GozdVestn 82 (2024) 12
Uvodnik
Spremembe gozdne vegetacije po požaru in 
digitalna sestojna kart
V prvi številki letošnjega letnika se posvečamo gozdnim rastiščem in gozdnim 
sestojem. Poznavanje gozdne vegetacije in spremljanje njenih sprememb 
predstavljata osnovo za sonaravno upravljanje z gozdovi v času podnebnih 
in družbenih sprememb. V zadnjem desetletju naravne ujme preoblikujejo 
podobo naših gozdov, pri čemer so spremembe najbolj vidne v sestojni 
zgradbi in drevesni sestav. Spreminjajo pa se tudi gozdna tla in vegetacija.
Med naravnimi ujmami so prav požari tisti, ki najbolj vplivajo na spre-
membe gozdnih rastišč. Prvi prispevek te številke se osredotoča na analizo 
gozdnih tal in rastlinstva na požarišču Goriškega Krasa. Skozi analizo 
vegetacije in tal na vzorčnih ploskvah, ki so bile različno poškodovane 
zaradi požara, dobimo vpogled v procese okrevanja gozdnega ekosistema. 
Predstavljeni rezultati so pomembni za sanacijo poškodovanih gozdov ne 
le na raziskovanjem območju, temveč širše na širšem območju slovenskega 
submediterana, ki sodi med požarno najbolj ogrožene.
Še večje spremembe se po naravnih ujmah kažejo na gozdnih sestojih. 
V procesu izdelave gozdnogospodarskih načrtov sestoje razmejimo, opišemo 
njihove značilnosti, na sestojni ravni pa tudi načrtujemo potrebne ukrepe. 
Zaradi hitrih sprememb gozdnih sestojev, ki jih narekujejo ujme, sestojna 
karta pogosto dokaj hitro ne odraža več aktualnega stanja gozdov. Ažurne 
sestojne karte postajajo v tem kontekstu še bolj nepogrešljive, saj omogočajo 
objektivno spremljanje sprememb gozdnih sestojev in nudijo dragocene 
informacije za načrtovanje ukrepov za obnovo poškodovanih gozdov. 
V drugem prispevku, ki se osredotoča na izdelavo avtomatizirane sestojne 
karte ter njeno uporabnost pri klasifikaciji sestojev in spremljanju njihovih 
sprememb, je predstavljena ideja za hitro obnovo sestojne karte. V rubriki 
Gozdarstvo v času in prostoru pa najdete informacije o aktualnih gozdarskih 
dogodkih, od strokovnih do športnih in tistih, ki so namenjeni širši javnosti. 
Boris RANTAŠA in Aleš POLJANEC