Izliaia zvefer vsak prv in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. a. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. V Ljubljani, dn<ž 19. aprila 1900. Leto XIII Št. 8. Kmetje, pristopajte k »Gospodarski zvezi1'! Kakor smo že v st. (i. »Domolj« naznanili, se je v Ljubljani osnovala zadruga pod imenom »Gospodarska zvezan, ki ima namon, pospeševati kmetijsko gospodarstvo svojih udov v vsakem oziru. Gospodarska zveza zvršuje vse smotre kmetijske družbe, razun tega pa so druge za kmetijski stan velevažne namene. Gospodarska zveza je središče kmetskih zadrug, zlasti kmetskih posojilnic. Gospodarska zveza je sploh v vseh stvareh zavetišče kmeta, ki je njen ud. Pri njej dobi v sili svet in pomoč. V vseh njegovega gospodarstva tičočih se pravnih zadevali dobi pri (iospodarski zvezi brezplačen svet. Koliko potov in stroškov si na ta način prihrani! Drugače mora v vsaki taki stvari k advokatu ali notarju — sedaj pa dobi pri Gospodarski zve/.i brezplačen svet. Vsak lahko Bam sprevidi, kaka velikanska dobrota je to za kmeta. Veliko stroškov se s tem prihrani, koliko nepotrebnih pravd zapreči, koliki Škodi'izogne, ki nastine iz nepoznanja postav! Gospodarska zveza izdaje svoj lastni gospodarski list, ki se imenuje »Narodni gospodar«. Doslej je izšla že šesta številka. L;st je v resnici izvrsten in strokovnjaki so izrekli, d a nimajo niti Nemci boljšega gospodarskega lista! In ta izvrsten list, ki podučuje zlasti kmeta v vseh gospodarskih zadevah, dobiva vsak član »Gospodarske zveze« brezplačno, za druge pa stane 2 gld. na leto. V sledečem podajemo pregled koristi, katere uživa vsak posamezni kmetovalec, ki postane član »(i jspodarske zveze«. Vsak kmetski gospodar, ki se sprejme kot član v Gospodarsko zvezo, uživa zlasti sledeče ugodnosti: 1. Dobiva brezplačno list „Narodni gospodar" ; 2. v vsaki zadevi svojega gospodarstva se sme obrniti do (iOspodarske zveze za svet in ga dobi brezplačno; to velja tudi v kmetijskega gospodarstva tičočih se pravnih zadevah; 3. kmetski gospodar, ki je v denarnih stiskah, sme se obrniti do Gospodarske zveze za pomoč; zveza mu proti primerni, naprej določeni odškodnini, če je sploh mogoče, vse uredi, zlasti tudi vse potrebne zemljeluijižne izpeljave itd.; 4 član, ki zvršilne prodaje posestva ne more več odvrniti, se obrne do Gospodarske zveze in ista, če le mogoče, posestvo kupi na dražbi in jo izroči prejšnjemu posestniku ali pa kakemu članu njegove rodbine proti primerni najemščini in tako, da tekom let prejšnji posestnik postane zopet lastnik svojega posestva; 5. vsakovrstne kmetijske potrebščine, zlasti umetna gnojila, orodje, stroje itd. član-kmetovalec lahko naroča in dobiva pri G sprdarski zvezi, kjer se bode skrbelo, da dobi dobro blago za primerno ceno ; 6. ravno tako se član • kmetovalec lahko obrne do .Gospodarske zveze«, da mu pomaga kmetijske pridelke kolikor mogoče ugodno razpečavati. To so nekatere poglavitne ugodnosti, katere ima kmetovalec če pristopi kot ud k Gospodarski zvezi Vsakdo mora izprevideti. da so to take ugodnosti, di pač noben zaveden kmetovalec ne more opustiti tega pristopa. Kako se pristopi Gospodarski zvezi? Kmetovalec pristopi »G:sp. zvezi« kot redni član V ta namen ima prvo leto, toraj ob vstopu, vplačati: 1 opravilni delež v znesku 2 K pristopnino v znesku 1 K letni upravni prispevek_2 K skupaj 5 K Nadaljna leta pa bode imel plačati samo po 2 K ali 1 gld letnine in sicer vsako leto najpozneje do konec meseca januvarja. Delež v znesku 2 K cstane lastnina člana in dobi ta znesek, če iz društva izstopi, nazaj. Tcraj le 2 kroni ali 1 gld. na leto je plačati, pa toliko koristi! To je dobrota, katere se mora vsak pameten gospodar poslužiti! Kdor želi pristopiti, oglasi naj se pri domačem zaupniku »Gospodarske zveze". Zaupniki so skoraj vsi g g. župniki. Kjer pa i z j e m o m a g. župnik ni prevzel zaupništva, ali komur to iz kateregakoli vzroka bolje sodi, naj piše naravnost ▼ Ljubljano na naslov »Gospodarska zveza v Ljubljani«. Od tam izve potem vse potrebno. Kdor k m a 1 o pristopi, še lahko dobi tudi vseh dosedaj izislih šest številk »Narodnega gospodarja«. tako da bode ime! potem celi Te t n i k skupaj, ker je dosedaj se nekaj zaloge. V kratkem se bode vršil prvi občni zbor »Gospodarske zveze®, na katerem se bode volil glavni odbor. Ta občni zbor bodi imeniten pojav kmetskega naroda, kateremu se povsodi toliko krivice godi! Kmetje! pristopajte trumoma v »G spo-darsko zvezo! Združite se v tem društvu. V združenju je moč. Kadar bode kmetski stan združen — takrat bode nepremagljiv in on bode ukazoval — ne pa, kakor je sedaj, ko ukazujejo drugi stanovi kmetu! Zavedni kmetje na noge! Disputacija s soc. demokratom. (Dalje.) L Enakost. Med tem ko je nadučitelj govoril, so se soei-jalni demokratje s Kaničem vred izmuzali iz sobe. Ker se po govoru nadučiteljevem ni nihče več ogla sil za besedo, so oče predsednik shod sklenili. Nadučitelj je hitro Sel gledat, kam se je utak-nil Kanič. Našel ga je v prostorni sobi onostran veže. kjer je imel že spet nekaj Strancev okrog sebe in jih pridušal, naj se zapišejo v socijalno demokratično društvo. Nadučitelj se je preril k mizi, za katero je stal Kanič, in možje so se iz radovednosti usuli v sobo, tako da je bila brž natlačeno polna. Nadučitelj jih je nagovoril: »Posluiajte. možje! Poprašal bom gosp. Kaniča nekatere stvari, in če vam bodo njegovi odgovori všeč, se kar vsi zapišite v socijalno-demokratično društvo! Gosp. Kanič! Pravite, da bodo v socijalnode-mokratični državi vsi enaki. Povejte nam torej, kako bote v tej državi delavce plačevali ?« Kanič: »Vse bomo enako plačevali « Naduč.: »Torej bo tisti, ki bo opravljal najtežje delo, dobil na dan ravno toliko, kakor oni, ki bo imel naj lož je delo« Kanič: »Seveda « Naduč.: »Veseli me, da ste tako lepo po pravici povedali. Po vaših naukih tudi res ne more drugače bit'. Zakaj če bi teško delo dražje plačevali kakor lahko, bi si teški delavec hitro lahko prihranil nekaj stotakov; potem bi bili pa tam, kjer smo zdaj, in bi bilo spet nekaj bogatih, nekaj revnih. — Prosim, gosp Kanič, povejte še možem, kako boto plačevali ljudi, ali v denarjih, a'i v blagu: dalje, ali bode dobil vsak kaj več kakor rabi, ali nič? Kajti preden se zapišemo v vašo bratovščino, hočemo natanko vedeti, kakšni odpustki so pri vas. Mačka v žaklju ne bomo kupovali!" Kanič je nato pojasnil, da v socijalno-demokra-tični državi ne bodo dajali delavcem denarja, ampak samo znamke ali marke. Za te znamke bo delavec dobival v društveni gostilni hrano in v društveni prodajalnici obleko. Vsak bo dobil samo toliko mark, kolikor bo rabil za Bvoje vsakdanje potrebe, nič v< č; zakaj socijaln o demokratični vodja Engels je izračunal. da bi po sedanjih razmerah prišlo na vsakega šloveka le 200 gld. na leto. Možem ta Kaničev odgovor ni bil nič kaj všeč; zmajevali so z glavo. Nadučitelj se je pa oglasil: »Gospod Kanič, sedaj sva pa vkup! Torej tisti, ki bo celi dan v mrazu drva sekal v gori, bo pre- jel ravno tako plačilo, kakor pastir, ki bo cel dan ležal v senci pri svoji čredi! Ali je to enakost ? Ali ni to vnebovpijoča krivica, če bo drvar prejemal ravno tako plačilo, kakor pastir ali kakor predica, dasi bo trpel drvar desetkrat več? Kdor pravi, daje to enakost, temu se v glavi meša! Ta bi bila lepa, da bi rudokop, ki trpi kakor črna živina, prejemal ravno tako plačilo, kakor dekla, ki sedi ob gorki peči in dremlje pri kolovratu. Če je to enakost, potem sem jaz minister, pa ne učitelj! Tudi bi se ljudje branili vsakega težkega dola, ako bi Be vpeljale enake plače. Toda o tem sedaj ne govorim; sedaj se menimo samo o socijalno-demokratični enakosti, katera ni vredna ,fajfe tobaka', vsa vkup, kolikor je je! Kajti socijalni demokratje bi vpeljali le največjo neenakost in največje suženjstvo, ne pa enakosti!« Kanič je hotel odgovarjati, nadučitelj ga je pa ustavil: »Le Se potrpite, gospod! moram še veliko reči vprašati; kregali se bote nazadnje lahko. — Rad bi vedel tudi, kako bo neki to, da v socijalno-demo-kratski državi ne bo nič predst >jnikov, da ne bo nihče nad drugim gospodoval. Ta reč mi nič kaj ne gre v glavo. Kar nas je tukaj, vsi vemo, da nobena drulba ne more biti brez vodnika, brez načelnika. Šele dobrega vodnika mora imeti družba, sicer v kratkem razpade; to nas uči vsakdanja izkušnja. Vi, gospodje socijalni demokratje, pa pravite, da ne bote imeli nič gosposke, nič predstojnikov, da nad vami ne bo gospodoval nihče. Pojasnite nam, kako bo ta reč!" Kanič: »Pri nas bomo vsi enaki. Gosposke ne bomo imeli nič.« Naučitelj: »Kaj pa bodo tisti, ki bodo ljudem delo odkazovali? Kaj bodo tisti, ki bodo gledali, ali je delavte res izvršil svoje delo? Kaj bodo titti, ki bodo delavce plačevali z znamkami ? Kaj bodo tisti, ki bodo delavce pošiljali iz kraja v kraj na delo? To bodo vendar vaSi predstojniki! Ti ljudje se bodo vendar šteli .popolnoma med gosposko ! M rali jih bote ubogati, in šele prav lepo ubogati, sicer bo vsa vaša država v kratkem razpadla! Kaj bote potem govorili, da v vaši državi ne bo gosposke? Še desetkrat več gesposk bote imeli, kakor dandanašnji! In zakaj? Ker bote vsa dela enako plačevali in ker bote tudi lenuhom dajali jesti kakor pravite, zato ne bo hotel nihče delati, ako mu bote količkaj težje delo odkazali. Težja dela bo izvrševal delavec le tedaj, ako mu bo za hrbtom stal žandar, drugače nikakor ne! Zdaj pa pomislite, koliko žan-darjev bo treba, da jih bote postavili po vseh njivah, po vseh gozdih, po vseh planinah, po vseh skednjih, po vseh hlevih, po vseh kovačnicah, delavnicah itd. Milijone in milijone žandarjev, predstojnikov in gosposk bi bilo troba, če bi hoteli socijalno demo kratično državo obdržati v redu! Zato pravim, da je lažnjivec vsak, ki trdi, da v socijalno demokratični državi ne bo nič gosposke, in da bodo vsi enaki. Ako bi bili v tej državi res vsi enaki, tako da bi nihče ne gospodoval nad drugimi, bi socijalno-demokratična država prvi dan razpadla! Zakaj družba brez gosposke ravno tako ne more živeti, kakor človek, če ima glavo odsekano. Iz tega vidite, možje, da sccijalno-demokratična enakost ni vredna počenega groša. Takšna enakost ne zasluži, da bi se še dalje od nje pogovarjali!« (Dalje.) Politični razgled. Deželni zbori. V deželnem zboru kranj-r k e m je dne 7. aprila bila sprejeta resolucija posl Žitnika, s katero se dež. odboru naroča, naj posreduje pri komisiji za pogozdovanje Krasa, da za dovoljenje razdelitve skupnih pašnikov in gozdov ne zahteva posebnih preglednih načrtov ali osnutkov, ter ne predragih in nepotrebnih. Isti poslanec je tudi stavil resolucijo, naj c. kr. komisije za gozdne operacije s slovenskimi strankami sestavljajo vedno slovenske odloke, oz roma izkaze razdeljenih zemljišč. Za 1. 1898. je bilo za gozdne zadeve določeno za porabo 20 000 gl. Porabilo se je 19.206 gld. Poslanec Božič je napadel vipavskega gozdnega komisarja Župneka, češ, da je pristranski ravnal, ko je vipavskemu cbč. odboru odvzel gozdno gospodarstvo. Toda poslanec Božič se je v zbornici s svojim sumničenjem pošteno opekel ! Dokazalo se je, da je gozdni komisar ustregel le upravičeni želji ogromne večine gozdnih upravičencev in sam deželni predsednik baron llein je Božiču posvetil pod nos, da ni komisar Zupnek pristranski pač pa Božič, ki napada iz političnih stra-stij Ta beseda dež. predsednika je poslanci Božiča hudo udarila, naši somišljeniki po Vipavi pa imajo s to pravično obsodbo nemalo zadoščenje. Deželni odbor je predložil poročilo o denarni vrednosti sprememb pri posesti in bremen zemljišč I. 1898. Pre-membe pri pes^sti znašajo skupaj 8,023.203 gl., od teh pripade na eks e k ut i v n e p r o d a j e 286 609 gl. (največ okrajna sodnija Kamnik). Premembe pri dolgovih so znašale: novi dolgovi skupaj 6,473.644 gl od teh pride na eksekutivne vknjižbe 371.433 gl (največ okrajna sodnija Črnomelj) na posojilne pogodbe pa 3 851.791 gl, vsa ubremen tev skupaj je znašala 3 411.194. Razne prošnje za ceste so oddale v poročilo deželnemu odboru. Poslanec Žitnik je utemeljeval nujni predlog glede sklenitve nove pogodbe z Ogersko za živinski promet. Preilog je bil odkazan upravnemu odseku. Delav. stavbinskemu društvu z Zagorju se je dovolilo 300 kron podpore, poleg raznih prošenj je vsprejet predlog o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld, Brod in Osilniške okrajne ceste v cestnem okraju Kočevskem mej deželne ceste. Domoljub 1900 0 8t. 8 Venec in krona. Povest iz Časov apostolskih. Spisal Anton d e W a a 1. — Poslovenil J V. (Dalje.) Peto poglavje. Po igrah. Favstina se dirke ni udeleževala z nič manjšo strastnostjo kakor drugi; ko je zeleno opravljeni tekmec, na katerega strani je bila, takoj pri prvem diru prišel nekoliko naprej, se je prav tako veselila, kakor se je pozneje jezila in hudovala, ko so njegovi kon)i opešali in zaostali. Da njen voznik ni dobil stave, jo je tolažilo to, ker se je vedelo tako ie naprej, da mora zmagati cesar. Zato si je lahko priznala, da se je »zabavala imenitno.' Tu ji obstane pogled na plapolajočih živih bakljah in na križanih kristjanih, katerim ravno dajo rabcljni z železnimi tolkači smrtne udarce ; to jo vseeno zopet ozlovolji nekoliko. Da z očetom, ki je bil vsled bolezni še vedno precej slab, ne prideta v preveliko gnečo, počakata toliko časa, da se glavna tolpa razide Potem za-pust;ta svoje sedeže ter gresta naravnost čez teka-lišče, da tem preje dospeta k izhodu. Ko stopata čez areno, opazi Favstina nekaj mož, ki s križev snemajo trupla; ob enem vidi pripravljene nosilnice, na katerih jih odnašajo. Urez dvoma so to dirkališčni sužnji, ki ,pospravljajo' po končanih igrah. Toda odkod to, da tako spoštljivo prelagajo trupla? To vzbudi njeno pozornost. Tolike časti ne skazujejo truplom surovi sužnji. Ravnokar neso mimo njih mlado ženo, zavito v ohlapno dragoceno tančico; neki starček spoštljivo poljubi umrli roko. Star mož v jutrovski noši, plešaste glave in sive brade, zelo častitljiva postava, govori tolaživne be sede, kakor se dozdeva Favstini, v grškem jeziku mlademu možu, menda soprogu umrle žene. V tem trenutku zasliši tihi klic: „Evkarp!" in vidi, kako nekdo hiti k enemu izmed križev, da ondi pomaga Ime se ji zdi znano Pa ne da bi bil osvobo jenec senatorja Pudenta zašel med dirkališčne sužnje ? S pogledom sledi mladeniču tako dolgo, da pride mimo ene gorečih bakelj; njen avit pade na njegovo obličje. Res, bil je Evkarp, rešitelj njenega očeta. Saj ga je vendar pred nekaj tedni fic videla v Pudentovi vili! Kaj seje neki prigodilo od tedaj, da je bil prisiljen iskati tako nizke in slaboglasne službe? l istini pride na misel, da bi morda sedaj bil pravi čas pokazati mu z denarno podporo svojo hvaležnost ter ga tako rešiti iz zadrege; tu seji nenadoma zdi, da je tudi Pudent med onimi možmi. Ne more se dovolj prečudit'. lavst se je med tem zapletel v živahen pogovor z nekim vitezom, ki se jima je med potjo pridružil; pripovedoval mu je novico o bližnjem obisku armenskega kralja, ki jo je prej slišal od Alitira. Gredoč ob strani svojega očeti Favstina neprestano opazuje prizor poleg križev. Ni bilo več dvomiti: dasi je bil Pudent preoblečen, ga je vendar spoznala, ko je z drugimi vred snemal s križev mi t ve kristjane. In ali ni tudi Tit Fiavij Sabin med onimi ljudmi? „Oie", se obrne k Favstu, „kdo so neki oni možje, ki spravljaj tamle trupla križanih kristjanov?" Menda so tudi kristjani", odvrne vitez malomarno; „ti prenapeti sanjači se poslužujejo postase, ki dovoljuje trupla obsojenih pokopavati v svojo lastno grobnico. Morebiti bodo ti tepci, ki se danes toliko trudijo za telesne ostanke usmrčenih hudodelcev, jutri sami viseli na njih mestu na istih križih." Favstina molči. Da je Evkarp, grški ali jutrovski suženj prestopil k onemu praznoverju, to se že še ume. Toda je li mogoče mialiti, di bi tiko visoki, ugledni in izobraženi možje, kakor sta Pudent in Sibin, pripadali k tej razupiti ločini kristjanov!' Favstina premišljuje in premišljuje, toda nc more si razložiti te uganke; ker to vendar ni mogoče, da bi bile hudobne govorice o kristjanih sama laž, da bi bili njih nauki uprav nasprotno od tega, kar se pripo veduje o njih. Saj je vendar ves s.et edin v tem, da so brezbožna, državi nevarna verska ločina, sovražniki bogov, skrivni zarotniki zoper obstoj rimske države in njenih naprav! Ali more to biti iz trte zvita izmišljotina, golo obrekovanje/ Celo noč so se vrstili in menjali v Favstmem duhu, ginili in zopet vstajali prizori iz dirkališča: dirjajoči konji, žive baklje, Neron, senatorji p" truplih. Pozno tistega jutra po igrah Neron zdehajoč sloni na svoji blazini. Komaj sliši, kaj mu poroča Alitir. Medtem ko ta bere nove zapisnike kristjanov, ki jih je zopet zasledil, ko navaja in razvija sumljive razloge, da pripada tudi senator Pudent s svojo rodovino oni loč ni, misli Neron na nove igre, ki jih hoče prirediti na čast armenskega kralja. Sit dolgega govorjenja dvornega lizuna, pravi končno : „Nehaj enkrat b temi ,komedijami!' Ti neskončni imeniki zatožencev začenjajo dolgočasiti mene in ljudstvo. Kajti dasi mi skrbno prikrivaš, vendar vem, da Rimljani že mrmrajo zoper toliko tolpo obsojencev.« „Tod&", praša Alitir vzlovoljen, »kako hoče Tvoje Veličanstvo zaduSiti obrekovanje radi zažiganja, če pravih krivcev ne kaznujemo z vso ostrostjo?« .Ti kot barbar ne poznaš Rimljanov", odvrne pikro in zasmehljivo Neron. „Ti pozabijo vse, če se jim le dajo dobre pojedine in sijajne igre, in za to nam nudi najlepšo priliko prihod armenskega kralja." »Če je tako, pa prihranimo nekaj stotin kristjanov za gladiatorske borbe«, pripomni Alitir. »Ne govori mi več o kristjanih", odvrne nejevoljen Neron. „To je zastarelo blago; Rimljani morajo imeti vsak mesec kaj novega, da ostanejo mirni in zadovoljni. — Kaj pa gledišče na Martovem polju ?" »Delo hitro napreduje, Veličanstvo«, odgovori Alitir. »Hitro napreduje!« zakliče ccsar z rastočo ne-voljo. „To že poslušam več tednov! Kdaj boš že vendar rekel, da je končano?" „Noč in dan delajo", se osmeli pripomniti dvor-nik ; »spravil sem skupaj sužnje vseh državnih posestev, celo od oddaljenih. Zdaj nimam nobenih moči več na razpolago, če mi ne dovoliš porabiti za delo . . . kristjanov." „Pri vseh bogovih!" se razsrdi Neron. »Že zopet kristjani! Tega imena nočem več slišati. Ce si nočeš nakopati moje jeze, molči že enkrat o njih. — Po kliči mi Tigelina; ž njim se bom lahko boljše po svetoval o tej zadevi, kakor s teboj, ki ne znaš pripovedovati drugega, kakor o tisti judovski ločini." Alitir se ponižno pokloni in odide. Preganjati kristjanov, zaplenjevati njih premoženja, ki mu je toliko neslo, zdaj ne sme več, mora pustiti ravno v trenutku, ko jo menil, da je iztrebil skoro vso ločino. Koliko truda ga je stalo, predno je k dirki v vatikansko dirkališče zbobnal kolikor mogoče veliko senatorjev, vitezov in ljudstva, da bi cesarskemu vozniku ploskali napolnjeni prostori gledavcev, in sedaj mu trmasti in izpremenljivi trinog plačuje s trdimi besedami in podira njegove najljubše naklepe! Že prej je moral Alitir nekolikokrat občutiti, da vladarjeva svetloba ne obseva in greje samo, marveč more včasi biti tudi zelo neprijetna in ne-prilična. Vendar še tudi ta dan ni mislil, da bi oni žar mogel i opeči in sežgati. (Dalje sledi.) Kako je vrag krajec zaslužil. Ruski spisal Lev Tolstoj. Poslovenil Fr. K. Reven kmet je šel sejat brez zajutreka in vzel seboj z doma krajec kruha. Obrnil je plug, odvezal pas, položil ga pod grm, nanj je položil krajec kruha in ga pokril s kaftanom. — Konji so se utrudili in lakota se je oglašala pri kmetu. Kmet je ustavil plug, izpregel konje, dal jim krme, sam pa je šel h kaf-tanu pokosit. Kmet je dvignil kaftan — krajca nikjer. Kmet je iskal, iskal, obračal, obračal kaltan, tresel ga — krajca nikjtr. Kmet se je začudil Čudna reč! Videl ni nikogar, a vendar mu nekdo odnesel krajcc. Ko je namreč kmet oral, je vrag ukradel krajec in sedel za grm, da bi slišal, kako bo kmet rohnel in se njega, vraga spominjal. Kmet se je užalostil. — »E kaj«, je rekel, »lakote ne umrjem; gotovo je bila onemu sila, kdor ga je unesel. Naj mu le tekne!« In kmet je stopil k studencu, se napil vode, se oddahnil, vzel konje, jih vpregel in začel zopet orati. Vrag se je razdražil, ker ni zapeljal kmeta v greh, in šel je v pekel k poglavarju vragov in mu povedal, kako je ukradel kmetu krajec, a kako je kmet, mesto da bi se raztegotil, rekel: »naj mu le tekne!« Višji hudič se je razsrdil. — »Seveda«, je rekel, »da te je v tej stvari kmet navil, tega si sam kriv, ker se nisi znal pametno lotiti. Slaba nam bo predla«, je dejal, »ako se kmetje in za njimi tudi njih žene lotijo te razvade: nikjer več nam ne bo obstanka Te stvari ne smemo kar tako pustiti. Pojdi«, je dejal, »zasluži kmetov krajte. Ako mi v treh letih ne dobiš kmeta podse, te bom okopal v blagoslovljeni vodi. Vrag se je ustrašil blagoslovljene vode, pobegnil je na zemljo in začel premišljevati, kako bo od služil svojo krivdo. Tuhtal je, tuhtal in jo iztuhtal. Izprevrgel se je v dobrega človeka in šel k revnemu kmetu za hlapca. In naučil je kmeta suho leto posejati žito v močvirje. Drugim kmetom je solnce vse požgalo, a revnemu kmetu je zrastlo žito gosto, visoko, polno klasja in zrnato. Kmet se je preživil do novine in še mu je ostalo mnogo žita. Cez leto je naučil hlapec kmeta posejati žito na gore. In prišlo je deževno leto. Ljudem je žito poleglo in ni napolnilo zrna, kmetu pa je zrastlo na gorah žita, da se je lomilo. Zopet mu je ostalo še preveč žita. In ni vedel, kaj naj naredi ž njim. A hlapec je naučil kmeta žito streti, ga goditi in žganje kuhati. Kmet je nakuhal žganja; začel je sam piti in druge napajati. Vrag je šel k poglavarju in se začel hvaliti, da je zaslužil krajec. Poglavar je šel gledat. IViM c h kmetu m videl bogatine, ki jih je i povabil m uh gosi d j žganjem Or.spodinja je pruvs'« c- st.-ni žganja K.-maj i^* je zjuVU okrog h.\nt . *o jo s ob mizo :n razlila steklenico. Km* t ve e ravs;\},2 .n }«no ornv.ral: j ga trapa \ raJ.og*. k* p.- to pore e' Ti krev.ja krevliasta, ?*kti < »ai- »uko dobro stear na Ua « V rac y drogr. . poglavar* s komoVem. »P*xi, *oda mu no ho t* knij,' višumu vraga. vrag so je o» ).*a;i. »Potrpi. K" i« ka «. i.rw: f »n pili. pil u tudi gospodar; za-0->I so se drug drugomc laska:, ir. gevor.i; maslene. ; ig-.^e Nes. >s P.ipla* ,V; t p m.V sf beulo take laska), da bodo ..rug ugemi. iag-ai • vsi Som: dobili t sveije roke* »>Pe>trn:« edn vr-rio drug drugt pa kot hs-oo a postal. bode j* ki volk.* vi« krnele s,- pit ri uge kunioo ir. njih rogov,-.: oetsU. bojafcsljor ir. snre* Veste laska\ ih hosed; s: 7 ,vl 7»hav|iat, za>e' s/ drug nar. drugi tr. priv I: s sf- ir. sten! ir. razbil drug drugemu r -.se ve X' tepei « »e vmeša , m d gospodar ln pretepi. s- tud. treg;. Poglavar v pofrleda. ir, tud. tr mL >f ugaiai.v »Tako«- 11- r^kr, »take 'P prav '« V-ag pa odvrni »P»vfc»fcnj. d:, izpiie vsak t-et« kupioo h si kn. > »rta ». podivja); kal vol i. v. a Ae. mak da izpnr vsak treiir kun /.. Mdr piistnl k s in'<><. Kmeti* s nit t»< t»r knni ' Postal, sr nnno-r>om»-. s.adk mrnml sr. san. nr»f voriei k a ir druc < -iig^-C n nosiuia s si razha- jat It; •-.nsan-r un n d\"K lan t v triu \s s s val i*l r> f-iosp da- » «p. snromi; giisit pade »e n«- no> \ lukr. rrs nn a/.a. h»>al ko; mermse n kruli. " nilr poglavarn š« hi.i i>Vo<. »f dem, »izvTsmr nna^r s iztutita, za sluJ.i s kra moge naredit; kak it: d. s mu <1a nainrvr k-v .».; m> kine; n-Tsta ko; lr> r,ot^n r». vol^u krv; oti me s 'i razdrah ko ^ ilk Prot k in-i na * nu; mora g .io-( dat s miskc krv nw u nosu svima- »Ne«, je dejal vrag, »nisem tako naredil. Jaz sem storil le toliko, da je pridelal obilo iita. Ta zverinska kri je vedno v njem, le da ni mogla na dan, dokler je žito le za silo obrodilo. Tedaj mu ni bilo žal tudi zadnjega krajca; ko pa je začelo iita preostajati, je začel premišljevati, kako bi se razveseljeval. In naučil som ga — i g a nje piti Ko je pa začel v svojo zabavo kuhati božji dar v žganje, se je dvifjnila v njem lisičja in volčja in svinjska kri ln kadarkoli pije zdaj žganje, postane zver Poglavar ]e pohvalil vraga, mu odpuaUl krajic krjhi in g a postavil med svoje svetiva'ce. Slovenski novifar. Kranjsko Slsvenski d-lavfi »v. Oftta . kima iclč .^i. J: \ r..., ki n ir.jni.i u iu.it. sr. Oče:- j a; r'. . :>r bvaleXno pismo u^anost: scstavl;-cno r. :rj.'.i :e-k k. ^ . i.r. Kar ve it ■-r : katoliš Šh ■, -.-h sO .. tt-£.- pt..' Č > r. - h L r-i-vo poi .vl . v r n: č: '.r. kir nc.ve 2n»;,ibe j: r;:;r..h tovarnah p tribuno čiivtšk.c r . -roo;:kih ah renskih, m t feseijai jtie r koracs * ski:r.r..,h . c J;va: . iaa ir.. .-z. >i j^uou .; M^r; .nt dr J Se ter i:-ga p. tt-irai&a: sr.- N® *®0®nuBCTMB® drjšiva. kjer 50 ioon r.i :; P'"-'?« kr ce .c . st... k;er se zuz.. : ...; »č: .r. p.: . >.č.r -ip.CT~ \cr ctl oi-i£v .-^n. p. ffi-f : rr.;.; ' v.. > s; > A nnSil;, ivez ;>. p:-.n)f:TO stane se k v Lii:S- 'i.-.n; .r. ;t tui; čr-.giid «a>i-vi)c Llizt; i-.- ir'V-i-rr. p.ii tik. .crcr. T.. p.c . csknurit . in prijetne hišice., i;. ;.h reva U p: utduucrlt ie: • doplačevanifi j..h; v svojo last. - V jvodoč knur.. kfiie.rcga ne ti.tv p. r&ar kiTie j^i^v nar. tudi si;,S. k-t.m. r t..;k* Oir.t TiiS. U p"- dt'lk; \ S. s. ,:sT». . - -..g; .r p.TSiriilnUK p- if pot. kmet is. o ob. v*, čast; a kmez y i .'h:. .r iožt: p.-- ug^r: ctsn: prodiut. kar jridcii ir. a ko s. k.'.kš.-r k-;.vt: p- r s: $k labk; > nnst.-mn dobičkoir. ::.k,- ir.n.-č., & rasnem 1 s;>set. ivomapa »; odciufcva ir. ga rei. jvjema - Tctsnt u J us: ;. imj.i.- > »vii« os.v.-;r.ie like s. p,- K f,.,; . ma -sikan«.; so,/; s. Slkll S, H; ..tnost, v m p.-irr.JiC;.).- v dru^J.hn: •S is; it -j s; ven i kom m; -pom.v p \sk.v -r uKipim al. si ve-č.u v .u, i. ,v ,-; .,:s roHrsikniriL povrnil;. SV. Vi,rt rhnd.i; l2gmil. verski dvom mlačnos; S. m jjio k š.-tr.sko Mtwm«. unai; :u- ,1< >* .r takr m«-sikater družin si doseglo ,oliko kronski s-oot koliko; jc v tacih razmerah trpinu na zemlji mogoče, ki pa mu ob enem jamči pravo plačilo šele v nebesih. — Sveti Oče! Kar je že dozdaj prišlo družbinskim krogom utehe, časne pomoči in osrečujoče probuje vernega življenja, prišlo nam je od Tvoje očetovske ljubezni in skrbi za nas; sprejmi torej za to naj-gorkejši zahvalo ter v znak hvaležnosti mali dar, ki sicer ne blišči po množini ne po sijaju dragocenosti. odlikuje pa se s tem, da pride iz srčne ljubezni; sprejmi ga, te prosimo, ter podeli našim željam in ustanovam sv. blagoslov. S tem osrečeni se radi zopet podvizamo na svoje delo, vsikdar hvaležno spominjajoč se svojega najboljšega Očeta, katerega nam Ho g še mnogo časa ohrani v čilem zdravju, ter ga nikdar ne prepusti nakanam njegovih sovražnikov. V a š i Svetosti spoštljivo u d a n i in pokorni delavci in delavke raznih katoliških društev v 1 j u b 1 j. škofiji. V Ljubljani, na praznik vstajenja našega (lospoda Jezusa Kristusa, 1900. To pismo je sestavljeno v krasnem latinskem jeziku (prelat dr. J. Kulavic). Pri posameznih oddelkih pa so začetne črke v večji obliki pristavljene ter v njih poglavitne misli stavka krasno slikane. Takih začetnic je sedem. Prva nam kaže sv. Očeta, ko svoje pismo o delavcih izročajo delavcu; druga začetnica nam slika bralno sobano, kjer se nahajajo dobre knjige in delavec bere „SIovenca"; v tretji jc videti prijazno hišico z lepim vrtičem in zadovoljno delavsko družinico po delopustu; četrta nam kaže bogato žitno polje pridnega kmetiča, v peti začetnici je narisana Ljubljana z gradom, kot središče društvenega gibanja, šesta znači uspeh društvenega življenja, pobožno delavsko družinico zvečer, v sedmi klečijo delavski romarji pred sv. Očetom. Končno jc slikar (bogoslovec Kr. Dobnikar) pristavil šc papeževe znake: tijaro in ključe. Keči smemo, da sc jc delo prav posrečilo. Romanje t Rim. Romarjev se je nabralo na 610. Razdelili smo romarje na 13 velikih skupin z mnogimi malimi skupinami, kakor so vdeleženci se oglaševali, da žele potovati in bivati s to ali drugo osebo. — Iz Ljubljane odidejo romarji 23. aprila v ponedeljek po beli nedelji ob 9. uri zjutraj. Najprej smo nameraval i iti po južni železnici čez Notranjsko — Gorico - Kormin — Videm (Udine), a pokazalo se je, da je boljše, če gremo po državni železnici čez Gorenjsko — Pontebo — Videm. Zato naj romarji iz Notranjske in drugih krajev pridejo vsi v Ljubljano, samo Gorenjcem pa ni treba, ker se bo vlak ustavil v Škofji Loki, Kranju, Radovljici in Kranjski gori. Notranjci kupijo vozne karte do Ljubljane, Gorenjci vstopijo na postajah brez voznih listov. Okoli pete ure zjutraj smo v Loreti ob peti uri popoldne v Assisi, ob develi uri zvečer stran in ob peti uri zjutraj v sredo smo v Rimu, kjer bode že par gospodov čakalo, da nas razvrste na določena stanovanja. V Rimu ostanemo 6 dni; potem se vrnemo v domovino, najbrž zopet s skupnim vlakom, ker nas bode gotovo toliko število, da se nam bode rado vstreglo; doplačevati ne bode trebalo ničesar. Kdor bode hotel pa raji nazaj grede sam na svojo roko potovati, prosta mu volja. V Rimu ima vsak dan svoj določen načrt; nobeden ne bode v zadregi, kaj bi počel; v rokah bode imel tiskan program, zraven sebe domačega gospoda načelnika, vsi skupaj pa šest gospodov, ki Rim dobro poznajo, da bodo gospodom načelnikom zaznamovali od časa do časa pot. Toliko za sedaj! Jestvin si vzame lahko vsakdo s seboj, kolikor potrebuje za svojo osebo: če bi bile na meji kake sitnosti, pomagali bodo voditelji; opozarjamo pa, da mora plačati mitnino (eol), kdor si preveč vzame. — Skupine so sledeče: V I. skupini so Koroški romarji; načelnik jim bode eden izmed 4 oglašenih duhovnikov. — V II. skupini so Štajerci; ker jih je samo 9, priklopih smo jih Ljubljanskim in sicer od sv. Jakoba. — V III. skupini so vsi, ki so v zvezi s faro č. oo. frančiškanov; 67 jih je; načelnik jim č. g. P. Constantin Luzar in Hija-cint Šega. — V IV. skupini fara Št. Peter 72: načelnik č. g. M. Malenšek in M. Kolar. — V V. Šentjakobska in Šenklavska fara, katere voditelja sta g. Birk in g. Dostal. — V VI. Vse, kar je okoli Ra-doljce; načelniki: č. g. J. Piber, Fr. Hoenigman, Mat. Mrak. — V VII., kar gre na postajo Borovnica: načelnik č. g. L. Gantar, Fr. Bernik. — V VIII. kar jih hodi na postajo Logatec; načelniki: M. Arko, Josip Lavrič. V IX. kar jih hodi na postajo Št. Peter (Cirknica), Rakek, Nabrežina; načelnik č. g. J. Zupan. — V X. vsi Dolenjci pod besedo Rudolfovo; načelniki: č. g. Fettich-Frankheim, Gnjezda (mesto Nemaniča). — V XI. Kranj-Šmartno in okolica; načelnik č. g. Fr. Pokom. — V XII. Kamniška^ stran, načelnik Simon Žužek. — V zadnji skupini: Škofje-Loški okraj; načelnik: Fr. Finžgar. — Sedaj vgane in zna že vsak romar, pod katero glavno številko da spada in katerega gospoda se mora držati. Ti določeni načelniki bodo dobili ob svojem času. 1. vozne listke, 2. izkaznice z napisanim imenom vsakega romarja, 3. tiskan imenik vseh onih, ki bodo pod tisto številko skupaj potovali, in v Rimu več ali manj v bližini stanovali, in pa načrt našega romanja in bivanja v Rimu. Srfčuo pot! želi „Domoljub" vsem rimskim romarjem. Na zemlji, napojeni s krvjo mučencev, nasrkajtc se novih moči, novega navdušenja za sveto stvar krščansko! Molite na grobeh apostolov tudi za „I)omoljuba"! Duhovniške spremembe v ljubi j. škofiji Prezcn-tirani so gg. M a r t i n K c r i n , kapelan v Smar-jeti, za župnijo Struge. Josip Porubski, žup. upravitelj za župnijo K o p r i v n i k na Kočevskem in J a n e z Soukup, župnik na Gori pri Idriji, za župnijo Stara O se 1 i c a. Premeščeni so gg. Valentin Oblak, kapelan v Poljanah nad Loko. v Borovnico, Andrej A ž m a n. kapelan v Borovnici, v Poljane nad Loko: Josip Erker, kapelan v Črmošnjicah kot žup. upravitelj na Toplo Reber. — V stalni pokoj stopita: gg. Andrej Drobnič. župnik in dekan v Šmarji, in Aloj: zij Jcršc, župnik v Kresnicah. Novoinašiiiki iz tretjega bogoslovnega leta bodo letos v Ljubljani posvečeni naslednji gospodje: K rjaveč Janez iz Preske, Gabršek France s Homca. Ka-lan Jakob z Dobrave, Lombar Anton s Trstcnika. Merkun Anton z Iga, Miklavšič Janez iz škofjeloke, Okorn Matija iz Šenčurja. Razboršek Jakob iz Cem-šenika. Česa se »Narodove!« boje. Znano jc. da sc pravi „Narodovec" ne boji ne duhovna, nc križa. Nekaj ga je pa vendar lc strah. Nedavno je ..Narod" podal znamenito izpoved: ..Ko se oglasi frančiškanski zvonček, ki pri zvonenju tako neusmiljeno cvili. da človeka. ki to sliši, strah spreleti". Da. da mrliški zvonček bode zapel še marsikomu, ki sedaj misli. Ja jc nezmagljiv. Prošnje za olajšavo pri potrebnem posojilu. Vsem onim, ki žele vložiti prošnje zaradi potresnega brezobrestnega posojila sc priporoča, da poprej preskrbe izpis iz zemljiške knjige, kateri jim po zakonu napravi dotični urad brezplačno. Občinska volitev na Robu. Dne 5. t. m. so bili pri obč. volitvi novoustanovljene občine Rob izvoljeni vsi naši možje. Nasprotniki sc vsled poraza v Turjaku še nastopiti niso upali. Starega župana Zgonca ni nikdo volil v odbor. Delavske zgradbe. Slovensko delavsko stavbin-sko društvo v Ljublani jc že pričelo v. novim delom. Društvo je kupilo v Trnovem z*emljiščc, na katerem bode postavilo kakih 8 hiš. Slavbiščc na Glincah bode tudi skoro parceliralo in pričelo s stavbami. Nov papirnati denar po 20 kron pride meseca septembra v promet. Ubegii kaznjenci. Iz nomeškega zapora so ušli 9. t. m. štirje kaznjenci. Bili so to: Fr. Frančič iz Rateža, Fr. Pcncelj s Količevega, Jurij Prcskar iz Žejna in Jan. Mitrovič iz Restovega. Prvi je bil zaprt radi umora žene, ostali radi goljufije, posilstvi in tatvine. Ušli so okolu jedne ponoči skozi na- pravljeno odprtino pri peči, odprli so dvoje železnih vrat. preskočili dva 1 in 3 m visoka zidova, in ob 3. uri zjutraj so že bili v S km oddaljenem Ratežu. kjer so sc pokrepčali v hiši sodruga Frančiča tur se z mesom in denarjem preskrbeli za nadaljno pot. V kaznilnici so opazili deg šele ob 5. uri in ob p<>| 7. uri so se podali orožniki za njimi. Beguni so jo ! ubrali bržkone na Hrvatsko. Frančiča so šele pred kratkim znova prejeli, ker je cigan Simon Held oddal zanj obteževalno izpoved. Praznovanje 1. majnik* je vlada prepovedala in jc dotične naredbe poslala dež. predsedstvom Šmaruice — Marijine čednosti in dobrote, po Pa t i su S. |. in Schepersu spisal P. Ladislav. V Ljubljani 19< x >. Te lepe Smarnice so ravnokar izšle in se dobivajo v Katoliški bukvami v Ljubljani. Stanejo pa vezane v polusnje K L80, v usnje K 2, v usnje z zlato obrezo K 2'40. Po pošti 10 h. več. 11 (inrij. Dne 1. aprila imeli smo ob 4. uri pop. občni zbor tuk.ijšnc kmetijske zadruge. Hvaležni maramo biti gospodom govornikom, ki so nam pud.ili za nas kmete prekoristne nauke. Prav jc, da so nas opominjali, naj skupaj držimo in vsi udje lc v zadrugi kupujmo: ako skupaj držimo, smo nepremagljivi. Res, kmet je velikokrat premalo razsoden in sc da pregovoriti od liberalnega trgovca, da za liter vina ali kaj druzega zataji svoje mišljenje in dela sebi v škodo, podpira pa liberalnega trgovca. Kmet, ako pričakuješ pomoči od liberalca, se zelo motiš: bodi pameten, pomagaj si sam in združi se z drugimi. Zadružno življenje je tvoja rešitev. — Se nekaj bi rad omenil, čeprav bo moj klic glas vpijočega v puščavi. Y Radolni dobre pol ure proč od Gorij obstoji nekakošna šola. O da bi svet vedel kak« sna je! Prav taka je. kakršno žele novodobni napred-njaki. V tej šoli je samo ena vrsta klopij in zato otroci ne morejo biti ločeni po spolu. Med kmeti jc razširjena govornica, da se jc ustanovila zato. da bi sc z boljšala g. nadučitelju plača. Torej sc šole ustanavljajo v korist učiteljem in ne ljudstvu? Otrok ta šola nima ravno preveč. Vsih skupaj je okoli 16. reci šesnajst in še med temi so v večini taki, ki so prej obiska val i šolo v Gorjah, kteri pa morajo vsled strogega ukaza tukajšnjega učitelja obiskavati šolo v Radolni. kjer ni niti pravega prostora za poduk, niti za to potrebnih učil. Zakaj se torej otroci odganjajo od poduka!- Če radi hodijo v šolo v Gorje, zakaj bi pa ne smeli ■ Saj v Radolni ne morejo dobiti dovolj poduka Tu se podučuje le dvakrat na teden in sicer v torek od 8-12, in v četrtek od 8—11, ure, letos zraven tega še v četrtek popoldne 00 ,2—2. Tore še toliko oddihljeja nimajo otroci, da bi šli jest. To so menda nasledki vsemogočnosti (Nadaljevanje ,jUj „a struni 134.) i ^/m V s t aj e n j e. Zveličar gre iz groba, Že človek je odrešen, O kak se svetjo rane Ob moč je smrt, trohnoba! In v zemljo satan trešen; Neusmiljeno mu dane! Velikonočno Jagnje bil, Smrt grenka nima žela več, Se angel tudi oglasi, .le zame drago kri prelil. Odprt je grob in kamen preč. Da smrt je mrtva, nas uči. Aleluja! Aleluja! Aleluja! Je trdna naša vera, Resnica jo podpera: Zveličar je od smrti vstal, Tud' nas ne bode grob končal. Aleluja! Le kratka noč bo v grobi. Ko angelj kmal' zatrobi: Telo potem tud' popelja Zveličar v grob in smrt neha. Aleluja! liberalnih učiteljev. Toliko mora plačevati dežela za nje in kljub temu z žalostjo opažamo, da je uei-teljstvo čedalje večje gorje za kmeta. Kam naj se obrnemo in kje naj iščemo pomoči proti tej liberalni kugi, ki okužuje verno ljudstvo s svojim strupom. Ali je kmet res samo zato na svetu, da mora trpeti> K me t s k i sin. Z Gore pri Sodražlci nam pišejo, kako vrlo or.-dotna duhovnija vlada v dušnem oziru. Pied par leti oskrbel je neumorno delavni gospod Dominik Janež sv. misijon. nato porcijunkulske odpustke, letos pa zopet duhovne vaje. katerih se je ljudstve z veliko gorečnostjo udeleževalo. Najprisrčnejša zahvala domačemu gospodu in vsem sosednim za veliki trud. ki ga imajo z nami! Naša cerkvica je vsa prenovljena: imamo nove altarje. prižnico, božji grob. nove orgije, a tudi novo roženvensko zastavo, pod katero nas je v bratovščini združenih 5600 udov iz vse okolice. Kraljica presv. rožnega venca naj povrne tisočerno vsem, ki so kaj storili za našo cerkev! It Moiavč. Franc Konjar, posestnik in ključar od sv. Trojice, 40 let star, prinesel je s svojo ženo otroka h krstu v Moravče. Po krstu stopita v gostilno na kozarec vina. Na nesrečo pride v gostilno neki drugi mož, ki se z botrom začne prepirati: moža se spiimeta. vržeta, padeta po stopnjicah doli pred klet in boter se je pobil tako, da je padel takoj v nezavest, bil dejan v sv. olje in je kmalu nato umrl. Z Vipavskega. Po naši dolini se je zadnje čase jela prikazovati zelo nalezljiva bolezen, imenuje s-j neukrotljiva želja po častnih občanstvih. Naš pos'anec Božič se je te bolezni najbolj navlekel. Pri vseh občinskih odboiih ponižno moleduje za to čast in naši občinski možje imajo zanj vsmiljena Brca in ga polt g kakega Tavčarja in druzih tudi radi imenujejo. Prav zadnji teden je to uslugo storil tudi občinski odbor na Golu in v svoji modrosti skuhal kar tri čfstne občane, bi pa, to se tako ve, nimajo najmanjših zaslug za občino. Pa kaj to briga občinske može in župana. Poglavitno je, da se pokažejo prav ponižni sluge Bjžič-llrovaiinove komande. Cela stvar je vže prav smešna in kaže veliko politično zrelest občinskih mož. Ima pa vendar tudi svojo žalostno stran. Občinski odbori po Vipavi so z takim imenovanjem založili prav krepko zaušnico, če tudi le pcsr(dno, g. komisarju Župneku. Znano je vsakemu Vipavcu, da si je imenovani gospod pridobil nebrojne zasluge za pravično gospodarstvo v Vipavskih gojzdovih. Dobrota njegovega neutrudljivega delovanja kaže se \že sedaj in se bode posebno kazala v poznejših časih pri potomcih. Naši občinski odbori pa nimajo nujnejšega dela, kakor voliti za častne občane Bjžiča Si. 8 in Tavčarja, ki sta osobito prvi, grdo napadala gospoda komisarja ravno zastran trga v deželnem zboru. Posebno Božič je z toliko nespodobnimi izrazi mahal po g. komisarju, da sta ga morala g. predsednik baron llein in deželni glavar Detela javno karati in mu očitati osebno mržnjo do komisarjeve osebe. In take može volijo naši občinski odborniki za častne občane. Kadar bo agrarni komisar zopet hodil po naši dolini, bodo našim županom iz spoštovanja do komisarjeve osebe leteli kar klobuki na tla, pa g. komisar bo kmalu spoznal lisjaka v ovčji koži in kakor upamo, tudi njihovo hinavstvo razkrinka'. S cer pa občin»ki odbori to svojo neumno politiko še lahko nadaljujejo in na zadnje, če jim bode pričelo primanjkovati častnih občanov, tudi še lahko turškega sultana za taki ga imenujejo, a uverjeni naj pa le bodo, da se s takimi dejanji pred treznim slovenskim svetem le smešijo in ela kažejo, da so možje brez značaja in brez samolastnega delovanja in mišljenja. Domači pravnik. Nekaj o novih davkih. Kdo določa višino dohodkov, za katere se odmeri osebna dohodnina? To dela cenil na komisija v zvezi z državno davčno oblastjo. Državna davčna oblast mora izvršiti vsa pripravljalna dela, cenilna komisija potem ceni dohodke davku podvrženega. 0 pritožbah razsoja prizivna komisija Vsik hišni posestnik dobiva v določenih časih od davčne oblasti pole, katere mora izpolnjene vrniti. V teh polah mora navesti vse stanovnike liiše in koliko plačujejo najemnine pa tudi vse podnajemnike. Vsak najemnik stanovanja dobi tudi posebno polo, katero mora izpolniti in izročiti hišnemu posestniku. Navesti mora tu, koliko ima članov rodbina, koliko p' slov, pomočnikov, učencev, podnajemnikov in koliko mu ti plačujejo najemnine. Vse navedbe v teh polah morajo biti resnične, sicer doleti dotičnega kazen. Vsak, kdor ima uslužbenca, kateremu plačuje na leto več kot 600 gld. — 1200 K, mora naznaniti davčni oblasti \sako leto ime, stanovanje in opravilo ter visočino plače dotičnih uslužbencev. Na podlagi vseh teh podatkov napravi davčna oblast zaznamek ti,tih v njenem območju stanujočih oseb, ki so po njenem mnenju podvržene osebni dohodnini. Vsak dohodnini podvrženi ima vsako leto v določenem času \ložiti pri davčni oblasti (torej pri okrajnem glavarstvu, ali kjer obstaja, pri davčni ad- ministraciji) napoved ali I" as i jo svojih dohodni ni podvrženih dohodkov, in siccr ne glede na to, ali je dobil od oblasti polo za napoved ali ne. Ako bodeta dopuščala čas in prostor, govorili bo demo o teh napovedih pozneje. Vse to služi v podlago delu cenilne komisije. Vsako mesto, ki ima več kot 10.000 prebi\a'cev in vsak politični okraj ima posebno cenilno komisijo za osebno dohodnino. Polovico članov in namestnikov to komisije imenuje finančni minister, polovico pa jih volijo osebni dohodnini pod-\ rženi. Na Kranjskem n. pr. imajo te komisije članov: Ljubljana 12, Črnomalj G, Kamnik 6, Kočevje 6, Kranj 12, Krško 6, Ljubljanska okolica 12, Litija 6, Logatcc G, Radovljica 6, Rudolf ovo 6, Postojina 12. Naloga cenilne komisije je, določiti, v katero zadnjič navedenih stopinj dohodninske lestvice spadajo dohodki dohodnini podvrženega. Cjnilna komisija mora skušati dognati resnične dohodke dohodnini podvrženega. Na temelju take sodbe o dohodkih ima komisija določiti, koliko ima dotičnik plačevati davka. Vse v to potrebne podatke ima komisiji preskrbeti davčna oblast. Ako je pa komisija mnenja, da ti podatki ne zadostujejo, sme zahtevati pojasnil od davku podvrženega, sme zaslišali priče in izve dence, sme pregledati obrtne prostore dotičnega in njegove knjige. V vsem morajo člani komisije seveda varovati tajnost. Važna je torej ta cenilna komisija, zatorej treba davkoplačevalcem paziti, da volijo za njene člane prave može. Prihodnjič bodemo torej popisali, kako so voli v to komisijo, kdo sme voliti in kdo biti voljen. --* « K- - Krščanska vzgoja. I. Šest resnic. 4. Da se je Bng Sin, diuga božja oseba, včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. Ta temeljna resnica pa naklada vestnemu vzgojitelju še največ dolžnosti. Po tej resnici se namreč ločimo kristjani od vseh drugih ljudi, torej se ima tudi krščanska vzgoja ločiti od vsake druge vzgoje. v tej resnici je korenina vsega dobrega, kar je zrastlo na tleh krščanstva, kar še raste in kar bo rastlo do konca dni; v tej resnici je studenec, iz katerega se iztekajo vsi blagri krščanstva za čas in za večnost. O koliko dobrot, koliko sreče v nebes h na zemlji je zapisanih v presvetem in prealadkem Imenu Jezusovem! Sele po Kristusovem prihodu je bila mogoča prava vzgoja, ki vz.osoblja človeka, da more doseči svoj pravi namen. Oj, o tej resnici bi vam mogel napisati veliko veliko, a ne morem vsega hkrati. Zato sedaj, ko govorim le o poglavitnih resnicah, naj se omejim tu tudi le na poglavitne reči. 1. Kristus ni prišel samo zato na svet, da bi nebeškemu Očetu zadostil za greh in da bi nas rešil iz satanove sužnosti, marveč tudi zato, daje ljudi storil pri pravne, da se morejo in hočejo vdeleževati njegovega odrešenja, ali ker pišem krščanskim vzgojiteljem, rečem kar naravnost: da bi ljudi vzgojil za svoje odrešenje. Kaj bi bilo pomagalo odrešenje, ko bi se ga pa ljudje ne znali ali ne hoteli vdeležiti? Zato se nekateri bogoslovci že izrekli misel, da bi se bil Sin božji včlovečil tudi v tem slučaju, ko bi se ne bila pregrešila Adam in Eva. Vzgoja bo menda res tudi glavni vzrok, da je Jezus Kristus hotel toliko časa ostati na svetu. Saj za rešenje sveta bi bila zadostovala le jedna kapljica njegove božje krvi; in pravo odrešilno trpljenje je Jezus trpel le zadnjo noč in zadnji dan svojega zemeljskega življenja (to je bila »njegova ura«). Torej je ves drugi čas svojega triintridesetletnega bivanja na zemlji (in še 40 dni po svojem vstajenju) obrnil v prvi vrsti v vzgojstvo človeštva in proti koncu še posebej v vzgojo vzgojiteljev, svojih namestnikov — apostolov. Kaj pak drugega kakor vzgojilni nameni so bili, da je hotel na zemlji preživeti vse človeške dobe: detinsko, otroško, mlade-niško in moško? V ta namen je hotel tudi imeti svojo Mater in rednika, sv. Jožefa, kot vidnega namestnika svojega nebeškega Očeta. O vzgoji pri Jezusu samem, kolikor zadeva Marijo in sv. Jožefa, seveda ne moremo tako govoriti kakor pri navadnih otrccih. Njega ni bilo treba šele učiti, šele kazati mu, kaj je prav, kaj napak, ga šele privajati čednosti in svetemu vedenju. Jezus je imel vse čednosti sam od sebe od vekomaj. A ravno za'o, da bi vsem vzgojiteljem in gojencem dal zgled, je hotel svojo modrost polagoma raz vijati in razodevati ljudem. Sv. evangelij govori dvakrat o tem: Dete je rastlo in močno prihajalo, polno modrosti in božja milost je bila v njem in drugič: Jezus |e rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. In ker je v vseh razmerah hotel biti podoben nam ljudem, je res v takih rečeh, ki jih človek spoznava šele po izkušnji, sc tudi hotel učiti in res napredovati. Sveta hišica v Na aretu, v kateri je živela najboljša in najsvetejša družinica, postala je vzor za vsako krščansko hišo. V prvih letih otroškega živ- ljenja se su?e večinoma vse le okrog ene reči: pokorščine. Bil je svojim starišem pokoren. v tem je povedma vsa vzgojilna umet nija Ako torej zapaziš v kaki družini, da rtrcci ne ubogajo, le kar skleni svojo obsodbo: v tej hiši n» nikakoršne vzgoje ali pa vsaj ni prave vzgoje. Torej okrog tegale dvo;ega se su'e vse. zlasti v prvih letih: vzgojitelj, glej, da prav in pametno ukazuješ: otrok, elej. da si poslušen na vsake besedo in vsak ir.iglei! Zlasti pa se mora celo zgodaj gojiti prava po-b o ž n o 8 t V Nazareiu se je tako zelo gojila sveta pobežnost. da s- je dvanajstletni J-?zus kar čudil Mariji in sv Jožefu, kako da sta ga mcg'a kje drugje iskati kakor le v hiši nebeškega Očeta! O krščanski vzgojitelj, ko bi tudi tvoj otrok ali gojene c imel tako pobožno srce, da bi bila molitev in služba b žja njegovo največje veselje! Posebno pa je vzpodbubno za vsakega vzgojitelja to, da je Jezus hotel na tihem in samotno prrbiti v Sazaretu do tridesetega leta Vzgoja namreč ni le samo za otroška leta. marveč se mora še nadaljevati in mera biti še skrbnejša pri odraslih mladeničih in dekletih. Blag r starišem, kjer so ctrcci tako privajeni, da so najbolj »rečni in zado voljni doma. kjer jim lepo poteka čas med delom in molitvijo ter jim najnevarnejša leta minevajo v preprosti nedolžnosti! Gorje pa onim sinovom in hčeram, ki smejo in hočejo vse videti, vse slišati, vseh ve«el:c in zsbav se vdeležiti — povsod biti, le doma ne! Konec prib Za smeh in kratek čas. Pr*klit-> Hiapec neke gra:ščine se pr:tožu;e proti oskrbniku zoper graiščaka in pravi med drugim .Veste gospod oscrbnis! Naš gospod ni vreden, da se mu v zobe pllune !" Oskrbnik, si mu e hlapčevo govoren:e že presedalo, mu zapreti, da ga naznani za te besede gospodanu. ako ih ne prekliče Muhast: hlapec reče nato: »Naj hode. preklicem! Vaš gospod ■'e vreden, da se mu v zobe pljune.* Cfldai koptij. Mati. ki jej je umrlo dete. toži sosedi : .Oh Neža, kašo sem nesrečna' Otrok mi e umrl. Samega sem imela, pa mi je še tega Bog vzel." — _I kako. da ga e tako h tro pobraiopovprašu:e soseda. ,Hm' Kopala sem ga. pa se je kar stegnil, potem skrčil, in spet stegnil in zopet skrčil, pa ;e bilo po njem. Sama ne vem. kaj mu je bilo!* — _Morda je bil pa krop prevroč. Pa nisi nič pošlatala— ,Seveda sem, s cvekom.' — ,Zakaj pa ne z roko:* »A, ko je bilo prevroče!* odvrne mati, malone v joku. (Ti pt IDI. Vojak stoji po noči na straži in opazuje zvezdogleda. ki je ravno nastavil svoj daljnogled. Pa glej ga spaka! Prav v istem trenutku se utrne zvezda Našemu vojaku je kar vroče postalo. ..Tristo pečenih, ta pa zna*, vskl.kne ves začuden, .kar po-meril je. pa io je pihnil." It šole. mi ve pove,,ati- kai 50 umetnik » Neka časa vlada smrtna tišina. Kar vzdigne ena učenk -oko No, Francka!" pokliče učitelj. .Umetniki so '.isti. ki"dimnike ometajo!" odreže se učenka. Ii Š«lt.) Učitelj: .Zadnjič sem vam povedal. ki. te-a gora e naivišia na sveti. No Jurče. ali si si za-pomnil:* — Nepazljivi Jurče. ki se mu o tem še sa-n'alo ni nikdar, se pogumno odreže: .Ljubljanski graj: Sosedov Peter je hodil 20 let gor in dol!* IltO on bije.) Dva deČaka se srečata. Jeden :e mel v žepu na verižici repo. da bi kdo mislil, da ima uro. Tovariš, ki ie vedel kako uro nosi oni v žepu. mu io ko: zasoli: .Joža! Tvoja ura pa gotovo tudi bije!" — .O bije bre. pa še kako !a odvrne razžaljeni Joža ter pr maže zabavljaču z repo jedno prek hrbta (ll Šole. Učitelj: .Zadnjič sem vam razlagal o Slovencih Janez, ali si si zapomnil, kako daleč sega slovenski ezik:* Janez se ne pomišlja dolgo, ampak oJ-govori .Prav do brade'.■* Sedmi boijl HDOTtd. Pri skušnji konci šolskega leta e bil nek;e navzoč tudi graiščak in je sam izpraševal mladino .No, Jakec!" vpraša učenca, .kako se nlasi sedma božja zapoved.* — Da Jakec tega ne bi vedel, s: še misliti ne smete, ali tako visokemu gospodu odgovoriti s .ti", ni kar tako. Zato se je res nekoliko pomišljal, ali kmalu je odgovoril: „Milostni gospod graiščak ne s m e ' o krasti!* Računska uganka: Hudo ie dandanes za denar. Kdor ga ima ga stista :n da le narad od sebe. To je skušal on: dan tudi onegav France, ko je iskal posojila v svoji domači vasi. k:er sto:e hiše druga za drugo. V vsako :e šel, nobene ni izpustil. Obhodil je tako trikrat vso vas, poprosil trikrat vsasega gospodarja a vse zaston\ I oda naš mož ni obupal! Zastavil je še v četrto, obhod;! še pol vasi in od ostale še polovico in sedaj še ie se e omehčalo srce nekemu gospodarju. .Koliko b, ra>l na posodo:" ga vpraša mož. „.Ko bi mi dal trikrat toliko kron, kolikor hiš sem obhodil danes, bi ravno zadostovalo. To število ie pa ravno za šest manjše, nego število mesecev moje starosti. Rojen sem bil namreč tistega leta ko se je pisalo štirikrat toliko, kakor e to število, in še deveti del in še 1 2.-- Gospodar je bil s tem zadovol:en. Obresti je zahteval za leto dni j po 6 oJ sto in te so znašale ravno toliko vinarjev, kolikor stopm| :e naredil, ko je iskal posojila od hiše do hiše. — iiko je tora: hiš v oni vasi, koliko jih je obhodil, koliko je dobil na posodo, koliko mesecev je bil star, v katerem etu e bil roien. koliko vinarjev znašajo obresti in sohko stopinj je oddaljena jedna hiša od druge: Zastavici. 1. Polovica katere črke je žival? II. petelin niiže poje : Besedna uganka | C A u rr ! T 'TI I1 B -- L P VIII. # P O K 1 I 1 K ; O I_ N ______i A Prav razvrščene povedo te črke, kaj smo nedavno obhajali. Rešitev ugank v zadnji številki: Obelisk. Priobčil Kr. b r e z a P a z i n 8 r a k a P r v i č k r e d a t u r e k k r 0 P a r 0 d a n k r o n a r o m a r k 0 C k a 8 r e d a A b 0 s n a! k H V : e t a JL 0 r a 1 i r o r e i p i e i c h r u. k a j a | b 1 j a n a a m e r i k a e v I r o P a Črka F. b V i č i a n | i | e H 1 i « Lu R d k a i a jJ n |o 0 Besedni uganki. Rok — rok-a — roka-v. ii. K — uharica. Vse soprav rešili; Raf. Ogrin, gimnazijec na Vrhniki; Janez Kupnik pod Tisovim Vrhom v Zadlogu; Karolina Petrič v Vipavi; Franc Opara, fant v Gor. Ponikvah; Alojzij Levslik v Grebenu pri Vel. Laščah; Anton Levstik v Cernicu pri Svetem Gregorju; Janei Levslik, posestnik v Malih Laščah; Ivan Dren, fant v Ponikvah pri Duhrepolju; Vekoslav Tumič, dijak v Novem mestu; Julijana Murnik, trg. pomočnica v Vipavi; Fran Hladnih, dijak v Ljubljani; Fran L'ranič v Mengšu; Frau Tratnik, dijak v Ljubljani; Josip Zorko v Široki deti pri Vačah; Kodrov Tine, Franc Triller iu Fjanc Kovačič, kmečki fantje od Sv. Duha ; Martin Klopčič iz Vrhpulja pri Moravčah; Ivana, Marija, Lucija iu Janez Govekar v Smledniku; Alojzij alakšek, čevljar v Pija-vicah; Janez Urbanec, posestnik, Alojzi, Aleš in Jauez Urbauec, fantje, Marija in Ana Urbanec ter M,na Žvegel, deklela, vsi v Zalogu pri Guričah; Fraujo Kovačič, čevljarski mojster v Borovnici; Damijan iu Franca Tomažin na Kašici; Jakob Prašuikar iz Pudlipovce pri Kolovratu; Fanika Leskovec v Godoviču; Franc Sirca v Planini pri Kakeku ; Franc in Valentin Hafner v Starem Dvoru pri Škofji Loki; Josip Badivva, Franc Kokel, Matija Do-lanec, dijaki; Josip Dolanec, učenec v Ljubljani; M. J. uršulinka v Škofji Loki; Jožef Žagar, učenec v Stari Loki; Fr. in Mihael Bokalič v Mengu; Feliks Funtek, gimnazijec v Ljubljani; Jerala Prostosiav; Alojzij Grum iz Lipoglava ; Rozjlija Murmk iz V. Lašič; Ivan AntonCič v Markovcu; ieiez nka FrOalichova v Podnartu; Ivana Erzar, Marija, Jenko in Marijana Komovec, dekleta iz Smlednika; Jernej Petrič, deželni dacar v Radovljici; Ivana Turek Velikolaška; Janez Hočevar iz Malih Lašič; Leon lJrašnikar v Podlipovci pri Izlakah; Anton Sila, učit. kand. v Trebnem, Franc Jaklič iz Kolpe pri Vel. Laščah; Jožef Basaj, kmečki fant na Suhi pri Piedosnh; Janez Jurman, učenec v Škofji Loki; Vsi zvesti bravci ^Domoljuba v Zgor. Hrašah pri Smledniku; Ivan Bedenk, dijak v Krauju; Franc Brej, gimnazijec v Ljubljani; Ivan Lovrac iz Podiipovce pri Zagorju: Janez Mazovec, Janez Sajovic iu Blaž Lipar, dijaki v Kranju; Vinko Lapajne, dijak v Ljubljani; Rad o s lav Pavlič, kmečki sin pri Sv. Lovrencu v Puščavi, Šlaj.; Mihael Pavlin, kroj. pomočnik v Kropi; Matevž Ocepek, Ivana Vilfan in M. Knific v Dragočajni pri Smleduiku; Mana Kristane in Mana Uvijač v Mosah pri Smledniku; Karol Odlazek, kmečki fant na Veseli gori pri Št. Rupertu; Franc Crobath, učenec v Kranju; Valeutiu Hribar, Lovro Sušnik, Jožef Ziherl in Vinko Slapšak, gimnazijci, Franc Uibanee, Franc Markuta, Ferjan Martin in Periie Jauez, učenci; Tiringer Marija in 1'iriuger Janei, posestnik, vsi v Kranju, llribska Ivanka na VrhuiKi. Pavlina Govže, dekle v Sušji pri Ribnici, Ivan Kopitar v Žejah pri Komendi. LoterljMk« »rečbe. l>un*J, 14. aprila: Trst, 7. aprila: Gradec, 14. aprila; iilue, 7. aprila. 3t 1 74 76 2 60 90 29 74 86 69 72 71 55 16 43 56 65 57 76 Upeljava aladne kave, ki se je pričela približno pred desetimi leti in je danes razširjena že po vsem omikanem svetu, kaže vedno bolj spiošno svoje dobrodelne posledice za zdravje 111 narodno gospodarstvo. Nemogoče bi bilo preračuniti, koliko denarja se orihhrani in kako zelo pospešuje zdravje in moč ta zdrava, domača kavina pijača, katero je splošno uvedla še-le Katbreinerjeva tvrdka. Gotovo pride kmalu čas, ko se bode Kathreiner-Kneippova sladna kava udomačila v vsaki družini, in sicer ah kot primes k hobovi kavi, ali pa tudi sama in nenamešana, kjer bi se bobova Kava zdravniško prepovedala. Biag-rovati moramo vsako gospodinjo, ki je upeljala ali ki upeljuje in pospešuje to važno zdravjjno izboljšanje naše vsakdanje udomačene pijače. i2) T rine rene v LJubljani. inam^ ifl k- 'P"1 o d dne 4 do dno 10 maro« K 1.1 V f' * TOV SO t * i{ , » 11 » » . U! » » IVlfOv ro^jo » » • » K.-V.-u: o t,- » M**)v> . . ■ » Vasi j-r*i .'.■•* » S**!. .n* jtv !a » < rorkAvn » » JlVf -CV-.N- l^Seii m. UV ki: Ko-uim » * • Ajdova » » » KUul. Ut« Oirah. » . . • • :a it 17 — . ;U - — lo — SO — 54 — __v 2 1 š _ j 16 - U - ' i; t.1 _ •j - ; 14 V j ? f>. 4 PrilMCii}* šttvStt »DOIKHJUBA« tri d« d« 3 ci i rsoo XXIII. C. k. državna loterija ,S civilne dobrodelne namene tiibtrauske drime. Ta denarna loterija - edina t Avstriji zakonito dopuičena - ima 16514 dobitkov t gotovem denarji m »kupnem inesiu 410.200 kron. Glavni dobitek znaša: 200.00O kron v gotevem denarji. Žrebanj« je nepraklicljnro dne 7. junija 1900 mg- jodnn are^kn ntnnc 4 krone, 'Ui I- b.ti so srečke pn drlaTLi loteriji na rjjna.i. I., R'eierfi&<« f- :at>afnih trafikah, loterijah, pn davkarijah, poitaih ;n brcojivLih pa leleini^mh uradih, p m-njil-r ar Sadrt i.'.erje brexp!ačno 43 3— 1) Srečk? .o poiintne prosto. C. k. vodstvo driavne loterije oddelek u drlavae loterije. Fotograf A. VENGAR v Radovljici ----- • . 1 ti »ril tv»j at»lije v »eitn n »ra.iJiM. :er < - - ar..:-: '• " T " .. t,- --'..p ^-- . -: 7- -^t- Ka)kra«ne)»e raigltd- ntcv! Fotografij« k raigledalcam .a r- : - kra _ r vttkai JkuSaji doma i« m tajan. amči a Zahvala- »V N" H3blO.im.-C — ''I'- - - " Marije Megušar, i j v. v c v. S c. :c°čt«sr . - « t> v uti1' > « ..n ; 1 i I,TI rvnu •>;:. kivICJ.: I ^ -v wi.V>x:u.vcn rt -san. t- w ' ■ nuČJ. Jvn. 't. ' ■>.;. .»•• T*i v -i":'- < " . £ .-..Ti? i . -.Tin:!. SU. U •! i «!T! -V i-sMT. k. NMffi Til JtUfit ': TiLj : i .'ti.'. . .i:.i' • s • vn i\:>< in ,'i-i: n f sn.xi.in m •>.» .:tr. . m > i t f i .1 .i Niai. ..rm..ii n, . s 1. .1 .t Uimt>->;,-<-s»t..-!nu '.mt..;. ♦ : M, »1 ;> imu-vmi . t •.'KTnik i rr -- sf. • ' 1 1 d ' < „• » rt v M. !• n STl-.-m; :.r v.- v ".vvnu n;vi > • v -v. ..! i. ..tU .0 sn vn>» i- > ?» -.'-.iumi sn . . -ttiicin \i:. ■ n. rrii, »c ;. s. u iuuii. . sit". - - '--i n.Uuiiti . ' :n i\ muCin jv. .vn -u jaiti:r r. s .- « --oitiiv n "sair. 4. «u . >..•.' lu/etati, v.umtvsi'.'1-c— ."i/er. ••.. "';unui~;;. U-S-tiii. n . '>:,.»»..i» 11 &.:mil ir-itiitai ni lu- 7«ke rr»k.re. indije« ieU e^e Jar« 7i; 1 ;«mn fnu« rik» *kef» U#l», t»ak»»r»tilli <:li l -r 11 Kranju . . 1 ..i " • i' : • 1 ■ 11.fr r» - ^ •».« ..• ; - 1- M r-« u < ic.i.* W -». 1 -.; -Z1 :; »ire 100 300 gld« ta S tH-i v! t f T-rtff-N EfcKT . »"'lif-r hMUM i.-ti .^-iSn m i.r« jrfGVlfc- HJSH* UiMs^miK -r'- ti j r-vin.i : :«n,k • ri;-.. t« kMrviu «im»nr 1 'tur rili NM -m^im 1 Takoj m di t najem posestvo z gostilno. irarinc r...; » feik t lAfl*«1 f*' 1 ir-ln.ii — -jev podfosfornasto-kleli 603 20 7 apaeao Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje k&ielj. pomanjšuje pftt, daje alait do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redll-noat, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu t lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. 107 f20-9) Gena ateklenlol 1. gld 26 kr., po pošti 20 kr. ved za zavijanje. Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ieleznl alrnp. Kot enak izvora se nahaja v steklu in na zaniaSku ime, „Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi Črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov. varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Bariulicrzigkelt" vn.,1. Kalserstrasse 73 in 75, V zalegi ikon v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani In drugod. (17-1) Rumeno, rujavo, rudečo, zeleno, črno Itarvino prmt kupuje po cele vagone 38 (2-2) Dol - Videmska tovarna za barve J. M. Fincks-ov zet v Dolu pri LJubljani. staffif »minuli Varstvena znamka : Sidro, niiiiiiiii: ILINIMENT. CAPSIGI 00HF.1 iz lekarne Richter jeve v Pragi, | | pripoznano izvrstno bolečine olaj- | = šujoče mazilo je dobiti steklenica po i = 40 kr., 70 kr., in 1 gld. v vseh lekarnah. I | Zahteva naj se le 509 15-11 | | sploh priljubljeno domače zdravilo \ | vedno le v izvirnih steklenicah z naSo | | varstveno znamko „sidro" iz Richter- | | jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | = le v steklenicah s to varstveno znamko I | kot pristni izdelek. | | Ricbterjeva lekarna pri zlatem levu i v Pragi, Elisabethstrasse5 nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mlin ob vodi G rada Si ci Oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji najraje kakemu poštenemu, oženjenemu mlinarju v zakup. Pri tem mlinu je stanovanje in toliko zemljišča, da si lahko diži zakupnik enega konja, eno kravo in več prašičev. Meljave se nikoli ne manjka. Pogoji se zvedo osebno pri meni. Na II ruše vem, dne 28 marca 1900. Matija Babnik, h št. 7, pošta Dobrova pri Ljubljani. 39 (3-2) Vožnjekarte in tovorni listi A91ERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 6 Pojasnila daje : It«-<1 *»«»■- lilnie Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20, ali pa 17 26-13 ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. Na prodaj je hiša in zemljišče v Tenetišah pri Litiji. 4i (i—i) Hiša ie pol ure od Litije, nova, z opeko krita; zraven je hlev, kozolec, in 6 arov zemlj;šča: travnikov, njiv in gojzda. — Več pove Anton Rupnlk, posestnik, pošta Šmartno pri Litiji. Jjekarn a Trnkocz; v Ljubljani (Kranjsko) na Mostnem trgu polog- mostno liise (rotovža) priporoča nastopno našteta tekom mnogih let z najboljšim učinkom uporab ljana in preizkušena Doktor pl. Trnkoczy-jeva zdravilna sredstva: Najcenejše se dobivajo vsa zdravilna sredstva, ako se naročajo po poŠti ter se najtočneje odpošiljajo tudi, ako se samo en kos zahteva Pogled mestnega trga in Trnk6ozy-jeve lekarne v Ljubljani. Varčnim gospodinjam, katere hočejo š'editi sedaj tako dragi sladkor pri prirejanju živil, za dojenčke otroke, bolehajoče na živcih, okrevaj >če. slabotne, trpeče na pomanjkanji kivi. bledične. za bolnike in vsakogar sploh, se priporoča mesto razburjajočega, hrezmočnega ruskega čaja in kavi' Doktor pl. Trnk6czy- jev --— — — ~ - kot prijetno okusno, krepčujoče. zdravo in najcenejše redilno sredstvo. Zavoj (',« kij, vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo gld. 2 50. sploh, se priporoča mesto razburjajočega, hrezmočnega ruskega ča Kakao sladni čaj Nadalje ae priporočajo: l>olitor pl. Triilioezy-ja Želodčne Krogljice, sni, Protinski kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica 20 kr., dvanajst steklenic gld. 2 — Marija Celje. Varstvena znamka. I Gis :