ta tovarna ima za 60 mili-
ničenje slovenskega naroda in ^brže v zvezi s poročili o nem-raztrganje narodnega državne- škem pritisku na Rusijo za nove ga ozemlja Jugoslavije."	1 važne koncesije.
Suspendacija in odslovitev delavcev
CIO—UAW uradniki so izjavili, da je bilo osmim članom njihove organizacije zabranje-no delo v North American tovarni, trije nadaljni v North A-merican napravah in dva v Vul-tee Aircraft kompaniji pa so bili odslovljeni.
V petek bo obrat že v polnem teku, tako da se bo izdelalo po deset letal na dan. Včeraj so bi-
, , ^	V., ,la izgotovljena v tovarni štiri
jonov dolarjev vladnih naročil. L, .
1 v • J
Komunistične aktivnosti v
ospredju ameriške javnosti
s tem vmešavanjem krši sovjetska vlada obljube, ki jih je dala po svojem komisarju zunanjih zadev, Maksi-mu Litvinovu, predsedniku Rooseveltu leta 1933.
Kid(
WASHINGTON, 11. junija — Tukaj so na razpolago dokazi, da se Sovjetska Rusija vtika v notranje zadeve Zedinjenih držav, kar je v nasprotju z njeno obveznostjo, dano v Washingtonu leta 1933.
Izjava justičnega tajnika Justični tajnik Robert H.
munizem internacionalen in da prejemajo njegovi voditelji svoje direktive iz Moskve. Prav tako je znano, da je komunistična stranka moskovski vladi to, kar je nacijska stranka nemški vladi. Komunistična stranka je edina legalizirana stranka v Rusiji, njen generalni tajnik pa je
Jackson je izjavil, da so neka- Josip Stalin, sovjetski diktator
>ges odobrava stavko
FRANCISCO. — Harry ki izpričuje v obravna-ga deportira, je izjavil kljub odsvetu svojega da se v "celoti stri-2 zahtevami stavkarjev v "®^ood, Cal.
•"ogresivne Slovenke
J.^ftice krožka št. 1 Progre-^ Slovenk, ki so se prigla-j^^balincanje, so prošene, da ^j, ob 7.30 uri, sestane j o " Domu, da se uredi vse za nadaljevanje balin-'— Mrs. Tomle.
^Zgubljena očala
pikniku društva Cleve-se je vršil zadnjo nede-
k
»a
Zadružni farmi SNPJ, se
očala. Kdor jih je I '36 prošen, da jih vrne na 66 Place.
^ova bolničarka
tere najresnejše stavke v o-brambni produkciji inspirirali in podaljšali komunisti. Voditelji stavke v North^ American tovarni za izdelovanje letal v In-glewoodu, Cal.. so sledili liniji komunistične stranke, je rekel justični tajnik, zato ti štrajki sličijo bolj zarotam kakor pa o-bičajnim stavkam.
Komunistična propaganda v deželi
Že več kakor eno desetletje prihaja iz Moskve v to deželo tone komunistične propagande, kakor je izjavil pred poroto di-striktnega sodišča pomožni justični tajnik Benjamin Parker. Zdaj je v teku obravnava proti trem priznanim sovjetskim a-gentom, ki so obtoženi zarote.
Propaganda v 20 jezikih
Ta propaganda prihaja od o-ficijelnih agencij sovjetskega režima. Knjige, slike, razne listine in pamfleti' prihajajo semkaj v dvajsetih jezikih, katerih vzorce bo predložil.
Sentiment propagande v vseh teh dvajsetih jezikih je "prorus-
tk- Josephine Hočevar, . prokumunističen, toda an-. Mr. in Mrs. Frank Hoče-' ^
.^41 E. 81 st, bo nocoj L^^^ala kot izučena bolni-rj, ^ St. Alexis bolnišnici, '^tno!	I
tiameriški, antiverski.'
antidemokratski in
Direktive prihajajo iz Moskve Nobena tajnost ni, da je ko-
m premier.
Priznanje Rusije na podlagi gotovih obveznosti
Zedinjene države so priznale Sovjetsko Rusijo dne 16. novembra 1933, in sicer na podlagi gotovih definitivnih obljub, ki jih je dal sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov predsedniku Rooseveltu.
Tedaj je izročil Litvinov predsedniku uradno listino, v kateri se je sovjetska vlada med drugim obvezala:
"Da bo vestno respektirala pravice Zedinjenih držav, da slednje žive svojo lastno življenje pod svojo lastno jurisdikci-jo, in da se ne bo v nobenem o-ziru vmešavala v notranje zadeve Zedinjenih držav, njihovih teritorijev in posesti,
"Da bo zadržala vse osebe v vladni službi in vse organizacije, ki so pod njeno (rusko) posredno ali neposredno kontrolo pred vsako akcijo, ki bi utegnila škodovati prosperiteti, redu in varnosti Zedinjenih držav, njihovih teritorijev in posesti."
Kršitev danih obljub Kljub temu pa izvaja ruska vlada v Zedinjenih državah svojo propagando, čije glavna vršilka je sovjetska oficijelna trgovinska agencija Amtorg.
Mornariški tajnik Knox je izjavil, da vlada sprejme komunistični izziv. — "Plain Dealer" pa poroča, da je prišel v posest dokazov, iz katerih je razvidno, da komunisti vrtajo v notranjosti Amalgamated Clothing Workers organizacije.
WASHINGTON, 11. junija —'
Pran Knox, mornariški tajnik,
je danes izjavil, da neka "majhna manjšina" zlorablja unij-ske aktivnosti za to, da zavlačuje in zavira produkcijo za narodno obrambo. Knox je dejal,
da to, kar se je primerilo zadnje dni v Kaliforniji, ne repre-zentira izziva kolektivnega pogajanja ali unijske aktivnosti,
"temveč izziv onih, ki se poslužujejo teh sredstev kot plašča svojih napadov na ameriško svobodo."
Vlada Izbrala vrženo ji rokavico
"Izziv, ki nam ga mečejo sub-verzivni komunistični elementi že dolge mesece v zobe, se sprejme," je rekel dalje mornariški tajnik. "Od tega trenutka dalje bo ameriška vlada nastopala proti tem elementom v naši sredi tako, kakor se mora proti njim nastopati — namreč kot proti sovražnikom države."
Vrtanje v delavski uniji
CLEVELAND. — Cleveland Plain Dealer poroča, da je dobil snoči dokaze, da vodi komunistična stranka odprto kampanjo, da se "privrta v notranjost ene največjih CIO unij.
Komunistična stranka si prizadeva strmoglaviti sedanje vodstvo clevelandskega locala Amalgamate(i Clothing Workers of America organizacije, ker je manager te unije, Beryl Peppercorn, izstopil iz centralne Gr-
menje protesta proti komunističnemu vplivu v CIO organizaciji.
"Daily Worker" — ljudski list
Stranka je razpečavala med delavstvom te unije okrožnice, na katerih ni napadala samo Peppercorna, temveč tudi Sid-ney^a Hillmana, delavskega re-prezentanta v Washingtonu. Ti cirkularji so tvorili hkratu tudi propagando za list "Daily Worker", ki je glasilo Sovjetske Rusije. Po oklicu na delavce, ki je bil sestavljen tako, kakor da se komunistični stranki trga srce zaradi zapostavljanja demokracije in svobode, je stalo: "Či-tajte Daily Worker, ki je vaš list! Obetamo vam vso podporo od strani "Daily Workerja," časopisa ljudstva in komunistične stranke, ki je ljudska stranka."
Določitve sporazuma
Sporazum dploča spk^šnp povišanje mezde za 1 cent na uro, bonus treh centov na uro za delavce na drugem šiftu, in bonus pet centov na uro za delavce na tretjem ali nočnem šiftu. Minimalna mezda je dvignjena z 72 na 73 centov na uro, in dalje je bilo uravnanih večje število tehničnih provizij za nadurno delo itd., ki bodo velike važnosti za delavce.
Obrat v North American napravah
1 LOS ANGELES, 11. junija.— Naprave North American Aviation korporacije, ki so pod kontrolo vojaštva, obratujejo že skoro s polno kapaciteto, dočim se rivalne CIO fakcije prerekajo, katera izmed njih naj prevzame pogajanja za končni sporazum z vodstvom tovarne.
Dva nova slovenska zdravnika
Clevelandska slovenska naselbina se bo lahko ponašala z
Fraiikensteenova izjava Richard Frenkensteen je izjavil, da bo pričel danes s pogajanji za večje plače delavstva, toda nato pa je bil nenadoma pozvan v San Prancisco, da nastopi kot priča v zadevi Hai ry Bridgesa. Frankensteen je izjavil po radiu:
"Od tega trenutka naprej bodo pogajanja v mojih rokah ter v rokah priznanega unijskega odbora, ki bo nadomestil suspendirane uradnike locala št. 683".
Nasprotna izjava Toda Mortimer, njegov glavni asistent, katerega je Pran-ken^teen suspendiral, je izjavil na shodu, katerega se je udeležilo kakih 600 delavcev: "Pran-kensteen nas ne bo reprezenti-ral!" .
dvema novima
Za očete
V nedeljo, 15. junija, se praznuje taltozvani "dan očetov", na kateri dan se otroci spomnijo slovenskima I svojih očetov s posebnim dari-
Kultura
zdravnikoma, ki sta dne 5. junija dobila svoje diplome na Sreighton univerzi V Omaha,
Nebraska. Eden teh je dr. Fred Makovec, sin obče poznane Mrs.
Mary Makovec, ki vodi trgovino v Slov. Nar. Domu; drugi pa je dr. John J. Dejak, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Dejak,
1413 E. 55 St. K promoviranju ^^^grebnik^Mr.In Mrs. Frank
lom. Primerna darila, ki bodo dalj časa ostala v spominu, se dobi tudi pri slovenskemu trgovcu Johnu Pollocku, 6407 St. Clair Ave. Obiščite ga!
Poroka
V soboto zjutraj se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Anton Zakrajšek, sin slovenskega
PEVSKI ZBOR "SLOVAN"
Zelo važna seja pevskega zbora "Slovan" se bo vršila v petek večer, ob 7:30 uri v navadnih prostorih. Prošeno je članstvo, da se polnoštevilno udeleži. — Tajnik.
MLAD. PEVSKI ZBOR
Zelo važna seja Mlad. pevske ga zbora na Holmes Ave., se vrši jutri, v petek, ob 8. uri zve-
čer. Starši in podporniki so vab-ganizacije CIO, in sicer v zna-' 1 jeni, da se udeleže. — Preds.
so se z letalom podali Mrs. Makovec, hčerka Marion, Mr. 'in Mrs. Edward Posch ter Mr. Anton Logar. Dr. Makovec bo nastavljen kot internist v St. John's bolnišnici v Clevelandu, dr. Dejak pa bo služil za internista eno leto v St. Alexis bolnišnici, nakar se bo podal k vojakom za tri leta. V Dejakovi ^ružini je tudi hčerka Angela zdravnica in je sedaj poročena s profesorjem 0'DonnelIom v So. Orange, N. J. čestitamo!
Pri Dolganu
Opozarjamo na oglas Antona Dolgana, 15617 Waterloo Rd., v današnji številki "Enakopravnosti," v kateri oglaša nove G. E. ledenice, čitajte ga!
Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave., in Miss Josephine Petrich, iz E. 71 St. Popoldne se bosta novo-poročenca podala na poročno potovanje v Alabamo. želimo jima vse najboljše v novem stanu!
Novorojenček
Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Russ, 1304 E. 168 St., so se zglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka. Mati in novorojenček se nahajata v Polyclinic bolnišnici ter se dobro počutita!
Graduantinja
Na Euclid Central višji šoli bo nocoj graduirala Sylvia Le-nassi, hčerka Mr. in Mrs. Paul Lenassi, 927 E. 220 St.
BTRAN %
BRAKOKRAVNOST
12. junija,
		
UREDNiS	KA STRAN "ENAKOPl	EiAVNOSTI"
BTRAN %
12. junija,
ŠKRAT
»
enakopravnost«! urednikova posta
Owned and Published by
ram auekican Jugoslav printing and publishing co.
•231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
ft. -'iznasalcu v Clevelandu, za celo leto------------------------------------------$5.60
ea t) mesecev ____________________________...$3.00; za 3 mesece .......................v-—........*1 50
Piknik društva "Doslužen-1
Staroveška strojnica	nenavadnih učin-
______$8.00
__________$2.00
_______$t60
Po piiStl V Clevelandu, v Kanadi In Mesdcl, za celo leto ----------
e mesacev ..............-....................$3.25; za 3 mesece----------------------
Z® žr drnjene države, za celo leto-----------------------------------------------
ca o jieseo«T..............................$2.50; za 3 mesece...............—................$1.50
Zft Evropo, Južne Amerike In druge Inozemske države:
2o cflo leto __________________________________$8.00; za 6 mesecev ......................................$4.00
Usttu d a* Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oilice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
«ij^^čDl04
cev
Samostojno društvo "Doslu-žencev" vabi prijatelje dobre zabave, da se v obilnem številu udeleže našega piknika, kateri se vrši v nedeljo dne 15. junija na dobro poznanih prostorih Mr. EYank Zupančiča, 23126
DEMAGOGI IN ŠARLATANI
V torek, dne 10. junija, smo ponatisnili v našem listu uredniški članek, ki je izšel v "Slovenskem listu," glasilu Slovencev v Južni Ameriki. V omenjenem članku se ugotavlja,* da je Nemčija danes na roparskem pohodu, na katereja se je pripravljala skoraj polnih dvajset let, in se poziva vse Slovence ter ostale Jugoslovane, da po svojih naj boljših močeh podpro vse one sile, ki se bore proti tota.itarnemu nasilju. V tem članku Slovenci tudi z zadoščenjem ugotavljajo nastop Zedinjenih držav, ki so napovedale nacizmu boj na življenje in smrt.
" A'i res delujemo po svojih najboljših močeh, da se zauzta/i roparski pohod Nemčije in da se naredi konec njeni brutalni agresivnosti ter zasužnjevanju malih narodov, ki so postali žrtve te nevarne nacijske hidre?
Pred nami je "Narodni glasnik," komustični tednik, ki izhaja v Pittsburghu. V njem smo opazili sledeče naslove člankov, ki že sami po sebi dovolj jasno povedo.
Piknik •
Lorain, O.—Lorain Rifle and Hunting Club priredi svoj letni piknik v nedeljo, dne 15. junija, na svojih prostorih na Clinton Rd.
Prijazno vabimo vse naše številne prijatelje, da se nam pridružijo. Kot posebnost bomo i-Lakeland Boulevard, eno hišo]meli "Skeet Shooting" kontest, naprej od bivše slovenske Foun- j katerega se bo lahko vsakdo u-, dry v Euclid, 0W.	jdeležil. Oddalo se bo nagrade v
Dobra postrežba garantirana i gotovini za najboljše strelce, vsem onim, kateri nas obiščejo j Odbor se je potrudil, da se bo ta dan in za plesažeijne pa bo i-1 vsem posetnikom najboljše po-grala primerna godba.	j streglo in da bo obilo zabave za
Oni, kateri nimajo svoje trans- j vse.
portacije, se lahko peljejo s St. I Harry Debevec in njegovi Clair Ave. cestno železnico do | fantje bo igrali vesele poskoč-Nottingham Road in tukaj pa I nice in ples se bo pričel že ob vzemite Cleveland Railway Bus 2. uii popoldne.
z napisom Bliss Road Lines in I Torej, na svidenje v nedeljo, se peljite do našega znamenja. 115. junija, na prostorih Lorain Zabava se vrši v lepem kakor Rifle end Hunting Club.
Strojnica, eno najučinkovitejših modernih orožij, ima predhodnico, ki je starejša za 2000 let.
Itahjanski arheolog prof. Ba-stioli poroča, da je vozil Julij Cesar na svojih pohodih stroj s seboj, ki je v minuti lahko izstrelil 120 puščic.
Šlo je za velik lok, ki ga je bilo mogoče napeti izredno hitro s pomočjo vitla, puščice pa so se s spretno napravo medtem same polagale na tetivo.
Ta staroveška "strojnica" je imela na sovražnika močan učinek, manj sicer zaradi zadetkov, kolikor zavoljo tega, ker si ni mogel razlagati nenadne toče strelic, pied katero je bilo treba pač vzeti podplate pod pazduho.
Stari pa niso poznali samo strojnice, temveč tudi. — taksi. Gnal ga je sicer ne motor za
Ko se je ga. Cornwallis-West pred nekaj časa vrnila iz Holly-
XvniikrpVeisbavo,' pr'istop-j«■<""!=' J.
nino in poleg tega tudi prost a-'""' 1= Wo neka] težav Nje pa-kakšna je njihova vsebina. Naslov prvega uredniškega	p^ve tri mesece,	"Peke" bi bil moral ostati v
čknka je: "Roosevelt hoče vojno, narod želi mir." —j Društvo kot tako je na dobri 1-aranteni. "Ne," je dejala zsn-
"Hood in Bismarck — slika imperializma." (Kakšno I finančni podlagi, plačuje $T.OO	°
!na tedmi bdniWa fwdpore	In obmdsLje/uy^esk,
umrle I ter se preselila v Franci
tudi slabem vremenu.
Tem potom se tudi naznanja rojakom od 16—45, katere veseli pristopiti k našemu društvu, da se jim sedaj nudi lepa prilika, kajti oni, kateri pristopijo ta mesec imajo prosto
C. Kremzar, tajnik
Shawova ljubezen
Dr. Zerda Bayon iz Bogota pravi, da se v stanju, ki ga povzroča ajahuaska in ki ga spremljajo grozotne sanje, prav pogostoma pojavljajo prividi o dogodkih, ki se vršijo istočasno kje daleč ali ki se bodo izvršili v bodočnosti.
Pivci ajahuaske spoznavajo in ugotavljajo tudi rude in podzemeljske vrelce.
V Nelnčiji so v ostalem že delali poskuse z alkaloidom, ki so ga pridobili iz ajahuaske. Psi so kazali v njegovi mami veliko razburjenje in videti je bilo, da imajo privide. Z besnim lajanjem so skakali proti steni in se vzpenjali, kakor da hočejp nevidnega sovražnika ugrizniti v grlo.
Na evropskega človeka pa jage ne učinkuje tako, kakor na Indijance. Po količini, ki povzroča pri Indijancih že telepatsko stanje, so kazale poskusne ose-
tC :
Ameriški kralj jekla je bil mojster po načinu, je znal od človeka doseči kar je od njega hotel.	i
Nekoč mu je svakinja P®
-'1
P
bencin, temveč štirinogati mo-1 v Nemčiji samo hudo sla-tor na oves. Toda voznik je na bost. Mogoče je tedaj, da učin-koncu vožnje lahko natančno u- strup na ljudi različnega gotovil dolžino te vožnje, ki je plemena različno mogoče je po njej računal voznino. Na e- tudi, da se ga je treba šele
žila, da ne more obeh nov, ki študirata na vseuč'
iiV V; IVI OLUVlll di/CL	v*' . . t
Yaleu, pripraviti na

čin do tega, da bi ji odgova''-na pisma. Naj je poslala s® liko pisem, odgovorov w ^ jeza nadtem jo je	^13
jev, da mu bosta oba nJada spoda odgovorila z obratno
Carnegie je stavil lOO " , , . ____iifldaS'
sliko neki nudijo sovjetske bojne ladje? Uredništvo.)
"Kaj more narod pričakovati od zmage imperializma v j pnredi časten pogreb za	k jer je umrla sedaj v staro-
brate z udeležbo vseh članov, i» j j	j
vojni." — "Pogon proti inozemcem," itd.	t
Vsi ti članki so značilni po svojem glumaškem šar-' latanstvu in nezaslišani demagogiji, naslovljeni na naj-1 bolj prostaške instinkte one vrste zavedene mase, ki ni i zmožna sama ne misli ne presoje, pač pa samo slepe vere ; v šarlatane, ki uspevajo na njen račun.
sti 75 let. Bila je to nekoč slav-John J. Kikol, ta j. igralka, za katero sta .pisala uloge Barrie in Shaw.
Sestanek
nem kolesu voza je bilo namreč majhno zobato kolo, ki je pri vsakem obratu velikega kolesa pomaknilo za en zobec naprej, a ko se je samo enkrat obrnilo v celoti, je sprožilo majhno kovinsko kroglo, da je padla v pripravljeno skledo. Ob koncu vožnje je voznik odprl to skledo in preštel krogle, po njihovem številu je izračunal pot.
Prof. Bastioli je odkril staro-egiptske spise z opisi priprav, hi so jih uporabljaU duhovni za 3voje ceremonije.
privaditi, kakor na druge mamne strupe.
0-
sil cež
Živali se same zdravijo
što, ne da bi ju za to ^
Res je napisal svoji*^ kama prijazno pismo, v ka ^ je jima pripovedaval o vse močih stvareh, v pripisal nekako mimogrede onieW jima prilaga 5-dolarski vec. Priložil pa ni ničesar-
Oba nečaka sta z što res odgovorila, tako ^ grede" pa sta strica
I v tistem času, v času svojega Glede mladine, ki je odra:sla'cijaja, se je imenovala drugače.
______ _________________________________mladinskim pevskim zborom,' George Cornwallis-West, bivši j Neki papirus razlaga n. pr. na
^ti-rmpnp ivnniip tf>h knmunacii- i^mo bili mnenja, tako odbor in mož lady Randolph Churchillo-1zelo naraven način "čudež", da . .. ^ P *	'zastopniki mladinskih pevskih ve matere Winstona Churchilla, i so se vrata velikega svetišča v
na "pomoto", ki jo je ' .
s tem, da ni priložil den^i" ' - . j
Švicarski pesnik Gottfi"'® ler je sedel s prijateljeM^'^^^
skih urednikov:
Glede Dakara, Azorov in drugega otočja, o katerem je rekel predsednik Roosevelt, da bi ga nacisti vporabili po svoji preizkušeni in zdaj splošno znani taktiki kot zaporedne stopnje za napad na Zedinjene države, kot so delali vedno doslej: iz Avstrije v češko, iz češke v Polj- ■ 2e pred leti, s?o
zborov, da bodo potem, ko za-' je bil nje drugi mož. Nje prvi j Tebah odprla, čim so duhovni
sko, iz Poljske v Dansko, Holandsko, Norveško in Belgijo, iz Belgije v Francijo, iz Francije pa preko Balkana in Libije ter Tunizije v Afriko, se komunacijski urednik tako le norčuje:
"Torej iti bomo morali šest tisoč milj daleč v Dakar, veznih zborih se je z poizkusom da se branimo! V Dakaru je ogrožena ameriška svoboda jpriedo, kar se pa ni obneslo. Po-
puste mladinski zbor pristopili mož pa se je imenoval Patrick k bližnjemu odraslemu pevske-' Campbell in kot ga. Stella Camp-mu zboru. Kar se pa ni zgodilo bellova je dobila svojo prvo več-V zadostni meri.	I jo ulogo v neki Pinerovi igri.
zastopniki	prva Eliza Do-
olittle v Shawnovem Pilgmah-
mladinskih pevskih zborov do-:;nali, da je potrebno ustanoviti višji oddelek zbora, kjer bi se
mladina udejstvovala, ko zapu- ^ . v , .
,	• u W,.-	za tedanje case nekaj nezaslisa-
3ti mladmski zbor. Pri pesa-
' onu" in čez noč velika igralka. ! Kot prva se je drznila prižgati na odru cigareto, kar je bilo
in britanska demokracija!"	trebno je, da se od vseh zborov,
Komunaciji se dalje ne strinjajo z idejo Jugoslovan- ki so odrasli, ustanovi eden mo-skega pomožnega odbora v Ameriki, ker če
odrasli mladinskim zborom, skli-
nega.
pred njimi zažgali sveti ogenj.
Ob vratih je bila vzmet ki je bila z lončeno paUco zvezana s kladivom. To kladivo, ki je bilo "plombirano" s srebrno žico, se Je sprožilo v trenutku, ko se je žica v ognju raztopila, udarilo je na lončeno palico, jo razbilo in —- vzmet je potem avtomatično pritisnila vrata navzven.
Podobno je bilo z znamenitim malikom v tebanskem svetišču, ki je govoril vernikom in jim
• nSi^
Bližal se je švicarski ^ pevski praznik. Kellerj*^, ^ li pred dnevi naročili, to priložnost napisal P°'
'zmagali v tej vojni anglo-ameriški imperialisti, tedaj bi oni vzpostavili svoj 'novi red/ ki se ne bi v ničemer, razen v imenu, razločeval od Hitlerjevega in Mussolini-
cujem sestanek vseh onih, ki so
je -ega novega reda. Razlika bi bila samo ta, da bi mali j . ih in tudi onih, ki iz nt rodi zamenjali Hitler-Mussolinijev fašistični jarem z i koliko razloga še ne i
Njena očarljiva pojava predstavljajoča nov ženski tip na
Angleškem, je celo staremu ci- prerokoval bodočnost.
niku Shawu zmedla glavo. Vr- y njem je bil prvi zvočnik na sta sedaj objavljenih ljubezftn- gvetu. Besede, ki jih je dozdev-skih pisem to dokazuje, čeprav malik govoril, je govoril v Show tudi v teh pismih ni mo- resnici duhovnik v notranjosti peli pri mladinskih pevskih zbo-lgel zatajiti zasmehljivca.	jkipa proti gosti žični mreži. Od
kakršnega!	Stella," je pisal letajte mreže so zvočni valovi udar-
__________J---------------------- „	„	_	Pf>]ejo. a-	ko mu je bilo že 56 let,	okno, ki je usmef-jalo
d anokratskim' jarmom angleških lordov in ameriških tudi starše, da povejo ovoje mašite ušes pred oboževanji potem ojačenje stavke v mali-binkii-jev..."Značilno je,dastavikomunacijskiurednikr"'^-	. lirakcga lažnjivca. ki pomaka
bcedo "demokratski" v narekovaje, kakor njegovi na-! „	, Slovenske^
Cl 3kl m fasistiem kolegi.	^	, i'"d««'" ■i™"'St. Clair Aye.
Urednik pittsburskega komunacijskega glasila pravi,; )b 8. uri zvečer.	i p^^eni drugo pisemce-.
dr je "pravi cilj teh odborov, pomagati imperialistični; ivnadini je nudena prilika, a-,
vjni, pomagati Wall Streetu v njegovi nameri, da po-^ m se je hoče poBlužitL Lahkol Stella,	sle Win,
J ' t p	.	, .1 • 1 • 1 1 • • i >-nflališamo za leno dobo sloven- drugače bi bila, vilmska ženska,	-
tt j-ne Ameriko v vojno, pomagati britanskim bankirjem j r besedo, a odvisno! Vaša dolžnost, da bi mi pisali. | Neki raziskovalec, ki je poto-in ameriškim koruptnim industrijcem, ljudstvu tako v sta-1 samih. Ali pa Vas jezi, da Vas sme j val skozi malo znane pragozdne ri domovini kakor tukaj, pa naložiti na vrat jarem re-j odbor in zastopniki mladin- '.vsak norec oboževati? Da, pri- jin stepne predele Kolumbije, po-a.':cije in fašizma." ' skih pevskih zborov izvršujem jznavam, da utegne norčeva lju-jroča, da si Indijanci na ozemlju Urednik ve, da ni nobene razlike med nacijsko dikta- vašo nalogo in s tem smo izvr- bozen človeku dražiti jetra!"	.....'
V nekem ameriškem živalskem vrtu so napravili zanimiv poskus. Bolno žival so pustili samo v kletki, - toda v njenem dosegu so položili vse hranilne okolici, v kateri ta žival druga če živi. Nato so opazovali, ka- ponistom Wilhelmorn ko se je bolna žival zdravila z j gartnerjem v točilnici v zelmi, ki si jih je izbirala iz kupa.
Bržkone bi sploh ne bila obolela, če bi imela že prej n& razpolago takšne zeli, kajti živali se za svojo potrebo dobro razumejo na naravna lečila. Tako si iščejo črni ameriški medveJi nekih odvajajočih jagod, da se po zimskem času popolnoma ozdravijo. Mladi p-urani jemljejo grenke liste kot dražilo, ki jih krepča. Kadar dobivajo damja-ki nove rogove, iščejo apnene vode. Apno potrebujejo za svoja jajca tudi gorske ptice, zato iščejo krajev, kjer dobe lahko školjke.
■tne'
ti
pesniški obliki, Baumga? naj bi ga skomponiral-
Ko sta sedela nekaj je menil Baumgartner: ^ ^ s svojo preteto pesmijo lu gotov? Rad bi se že ® na skladanje."
"Pa napiši najprvo šund, potem bom že svo3^ ze podložil," je odgovo"^ ler pokojno.
kova usta. Ti stari egiptski duhovni so bili tiči!
Rastlina, ki daje videti v temi
Kako so umirali faraoni
duhovniški ceh je bil faraona po sedmih leti^ popolnoma naveličan.
vs^..
oCl'
Caqueti iz neke rastline, ki jo i-jage" varijo nena-
Že dolgo tega so postali egip-tologi pozorni na svojevrstno okoliščino; faraoni najstarejših časov so umirali, kakor je vse kazalo, vsi v mladih letih. Lahko bi si mislili, da je bilo to posledica dejstva, da so ti vladarji sklepali zakone vedno s svojimi sestrami, vendar je bilo čudno, da so umirali v zelo mnogih primerih po sedemletnem vladanju. To so malo podrobneje raziskovali iri ugotovili so, da so bili v teh primerih faraona , drugi svet. V sedmih letih ni pač prisljeni, da se preselijo svojega vladanja so bili deležni vsega, česar si je moglo poželeli
V mlaj: i egiptski tega, faraonom tako običaja, niso več goji^^-pred našim štetjem so zadnjega faraona in si ^ voljo tega, ker je imel^
EgiP
nrf
tedaj velik vpliv na njej sežiganje smatrali najtemeljitejšo obliko ®
Z Roentgensko preis^a^ mij so dognali seveda t go vrsto drugih smitm kov v Egiptu in ti se ®
kar dobro z današnjii^'
uifl'

tl-ro in "demokiadjo," pri tem ,,a piše pod varstvom to-uim naso ^	^	««. M«, i« m "k#
zatorej pevci
Pozdrav!
lllco osovražene demokracije tako, da če bi pisal tako vj^trasimo Nemčiji, Italiji ali v Rusiji, bi bil že davno postavljen ob P'
z.'d in bi njegovo tmplo že davno strohnelo v kakem kotu koncentracijskega taborišča.
' V članku "Otišlo je toga mnogo više,' razpravlja	"	~"7
p'ttsburski nacijsko-fašistični zaveznik o zasužnjen ju i brca iz vlade urzupatorja Mussolinija, ki je upropastil ^
Hrvatske in ostalih pokrajin, nakar z mefisto-vsko satiro ;Italijo ter pognal deželo v vojno za imperialistične cilje, !^.
ugotavlja:	'	!katerih Italija pod kraljevo oblastjo ^ni imela, toiej j^jstvemki v severni Braziliji, Ve-
'aam priznal. Toda to mu ni šlo. 'dobi skrivnostne sposobnosti, i Na "Stello" n. pr. ni našel bolj-! V omami jageja jim je mo-še rime nego marelo. v književ- goče videti baje celo v temi, o-
pazijo razločno predmete, ki so normalnemu človeškemu očesu v nedostatni svetlobi nevidni.. To poročilo potrjuje izkušnje,
Louis Šeme nem jezik ' dežnik.
Mussolini je postavil Spoleta za hrvatskega kralja,,Churchill tudi ne bi mogel pomagati do njihovega ures",ncnueli in Kolumbiji sami. Prof. Iter njegovega blagostanja.
kone
Našli so namreč nekoliko ža-lostink mladih in uspešnih faraonov, ki so se grenko pritoževali nad nehvaležnostjo sveta in tarnali, da morajo v cvetu svoje mladosti odpotovati na
drugi svet. Tam M bili za- i^hMli' tai^k^Is produ govorniki m zaščitniki Egipta	nemWo'«'
smrti. V glavnem so ljudje za jetiko, . drugimi takšnimi bolez'''^ povzročajo tudi dandai, več smrti. Med bolezni^i^'pf, Egipčanov je omeniti ^ di paradentožo", kostno in sklejni revmatizem-
avstralija tanke
SYDNEY, Avstraliji; " stralska vlada je narod , dinjenih državah
toda Churchill nima ničesar proti njemu, temveč je apeli- i ničen ja. — Kaj bi bil pa moral Churchill prav za prav; Viktor Reko z mehiške akade ral na italijanskega kralja Viktorja Emanuela, naj on jučiniti glede "Spoleta," to naj pove komunacijski ured- jmije znanosti jo pred nedav-prevzame oblast v Italiji, nakar lahko računa na polno jnik. Ali bi kaj pomagalo, če bi bil "pisnil," ko urednik jnim o JT (angleško) podporo za imperialistične cilje Italije." |pravi, da ni Churchill niti "pisnuo"? Sicer pa komu-kolumbijski domačini Rekli smo že, da so to demagoški Šarlatani naj ciste j- ,nacijskim urednikom ni na tem, kako stoje n jihove ugo- j	j^gc, ki jo poznajo tudi
šega kova. Ob teh falotskih falsifikacijah faktov se no jtovitve: ali na nogah, ali na glavi. Glavno je, da njihovo imenom ajuhuaska, že dav-bomo zamujali, temveč ugotovili samo toliko,. da jej demagoške fraze prodro med mase, kjer naj padejo na^no kot mamilo. Iz nje si varijo Churchill apeliral na italijanskega kralja, zato, da se iz- rodovitna tla.	z določenimi nočnimi ceremoni-
Faraoni, ki so tako žalovali, pa seveda niso bili posebno premeteni, kajti bili so drugi, ki so postopali drugače. Napravili so, da se je zgodil "čudež". Kakšno božanstvo jim je enostavno sporočilo da predstavljajo pač izjemo in da lahko vladajo dalje. Bili so pa res le izjema, kajti
lo.
nemci napadli


Ž;

j!
EiTRLIN.
Nem
ŠK"
vfW
CO poveljstvo poroča> ^ ycdln nemška zračna napr..'. na mesto	.fJ
tipi. O eventuehii škodi I ne om-'nja.
-12. junija, 1941.
fllfXEOBRXVZiaBa
tfDODUtfi
1
Oil
važen činitelj kakor mož in prav tako kakor ni mogoče njega poleg tega še odprt vhod, ki se prezreti pri sodelovanju, prav pa končuje v zagato. Kače, ki j tako se ne more prezreti žene. jedo jajca, in ptice ki so naj-i Iz tega sledi povsem logično, hujše sovražnice te sinice, sku-j da je danes bolj kot kdaj doslej • šajo po tem nepravem vhodu prišel tisti trenutek, ko je treba zaman vdret v gnezdo.
tudi ženo pritegniti povsod, kjer
seboj lahko zapre, Gnezdo ima aali po eno poglavje iz Budho-
vih naukov.
Ne samo dolžnosti, tudi pravice
o veličini materinega trpljenja, odrekanja, zatajevanja, pomanjkanja, ki ga trpi zaradi svojih otrok, so napisali že toliko lepih besed, da bi bil največji umetnik beseed ali podove v zadregi, če bi hotel napisati ali drugače upodobiti kaj novega. Toda slej ko prej je to idealno češčenje materi kaj malo zaleglo: prav tako kot, prejko je bil kult matere še manj oficia-kn, so revne matere—in teh je Večina—stradale, da so masitile Svoje otroke, in v mnogih primerih še naprej rode brez vsake Pomoči ter zavijajo svoje nebog-Uenčke v svoje lastno krilo ali predpasnik, ker jim manjka vsega najpotrebnejšega,
Pa ne samo te, najpotrebnejše matere imajo zgolj dolžnosti, ki zaradi opevanja niso nič ma-Gjše in se nič laže ne prenašajo, marveč tudi življenje večine •irugih mater je kakor ena sama Veriga samih skrbi in odgovornosti prvemu in zadnjemu članu pri hiši. Mati mora misliti na Vsakega poedinca, kaj mu manjka, kako mu bo to in ono oskrbela, kaj želi jesti, ali ima osna-2eno obleko in čevlje itd. Ko se nadebudni sinko—čeprav je že v srednji šoli—odpravlja zdoma, I nadleguje mater, ki ima polne foke drugega dela: "Mama, kje Je moja čitanka, telovadni čevlji. . . Kam si dejala moj klobuk. J."
: Po Čigavi krivdi pada vsa odgovornost in vse delo na mater, [ ® tem bi se dalo govoriti—toda ^0 je poglavje zase. Položaj matere v družini pa tudi prav lahko primčrjamo z njenim položajem v javnem življenju. Tudi kot državljanka mati nima prav prav nobenih pravic, marveč ®amo dolžnosti. Te dolžnosti gredo celo tako daleč, da držav-
vezano med seboj, kako eno zlo lahko sproži cel plaz gorja, ki se razlije po vsem svetu in pre-gazi tudi njo in njene otroke— morda tudi njen narod.
Danes vse države računajo v primeru vojne nevarnosti z materami kot z aktivnimi faktorji. Povsod jih pozivajo na sodelovanje in to pri aktivni in pasivni obram bi države. Pozivajo jih, naj se izvežbajo v tej in
se odloča o usodi države in naroda.
Ce hočeta materi doprinesti nalagajte samo dolžnosti, mar-res kake dokaze priznanja njenemu poslanstvu, tedaj ji ne več ji priznajte, da je polnov- V Mehiki, kjer prodajajo ce redna državljanka, ki ima tudi stni prodajalci na vozeh z osli
Kameleon premika lahko vsako izmed obeh očes samostojno Med tem ko sledi eno oko gibom plena, opazuje drugo lahko okolico.
pravice.
ZANIMIVOSTI
V tropskih krajih imajo vrsto mravelj, ki se njena podzem-Ijska bivališča širijo pogostoma oni spretnosti, ki bi jim dobro lo m globoko in obsegajo služila, če bi bilo treba braniti yeč nego 100 štirijaških met svojo zemljo.	'
žganje in liker, zahtevajo oblasti 6 fotografij osla, preden dobi mož dovoljenje za izvrševanje svoje obrti. Zakaj zali(tevajo oblasti fotografije živali, je popolnoma neumljivo.
V vse to življenje, ki je prineslo v bistvu toliko novega tu di v življenje vsakega poedinca, brana se je snašla tudi žena-mati hitro in s prav takim razumevanjem in prilagod Ijivostjo, kakor se je znašla v delu in poklicu, ki se ga je morala oprijeti pred nekaj desetletji, sprememba v javnem, predvsem v gospodarskem življenju. In danes, ko zlasti v nekaterih državah,
ki so v vojnem metežu, pričenja primanjkovati delovnih moči, so naenkrat pozabili, da žena ni sposobna za poklicno delo in da spada mati zgolj v družino...
Vse te ugotovitve ali bolje;
vsa ta dejstva so najbolj prepričljiv dokaz, da je žena in mati v javnem življenju prav tako
Moški
srednje starosti ter zaposlen, želi dobiti žensko, ki bi mu kuhala. — Ime in naslov se poizve v uradu tega lista.
Proda se
bara, 12 čevljev dolga, G. E. električna ledenica, mize, — "checker" mize, stole ter še več drugih stvari. Vse je popolnoma novo. — Proda se prav poceni. — Pokličite GLenville 6501.
Eno najveličastnejših svetišč je ogromna kuthodawska pago-letenega sistema hodnikov in'da pri Mandalayu v Birmi. Ta dvorah, V teh dvoranah gojijo ■ velikanska svetiščna naprava mravlje gobe, ki so njih edina ] obsega več nego 25 štirijakih
kilometrov in jo obdaja 729 manjših pagod. Vsaka teh manj-
Neka južnoafriška sinica ci gradi gnezdo z vrati, ki jih za
ših pagod je postavljena na velik kamen, v katerega so vkle-
Ko je delo videti dolgotrajno.. postanite in
se poslužite
v vročih
*^0 vodstvo zahteva od mater,
j"la,rode več otrok. Življenje nam'
^Sak dan kaže, kako živo je ma- j prizadeta tudi pri vsem osta- j 'em dogajanju, ki je v nepos- QAI CTy|U |\yCl| "^Gdni zvezi z dogodki v državi r vLLIIiIIi IrllLIl ter vobče z usodo vsega javne-1 _	^	,
Sa življenja. -	| J® »»jboljsi cas za barvanje
Tega se danes mati tudi do-j znotraj; posebno če se rabi
zaveda, to živo čuti, ne da bi enamel ali varnii. Mi smo
oC'lJo bilo treba posebej opozarja-iia delež, ki ga imajo zunanji ^•^godki tudi na njeno življen-Menda ni danes nobene ma-^re ki se ne- bi zavedala kako ^^Hanja trgovina države odme-v njenem lastnem in v živ-'jenju njene družine. Dan.es ni "Nobena mati ravnodušna, če je ^%9,j države vojna ali mir, a '^^tudi njena država ni nepos-tedno ogrožena. Njeno živo za-!)l%anje ne prihaja zgolj iz so-^^tvovanja z drugimi matera-ki morajo žrtvovati svoje ^^jdražje, marveč tudi odtod, ,^r današnje življenje kaže bolj
i#
jSt-
lif
g"'

la t
o ^
V
.h/ rt"'
malo rabljene električ-Icdenice se dobijo po
$19.00
*kaj bi kupovali led, ko imate tu priliko kupiti električno ledenico.
819 E. 185 St.
6104 St. Clair Ave.
dobili zastopstvo za
"Du Pont" Enamel "Valspar" varniš
"Ehi Pont-Dulax" enamel je neprekosljiv za belino in kritje; dobro teče s čopiča;
je bel in ostane bel! "Valspar" varniš je za tr-pežnost najboljši, kot tudi za trajno lepoto. Le malo več stane kot navaden izdelek, vendar prekosi daleč vse ^druge. Preiskusite! Za barvarje: Poseben popust pri večjih količinah. Pri nas dobite vso železnjno in orodje za vrt in dom. Vse za barvanje in čiščenje.
KALAN HARDWARE
6421 St. Clair Ave.


Ko imate ledeno mrzle steklenice Coca-Cola pijače v vaši ledenici, imate okusno pijače v dosegi ko vam jo vroče,
ali če ste trudni in žejni. Torej, ko tekom dneva postanete, naj to bo TBE-NOTEK, ko se OKREPČATE z ledeno mrzlo pijačo Coca-Cola.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
Eskimi imajo posebno tehniko za lov na velike, tolste galebe, ki jih radi jedo. Za ta lov ne potrebujejo ne puške ne puščice, a tudi ne mečejo na ptjcp kamne ali kose ledu, ker bi to ne imelo nobenega uspeha. Eskim zračilno luknjo v strehi svoje ledne koče enostavno malo poveča ter položi nekoliko kosov slanine ali nekoliko rib na rob te luknje. Potem čaka, čim planejo na pogumnejše med pticami na to vabo, Eskim bliskovito zagrabi in le redkokdaj se mu primeri, da ne bi potegnil galeba skozi luknjo v kočo.
Hribar Beer Barrel Inn
16000 Waterloo Ed
Ribe vsak petek in kokošja večerja vsako soboto. — Fina godba. — Se priporočamo.
Pri nas lahko kupite TAPPAN in GRAND
kuhinjske peči
MAYTAG in EASY pralne stroje
Tudi izvršujemo potrebna popravila
Mandel Hardware Co.
15704 WATERLOO RD.
NAZNANILO
Sporočam ^javnosti v Euclidu, da sem odprl
na svojemu domu 22010 IVAN AVE.
delavnico za popravljanje vseh vrst obuvola
Delo trpežno in lično, cene zmerne in po vaši financ!; tudi ceneje kot v verižnih trgovinah Za obilen poset se vljudno priporočam, vaš dolgo-letni izkušeni slovenski čevljar.
JOHN GABRENJA
(Vsak odjemalec (ka) dobi lepo darilo)
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI*'
m
Vi
e
#
m
s i
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestan ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno | lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. •
i
!1>
i
i
Enakopravnost
m
I #
It
m
ifi
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311-5312 9! j|j

HAIR.BREADTH HARRY
PLEASED TER GAIM YER^
/^MEET VOUR NEW .FOREMAN,UNCLE
P
SO mATS THE CUOC POREMA*
AGQUAlMlANCe^t LOAD UP TWE BUCK0£Vy?O.BOVSl
COME TEP TAKE WM JOB OOT AT

ifs-rrs UNCLE BOSCOE AND THE EOYSU
THE TRIPLE BWRXEttV-J
GRUB'S A-WWTIM"BACK AT m" RANCH-HOUSE •
r
%

%
LAHKO JE BITI PREVARJEN!
PREVARA S $10,000,0*0 VREDNIM DIAMANTOM!
V letu 1871 sta dva raziskovalca pripesla v varstvo na banko v San Francisco vrečo draguljev. Bančni uradnik je dvignil $700,000, da prekupl njih delež, ko pa se je ustanovilo korpo-racijo s $10,000,000 glavnice, je bila vrednost draguljev le $20,000. Ponovni dokaz, kako lahko je biti prevarjen.
Z onimi, ki/Mi/6o/y poznajo svoj Bourbon f W
f ^
oldJOTD^
Ga ni boljšega "bourbon" žganja v katerikoli steklenici
Vzemite namig od oniii, ki najbolje poznajo Bourbon—in pijte Old Jordan. Takoj, ko boste prvič pokusill ta Kentucky Straiglit Bourbon, boste spoznali, zakaj ga ima toUko ljudi najraje V sestavi—v okusu—zrelosti—v vsem je Old Jordan prvi. Kaplja za kapljo—
požirek za požirkom—ni ga boljšega "bourboA" žganja! Pijte Old Jordan Kentucky Straight Bourbon In pili boste najboljšega!
Old Jordan Distillery, Inc., Deatsvllle, Ky.
oldjordan
Kentucky čisto burbonsko žganje
psocr
IŽJSDOfc
Stirl lota staro 90 odst. močno
$1.00 poln pajni
.W80-C $1.92 poln kvart ' Codo 3()S(»-A Itoiul ■■stek. 101) odst »1.19 poln pajnt t'ode (illiH.r
JUCKV ""ON

"""'"»»»"»llTllW«'

June 15th Father's Day
Da razveselite vašega očeta lahko kupite pri nas po zmerni ceni ARROW in LION srajce po $1.65, $2.00, $2.25 in $3.50.
Silko Line kravate po $1.00 velika izbera kravat po 55c ali 2 za $1.00.
Wovenright nogavice po 35c ali 3 pari za $1.00. Duofold, Chalmers in Hanes spodnje perilo, letne hlače, (Ensemble suits) in Polo srajce ter mnogo drugih predmetov, s katerimi lahko razveselite očeta prihodnjo nedeljo.
Sin in hčerka, ne pozabite
June 15th Father^s Day
Se vam priporoča vaš trgovec
JOHN POLLOCK
v Slov. Nar. Domu,
no 6407 Si. Clair Ave.
SEE this brand new
amazing feature in the 1941 General Electric "Big 7" Refrigerator!



BUILT-IN BUTTER "BOX"
A new convenience that keeps table butter just right for easy spreading and quick mixing. See it today!

NiW G-l "BIG T' is a rare combination of beauty and quality. The finest refrigerator money can buy—and sells at last year's price of a General Electric "6"!
EXTRA LARGE STORAGE SPACE. 15 sq. ft. of ^elf area. 1() lb. cold storage compartment. 12 lbs. of ice cubes. 10 qt. fruit and vegetable drawers. Dry storage drawer. All-steel cabinet and sealed in-steel G-E Thrift Unit.
^^'SJEČJVa
See the Complete Line of New G-£ Models at
\ Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
IVanhoe 1299 '
BTRAN t
ENAKOPRAVNOST
"Izvrstno!" mu odgovarjajo zadovoljno. "Kakor pod domačim krovom!"
Tudi meni se zdi, da nisem že dolgo tako mirno spal. Svobodno sem dihal, nisem čutil teže na prsih, ni me preganjal nemir, nisem planil iz težkih sanj, kakor doslej vsako noč, ko sem blodil v snu kraj prepadov, padal v strašno globino, preganjali so me tolovaji. Mahoma je zrasla pred nama ogabna postava in mi nastavila bodalo na vrat. Ko sem začutil ostrino, sem hropeče zastokal in se pognal kvišku. Grde so take noči, utrudljive. Ko te preganja črna zavest, da živiš v robstvu, da omahuješ v prepade ali čutiš na tilniku ogabni zadah Zlobe ... Ko ležiš vznak s široko odprtimi usti, se ti zazdi, da greš opolnoči proti domu in vidiš od daleč, da je ves dom razsvetljen. Ko prideš že bliže, opaziš, da je odprto vse na ste-žaj, vse tiho, vse prazno, kakor izumrlo. Zakličeš, a nikakega odgovora ni iz noči. S strahom postojiš med vratmi in zapaziš mrliča, ki leži na sredi izbe vznak z odprtimi usti. Z izbuljenimi očmi spoznaš v mrliču samega sebe — in mrzla groza te spreleti. Iz kota vstane duh človeka, ki gre počasi proti tebi . . Z zobmi šklopotaš, trepetaš, u-bežati skušaš — ne moreš. Duh te gleda predirljivo naravnost v oči, pa ne izgovori besede. Že stoji pred teboj, dvigne svoje koščene roke in ti jih hoče zasaditi v goltanec . . , Tedaj pa Tio-
damo. Moko bomo dobivali od doma in jo plačali z delom svojih rok. Rečem pa vam, da ne sme bini nihče gladen med na-j mi, ko bomo drugi siti, nihče pa sit, ko bi drugi gladovfili. Pili bomo tudi vino, kadar ga bomo dobili, ali naj se nihče ne upija-ni izmed nas, ker pijanec je o-jstudna žival. Včasih pa nam bo šla tudi trda — in tedaj bomo živeli od gozdne vonjave in od češ zakričati na,ves glas, pa ne|lepih nad."
moreš. Mučiš se, grčiš, drhtiš — I Šli so na delo. Nekateri so zi-in zbudiš se iz strašnega sna . . |dali ognjišče, drugi so šli po og-V ušesih ti še doni tvoj hrope- ilja k daljni ogljenici, kajti bili
BUHSPUS
IVAN MATCIC:
V ROBSTVU
Roman tuge m boli
čl krik, še svoje grčanje slišiš in ves si poten in vroč, v možganih pa čutiš težo. Proti jutru že gre, ko iznova zaspiš. Po temni gošči blodiš, kar se zvali iz grma predte klobčič strupenih koč, grdih, ostudnih, debelih bolj od klopotač. Proti tebi se plazijo, zvijajo in pošastno sika-jo vate, ti pa biješ okrog sebe, hočeš nazaj, pa se ne moreš ganiti z mesta . . . Reši te šele oče, ki udari po vratih in zakli-če: "Vstani!" Ko vstajaš, si truden, izmučen. Take so noči v robstvu. V prosti naravi se pa spi mirno."
Ko je Marko vstal, so se dvignili še drugi, napravili se, umili in si pospravili ležišče. Tedaj jih je Marko vprašal:
"Kdo naj bo kuhar med nami?"
Pomišljali so in uganili: "Ži-vič in Dobrič nam bosta kuhala."
"Naša hrana bo navadna," je rekel Marko. "Vsak dan pečenje, za žejo hladna voda, v mrazu pa čaj iz sladkih korenin in lipovine. Naša gošča nam nudi divjačine v izobilju. Krepil nas bo gozdni zrak zato nam bo treba krepke hrane: zjutraj zabel jenih žgancev, opoldne juhe, mesa ali pečenja, boba, so-čivja, zvečer pečenja, krompirja in zopet sočivja. Divjačino bomo lovili z zankami, streljali pa le v skrajni sili, da se ne iz-
80 previdni in se niso hoteli izdati s plamenom in dimom; tretji so šli lovit divjačine. Med skalami so si izkopali jamo za nesnago in odpadke, iz kože prvega srnjaka so pa napravili meh za razžarevanje oglja. Pred duplino so si izbrali plošč-nato skalo za mizo. In ko je zadišalo pečenje, so vsi zadovoljni posedli okrog kamnite mize ter si nabrusili rezila. Obed je bil okusno pripravljen in jim je šel v slast. Po obedu so si nato-čili hladne studenčnice in se posvetovali o raznih stvareh.
"Treba bo zveze daljnoglasa z našo dolino," reče Srčanov Andrej, "da nas ljudje lahko obveščajo v stiski in nevarnosti.
"Da, da," mu pritrdi Marko.
"Zvokovode in žico imam shranjene sam," doda Srčanov, "vidva, Matevž in Miha, se pa razumeta na to delo, ne?"
"Ako imaš vse priprave, smo brez skrbi," odvrne Grčev Matevž.
"Ali 'zvezo moramo zakopati v zemljo," dostavi Miha Moča-nov, "sicer smo izdani."
"Seveda," pritrdi Marko. — "Naša zveza mora biti tako skrita in tajna, da ji ne pride nihče na sled. Takoj drevi poj-demo na to delo. Po gozdu bomo napravili zvezo lahko podnevi, na odprtem svetu v dolini pa ponoči. Ali s kom naj se zveže-mo
"K nam domov," svetuje Andrej. "Naša klet je skrita in globoka."
"To že," odvrne Marko, "ali kopati zvezo v vas bo nevarno."
Kako bi pa šlo brez žice?" vpraša Srčanov.
"To bi bilo izvrstno!" vzkliknejo nekateri.
"Ne gre!" odbije Močanov. "Že na kratko razdaljo se slabotno čuje, pa še to le z zvoko-pisnimi znamenji, daljnoglas se pa nikakor ne čuje. Drevi lahko poskusimo. Ako leži žica na vlažni zemlji in jo raztrgamo na kratke razdalje, tedaj le slabotno nadomestuje žico vlažna prst, ki oddaja znamenja dalje, besedo pa raztrga in stanjša do nerazumljivosti. O tem se lahko prepričamo."
"Brezžično torej ne gre, kakor vidimo," povzame Marko. "V vas je nevarno, je bolj varno ostati zunaj vasi. Najbolje pod tisto košato smreko v naši rebri, komaj streljaj od vasi. O-grog smreke je grmovje, ki tem bolj zakriva našo postajo. Pod smreko je suho, je nikdar dež ne premoči. Tam si izkopljemo jamo za naš zvokovod. O tem obvestimo le mojega očeta in ga naučimo pravilno ravnati z zvo-kovodom in tiho govoriti vanj.
kolikor mor^, noči so jasne in svetle. Ljudje bodo spali, mi jim bomo delali; ko bo pa dan, bodo šli oni na delo, mi pa se u-maknemo v svoje zavetje. Nocoj pričnimo. Popoldne si še uredimo ,to našo krtino, ko pa se zmrači, odrinemo v dolino. Rečem pa vam, da ne izdate nikomur našega zatočišča, ker zanj ne ve nihče drug kakor samo moj oče."
S tem so bili vsi zadovoljni. Vstali so izza skale in delali v duplini in okrog nje. V mraku je zacvrčalo pečenje in jih povabilo k večerji. Ko so se pa odpravljali v dolino, jim naroča Marko:
"Da ne pozabite prinesti sekir, žag, kopač in drugega o-rodja. In pazite: ko bo bledela noč, tedaj popustite delo in se umaknite v goščo, a ko bo že svetlo jutro, bodimo vsi zbrani tu, kjer nas bodo čakali zabel jeni žganci in studenčnica."
Odšli so na delo. Po gozdu so hodili skupaj, na robu gozda so se razšli in ubrali vsak svojo pot v dolino. Le Marko, Andrej, Miha in Matevž so šli skupaj. Prva dva sta šla v Robsko po zvokovod, žico, orodje in po Jeklena, ostala dva pa sta planila
harja zabelila žgance in jim na- .napadale mračne misli, jih je O" točila sveže studenčnice.	I tresel in silil v pogovor s tova-
Najprej so pili v dolgih požir-kih, natd pa segli po žlicah. Med jedjo so si veselo pripovedovali uspehe pretekle noči, nazadnje jim je pa rekel Marko:
"Ljubi moji, zdaj pa k počitku! Počiva naj dokler kdo more in hoče. Popoldne pojdemo delat po gošči; lovit divjačine, napravljat drv, tesat les, pomagat k oglenici, nabirat zeljadi, Koren in Omahen nam bosta pa šivala in krpala obutev in odelo. Po tem redu bomo živeli, dokler nas ne prično preganjati neprijatelji. Tedaj si pa ustva-f rimo drugačen red."
riši. Če so pa ti govorili o ljU' bežni deklet, tedaj se je ohrru Marko do kuharjev in se motil z njihovim delom. S silo je hote zadušiti v sebi ta neugasljivi žar, ki tli in peče, vzplamti ^ plamen in se razljuti v orkan.
Potekali so tedni in mesecit. prihajala je jesen. Listje je o"' padalo a Marko je postajal mračen in nemiren, neko noč pa s® je vračal od doma ves strt. P® stajal je v rebri, omahoval, of ral se čez hrib proti GrobljUi napotil se v to smer, pa se zop® okrenil. Kjuvale so mu v vi zle slutnje in ga gnale v o
da ne ujame besede kako drugo	na svoj dom pozdravit do-
uho. Oče nam bo sporočal vse važne stvari, veselje in žalost, ko bo potrebovala naše pomoči."
S tem so bili vsi zadovoljni.
"Kako pa toka bo dovolj?" vpraša Grčev Matevž.
"Brez skrbi!" ga zagotovi Srpanov.
'Drevi moramo vsi domov, nadaljuje Marko. "Preskrbeti si moramo sekire in žage. Čemu? Da bomo delali in si služili kruha. Pripravljali bomo za dolino drv, ražnjev in lesa. Zdaj je pa košnja. Vsakdo naj si vzame

Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle" znamke
THE MAY CO
"VSI" ZA
Očetov

mače, nato pa se vrnila k določeni smreki na Jeklenovo seno-žet, kjer so pričeli z delom. Izkopali so jamo, položili vanjo zvokovod, ga zadelali z lesom, ovili s smolnato lepenko ter ga zakrili z ruševino in mahom. Ko so zabrisali vse sledi jame, je šel Jeklen spat, drugi so pa delali dalje. Kopali so v tla za ped globoko razo, polagali vanjo žico, jo zasipali in zakrivali s travo in mahom. Ko so prišli do gozda, se je že svitalo čez vrhove dreves, zato so z delom prenehali in odšli k svoji duplini. Za temi so se vrnili drugi —
Legli so in sladko zaspali. Lejbup. Njegova Marta, ki J® kuharja sta čula in opravljala | ta ko vroče in zvesto ljubila svoj posel. Ko se je že solnce j vsemi žilami svoje krvi, mu f**" nagnilo z navpičnega oboka, so jžgala srce, ga prikovala na don® se prebudili, se spočili in čvrsti I— se vdaja drugemu, nevredne pretegnili, vstali, se umili, na-j mu njene ljubezni. Marka je pravili se in posedli h kamniti j bolelo tako silno, da se je sklj^ mizi. Za obed je bilo pripravlje- čil in sedel v travo. Krivila ^ no pečenje, zelje, krompir.
Ko je bila dogotovljena zveza doljnoglasa in so preizkusili prvi pogovor, je rekel Marko vsem zbranim: "Z našo dolino smo zvezani in moramo biti pripravljeni na klic podnevi in ponoči ter se pripraviti, ako se bo bližala nevarnost nam ali našim." —
doma koso in naj ponoči kosi in ko so bili vsi zbrani, sta ku-
je bolečina, kakor žareče je zbadalo v srce. Zdaj je trp ° vzdihnil, se dvigal na nog®' . nova, še bplj črna misel mu 3® zopet prešinila senci, da je va omahnil . . i _____^
Delo dobi
ženska srednje starosti in ^ cer za opravljati hišna dela za pomagati v kuhinji in v stilni. Plača po dogovoru. Po'^ . se na 5212 Fleet Ave. ali po čite Michigan 0162.
aokli-
TV V
Isce
Tako so si ustvarili novo življenje in se mu vdali. Živeli so v miru, pomagali bližnjim in svojim, tolažili nesrečne in zaničevane. Zadovoljni so bili vsi ljudje v dolini, ker so imeli v bližini svoje sinove. Sleherno noč so se veselili njih prihoda, potožili jim svoje skrbi ter jim od-kazali delo, ki mu niso mogli biti kos sami. Ko so se pa zjutraj zbudili, jih niso videli več,
vzel jih je jutranji zor, a noč jih je zopet vrnila. —
Marko je pozabil na bol svo-J preda. — Zglasite se na jega srca in se vtopil v delo in v i Shawnee Ave., zgoraj, po & novo življenje. Ako so ga kdaj popoldne.
se dekle za delo v restavr^^ ji. — Vpraša se na »23^ _ Clair Avenue. — Plača po govoru.
Dobroidoco
mesnico in grocerijo, ki s® haja v slovenski naselbini:
pase 19709
V nedeljo, 15. junija
"Očetov dan" je izraz, ki dvigne duh in nudi veselje slehernemu srcu, ko narod izkaže najvišje spoštovanje "očetom" Amerike, v nedeljo, 15. junija. Darila, ki jih bo vaš oče rabil in bil vesel!
1.50 in 2.00 Vse svilene kravate
1.00
Krasne čisto svilene Foulards In Crepes v novih letnih barvah. Polka dots, figures, scrolls, squares, paisleys, stripes, plaids in razni vzorci. S svileno podlago, vredno 1.50 in 2.00, na tej razprodaji za "Očetov dan" , . .1.00 PRVO NADSTROPJE, ONTARIO
Moški 2.49. 2.69 copati
2.19
Copati iz mehkega Kid materija-la; Opera in Everett vzorci. Usnjeni podplati in gumijaste pete. Popularne barve. Tiidl "moccasin" modeli, v tan in rjavi barvi. Na razprodaji za "Očetov dan""...2.19. MOŠKI COPATI DRUGO NADSTROPJE
Manhattan bele srajce $2 do 3.50
Tisti, ki Iščejo najboljše, najfinejše bele srajce za darila za "Očetov dan," se bodo ustavili, da občudujejo in izberejo "Manhattan" srajce. Posebno fino broadcloth blago, popolnoma skrčeno, in Izvrstno ukrojene srajce. Ni boljših . . . ^.00 do 3.50.
PRVO NADSTROPJE, ONTARIO
Dajte očetu
#	# I v
dezni piasc
4.95
Pametno, praktično darilo. Z gumbi ali zlpperjem: navadni ali s pasom. V obilni meri, da z lahkoto gibate. "Zelan-treated," ki Jih napravi varne pred vodo in sapo . . , 4.95. Drugi po 3.95 do 7.95.
SPORTSWEAR DRUGO NADSTROPJE
Irish Linen robci
59c
Kupljeni so bili pred meseci, da se vam danes nudi prvovrstno kakovost. Moški beli, čisto Irish Linen robci, z velikimi, ročno de-lanimi začetnimi črkami. Ročno obrobljeni. Lepo darilo za "Očetov dan" . , . 59c;
PRVO NADSTROPJE. ONTARIO
Sport suknje posebnost
12.95
Dober nakup dobite če si nabavite eno teh športnih sukenj po 12.95. Na izbero imate najnovejše plaids, rjavOr modro, tan in zeleno barvo. Druge fine športne suknje po 15.75, 18.50, 25.00.
MOŠKA OBLEKA DRUGO NADSTROPJE
I
lili
Kako imeti poletno udobnost

NABAVITE St OKENSKO VETRNICO
— Ko boste enkrat rabili okensko vetrnico (Window Fan) v vašemu uradu ali na domu, se boste čudili, zakaj si je niste preje nabavili! Okenska vetrnica razžene za-duhel, mrtev zrak in prižene notri svež, okrepčujoč zrak iz prostega!
Ko se jo zvečer rabi v spalni sobi prav hitro zniža temperaturo za 10 stopinj ! Zvečer ali čez dan, premikajoča okenska vetrnica pomeni pomirljivo udobnost. Vposta-vite jo lahko pri vsakemu oknu. Stane le malo, da jo imate, ter so tudi majhni stroški za vzdržavo.
Za pojasnila glede okenske vetrnice ter opreme za obligacije od vaše strani —
V POSTAVITE HLADILNIK V SOBO
— Hladilnik na vašem domu ali^ v uradu, vam nudi ultimatum v poletni u-dobnosti. Ohladi zrak, ki ga vdihavate, do prave temperature, odstrani preobilno vlažnost, sčisti prah in bacile. Cirkulira takozvani "conditioned" zrak!
Pomaga vam, da se počutite sveže in zmožne za delo in igro. Promovira zdravje. Nudi olajšavo onim, ki trpe vsled "hay fever" in naduhe. Prav lahl^o se ga vpostavi v katerokoli sobo, in s tem hladilnikom je mogoče imeti vsa okna/ in vrata zaprta tudi v najhujši vročini—da tako zaprete pred seboj nesnago in vznemirjajoči ropot.
poletno prezračbo in ventilacijo — brez stroškov ali pokličite FRospect 5522
ClectfUccd JlecUfMz
ČIM VEČ ELEKTRIKE PORABITE. TEM NI2JA JE CENA