NOVI NAPISI IN RELIEFI IZ OBMOČJA CELEJANSKEGA
MUNICIPIJA
VERA KOLŠEK
Pokrajinski muzej Celje
V zadnjih letih se je v celjskem lapidariju nabralo precej novih antičnih napisov 
in reliefov. Nekaj smo jih pridobili z arheološkimi izkopavanji, večinoma pa gre za 
slučajne najdbe.
Prvo najdišče Škofja vas pri Celju je znano po rimskih ostankih,1 predvsem po 
dveh miljnikih, ki sta ležala v strugi Hudinje in si ju je muzej pridobil leta 1952.2 
Leta 1961 sta bila skoraj na istem mestu najdena še dva. Ležala sta drug na drugem, 
vkopana s spodnjim delom v desni breg struge.3
1. Prvi je visok 205 cm s premerom 50 cm. Ima pravokotno podnožje, ki meri 
49 X 50 cm; višina črk 6—5 cm, v zadnji vrstici 9,5 cm. Inv. št. L 208. Napis je v 
sredini po dolžini izlizan, vendar se da v celoti rekonstruirati. Pripada letu 131/132 
(sl. 1).
Imperator) C[aes]ar divi | Traiajni Pjarthici f(ilius) | divi N[erv]ae nepos |
Traian[us H]adrianus | 5 Augjuslus) p[ontifex\ maximus) tribjunicia) j potestate)
X \ y i co(n)s(ut)] 1 1 1 plater) pjatriac) proco(n)s(uI) | (a Celeia milia passuum) III.
2. Drugi miljnik je nekoliko manjši, brez podnožja. Višina 190 cm; premer 50 do 
53 cm. Višina črk 6—5 cm, v zadnji vrstici 10, 5 cm. Inv. št. L 209. Na začetku napisa 
je po vsej dolžini izlizan (sl. 2).
Imp (erat or) Caesar Tjitus) Aelius | [Ha]drianus Antoninus | A[ug(ustus)] Pius
p(ater) p(atriae) po(n)tifex | [maxi]mus tribjuniciae) potest(atis) | 5 imp(erator) II
co(n)s(ul) IH I (a Celeia milia passuum) HI.
Podatek imp. II cos. III datira napis v leta 142—144.
Leta 1974 sta se v rečnem produ pokazala še dva miljnika, približno na istem 
mestu kot prejšnji. Gozdnemu gospodarstvu v Celju smo dolžni zahvalo, da smo lahko 
z njihovim dvigalom dvignili miljnike in jih prepeljali v muzej.
3. Prvi miljnik je visok 180 cm, s premerom 33—39 cm. Višina črk 5—3,5 cm. 
Inv. št. L 265. V sredini je napis izlizan po vsej dolžini (sl. 3).

Imp(erator) Caesar M(arcus) | Opellius Severus j Macrinus Pius | Felix Augfustus) 
pianti fex) mfaximus) trib(unicia) | 5 potfestate) II p(ater) p(atriae) co(ri)s(ul) 
pro\co(n)s(ul) et M(arcus) Opellius j Antoninus \ Diadumenianus | nobilissimus 
Caes(ar) | « princeps iuventutis j providentissimi \ Augusti fec{e)ru(n)t \ a C(eleia) 
m(ilia) piflssuum) | III.
V deseti vrstici se je kamnoseku vrinila napaka: namesto princeps je klesal princebs■ 
Miljnik so postavili v prvi polovici leta 218 cesarju Makrinu in sinu Diadumenianu, ko 
ta še ni bil sovladar.
4. Za zadnji miljnik s tega najdišča je bil uporabljen narobe obrnjen marmorni 
steber. Na spodnji strani miljnilca so še ohranjeni anuli in vdolbina za vezavo s kapite­
lom. Zgoraj se miljnik konča z nepravilno okroglino. Višina 205 cm, premer 46 cm. 
Inv. št. L 266. Napis je bil trikrat preklesan, da so ga uporabili za četrti napis, ki je 
v celoti ohranjen (sl. 4).
]AN[
CONSTANTI SE 
]AVG[
Diomino) n(ostro)
» ET
A
Constantìo 
Pio felici 
Augusto 
AVG
Prvemu napisu bi pripadale črke SE na desnem robu 2. vrstice, ligatura et in a na 
skrajni levi strani. Napis se je nanašal na cesarja Severa in njegove sinove. K drugemu 
napisu bi sodil —]an[— na vrhu, zelo slabo viden Constanti v drugi vrstici in Aug. v 
tretji vrstici, kjer je ligatura av. Napis se je nanašal na enega Konstantinovih nasled­
nikov. Od tretjega napisa je ostal le Aug. v zadnji vrstici. Zadnji, štirivrstični napis, se 
po vsej verjetnosti nanaša na Konstancija IIT. Zanimiva je oblika črke G v četrti vrstici. 
To obliko srečamo tudi na miljniku Konstantinovih naslednikov, prav tako iz Škofje 
vasi.4 Slabo čitljiv, večkrat preklesan miljnik, bi utegnil imeti stične točke z novo od­
kritim, obravnavanim miljnikom. Iz Stranic je znan miljnik CIL III 5739, iprav tako 
preklesan, ki ima enako formulacijo, kot naš zadnji napis. Dodane so bile črke CL 
in FL. Deringer5 je na podlagi dodanih črk korigiral CONSTANTIO v CONSTAN­
TINO.
Če pogledamo prve tri miljnike, lahko ugotovimo popolno stilno in časovno iden­
tičnost z miljniki iz Ivence (CIL III 5733, 5734 in 5736),° razen nekaterih manjših 
napak, ki pa jih je treba pripisati kamnoseku.
5. Leta 1976 je muzej odkupil fragment reliefa iz pohorskega marmorja. Kamen 
je ležal pod pragom hiše Repno 6 pri Šentjurju. Ima sledove malte. Domačini do­
mnevajo, da je bil prej v ruševinah bližnjega gradu Anderburg, ki so jih porabljali za 
gradnjo hiš. Na Anderburg pa je morda prišel z vzhodne celejanske nekropole. 
Velikost 60 X 50 X 12 cm. Inv. št. L 275. Relief predstavlja bukranij obdan z 
valovitimi trakovi. Od desnega roba visi girlanda, ki je v loku visela do naslednje

< N
'lA tr ,
5



lobanje, kar žal ni ohranjeno (sl. 6). Okras z bukraniji in girlandami se pojavlja že 
v helenizmu in krasi kasneje tako grobnice (npr. Cecilija Metela ob Via Apici), kakor 
oltarje (npr. Ara pacis). Poznamo ga seveda tudi v rimskih provincah. V celjskem 
lapidariju imamo že dva primerka z enakim motivom in sicer na nagrobni plošči inv. 
št. L 227 in na malem valjastem žrtveniku, kjer je girlanda speljana v krogu, inv. št. 
L 160. V letu 1977 so odkrili pri župnišču v Laškem, pri popravilu kanalizacije, frag­
ment iz pohorskega marmorja, ki ima v reliefu upodobljen bukranij. Kamen hrani 
danes Laški muzej.8
V Zidanškovi ulici 33 v Celju so pri obnavljanju zasute kleti odkrili leta 1973 dva 
antična kamna. Razni antični arhitektonski členi so še danes uporabljeni za podboje 
vrat, ki vodijo tam iz kleti na dvorišče.
6. 7. Prvi kamen je trivrstični nagrobnik. Velikost: 150 X 72 X 18 cm. Inv. št. 
L 247. Višina črk 14—11 cm. Napis ima profiliran okvir (sl. 5).
In] memoria[m
• —] dec(urionis) Cl(audiae) Cel{eiae) [—
- — ]Q{{intus)] Terentiu(s) [—
Q. Terentius je bil po vsej verjetnosti sin celejanskega dekurijona, kateremu je po­
stavil nagrobnik. Morda je bil tudi sam dekurijon, morda pa se je povzpel že do funk­
cije duovira, kar je primer na nagrobniku iz Zidanškove ulice 10. V Celju nam je 
poznan fragment napisa z imenom Terentius, ki je bil prav tako celejanski dekurijon 
(CIL III 5236). Napis je iz 1. stoletja. Napisna plošča je bila sestavni del grobnice, o 
čemer govore 4 vdolbine za vertikalno vezavo na zgornji stranici. Drugi kamen je desni 
del timpanona grobnice. Velikost: 80 X 54 X 22 cm. Inv. št. L 273. Po merah sodeč, 
je timpanon pripadal veliko večji grobnici, kakor je Priscianova grobnica v Šempetru. 
Na sprednji stranici je upodobljen lovorov venec z valovitim trakom (taenia). Zgoraj, 
na prečni stranici je še ostanek vdolbine za vezavo strehe na timpanon (sl. 8).
Leta 1968 je muzej opravil zaščitna arheološka izkopavanja9 pri izkopu temeljev 
za trgovsko hišo Slovenija-les v Zidanškovi ulici 10. Med najdbami so bili trije napisni 
kamni, in sicer: ara, ki je služila za podporni steber v hipokavstu, in dve nagrobni 
plošči, s katerima je bil popravljen tlak rimske ulice.
8. Ara je iz pohorskega marmorja. Velikost: 60 X 24 X 14 cm. Višina črk 2,8—
2.5 cm. Inv. št. L 254. Profilacija je zgoraj in spodaj na sipiednji stranici odbita.
[I(ovi) o(ptimó) m(aximo)\ | et d(is) d(eabusque) | omnib(us) j Victo(rius) | Crispi
I nus libe\ratus | periculis | 6 [v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito)]
Prva vrstica je bila na zgornji profilaciji in je vsebovala ime božanstva, kot ga terja 
tekst druge vrstice. Predvidevamo lahko Jupitra, če primerjamo ostale celejanske are. 
Prav tako je bila lahko na spodnji profilaciji zadnja vrstica: v(otum) s(olvit) l(ibens) 
m(erito). Neka oseba z imenom Victorius nam je znana iz Slovenskih Konjic (CIL III 
5105), ime Crispinus pa iz Celja (ILJug 387). Ligaturi: v 2. vrstici et in v 3. vrstici ni 
(sl. 7). Aro lahko datiramo v 3. stoletje.
9. Napisna plošča, ki je obenem arhitektonski člen grobnice. Velikost: 172 X 45 X 
22 cm. Višina črk 8—5,5 cm. Inv. št. L 252. Ker je okrašena na štirih stranicah,

sklepamo, da je služila kot pročelje baldahina. Spodnja stranica (sl. 9 c) ima lovorovo 
kito, ki je v sredini speta s trakovi. Valoviti trakovi jo tudi obdajajo. Na obeh straneh 
sta vdolbini za vezavo s stebri, ki so baldahin podpirali. Zadnja stranica ima na levi 
in desni izseka pod topim kotom, kjer sta se stikali obe stranski plošči. Ohranil se je 
le fragment teh plošč, ki ima ohranjeno profilacijo, enako zadnji stranici sl. 9 a). Nad 
profilaciijo ležita dva grifona obrnjena proti sredini, kjer je kantaros. Grifona se do­
tikata z desno oziroma levo šapo kantara. Za grifonoma je po en akantov list uvit v 
spiralo. Na obeh ozkih stranicah je spodaj profilacija, ki je tekla dalje po manjkajoči 
plošči. Na zgornji stranici je vdolbina za dviganje, na obeh konceh pa vdolbini za 
horizontalno vezavo. Na sprednji strani je v profiliranem okviru trivrstični napis 
(sl. 9 b).
In memoriam | L. Matti{i) P. f. Cla{udia) {tribù) Probi dec(urionis) Ce[l{eiae)\ |
P. Mattius L. f. Bellicus II vir i(ure) d{icundo) posu[it].
Ploskev pod besedo posuit je nekoliko poglobljena in zglajena bolj, kot ostali del 
površine. Po vsej verjetnosti je stala prvotno tukaj druga beseda, ki jo je kamnosek 
odstranil in vklesal obstoječo besedo. Ime Mattius srečamo v samem Celju še na dveh 
napisih (CIL III 5186 in 5234) ter v Rimskih toplicah (CIL III 5147). Iz neposredne 
bližine Celja je znan Bellicus na Trojanah {CIL III 5123) in v Slovenskih Konjicah 
{CIL III 15205/3; A l J 82). Napis sodi v 1. stoletje.
10. Napisna plošča, ki je prav tako arhitektonski člen grobnice, predstavlja zadnji 
del baldahina. Z zgoraj obravnavano ploščo je identična, le da ima levo in desno stran 
odbito. Reliefno okrašena spodnja stranica ima lovorovo kito, trakovi so bolj valoviti. 
Zadnja stran ima nad profilacijo prav tako dva grifona obrnjena proti sredini, kjer je 
kantaros. Grifona stojita; za njima je po en akantov list, uvit v spiralo. Velikost: 123 X 
45 X 22 cm. Višina črk 7,5—5,3 cm. Inv. št. L 253. Tekst je popolnoma enak prvemu, 
tako, da ga lahko v celoti rekonstruiramo.
[In m]emoriam | [L. Malti{i) P.] /. Cla{udia) {tribu) Probi d[ec{urionis) Cel{eiae)] |
[P. Mattius) L. f. Bellicus II vir i \{ure) d{icundo) posuit].
Če primerjamo izdelavo obeh napisnih plošč, je druga nekoliko slabše kamnoseško 
delo. Nagrobne plošče s formulacijo in memoriam so bile v Celju do nedavnega ne­
znane.
11. Pri izkopu za temelje Agrotehnike, na vogalu Aškerčeve in nove Levstikove 
ulice, smo pri zaščitnih arheoloških izkopavanjih decembra 1969 med drugim odkrili 
precej masiven antični zid, ki je med marmornimi spolijami imel tudi fragmentiran na­
grobnik. Ohranila se je le desna polovica kamna z devetvrstičnim napisom na sprednji 
in z reliefom na desni stranici. Velikost: višina 79 cm, ohranjena širina 46 cm, debe­
lina 33 cm; višina črk: 5,5—2,5 cm. Inv. št. L 271. Napis je ohranjen le do dobre po­
lovice, če upoštevamo mere in da so vrstice klesane simetrično. 11 cm širok profiliran 
okvir je zgoraj in spodaj odbit (sl. 10).
[Ge]rman[i] et | [...]uriae | [. .]osiae | [et Sec]undinae \ lib{ertae) et | [......... ]estiae
Firmina | [..................]onius Firmus | [ann.] XXXV h.s.e.
Mnogo je možnosti za nadaljnje dopolnjevanje napisa, vendar z gotovostjo ne bi 
mogli določiti nobenega gantilnega imena, niti kognomena. Sodeč po merah, pred ime­

nom Germani oziroma nad njim ni bilo morda ničesar, razen odbitega profiliranega roba 
nad napisom. V 6. vrstici je po vsej verjetnosti stal le lib., et je naknaden pripis, ko so 
pokopali pozneje umrle svojce. Sledi ženska z gentilnim imenom — estia. V 8. vrstici 
je še en naknadni pripis. Desno stranico nagrobnika krasi relief, obdan z 8 cm širokim 
okvirom. Na reliefu je upodobljena ptica nad dvema uvitima akantovima listoma 
(sl. 11). Nagrobnik spada po obliki v drugo polovico 1. stoletja.
12. Na istem kraju, vendar izven gradbene jame, ob potoku Koprivnice, so v glo­
bini 5 m odkrili aro iz pohorskega marmorja, s štirivrstičnim napisom in profilacijo na 
zgornji in spodnji strani. Zgoraj je ohranjen tudi nastavek z akroteriji. Velikost: viš.
56,5 cm, šir. 27 cm, deb. 16 cm; širina napisnega polja 22,5 cm. Inv. št. L 268 (sl. 12).
I(ovi) O (p timo) M(aximo) | Iulius | Peculiaris | v(ptum) s(olvit) l(ibens) inferito).
Ime Iulius Peculiaris se tokrat pojavlja drugič na celejanskih napisih. Pred tem ga 
zasledimo na nagrobniku z reliefom plešoče Menade (ILJug 391). Če primerjamo oba 
napisa, opazimo, da so si črke povsem podobne. Predvsem je ta podobnost izrazita pri 
črkah V, S, L in M. Sklepamo lahko, da je oba napisa klesala ista roka in da gre pri 
obeh napisih za isto osebo. Oba napisa lahko datiramo v drugo polovico 1. stoletja.
13. Ara, najdena ob Aškerčevi ulici ob robu gradbene jame za Agrotehniko, v glo­
bini 450 cm. Pohorski marmor je izredno slab, z drobljivo, ledirano površino in napis 
skoraj ni čitljiv. Napisno polje je na več mestih odbito. Na nastavku je na levem vo­
galu ohranjen ukrivljen list. Velikost: viš. 44 cm, šir. 18 cm, deb. 17 cm; širina napis­
nega polja 15 cm. Inv. št. L 269 (sl. 13). Šest vrstic napisa je poudarjenih z linijami.
lovi op\timo . .|Pom ... | [,]m....... | [.]um sol|...........
Na koncu druge vrstice je še morda okrajšano max. Aro bi lahko datirali v 4. sto­
letje.
14. Ob potoku Koprivnice, v bližini obeh ar, je ležal tudi fragment večje napisne 
plošče z izredno lepo klesanimi črkami. Velikost: ohranjena viš. 51 cm, ohranjena šir. 
35 cm, deb. 16 cm; višina črk 18—14 cm. Inv. št. L 270 (sl. 14).
—]io. /[—
—]ti. Al­
vo obliki črk, bi napis sodil v 1. stoletje.
1 Varstvo spomenikov 9 (1962—1964)
197.
2 L. Bolta, Arheološki vestnik 6 (1955) 
316. ILJug. 410, 411.
3 Varstvo spomenikov 8 (1960—1961) 
254.
4 L. Bolta, Arheološki vestnik 6 (1955) 
317 sl. 3.
5 G. Winkler, Arheološki vestnik 23
(1972) 417.
6 H. Deringer, Carinthia 143 (1953) 744, 
št. 63.
■ > AIJ 59.
8 T. Knez, Časopis za zgodovino in na­
rodopisje 11 (1976) 205.
9 V. Kolšek, Celjski zbornik, 1971—1972,