Monassijevo prijavili na računsko sodišče Posvet o motnjah pozornosti otrok Del gojencev »pobegnil« na slovenski šoli Primorski Kurdi žrtve ciničnih računov Dušan Udovič Zlasti v zadnjih dneh odmeva v medijih usoda sirskega mesta Kobane, ki leži tik ob meji s Turčijo in v katerem so od vedno naseljeni Kurdi. Peščica njihovih slabo oboroženih borcev že dolgo krčevito brani mesto pred napadi džihadistov islamskega kalifata. Kobane je obkoljeno s treh strani, le ozek prehod predstavlja mejo s Turčijo. Tudi včeraj so kurdski borci odbili napad džihadistov, ki pa, kot kaže, napredujejo, kljub letalskim napadom mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA na njihove položaje. Kobanski Kurdi so v pasti, ki ne dopušča velikih možnosti. Če mesto dokočno zavzamejo islamski skrajneži, čaka Kurde pokol, ki ga mnogi že zdaj, še preden je do njega prišlo, primerjajo tistemu v Srebrenici. Položaj Kurdov v mestu Ko-bane je tragičen in obenem absurden do popolnosti. Kljub temu, da mednarodno koalicijo proti tako imenovanemu islamskemu kalifatu sestavlja preko štirideset držav in so parlamenti mnogih izmed teh (tudi Nemčija in Italija) izglasovali sklepe o pomoči v orožju kurdskim borcem, je bitka za Kobane skoraj že izgubljena. Kurde je mednarodna skupnost sklenila oborožiti in jih v Iraku in Siriji uporabiti kot ščit pred pro-dirajočimi džihadisti, zdaj pa smo tik pred tem, da jih slednji v Ko-baneju neusmiljeno pokoljejo. Najbolj cinično vlogo v tej zgodbi igra Turčija, katere vojska je s tanki razpostavljena le streljaj pred obleganim mestom. NADALJEVANJE NA 2. STRANI fitness^ û 3 C fitness cardio fîfbike bootcamp trx force aerobic box step krav maga pt|âtes body powei ;umba tetovddba za zdrav hrbet Gorita Ul. Brigata tasale 32 ICI; +39 ï 9 724 46 5 www^gosport.íii dnevnik št. 238 (21.171) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu sledi nam na .^^buiibterju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 12. OKTOBRA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ISLAMSKA DRŽAVA - Medtem ko so kurdske sile včeraj ustavile prodiranje džihadistov Kurdi po svetu solidarni z rojaki v mestu Kobane Množična zborovanja v Nemčiji, AvstrijiItaliji, Turčiji in drugod 46. JESENSKI POKAL - V Tržaškem zalivu Zajadrajte! Na tržaško nabrežje bodo I danes že zgodaj I zjutraj navalili številni ljubitelji jadranja in radovedneži DOBERDOB - Leta 1944 so ga odpeljali Nemci Oton Jarc po 70 letih počiva v rojstni vasi Množica ljudi se je včeraj v Doberdobu poklonila spominu na Otona Jarca, ki so ga pred sedemdesetimi leti Nemci odpeljali bumbaca fotodamj@n TRST - Vsi (ali skoraj) nestrpno čakajo na strel iz topa, ki bo danes dopoldne točno ob 10. uri naznanil začetek 46. jadralnega Jesenskega pokala, priljubljene Barcolane. Pred startno črto v Tržaškem zalivu bo 1877 jadrnic. Rekord 1968 vpisanih posadk iz leta 2001 torej ni padel, čeprav je še v petek kazalo, da bi lahko prekoračili magično mejo 2000. Regata je po vsej verjetnosti že odločena. Podobno kot v zadnjih štirih letih, ko je ciljno črto kot prva prijadrala velikanka Esimit Europa 2. Presenečenje lahko pripravi posadka No Borders team Furia Benussija, ki je letos najela slovensko velikanko Maxi Jeno, na kateri bo kot taktik slovenski jadralec Mitja Kosmina. Na 23. strani La Combustibile sn. TRST - DOMIO 38 - TEL 040.820331 PELETI PO NAJBOLJŠIH CENAH Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. DAMASK, DÜSSELDORF - Kurdski borci v obmejnem sirskem mestu Ko-bane so včeraj zjutraj uspeli preprečiti poskus pripadnikov Islamske države (IS), da bi ti napredovali v središče obleganega mesta, za katero že skoraj mesec dni potekajo srditi spopadi med stranema. Do napada na položaje kurdskih sil je prišlo le dan po tistem, ko so džihadi-sti IS zavzeli poveljstvo kurdskih sil v Ko-baneju ob meji s Turčijo. Medtem Kurdi po svetu izražajo solidarnost s svojimi rojaki v Kobane-ju. Tako se je več kot 20.000 Kurdov v nemškem Düsseldorfu včeraj udeležilo zborovanja v podporo rojakom v obleganem mestu. Od nemške vlade so zahtevali, naj izvrši pritisk na Turčijo, da bi ta omogočila vzpostavitev varnostnega prehoda za dostavo pomoči in orožja kurdskim borcem in številnim beguncem. Podobne demonstracije so se včeraj zvrstile v Avstriji, Italiji, Turčiji in drugod po svetu. Na 2. strani Tudi v Trst prispel vlak ExpoExpress Na 4. strani Župan Kukanja o papirnici Burgo Na 5. strani Na Sloviku deset let izobraževanja Na 17. strani Na Oslavju svečanost ob obnovljeni piramidi Na 18. strani 9771124666007 2 Nedelja, 12. oktobra 2014 ITALIJA, SVET / islamska država - V mestu na meji s Turčijo že mesec dni potekajo srditi spopadi Kurdi odvrnili napad IS na središče mesta Kobane Tisoči Kurdov v Nemčiji in drugod po svetu demonstrirali v podporo rojakom DAMASK, DÜSSELDORF - Kurdski borci v obmejnem sirskem mestu Kobane so včeraj zjutraj uspeli preprečiti poskus pripadnikov Islamske države (IS), da bi ti napredovali v središče obleganega mesta, za katero že skoraj mesec dni potekajo srditi spopadi med stranema. Do napada na položaje kurdskih sil je prišlo le dan po tistem, ko so džihadisti IS zavzeli poveljstvo kurdskih sil v Kobaneju ob meji s Turčijo. Med 90-minutnimi spopadi je bilo slišati silovito streljanje med pripadniki IS in kurdskimi silami, preden so se dži-hadisti umaknili, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu. Kurdski aktivist v obleganem mestu Farhad al Šami pa je po telefonu poročal o silovitih spopadih na južni, zahodni in predvsem na vzhodni strani mesta. Kurdskim borcem, ki so v primerjavi s pripadniki IS slabše oboroženi, je ponoči uspelo odvrniti najmanj sedem napadov džihadistov na jugozahodu Kobaneja, je povedal. Letala zavezniških sil pod vodstvom ZDA pa so izvedla dva zračna napada na cilje IS na jugu in vzhodu mesta, je še sporočil sirski observatorij. Pripadniki IS po petkovem zavzetju poveljstva kurdskih sil v Kobaneju sedaj nadzirajo že 40 odstotkov mesta, v katero so vdrli v ponedeljek. Od začetka ofenzive IS na Kobane 16. septembra je bilo v mestu in njegovi okolici ubitih okoli 500 ljudi, večinoma borcev na obeh straneh. 300.000 prebivalcev je zbežalo, od tega večina, okoli 200.000, v sosednjo Turčijo. Odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je v petek v Ženevi opozoril, da se v mestu in njegovi okolici še vedno nahaja okoli 12.000 civilistov, med njimi jih je skoraj 700 pretežno starejših ujetih v središču mesta in bodo "po vsej verjetnosti pobiti", če mesto pade v roke IS. Kobane je po njegovih besedah "dobesedno obkoljen", z izjemo ozkega prehoda proti turški meji. Medtem Kurdi po svetu izražajo solidarnost s svojimi rojaki v Kobaneju. Tako se je več kot 20.000 Kurdov v nemškem Düsseldorfu včeraj udeležilo zborovanja v podporo rojakom v obleganem mestu. K udeležbi na demonstracijah, ki so potekale mirno, je pozvalo več kurdskih združenj. Na podobnih demonstracijah pred nekaj dnevi v mestih Hamburg in Celle je namreč prišlo do izgredov med udeleženci shodov in domnevnimi simpatizerji skrajne isla-mistične IS. Včerajšnji pohod v Dusseldorfu je potekal skozi središče mesta do sedeža deželne vlade. Udeleženci so nosili napise in z gesli pozivali k ustavitvi masakra v Kobaneju. Od nemške vlade so zahtevali, naj izvrši pritisk na Turčijo, da bi ta omogočila vzpostavitev varnostnega prehoda za dostavo pomoči in orožja kurdskim borcem in številnim beguncem. Zahtevali so tudi osvoboditev voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullaha Ocalana, ki je zaprt v Turčiji. Podobne demonstracije so se včeraj zvrstile v Avstriji, Italiji, Turčiji in drugod po svetu. Kurdi so včeraj demonstrirali tudi na rimskem letališču Fiumicino ansa rim - Drugi dan tridnevnega shoda Gibanja petih zvezd Grillo napolnil Circus Maximus in se zavzel za referendum o evru RIM - Potem ko je v petek pred maloštevilnimi gledalci izjavil, da bolj spoštuje Silvia Berlusconija kakor predstavnike Demokratske stranke, je Beppe Grillo včeraj pred polnim stadionom Circus Maximus v Rimu obudil zamisel o referendumu o opustitvi evra. Somišljenike je na shodu Gibanja 5 zvezd pozval, naj se z vsemi sredstvi borijo proti reformi trga dela, »ki prinaša milijon novih sužnjev«. Grillo se je zavzel za uvedbo državljanskega dohodka, svoje izvoljene predstavnike (navzoči so bili tudi predstavniki iz FJI<) Komik in Pa pozval, naj gredo med ljudi. Oster je bil do italijanskih ca- po I i ti k se je sopisov, ki imajo po njegovem mnenju štete dneve. Vojsko je poz- tudi povzpel val> naj gre v Genovo, prehiti in ustavi predsednika vlade Mat-na žerjav in tea Renzija ter pomaga poplavljencem (obrambno ministrstvo dejal, da bo je odgovorilo, da je vojska že na delu). Dejal je še, da ima G5Z skočil z njega, več vpisanih kot Demokratska stranka. če ne bo takoj »Strateg« Gianroberto Casaleggio je kritiziral Napolitana prišlo do in ukinitev 18. člena delavskega statuta. Na odru so peli kan- sprememb tavtor Edoardo Bennato ter Meganoidi, popoldne so oder za ne- kaj minut zasedli (izžvižgani) kritiki, ki zahtevajo večjo tran-ANSA sparentnost v gibanju. Čestitke SSO in SSk novemu ljubljanskemu nadškofu TRST - Novemu ljubljanskemu nadškofu p. Stanetu Zoretu sta čestitala tudi Svet slovenskih organizacij in stranka Slovenska skupnost. V imenu SSO je p. Zo-retu čestital predsednik Drago Štoka, ki v pismu poudarja, da se imenovanja za ljubljanskega nadškofa veselijo tudi slovenski verniki v Furlaniji Julijski krajini v prepričanju, da novi nadškof pozna njihovo stvarnost, saj je nekaj časa deloval na Sveti Gori, zato se nadejajo, da bo p. Zore imel pred očmi tudi ta del slovenskega naroda. V imenu SSk pa sta novemu nadškofu čestitala deželna predsednica Fulvia Pre-molin in deželni tajnik Damijan Terpin, ki v pismu voščita p. Zoretu uspešno delo, ki naj »še največ sadov rodi na področju spoštovanja človekovega dostojanstva, socialne pravičnosti, pomoči revnejšim družbenim slojem in ovrednotenju dialoga ter narodne sprave.« Prav tako poudarjata pomen duhovne pomoči iz Slovenije, saj so cerkvena služba ter evhari-stija in kateheza v slovenskem jeziku temelj za ohranitev zdrave narodne zavesti med Slovenci v zamejstvu, vprašanje pa je v sedanjem času še posebno pereče. Prisegla nova belgijska vlada BRUSELJ - V Bruslju je mandat nastopila nova desnosredinska vlada premiera Charlesa Michela. Slednji je skupaj s 13 ministri in štirimi podsekretarji včeraj prisegel pred belgijskim kraljem Philippom. Koalicijsko vlado poleg francosko govorečih liberalcev sestavljajo še tri flamske stranke - liberalci (Open Vld), krščanski demokrati (CD&V) in nacionalistično Novo flamsko zavezništvo (N-VA), kot edina predstavnica francosko govorečih prebivalcev belgijskega juga pa je v njej tudi liberalna stranka premiera Michela. Socialisti prvič po četrt stoletja ne sodelujejo v vladi. Zunanji minister ostaja Didier Reynders iz vrst liberalcev. Gospodarski resor je prevzel krščanski demokrat Kris Peeters, sicer bivši premier Flandrije. Ministri iz vrst N-VA, ki je po majskih volitvah postala najmočnejša politična sila v državi, zasedajo več ključnih resorjev. Jan Jambon bo vodil notranje ministrstvo, Johan Van Overtveldt finančno, Steven Vandeput pa obrambno ministrstvo. Kralj Philippe je 38-letnemu Michelu oblikovanje vlade poveril konec junija, še pred tem pa je s te naloge razrešil vodjo N-VA Barta De We-verja, in to na njegovo željo, saj je bil pri oblikovanju vlade neuspešen. NADALJEVANJE s 1. STRANI Nadaljevanje uvodnika Turška vojska je edina, ki bi lahko v nekaj urah osvobodila mesto pred dži-hadisti, toda njeni vojaki ostajajo za mejo in z bližnjih gričev opazujejo kurdsko tragedijo, ne da bi mignili z mezincem. In to tudi potem, ko je sam turški predsednik Erdogan pred dnevni izjavil, da brez posega kopenskih sil ne bo mogoče rešiti mesta in je turški parlament tudi odobril sklep, da turška vojska poseže z orožjem proti džihadistom. Takemu Erdoganovem obnašanju se ni čuditi ob ugotovitvi, da so Kurdi, ki jih je samo v Turčiji ocenjenih najmanj 15 milijonov (drugi živijo v goratih predelih Iraka, Sirije in Irana), zaradi svojih avtonomističnih ambicij od nekdaj boleč trn v peti turških oblasti. V tej luči so za pretkanega in dvoličnega turškega predsednika džihadisti Islamske države manjše zlo. Zaman so bili doslej vsi pritiski ZDA in drugih držav mednarodne koalicije, naj Turčija s svojega ozemlja poseže za rešitev mesta Kobane. Nasprotno je turška policija v Carigradu in drugih mestih pobila več desetin Kurdov, ki so demonstrirali v prid pomoči svojim obkoljenim rojakom v mestu Kobane. Tako zadržanje Turčije odpira vprašanje, kakšen bo odslej njen položaj v paktu Nato, v katerem je bila Turčija dolga leta ena najzvestejših zaveznic politike ZDA na Bližnjem vzhodu. Postavlja se tudi vprašanje njenega članstva v Evropski uniji, za katerega si Turčija že dolgo vneto prizadeva. V tej zgodbi pa je najbolj kočljiv položaj Kurdov, ki jih je danes v svetu kakih štirideset milijonov in so, razdeljeni na štiri sosednje države, od nekdaj gojili sanje o samostojnosti. Do nje niso nikoli prišli, pa tudi kot narod pravic niso imeli, zlasti v Iraku in Turčiji, nikoli priznanih in so bili izpostavljeni krvavemu zatiranju. Za vse štiri države, v katerih prebivajo, so bolj ali manj problem in razlog za konflikte. Sa-dam jih je uničeval s plinom, Turčija jih ima od nekdaj za sovražnike in teroriste, manj so jih sicer tlačili v Siriji in Iranu, kjer je kurdski jezik delno priznan in dovoljen. Danes jih kot branik pred islamskimi skrajneži oborožuje mednarodna koalicija, po principu »sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj«. A ni težko predvidevati, da lahko s svojimi ambicijami tudi zanjo kmalu postanejo moteči, tako kot so te dni za Turčijo v mestu Kobane. Če se bo tam res zgodila »Srebrenica«, bo to samo še en primer cinizma, ki v mednarodnih odnosih prevladuje nad proglašenimi načeli, ob pomanjkanju avtoritete, ki bi bila sposobna preprečevati take in podobne tragedije in zagotoviti drugačen svetovni red. Dušan Udovič ukrajina - Napoved Porošenko se bo v Milanu srečal s Putinom genova - Mesto razdeljeno na dva dela Zaradi poplave blata še mnoge hude težave KIJEV - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj dejal, da se bo prihodnji teden v Milanu srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, s katerim bosta govorila o krizi na vzhodu Ukrajine. V Milanu bo namreč v četrtek in petek vrh voditeljev evropskih in azijskih držav (Asem). »Srečal sem bom s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom v Milanu,« je med obiskom v Harkovu na vzhodu Ukrajine dejal Porošenko. Ta je srečanje s Putinom potrdil le nekaj dni po tistem, ko je Putinov svetovalec Jurij Ušakov napovedal, da se bo vrha Asem udeležil tudi ruski predsednik. Ob tem so se pojavila ugibanja, da bi se ob robu vrha lahko sešel tudi s Porošenkom. Kot je bilo razbrati iz Ušakovih izjav, si za srečanje s Porošenkom prizadevajo v Kremlju, na pogovorih pa bi lahko sodelovala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Porošenko je sicer včeraj zatrdil, da se bodo pogovorov ob kanclerki Merkel udeležili tudi premierja Italije in Velike Britanije Matteo Renzi in David Cameron, ter »voditelji Evropske unije«. Porošenko ob tem ne pričakuje, da bodo »to lahka pogajanja«, vendar ostaja optimist. GENOVA - Močne poplave in morje blata, ki so v petek in včeraj prekrili Genovo, so povzročili veliko gmotno škodo in mnoge težave, mesto pa je bilo tudi včeraj razdeljeno na dva dela. Povezave so bile še do sinoči zelo težke ali onemogočene, promet pa je bil izredno upočasnjen. V Genovi so zabeležili najmanj dvajset usadov, odprla so se tudi nevarna brezna, kot na primer tisto v genovski mestni četrti Castelletto (na sliki), in je moralo približno sto ljudi začasno zapustiti svoje domove, civilna zaščita pa je prebivalcem svetovala, naj ostanejo v višjih nadstropjih. Hude težave so bile tudi na avtocestah in železnicah. Promet na železniški progi Genova-Milan naj bi znova stekel šele danes, medtem ko so progo Genova-Ovada ponovno odprli sinoči. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 12. oktobra 2014 3 slovenci v italiji - Jutri umestitveno zasedanje Kdo bo predsednik ali predsednica obnovljenega paritetnega odbora? Umestitev na sedežu deželne vlade bo vodil vladni podtajnik Gianclaudio Bressa TRST - Na sedežu deželne uprave bo jutri popoldne podtajnik na predsedstvu vlade Gianclaudio Bressa umestil nov paritetni odbor za slovensko manjšino. To je tretji odbor po odobritvi zaščitnega zakona. Prvega, ki mu je predsedoval Rado Race (imenovala ga je vlada Silvia Ber-lusconija), je bil umeščen leta 2002 (zaščitni zakon je bil odobren februarja 2001), drugi pa se je rodil leta 2007 v času levo-sredinske vlade Romana Prodija, ki je v odbor imenovala predsednika Bojana Brezigarja. Med mandatom je Brezigar odstopil in na njegovo mesto je bila izvoljena Iole Namor. V paritetni odbor jo je imenovala deželna vlada na predlog Slo-venske-kulturno gospodarske zveze. Novi paritetni odbor sestavljajo: Ksenija Dobrila, Domenico Morelli, Eli-sabetta Pian in Maurizo Pessato (rimska vlada), Fabrizio Dorbolo, Marco Jarc in Stefano Ukmar (zbor slovenskih upraviteljev), Jole Namor, Livio Semolič, Peter Močnik, Damijan Terpin, Patrizia Vas-cotto in Franco Miccoli (deželni odbor) ter Aron Coeancig, Giuseppe Marinig, Mario Minetto, Sabrina Morena, Fulvio Ta-maro, Julijan Čavdek ter Nives Cossutta, ki jih je izvolil deželni svet. Odbor je pod Racetovim predsedstvom v zelo težkih političnih razmerah ustvaril temelje za določitev seznama 32 občin FJK, kjer se izvaja zaščitni zakon, z Brezigarjem pa se je pričelo konkretno izvajanje zaščitnih določil. Race je bil izvoljen s široko večino, za Brezigarja, ki je bil takrat odgovorni urednik Primorskega dnevnika, je glasovalo 11 članov odbora, 6 pa jih je podprlo Iva Jevnikarja. V prvem mandatu je bil podpredsednik Maurizio Lenarduzzi, občinski upravitelj iz Devina-Nabrežine, v drugem pa Livio Furlan, nekdanji župan Ronk. In kdo bo tretji predsednik ali predsednica paritetnega odbora? Ime bo znano jutri, ker za razliko od leta 2007 (»tekmovanje« med Brezigarjem in Jevnikar- V prejšnjem mandatu je paritetnemu odboru predsedovala Jole Namor (na sredi) arhiv pd jem se je odvijalo precej časa pred umestitvijo odbora) so tako v strankah kot v krovnih organizacijah SKGZ in SSO zelo rezervirani. V igri so štiri imena, in sicer Livio Semolič, Marco Jarc, Nives Cos-sutta ter Ksenija Dobrila, ki velja za fa-voritko za izvolitev, čeprav se na seji lahko zgodi marsikaj, tudi zato, ker bo glasovanje tajno. Semoliča, ki je deželni tajnik SKGZ in predsednik njenega goriškega odbora, naj bi za predsednika jutri formalno predlagala Iole Namor, medtem ko naj bi Jar-ca, sicer občinskega svetnika Slovenske skupnosti v Doberdobu, predlagali člani iz vrst SSO in SSk. Odločilno težo pri izvolitvi pa bodo imeli člani paritetnega odbora, ki se tako ali drugače prepoznavajo v Demokratski stranki. Njihovi kandidatki naj bi bili Cossuttova, predvsem pa Ksenija Dobrila. Nalašč smo uporabljali pogojnik, saj gre le za ugibanja, jutri pa bodo znane odločitve. S.T. radio-tv koperin primorske novice Šolnica Živa Gruden osebnost Primorske KOPER - Septembrska osebnost Primorske je upokojena ravnateljica Dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živa Gruden. Tako so odločili glasovi poslušalcev Radia Koper, gledalcev Televizije Koper in bralcev Primorskih novic ter komisije vseh treh medijev. Vest so včeraj objavile Primorske novice, po pi- živa GRUDEN sanju katerih so Slovenci v Benečiji z dvojezično šolo postali vidnejši, glasnejši in uspešnejši v uresničevanju svojih pravic. »Pogoj za uspešno delo je ekipa, ki vidi iste cilje in se medsebojno podpira,« je v krajšem pogovoru za Primorske novi- arhiv ce dejala Živa Gruden, ki Slovencem in drugim prebivalcem Benečije, posebej mladim, želi boljše razmere za življenje. Po slovenski TV RAI spet Prvi odcep desno TRST - Danes ob 20. uri bo na slovenskem televizijskem programu Deželnega sedeža RAI za FJK na sporedu mladinska oddaja Prvi odcep desno, ki se v novi sezoni predstavlja v spremenjeni grafični podobi, na novi snemalni lokaciji in z različnim konceptom. Cilj oddaje, ki jo vodi Mairim Cheber, ostaja nespremenjen. Gledalci bodo spoznavali profesionalce z različnih področij, ki bodo mladim predstavili svoj poklic in jim tako pomagali pri izbiri nadaljnje študijske oziroma profesionalne poti. Prvi gost nove sezone bo režiser, scenarist, snemalec in montažer Ivan Gergolet, ki je na letošnji izdaji Filmskega festivala v Benetkah prejel nagrado Civi-tas vitae za dokumentarni celovečerec Dancing with Maria. Uredništvo oddaje sestavljajo Živa Pahor, Mairim Cheber in Jan Leopoli. Ponovitev bo v četrtek, 16. t. m., ob istem času. Drevi po slovenski TV RAI tudi Alpe Jadran TRST - Nocojšnji Alpe Jadran se bo pričel v znamenju praznovanj dvatisočle-tnice ustanovitve Ljubljane z reportažo RTV Slovenija, ki bo gledalce odpeljala nazaj v čase, ko je cesar Avgust postavil kolonijo Emona. Oktobrsko televizijsko popotovanje po deželah Srednje Evrope se bo nadaljevalo s prispevkom v produkciji RAI FJK o romarskih poteh po podeželskih prafarah v Kar-niji, bocenski sedež RAI pa bo tokrat predstavil muzej o zgodovini rodbine Habzburžanov. Gledalci bodo takoj zatem lahko okusili specialitete jelenja-di in divjega prašiča na festivalu divjačine v Gyulavaru ter spoznali svetovno ogroženo veliko dropljo, ki so jo na Madžarskem izbrali za ptico leta. V družbi hrvaških planincev bomo prečkali gorski greben Velebita, nato pa se bomo pridružili še slovenskim šolarjem, ki se z gojenjem avtohtonih zelenjavnih vrst želijo upreti vse večjemu nadzoru multinacionalk nad semeni. Oddaja se bo zaključila v avstrijskem Gradcu z zgodbo o zanimivem glasbenem projektu Scurdia, ki združuje glasbene vir-tuoze iz osmih držav. Na sporedu v danes ob 20.50 ter v ponovitvi v četrtek, 16. oktobra, ob istem času. manjšine - V Timavu v Karniji predstavili zbornik referatov Turistični pomen manjšinskih jezikov VIDEM - Manjšinski jeziki so pomembni tudi zaradi tega, ker privabljajo turiste, ki lahko odigrajo važno vlogo pri gospodarskem preživetju goratih območij v Furla-niji Julijski krajini in drugje. O tem je tekla beseda na srečanju, ki se je minulo soboto odvijalo v kraju Timav (Tischlbong) v Karniji, na katerem so predstavili zbornik referatov s posveta o vlogi manjšinskih jezikov pri prepoznavnosti teritorija in torej razvoju turizma, ki se je pred leti odvijal v dolini Rezije. O publikaciji, ki jo je uredila slovenska kulturna delavka Luigia Negro, so poleg nje spregovorili strokovnjak za manjšinska vprašanja Marco Stolfo, ki je orisal obravnavane izkušnje iz drugih evropskih držav, v imenu kul- Srečanje so priredili občinska uprava in kulturno društvo iz Timava ter kulturno združenje Rozajanski Dum nm turnega društva Unfer iz Timava Velia Plozner, deželni svetnik Enzo Marsilio in župan Občine Paluzza Massimo Mentil. Srečanje so priredili občinska uprava in kulturno društvo iz Timava ter kulturno združenje Roza-janski Dum. Razpravljavci so poudarili, da bi morala dežela objaviti reklamno turistično gradivo tudi v manjšinskih jezikih, kar bi se po njihovem mnenju moralo zgoditi v novem evropskem programskem obdobju. Hkrati so - s ciljem reševanja raznih problemov in izdelave novih predlogov - predlagali ustanovitev skupnega omizja, pri katerem naj bi s strokovnjaki sodelovali tisti, ki že imajo za sabo tovrstne turistične izkušnje. (arc/mch) manjšine - Delo uredila Luigia Negro Sodelavci in teme predstavljenega zbornika VIDEM - Zbornik referatov s posveta »Lingue e turismo. Le varianti lo-cali delle lingue minoritarie come elementi di richiamo turistico« (»Jeziki in turizem. Krajevne različice manjšinskih jezikov kot osnova za razvoj turizma«; prev av.), ki ga je uredila Luigia Negro in ga je minulo soboto v sodelovanju z drugimi v Timavu v Karniji predstavilo društvo Rozajanski Dum, vsebuje številne prispevke. Strokovnjak za manjšinska vprašanja Marco Stolfo objavlja v publikaciji razmišljanje o priložnostih, ki jih prisotnost manjšinskih jezikov na določenem teritoriju ponuja glede turističnega razvoja. Nekdanji ravnatelj deželne agencije za furlanski jezik Ar-lef Massimo Duca se v svojem spisu zaustavlja pri turističnih priložnostih za furlanski jezik; o podobnih vprašanjih piše tudi Franco Finco (Arlef). Tito Squillaci predstavlja v knjigi grško manjšino iz Kalabrije. Rosangela Pal-mieri kot predstavnica albanske skupnosti iz pokrajine Potenza spregovori o etnografskem muzeju iz kraja San Paolo Albanese; Anna DAmato o stanju albanskega jezika in kulture; Mario Ca-faro o povezanosti albanske kulture s turizmom; Annibale Formica o razmerah albanske skupnosti. Velia Ploz-ner predstavlja v delu nemško govorečo skupnost iz Timava, Lucia Protto pa tisto iz Saurisa (Zahreja). Sandro Qua-glia opisuje izkušnje jezikovnega turizma v Reziji in omenja projekt, ki je bil izveden pri Okcitancih. Docent na Vi-demski univerzi Roberto Dapit je prispeval nekatera razmišljanja o kulturnem turizmu v Reziji v primerjavi z drugimi jezikovnimi skupnostmi. Publikacija objavlja zaključno besedo, ki je nastala izpod peresa novinarja Federica Rossija. (arc/mch) 4 Nedelja, 12. oktobra 2014 HRITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu expo 2015 - Vlak ExpoExpress včeraj na glavni tržaški postaji Milan bo prihodnje leto vreden obiska Na devetem peronu glavne tržaške železniške postaje je bilo včeraj mogoče stopiti na poseben vlak ExpoExpress, ki je v Trstu predstavljal bližajočo svetovno razstavo Expo Milano 2015. Gre za skupno pobudo organizatorjev Expoja, založbe Mondadori in železniške družbe Trenitalia. Vlak je začel svojo pot po Italiji v Benetkah, in sicer ob priložnosti mednarodnega filmskega festivala, sklenil pa jo bo 12. decembra. Trst je eno izmed 12 sodelujočih mest. Temi milanske svetovne razstave, na kateri bo svoj paviljon postavilo 50 držav (še dvakrat toliko držav pa bo vsekakor sodelovalo na Expoju), sta prehrana in traj-nostni razvoj. Včerajšnje dogajanje na posebnem vlaku je potekalo v znamenju zdrave hrane, na tretjem vagonu so se poleg kuharja revije Sale&Pepe in njegovih receptov zvrstili razni kuharski mojstri ter strokovnjaki za prehrano: Samantha Bia-le (sodelavka revije Starbene), Stefano Beschi (strokovnjak za prehrano športnikov) in drugi. Nad jedmi, ki so jih pripravili na vlaku, je bil navdušen tudi posebni gost Mario Biondi, ki je sinoči pel na odru Barcolane na Velikem trgu. Medtem ko je bil drugi vagon namenjen dekletom, ki bi rada pozirala za enega prihodnjih prispevkov v reviji Donna Moderna (Milan je navsezadnje tudi mesto mode), so bile glavne informacije o tem, kar se bo od 1. maja do 31. oktobra 2015 dogajalo v Milanu, na voljo na razstavi na prvem vagonu. Opremljena je bila z ekrani (predvajali so razne videospo-te), brošurami in sintetičnim opisom prireditve, ki naj bi po napovedih organizatorjev privabila 20 milijonov obiskovalcev. Na prvem vagonu vlaka ExpoExpress so nudili glavne informacije o temah in paviljonih svetovne razstave, ki bo 1. maja 2015 zaživela v Milanu; program in informacije o tem vlaku je mogoče dobiti na spletni strani expo-express.info fotodamj@n Poleg paviljonov posameznih držav (med temi bo tudi slovenski paviljon, o katerem je Primorski dnevnik obširno pisal 3. oktobra), posvečenim prehrani, sodobnim izzivom in inovativnim pristopom do prehrane, bodo obiskovalci odkrivali devet grozdov, v katerih sodelujoče države skupaj obravnavajo posamezne surovine ali pa območja (kavo, kakav, riž, sadje; otoke, sušne dežele itd.) ter pet tematskih področij: paviljon 0 (zgodovina človekovega prehranjevanja), Future Food District (novi odnosi med človekom in hrano), Children Park (otroško zabavišče z možnostjo varstva otrok), Park biodiverzitet (neke vrste planetarni vrt s povrtnino z vsega sveta) ter Arts&Foods (degustacijski sprehod »po svetu«). Vse kaže, da bo Milan prihodnje leto vreden obiska. (af) šolstvo - Na Barcolani slavijo 50-letnico Mednarodna šola z rekordnim številom vpisov Tržaška mednarodna šola, katere sedež je na Opčinah, praznuje 50 let. Jubilej ustanove, ki je leta 1964 nastala na pobudo pravkar ustanovljenega Mednarodnega centra za teoretično fiziko (ICTP) in italijan-sko-ameriškega združenja (od leta 2005 pa je njen družbenik tudi znanstveni park AREA), so včeraj skupaj z otroki veselo praznovali pri stojnici International School of Trieste na Barcolani (fotoDamj@n). Predsednik mednarodne šolske ustanove Roberto Morelli je dejal, da praznujejo obletnico v srečnem trenutku, saj je letošnje število vpisov rekordno: s skupnimi 323 vpisanimi se je število otrok, učencev in dijakov povečalo za 13,3 od- stotka v primerjavi z lanskim šolskim letom in za 29,2 odstotka glede na leto 2012-13. »Ljudje vse bolj cenijo našo ustanovo, ki uživa vse večji ugled in ponuja možnost šolanja v angleščini od otroških jasli do mature na liceju. Po državnem izpitu pa omogoča nadaljevanje študija v Italiji in tujini, saj so naše diplome zakonsko priznane. To je edini podoben primer v Italiji in edinstvena institucija na mednarodni ravni,« je poudaril Morelli. Šolo z angleškim učnim jezikom (materni jezik vseh članov učnega osebja je angleščina) sestavljajo štirje oddelki: otroške jasli in vrtec (od 2 do 5 let), osnovna šola, nižja srednja šola in licej. ulica romagna - Vozniški spodrsljaj Avtomobil obtičal na tramvajski progi Mlada avtomobilistka se je včeraj okrog 11. ure z volkswagnom z reško registracijo vozila po Ulici Ro-magna. Med prečkanjem tramvajske proge pa je zavila levo in avtomobil je obtičal sredi proge, saj so se kolesa zagozdila med tire. Kmalu zatem sta se zapornici železniškega preho- da zaprli in s Kolonje je pripeljal tramvaj, voznik pa ga je na varni razdalji pravočasno ustavil. Sami potniki so pomagali voznici iz zagate (foto Triesteprima), s skupnimi močmi so naposled brez večjih težav premaknili vozilo s proge na cesto. Konec dober, vse dobro. pesek - Odkritje finančne straže v nekem avtomobilu Zlati uri, naropani v Belgiji Uri znamke Chopard veljata okrog 70.000 evrov - Prste vmes naj bi imeli znani Rožnati panterji Miljski finančni stražniki so pred dnevi na Pesku ustavili večji avtomobil, ga preiskali in na skrivnem mestu odkrili zlati uri znamke Chopard. Obe imata po 18 ka-ratov, skupaj sta vredni 70.000 evrov. Na obeh urah je bila še etiketa, voznik pa ni imel nobenega potrdila o nakupu. Finančna straža je najprej vzpostavila stik z italijansko družbo, ki skrbi za ko-mercializacijo Chopardovih proizvodov na Apeninskem polotoku. Preiskovalci so izvedeli, da sta uri najverjetneje ukradeni. Na osnovi serijskih številk na urah so zatem ugotovili, da sta bili uri naropani v flamskem delu Belgije, kjer sta roparja pred časom v Chopardovi zlatarni grozila zaposlenim in jih tudi pretepla ter nato odnesla dragocenosti za 800.000 evrov. Prek mednarodne policije Interpol je finančna straža prišla v stik z zvezno policijo iz belgijskega Hasselta, ki je po izmenjavi informacij potrdila njihove domneve. Voznika, ki je z vozilom zapuščal Italijo, so kazensko ovadili na prostosti zaradi prikrivanja ukradenega blaga; preiskovalci še preverjajo njegovo morebitno vpletenost v rop v Belgiji. Zlati uri so medtem že vrnili lastnikom, navaja tržaško pokrajinsko poveljstvo finančne straže. Finančni stražniki so avtomobil ustavili pri nekdanjem mejnem prehodu na Pesku arhivska slika Rop naj bi izvedla znana kriminalna združba, ki jo je Interpol imenoval Rožnati panterji. Sestavljajo jo pretežno Srbi, ki so izvedli že veliko odmevnih in drznih tatvin ter ropov v zlatarnah najrazličnejših držav sveta. S tatvinami in ropi v Evropi, arabskih državah in na Japonskem naj bi že povzročili okrog 500 milijonov dolarjev škode. Razne člane te združbe so tudi že aretirali: Črnogorec Rifat Hadžiahmetovič je na primer zaprt v Tokiu, Mitar Marjanovič pa v Rimu, kjer je oropal zlatarno. Toda aretacije in obsodbe včasih ne zaležejo. Od maja do julija lani so iz švicarskih zaporov pobegnili trije člani združbe, v enem primeru so pajdaši grozili paznikom z avtomatskimi puškami AK-47. (af) / TRST Nedelja, 12. oktobra 2014 5 pristaniška oblast - Sindikat CIU meni, da bi predsednica morala uporabiti notranje uslužbence Koledar vojaške mornarice Prijava na računsko sodišče proti razpisu Monassijieve Po številnih polemikah, ki so jih sprožile poteze predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi glede razpisov za delovna mesta, se je včeraj ponovno oglasil panožni sindikat CIU Unionquadri z deželnim tajnikom Giulianom Veronesejem na čelu. Prijavi sodnim oblastem, s katero je deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci pred nedavnim opozoril na po njegovih besedah protizakonite razpise predsednice Monassijeve, je namreč sledila ovadba CIU na računsko sodišče. Ta očita Monassijevi, da je objavila razpis za zaposlitev osebe v uradu za stike z javnostmi, čeprav je v Pristaniški oblasti že zaposlena oseba, ki je to delovno mesto dobila leta 2010 z veljavnim javnim razpisom. Skratka, Monassijeva je v tem primeru ravnala podobno kot z drugimi razpisi za delovna mesta, ki so v bistvu že zasedena, pravi Veronese. V njenih uradih naj bi tri delovna mesta trenutno urejala terminska delovna pogodba, eno delovno mesto pa naj bi bilo z veljavnim javnim razpisom, kot rečeno, že oddano leta 2010, čeprav so to osebo namenili za drugo funkcijo. Spomnimo naj, da se je zdelo pred-sedničino obnašanje marsikomu samovoljno in avtokratsko, ker je objavila razpis za že zasedena delovna mesta ali pa za mesta, ki bi jih moralo zasesti notranje osebje. Na to je poleg panožnih sindikatov javno opozoril Belci, ki je Monassijevo zaradi tega tu- občina trst - SIK Bruna Zorzini: Cosolini slabo pozna zakone Bruna Zorzini »Čudno je, da tržaški župan Roberto Cosolini, ki je bil za časa predsednika Illyja moj deželni odbornik, tako malo pozna in spoštuje državne zakone.« Tako piše pokrajinska tajnica stranke komunistov SIK in nekdanja deželna svetnica Bruna Zorzini v zvezi z vprašanjem slovenščine v občinskem svetu. Zorzinijeva navaja 9. člen deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine (zakon št. 38/2001), ki določa pravico do pisnih in ustnih nastopov v slovenskem jeziku, »za prevode katerih bo morala poskrbeti pristojna uprava«. Državna bilanca namenja izvoljenim skupščinam iz naše dežele 2,5 milijona evrov na leto za te zadeve, poudarja pokrajinska tajnica SIK in pristavlja, da se druge oblike vrednotenja slovenskega jezika, kulture ter ustanov (med drugim knjižnice, ki jo je župan omenil kot »boljšo investicijo« v primerjavi s tolmačenjem govorov v občinskem svetu) financirajo iz drugih virov. Župan Cosolini po njeni oceni po svoje tolmači zakone, ki točno določajo namembnost finančnih sredstev. Predlog, da bi si slovenski svetniki sami prevajali govore in tako prispevali k varčevanju, je neumesten, »ker zaščita manjšin tako kot ostala ustavna načela nima cene,« trdi Zorzinijeva. Marina Monassi. Desno: sedež Pristaniške oblasti fotodamj@n di prijavil računskemu sodišču. Predsednica Pristaniške oblasti je nato zamrznila razpise za nove zaposlitve. To je storila s formalno ugotovitvijo, da je računsko sodišče začelo preiskavo in namerava torej počakati na razsodbo. Deželni tajnik CIU Veronese pa je v petek vložil dodatno prijavo, in sicer specifično glede razpisa za zaposlitev osebe v uradu za splošne zadeve in stike z javnostjo. Razpis sploh ni potreben, saj je bila oseba z istimi značilnostmi (in med drugim višjo izobrazbo od tiste, predvidene v novem razpisu) že zaposlena leta 2010 na osnovi podobnega razpisa, je poudaril Veronese. Ta oseba je torej zaposlena že štiri leta v uradih Pristaniške oblasti. Nov razpis je torej v protislovju s 4. členom kolektivne pogodbe zaposlenih v pristaniščih, ki predvideva, da ima vselej prednost notranje osebje. To nareku- je poleg pravnih in sindikalnih normativov tudi zdrava pamet, še predvsem v kriznem obdobju. Poleg tega ni nikjer zapisano, da bi Pristaniška oblast na osnovi razpisa prihranila denar. Nasprotno, oškodovala bi državno blagajno, pravi CIU, ki je zahteval od računskega sodišča, da poglobi ves postopek in sploh notranjo organizacijo dela Pristaniške oblasti. Monassijeva pač upravlja pristanišče, kot da bi bilo njena last, in se ne ozira na nikogar. Z uslužbenci pa ravna, kot se ji vzljubi in samovoljno odloča o zaposlovanju, osebje pa navidezno brez razloga premešča iz enega urada v drugega. A.G. štivan - Devinsko-nabrežinski župan o krizi v papirnici Burgo Kukanja na strani delavcev Deželni odbornik za gospodarstvo Bolzonello izrazil pripravljenost na srečanje z vodstvom Burga Vladimir Kukanja »Delavcev štivanske papirnice Burgo ne bomo zapustili in bomo skušali v mejah naših pristojnosti storiti vse za rešitev delovnih mest«. To nam je povedal devinsko-nabre-žinski župan Vladimir Kukanja, s katerim smo se včeraj pogovorili o dogajanju v papirnici Burgo. V petek so namreč začasno zaprli drugo produktivno linijo in bo približno 120 ljudi deset dni v dopolnilni blagajni. Kaj bo potem, ni znano. Župan Kukanja je uvodoma povedal, da so že v začetku leta stopili v stik z deželnim odbornikom za gospodarske dejavnosti Sergiom Bolzonellom in se z njim pogovarjali o položaju v štivanski papirnici ter sploh o obnašanju skupine Burgo. V Štivanu je namreč prišlo v bistvu vsako leto do krčenja števila delovnih mest prek odpustov, predčasnih upokojitev ali upokojitev. Dovolj je pomisliti,da je bilo v papirnici pred 13 leti 400 delavcev več. Do zadnjega krčenja števila zaposlenih je prišlo lani, ko je po zapadlosti večletne solidarnostne pogodbe ostalo doma več kot 30 ljudi. Vsakoletno krčenje števila delavcev je zelo negativno vplivalo na zaposlene, zato so zahtevali od Bolzonella, da deželna vlada ukrepa in se sreča z vodstvom Burga z namenom, da pojasnijo lastne načrte in prihodnost papirnice. Bolzonello je takrat odgovoril, da bo ukrepal po velikonočnih počitnicah, je povedal Kukanja, a obljubam niso sledila dejanja. »Zdaj smo spet pri tem ... spet je kriza, spet so pod vprašajem delovna mesta,« je nadaljeval Kukanja in poudaril, da »bomo vsekakor prisotni!«. Kukanja namerava v sodelovanju s tržiško županjo Silvio Altran v mejah svojih pristojnosti vsekakor storiti vse, da se rešijo delovna mesta. V Štivanu je namreč skoraj 400 zaposlenih. Prava tragedija bi bila, ko bi ostali v tem obdobju na cesti, ker bi se zelo težko ponovno zaposlili. Med temi je tudi mnogo delavcev slovenske narodnosti, ki jim bo devinsko-nabrežinska uprava tako kot sicer vsem zaposlenim ob strani in jih ne bo zapustila, je zagotovil Kukanja. Njihov strah je upravičen, vendar moramo vsi delati na tem, da se krizni trenutek reši, začenši z deželno vlado, je še povedal devinsko-nabrežinski župan. Za mnenje smo hoteli vprašati tudi županjo Altranovo, ki pa je ni bilo mogoče včeraj izslediti. Po drugi strani nam je deželni odbornik Bolzonello povedal, da je deželni odbor pripravljen na srečanje z Bur-gom in da so to že sporočili vodstvu. Pristojno deželno odborništvo stalno sledi dogajanju, je zagotovil Bolzonello in dodal, da je Burgo pomemben dejavnik, ki je težavam na državni ravni navkljub razvil v deželi FJK pomembno dejavnost. Deželna vlada bo zaradi tega storila vse, da ostane delovanje Burga neokrnjeno. Če je po eni strani znano, da je ta sektor v težavah, je še povedal Bolzonello, pa so po drugi potrebne tudi nove energetske politike. A.G. Ze drugo leto zapored je bil Trst izbran za predstavitev koledarja italijanske vojaške mornarice za prihodnje leto. Koledar za leto 2015, ki sta ga včeraj predstavila kapitana bojne ladje Enrico Pacioni in Goffredo Bon -prvi je vodja urada za informiranje in komunikacijo, drugi pa pomorski direktor za Furlanijo Julijsko krajino -pozdravno pismo pa je poslal načelnik štaba mornarice admiral Giuseppe De Giorgi, je posvečen vsakdanu, ki ga preživlja osebje mornarice, vse to pa je prikazano v dvanajstih avtorskih posnetkih fotografa Massima Se-stinija. Del izkupička od prodaje koledarja bo namenjen Fundaciji Fran-cesca Rava za uresničevanje projekta Ninna Ho, ki je namenjen preprečevanju zapuščanja novorojenčkov. Sabina Guzzanti v Aristonu V okviru svoje turneje po Furlaniji Julijski krajini bo danes v kinodvorani Ariston ob 17.45 igralka Sabina Guz-zanti predstavila svoj dokumentarni film La trattativa o pogajanjih med državnimi oblastmi in mafijo. Zgodovina v mestu V okviru niza Zgodovina v mestu bo jutri v palači Vivante ob 17.30 zgodovinar Raoul Pupo predaval na temo Od mirovne pogodbe do Londonskega memoranduma. V sredo pa bosta v avditoriju Muzeja Revoltella ob 17.30 zgodovinarja Patrick Karlsen in Nevenka Troha govorila na temo Italijansko odporništvo in jugoslovansko osvobodilno gibanje v okupacijski coni Jadranskega primorja. Organski odpadki Občina Dolina sporoča, da bo jutri v Srenjski hiši v Gročani ob 19. uri informativni sestanek o ločenem zbiranju organskih odpadkov za prebivalce vasi Gročana, Pesek, Draga in Jezero. Podobni srečanji bosta tudi v sredo, in sicer ob 17.30 v Srenjski hiši v Prebenegu (za vasi Prebeneg, Mačkolje, Mont in Križpot) ter ob 19. uri v Srenjski hiši v Borštu (za vasi Boršt, Zabrežec in Hrvati). Pravice državljanov Društvo Noe prireja v sodelovanju in pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina niz konferenc Za pravice državljanov v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini. Odvetnika Augusto Truzzi in Giovanni Franchi bosta 16. oktobra ob 20. uri govorila o stroških za socialno oskrbo ostarelih in obolelih za Alzheimerjevo boleznijo, 6. novembra ob 20. uri pa o nepremičninskih naložbah. Samo en klik ... Vzgojno zaposlitveno središče v Se-sljanu prireja od 22. do 29. oktobra v dvorani Centra za promocijo teritorija v Sesljanu 10. fotografski izziv Samo en klik ... Tekmovalci lahko prinesejo svoje fotografije na sedež vzgojno zaposlitvenega središča v Naselju sv. Mavra 124 v Sesljanu najkasneje do 15. oktobra. Delavnice molitve Mednarodno združenje Delavnice molitve in življenja vabi v četrtek, 16. oktobra, v Finžgarjev dom na Opči-ne na uvodno srečanje Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti. Začetek ob 17. uri. Za informacije sta na voljo telefonski številki 040-421880 in 340-3864889 (Branka). Dekanijska revija na Proseku Prihodnjo soboto, 18. oktobra, bo župnija sv. Martina na Proseku gostila dekanijsko revijo Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki bo v cerkvi sv. Martina na Proseku ob 20. uri. 6 Nedelja, 12. oktobra 2014 TRST / zdravje - Psihoanalitik Jorge Canestri gost centra CFR Pristop k vprašanju motenj pozornosti naj bo interdisciplinaren in brez predsodkov Upoštevati genske in zunanje dejavnike - Zdravila: da, a le v določenih primerih, saj so druge terapije precej zmanjšale število primerov Pristop k obravnavanju in zdravljenju razvojnih motenj pri otroku s posebnim ozirom na motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) naj bo brez predsodkov, interdisciplinaren in naj sloni na dialogu. To je sporočilo celodnevnega srečanja z naslovom Psihodinamična perspektiva pri zgodnjih motnjah psihičnega razvoja otroka s posebnim ozirom na sindrom motenj pozornosti s hipera-ktivnostjo, ki je včeraj potekalo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu v organizaciji Centra za usposabljanje in raziskovanje na področju psihoanalitične psihoterapije (CFR) in v konvenciji z oddelkom za medicinske, kirurške in zdravstvene vede Univerze v Trstu. Občinstvo, ki se je zbralo v Narodnem domu, je bilo, kot je opozoril organizacijski vodja centra CFR Andrea Clarici, ki je skupaj z direktorjem omenjenega centra An-dreo Zanettovichem uvedel dogajanje, precej raznoliko: prišli so študentje, zdravniki, psihoterapevti, šolniki, starši in predstavniki združenj, ki so prisluhnili osrednjemu gostu Jorgeju Canestriju, ki, kot so sporočili organizatorji, velja za enega najvidnejših psihoanalitikov v Italiji. Canestri je na začetku poudaril, da sindrom ADHD ni bolezen, pač pa, kot že rečeno, sindrom, se pravi skupek simptomov, ki imajo lahko več vzrokov: po eni strani gre lahko za podedovane gene, zaradi katerih je otrok bolj nagnjen k razvijanju tovrstnih motenj, ne privedejo pa avtomatično do pojava le-teh, saj so tu na delu tudi zunanji dejavniki, kot npr. Jorge Canestri (v sredini) med Andreo Zanettovichem (na desni) in Andreo Claricijem fotodamj@n težave v družini, travme, zgodnja čustvena zanemarjenost, bolehanje matere za depresijo, kronično pomanjkljivo spodbujanje nadpovprečno nadarjenih otrok v šoli, pa tudi temperament posameznega otroka oz. matere, medtem ko so raven vzgoje pri materi, dobro zdravje in dobre kognitivne zmogljivosti otroka ter stabilnost družine. Kakšen pa naj bo pristop pri zdravljenju teh motenj? Po eni strani so tu zdravila, kot je npr. ritalin, h ka-dejavniki, ki pripomorejo k zaščiti pred motnjami, visoka teremu se operaterji v veliki meri zatekajo, tudi zaradi tež- nje po hitrem reševanju problema: to je npr. značilno za Združene države Amerike, kjer so kar 37 odstotkom otrok diagnosticirali sindrom ADHD, pa tudi v Nemčiji se je količina uporabljenih tablet ritalina povečala od 34 kg na več kot 1700 kg. Uporaba tega zdravila pa povzroča pomisleke, saj so si ocene o njegovi koristnosti oz. škodljivosti nasprotujoče, trenutno ni še jasno, kakšne so dolgotrajne posledice njegovega uživanja. Po Canestrijevem mnenju zdravil ne gre izključevati, vendar bi jih morali predpisati samo v določenih primerih, npr. pri ugotovitvi o nasilnem vedenju otroka. Tu je treba upoštevati tudi močan vpliv farmacevtskih podjetij, ki pritiskajo, da bi se njihova zdravila uporabljala. Govornik pa se bolj nagiba k zdravljenju motenj brez uporabe zdravil, kar je v popoldanskem delu srečanja tudi podkrepil s konkretnim primerom. Raziskave so namreč pokazale, da je tak način zdravljenja privedel do precejšnjega zmanjšanja števila primerov prisotnosti sindroma ADHD: gre za izvajanje psihoanalitične psihoterapije v sodelovanju s starši otrok ter za promocijo interdisciplinarnega sodelovanja. Poleg tega je treba dodati tudi pomen igre: udeleženci so namreč lahko preko vi-deoposnetka prisluhnili tudi besedam estonsko-ameri-škega psihologa Jaaka Pankseppa, ki predlaga povečanje igranja, saj po njegovih besedah otroci, ki se ne igrajo dovolj, tudi ne razvijejo dovolj možganskih funkcij. (iž) tJ.ÎJLT AcegasApsAmga comune di trieste Societä del Gruppo Hera Kam z odpadki? Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 10. do 18. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah. I". ITDVGMBER 0)l 't p.iinr'a ji> Rižarni pri Sveti kVfyi (dostor i ' li .eRio Primario) 'TSÖER K Jk.djO1 ,rr iïe javnega parkirišča "Mandrijr rrrfifvtf ffokfitslJJb iirirdiiHi vabi j li Lr i v PelerlinovD dvorana Oonteettijeva 3 Pisatelj, filozof in teolog EDI KDVAi bo govoril na [ema Resnica Je ženska Začetek ob 20.30 nijo ne bremenijo več družinskih članov«, v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri. Predavala bosta odvetnika Augusto Truz-zi in Giovanni Franchi. Info: noeinfo-noe@yahoo.it ali tel. 349-8419497. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri v Fin-žgarjev dom, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info tel. št. 040-421880 ali 340-3864889 (Branka). SPDT vabi v četrtek, 16. oktobra, ob 20.30 v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, na predstavitev knjige »Zgodovina slovenskega alpinizma«. O knjigi in o uspešnosti slovenskega alpinizma bosta govorila avtor Peter Mikša in Erik Švab. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »Ravnovesje na krožniku - ravnovesje v telesu«. Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o prehrani za zdrave kosti, boljše delovanje prebavil, čisto ožilje, jasne in bistre misli in še marsikaj. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 17. oktobra, ob 20. uri. OB 100-LETNICI 1. SVETOVNE VOJNE in smrti Barona Josepha De Burg-stallerja, SKD Grad prireja razstavo, ki sta jo pripravila Rok Dolenc in Ivan Kocman »Bani: spomini dveh vojn -pogledi mlade generacije«. Otvoritev v petek, 17. oktobra, ob 20. uri v prostorih SKD Grada. Urnik razstave ob sobotah in nedeljah od 16. do 19. ure do nedelje, 9. novembra. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Matjaža Hmeljaka »Po dva in dva«, v Bambičevi galeriji na Opči-nah. Urnik razstave od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 do petka, 17. oktobra. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 11. revijo zborov Openske dekanije v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00 ali 17.30 na lutkovno predstavo »Žabe«. Gostuje skupina Mi smo mi - navihanci iz Celovca. Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj in VZPI-ANPI (sekcija Dolina, Mačkolje in Prebeneg) Vabita na 40-letnico postavitvevaš kega spomenika padlim v NOB Prireditev bo v nedeljo, 12.10.2014 ob 13.00 pred spomenikom in v Srenjski hiši v Mačkoljah. Sodelujejo: DVS Primorsko, Nonet Primorsko in Godba na pihala Breg. Slavnostna govornica: prof. MARTA IVAŠIČ (zaželjena prisotnost društvenih praporjev) ■ www.primorski.eu1 Loterija 11. oktobra 2014 Bari 79 32 52 60 87 Cagliari 76 33 2 51 13 Firence 51 44 60 90 78 Genova 31 29 67 68 46 Milan 64 80 18 2 57 Neapelj 72 14 80 34 45 Palermo 5 56 15 21 88 Rim 52 8 54 78 7 Turin 34 4 11 80 40 Benetke 31 44 59 70 63 Nazionale 13 52 5 62 18 Super Enalotto Št. 122 6 11 28 43 56 83 jolly 50 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 1000 dobitnikov s 4 točkami 36.805 dobitnikov s 3 točkami Superstar 33.377.329,20 € --€ -- € 44.871,91 € 270,76 € 14,67 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 27.076,00 € 161 dobitnikov s 3 točkami 1.467,00 € 2.250 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.058 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.662 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Odprtje novih uradov Ul. degli Alpini 2, Opčine Tel. 040 2158326 Devin-Nabrežina 166 - Trst - UI.Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 - Prosek 154 - Trst - Ul. degli Alpini 2 - Opčine - tel. 040 630696 10 Nedelja, 12. oktobra 2014 ALPE-JADRAN / špeter Okrogla miza 18. t. m. Zakon 38/2001: katere priložnosti za javne uprave? ŠPETER - Priložnosti, ki jih ponuja zaščitni zakon za slovensko narodno skupnostjo v Italiji, so včasih premalo izkoriščene, še zlasti v vi-demski pokrajini. Ravno o priložnostih, ki jih predstavlja zakon 38/2001 na tem področju, bo tekla beseda v naslednjo soboto, 18. oktobra, v Špetru. V tamkajšnji dvorani občinskega sveta se bo namreč odvijala okrogla miza z naslovom »Zaščitni zakon 38/2001: katere priložnosti za javne uprave?«. Dogodek bo potekal v sklopu projekta LEX, ki ga vodi Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Pokrovitelj okrogle mize bo Občina Špeter. Glavni cilj dogodka je seznaniti javne upravitelje občin v videmski pokrajini z zakonom, še zlasti s členoma 8 (občine v videmski pokrajini) in 21 (slovenščina v javnih upravah). Obravnavane vsebine bodo poudarjale še zlasti vse priložnosti, ki jih lahko zakon predstavlja, ne nazadnje tudi za morebitno gospodarsko rast tega območja. Natančno sliko zakona, njegovega izvajanja in nekaj primerov pozitivnih praks bo prinesla dr. Zaira Vi-dau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je partner projekta LEX. V nadaljevanju bosta o pozitivnih praksah, še zlasti pri črpanju finančnih virov, ki jih zakon predvideva, spregovorila Guido Pettarin, odbornik za finance Občine Gorica, in Stefano Predan, pokrajinski tajnik Kmečke zveze za videmsko pokrajino. Moderator okrogle mize bo izvedenec in svetovalec pri projektu LEX Bojan Brezigar. Okrogla miza bo potekala v italijanščini in slovenščini, na voljo bo simultano tolmačenje. Okrogla miza se bo začela ob 9. uri. Po zaključku, približno ob 12. uri, se bodo lahko vsi prisotni udeležili vodenega ogleda multimedialnega muzeja SMO - Slovensko multime-dialno okna, ki je nastal v sklopu evropskega projekta Jezik-Lingua v neposredni bližini špetrske občinske dvorane. ljubljana - Slovenci v zamejstvu in po svetu Natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela LJUBLJANA - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu razpisuje 13. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A) Slovenci v zamejstvu in B) Slovenci v izseljenstvu. Kot piše v sporočilu, je namen natečaja spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zago-varjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini oz. bosanščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini, angleščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic). Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zago-varjana v obdobju od 1. novembra 2013 do 31. oktobra 2014. Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov, drugi nagradi v višini 600 evrov in tretji nagradi v višini 400 evrov. Komisija lahko izjemoma podeli tudi posebno nagrado v višini 400 evrov za najboljšo diplomo v okviru nižje stopnje bo-lonjskega študijskega programa. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in denarnega sklada 3600 evrov (vsota 400 evrov za posebno nagrado za »bolonjsko« diplomo se šteje posebej). Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada oziroma Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (za področje iz-seljenstva) ali Inštituta za narodnostna vprašanja (za področje zamejstva). Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana s pripisom »Za nagradni natečaj« pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osnovnimi osebnimi podatki in kontaktnim naslovom (tudi elektronska pošta in telefon). Iz prijave naj bo jasno razvidno, ali gre za diplomo na nižji ali višji stopnji bolonjskega študija. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 12. decembra 2014, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2015. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi oz. poleti leta 2015. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 00386-1-2308011 (dr. Zvone Žigon) ali preko elektronske pošte: zvone.zigon@gov.si. VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 15. JUNIJA 2014 DO 13. DECEMBRA 2014 ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI ura vrsta 5.15 6.10 6.16 (RV) (RV) (FB) 6.20 (R) 6.38 (FB) 6.45 7.15 7.21 (FA) (RV) (IC) 7.50 (RV) 8.15 9.15 9.38 (RV) (RV) (FB) 12.15 12.20 (RV) (R) 13.01 (IC) 13.15 13.20 (RV) (R) 13.46 (R) 13.50 (RV) 14.15 15.15 16.15 16.50 (RV) (RV) (RV) (R) 17.01 (FB) 17.15 17.20 (RV) (R) 17.50 (R) 18.15 18.20 (RV) (R) 18.50 (R) 19.15 20.15 20.40 (RV) (RV) (ICN) 21.15 22.06 22.15 (RV) (IC) (RV) Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) (vozi do 3.8. in od 30.8.) Tržič (6.43), Červinjan (6.55), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.22), Carnia (8.13) (1) Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija) (ne vozi 11.8., 12.8., 13.8. in14.8.) Tržič (8.13), Červinjan (8.25), nad. za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) (1> (3> Tržič (8.38), Portogruaro (9.23), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (9.38), Portogruaro (10.23), Mestre (11.08), Benetke (11.20) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (13.23), Mestre (14.08), Benetke (14.24) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (14.50) (1> (3> (5> Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (14.23), Mestre (15.08), Benetke (15.20) Tržič (13.43), Červinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) (1> (3> (5> Tržič (14.13), Červinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3> (5> Tržič (14.13), Červinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3> (6> Tržič (14.38), Portogruaro (15.23), Mestre (16.08), Benetke (16.20) Tržič (15.38), Portogruaro (16.23), Mestre (17.08), Benetke (17.20) Tržič (16.38), Portogruaro (17.23), Mestre (18.08), Benetke (1820) Tržič (17.13), Červinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo (17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.15) (" (3> Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (17.38), Portogruaro (18.23), Mestre (19.08), Benetke (1920) Tržič (17.44), Červinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo (18.07), Videm (18.22, Carnia (19.13) (1> (3> (5> Tržič (18.13), Červinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo (18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.15) (1> (3> Tržič (18.38), Portogruaro (19.23), Mestre (20.08), Benetke (20.20) Tržič (18.44), Červinjan (18.56), nadaljuje za Palmanovo (19.07), Videm (19.22) (1> (3> (5> Tržič (19.13), Červinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo (19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) (1> (3> Tržič (19.38), Portogruaro (20.23), Mestre (21.08), Benetke (21.20) Tržič (20.38), Portogruaro (21.23) (1> (3> Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.56), iz Benetk v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (21.38), Portogruaro (22.23) Tržič (22.28), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obv. rezerv.) Tržič (22.38), Portogruaro (23.23) (1> ura vrsta 6.16 (BUS) 6.42 (R) 7.22 (R) 7.40 (R) 7.46 (IC) 8.18 (RV) 8.40 (R) 8.46 (RV) 9.10 (R) 9.46 (RV) 11.46 (RV) 12.08 (FB) 12.46 (RV) 13.40 (RV) 14.40 (RV) 14.46 (RV) 15.10 (R) 15.46 (RV) 16.10 (RV) 16.10 (RV) 16.46 (RV) 17.46 (RV) 18.10 (RV) 18.39 (IC) 18.46 (RV) 19.10 (R) 19.46 (RV) 20.10 (RV) 20.46 (RV) 21.10 (R) 21.22 (FB) 21.46 (FA) 21.51 (RV) 22.22 (FB) 23.19 (FB) 23.31 (IC) 0.46 (RV) Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.29), Tržič (6.15).(1> Portogruaro (6.09), Tržič (6.55) Červinjan (7.04) Tržič (7.16) iz Carnie (5.39), Videm (6.38), v Palmanovo (6.53) "> Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.05), Tržič (7.51)."' (3) Červinjan (8.05), Tržič (8.17), iz Trbiža (6.00) preko Vidma (7.38) in Palmanove (7.53) (» (3) Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.35) preko Vidma (8.08) in Palmanove (8.23) (» (3) Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.38) preko Palmanove (12.53) (» Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (" (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.47), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)(" (5) Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.20) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (» (3) (5) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) ""»a Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.45), Videm (17.08), preko Palmanove (17.23) (" (3) Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (" (3) Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.30), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (" (3) Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (" (3) (5) Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija) Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23) Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59)(Obvezna rezervacija) (od 4.8. do 28.8. vozi iz Verone in ne iz Milana) Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) (vozi do 2.8. in od 29.8.) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.16), Tržič (23.01) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 11.8., 12.8., 13.8. in 14.8.) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI ura vrsta 5.26 (R) 5.26 (R) 5.56 (R) 6.20 (R) 6.26 (R) 6.56 (RV) 7.26 (R) 7.26 (R) 7.50 (RV) 8.56 (RV) 9.26 (R) 10.56 (RV) 11.26 (R) 11.26 (R) 12.20 (R) 12.26 (R) 12.56 (RV) 13.20 (R) 13.26 (R) 13.26 (R) 13.46 (R) 13.50 (RV) 14.26 (R) 14.56 (RV) 15.26 (R) 15.56 (R) 16.26 (R) 16.50 (R) 16.56 (RV) 17.20 (R) 17.26 (R) 17.26 (R) 17.26 (RV) 17.50 (R) 17.56 (RV) 18.20 (R) 18.26 (R) 18.50 (R) 18.56 (RV) 19.26 (R) 20.30 (RV) 20.40 (ICN) 22.20 (R) Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.52) (2> Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.48), nadaljuje za Benetke (» Tržič (6.25), Gorica (6.47), Videm (7.18), nadaljuje za Benetke (1> Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Červinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)™ Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.48), nadaljuje za Sacile (" Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.48) (" Tržič (755), Gorica (8.17.), Videm (8.48), nadaljuje za Benetke (21 Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Červinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) (1>(3> Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.48), za Trbiž (12.05) (2> Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.48), nad. za Benetke (11(3> Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.48), za Trbiž (14.05)(2) Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (14.50) (1> (3>(5> Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.48) (1> Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Červinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) (1> (3> (5> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.48), nad. za Benetke ™3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.48), za Trbiž (16.05) (2>(4> Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Červinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) (1> (3> (5> Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Červinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) (»(3' (6> Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.48) (1> (3> Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.52) (2> (4> Tržič (16.26), Gorica (16.47), Videm (17.22) za Carnio (18.19) ™3> Tržič (16.55), Gorica (17.17), Videm (17.51) (1> (3> Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Červinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.15) (1> (3> Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Červinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48), nadaljuje za Trbiž (20.15) (2> (4> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48) nad. za Benetke.™ (3> (6> Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Červinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.15) (1> (3> Tržič (18.18), Gorica (18.40), Videm (19.04), nad. za Benetke (1) (3) (5) Tržič (18.44), Videm (19.22), preko Červinjana (18.56) do Palmanove (19.07), (1> (3> (5> Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.48) (1> (3> Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Červinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) (11 (31 Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nad. za Benetke Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.48) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.48), nad. za Benetke. Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.56), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40) ura vrsta 6.34 (BUS) 7.30 (R) 7.40 (R) 8.04 (RV) 8.30 (R) 8.40 (R) 8.58 (R) 8.58 (R) 9.10 (R) 9.20 (ICN) 10.04 (RV) 10.35 (R) 10.55 (R) 11.04 (RV) 12.34 (R) 13.04 (RV) 13.40 (RV) 14.12 (R) 14.35 (R) 14.40 (RV) 15.04 (RV) 15.10 (R) 15.40 (R) 16.10 (RV) 16.10 (RV) 16.34 (R) 16.35 (R) 16.35 (R) 17.04 (RV) 17.41 (R) 18.04 (RV) 18.04 (RV) 18.10 (RV) 18.34 (R) 18.34 (R) 19.04 (RV) 19.10 (R) 19.34 (R) 20.04 (RV) 20.10 (RV) 20.22 (RV) 20.35 (R) 20.40 (R) 21.04 (RV) 21.10 (R) 21.40 (R) 22.44 (RV) 22.44 (R) 23.04 (RV) 1.18 (RV) Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) (1> Videm (6.12), Gorica (6.42), Tržič (7.05) (1> Videm (6.38), Tržič (7.16), v Palmanovo (6.53) in Červinjan (7.04), iz Carnie (5.39) (1> Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk (1> (3> Videm (7.12), Gorica (7.42), Tržič (8.05) Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Červinjan (8.05), iz Trbiža (6.00) (1> (3> Videm (7.36), Gorica (8.06), Tržič (8.29), iz Benetk (1> (3> Videm (7.36), Gorica (8.06), Tržič (8.29), iz Trbiža (6.00) (4> (ne vozi 1.11.) Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Červinjan (8.35), iz Trbiža (6.35) (1> (3> Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija) Videm (8.56), Gorica (9.18), Tržič (9.41), iz Benetk (1) Videm (9.11), Gorica (9.42), Tržič (10.05) (2> Videm (9.33), Gorica (10.03), Tržič (10.26), iz Benetk (1> Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2> Videm (11.12), Gorica (11.42), Tržič (12.05) (2> Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk Videm (12.38), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Červinjan (13.04) (1> Videm (12.50), Gorica (13.30), Tržič (13.43) (1> (5> Videm (13.12), Gorica (13.42), Tržič (14.05) (2>(vozi vsak dan do 7.9.) Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Červinjan (14.05) (1> (3> (5> Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (14.23) in Červinjan (14.35); iz Carnie (13.21) (1) (5> Videm (14.17), Gorica (14.48), Tržič (15.11) (1> Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Červinjan (15.35); iz Carnie (14.30) (1> (3> (5> Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Červinjan (15.35)(1> (3> (6> Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.45) (2> Videm (15.11), Gorica (15.42), Tržič (16.05)(vozi do 6.9.)(4) Videm (15.11), Gorica (15.42), Tržič (16.05) iz Carnie (14.20)(4) (5>(ne vozi 1.11.) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk Videm (16.17), Gorica (16.48), Tržič (17.11) (1> (3> (5> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) (1> (3> (6> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk (1> (3> (5> Videm (17.08), Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Červinjan (1735), iz Trbiža (15.45) (1> (3> Videm (17.12), Gorica (17.42), Tržič (18.05) (3> (1> Videm (17.12), Gorica (17.42), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.45) (4> (2> Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (18.23) in Červinjan (18.35), iz Carnie (17.21) (1> (3> Videm (18.12), Gorica (18.42), Tržič (19.05) (1> (3> Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk(1> (3> Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (19.22) in Červinjan (19.35), iz Carnie (18.30) (1> (3> Videm (19.12), Gorica (19.38), Tržič (19.59), prihaja iz Trbiža (17.45) (2> Videm (19.12), Gorica (19.42), Tržič (20.05), prihaja iz Trbiža (17.45) (4> (ne vozi 1.11.) Videm (19.18), Gorica (19.48), Tržič (20.11) (1) (3> Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Červinjan (20.35), iz Carnie (19.21) (1> (3> (5> Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.17), prihaja iz Carnie (19.47) (2> (vozi od 7.9.) Videm (21.22), Gorica (21.52), Tržič (22.15), iz Benetk (2> Videm (21.22), Gorica (21.52), Tržič (22.15) (1> Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk Videm (23.56), Gorica (0.26), Tržič (0.49), iz Benetk 1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 141 Vozi ob sobotah - 151 Vozi od 8. 9. - 19 Vozi do 5. 9. FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV- Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 12. oktobra 2014 1 1 PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Načrt italijanske vojaške komande je bil preprost: prečkali naj bi Sočo, zasedli Gorico, Trst, pozneje prodrli do Ljubljane, na koncu operacije pa bi se z Rusi spojili na Dunaju, v osrčju Avstro-Ogrske. Z umikom z državne meje na Sočo je donavska monarhija sicer izgubila nekaj ozemlja (tragično za Slovence je, da so to bila območja, poseljena večinoma s Slovenci, in da so jih pozneje s sistematično raznarodovalno italijansko politiko potisnili iz teh krajev), toda Borojevic je z načrtovanim umikom za Sočo občutno skrajšal frontno črto in sovražnika so njegove čete sprejele na ozemlju, ki je bilo bolj primerno za dolgotrajno in iz-črpavajočo obrambo, kot je bila ravnina ob Soči. Bo-rojevic je svoje sile skoncentriral na Krasu ter na goriškem in tolminskem mostišču, saj so bili italijanski cilji na dlani. S postavitvijo svojih čet je preprečil pohod italijanske vojske proti Trstu, Vipavski dolini in Ljubljanski kotlini. S »prvim ofenzivnim skokom«, kot so prodoru rekli Italijani, so v prvih treh tednih vojskovanja z dvojno monarhijo komaj prečkali tedanjo državno mejo, v tem času pa se je nasprotna stran utrdila in pripravila na prihodnji trd boj mož na moža. Borojevic - poveljnik na Soči Kakšno podobo so imele obrambne sile dvojne monarhije takrat na Soči, je mogoče najbolje videti iz dokumentov. V svojih spominih je general Borojevic po vojni objavil tudi uradno povelje avstro-ogrske vrhovne komande, izdano 19. maja 1915, torej nekaj dni pred spopadi z Italijo, generaloma Rohru in nadvojvodi Evgenu, ki je na ta dan prevzel poveljstvo nad jugozahodnim bojiščem. V tem povelju je bilo ukazano, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za koncentracijo petih divizij v okolici Zagreba ter treh v okolici Maribora. To naj bi bila osnova za oblikovanje nove 5. armade, ki ji je poveljeval pehotni general Bo-rojevic in je bila namenjena za obrambo na Soči. Koncentracijo omenjenih osmih divizij naj bi izpeljali šele v naslednjih štirinajstih dneh, torej precej po začetku spopadov z Italijo. Do 19. maja je vrhovno poveljstvo dvojne monarhije imelo dva načrta za spopad z Italijani. Resnejši je bil tisti, ki je predvideval organizacijo obrambe na Savi in Dravi, saj je vojski donavske monarhije ponujal večji manevrski prostor, Borojevic pa je za mesto spopada predlagal Sočo. Na pobudo nadvojvode Evgena so se v štabu Con-rada von Hotzendorfa za soško bojišče odločili šele štiri dni pred uradno italijansko vojno napovedjo. General Borojevic je poveljstvo novoustanovljene 5. armade prevzel šele 27. maja v Ljubljani. Na dan napovedi sovražnosti bi bilo razmerje sil med številom avstro-ogrskih in italijanskih vojakov na soški fronti lahko skoraj ena proti deset v korist napadalcev, je v svojih spominih po vojni dokazoval feldmaršal Borojevic von Bojna. Če bi se Ca-dorna odločil za odločen preboj na enem mestu na Soči, bi Italijani lahko imeli še ugodnejše razmerje in v napredovanju proti Trstu in Ljubljani jih ne bi moglo nič zaustaviti. Na novi soški fronti proti Italiji je imela Avstro-ogrska le dobrih 26 bataljonov, v glavnem starejših let- nikov landšturmovcev, štiri in pol konjeniške eska-drone ter 18 topovskih baterij. Na začetku spopadov so v zrak spuščali izvidniške balone s posadko, vendar so bili lahka tarča sovražnikovih letal, tako da so takšno opazovanje kmalu opustili. Italijani so na soški fronti nenehno imeli veliko premoč v letalskih silah. V prvih letalskih akcijah so uporabljali za današnje pojme precej nenavadna bojna sredstva. Letala donavske monarhije napadalcev niso zasipala z bombami, temveč s snopi kovinskih puščic, ki so jih iz letal metali na sovražne položaje. Italijani so na soško fronto poslali 215 pehotnih bataljonov, petinpetdeset konjeniških eskadronov in 221 topniških baterij, je v svojih spominih pozneje omenjal Borojevic von Bojna. Še dvesto bataljonov in 220 baterij naj bi imeli na južnotirolskem bojišču. Nočna mora generala Cadorne je bila avstro-ogrska »vreča« nad Verono, kjer je lahko pričakoval sovražno ofenzivo iz smeri Južne Tirolske proti osrčju Italije. Nasproti generalu Borojevicu sta takrat stali 2. in 3. italijanska armada. V Karnijskih Alpah so Italijani zasedli nekaj pomembnih vrhov. Prvi streli na novi italijansko-avstro-ogrski fronti so padli že v večernih urah 23. maja v Zgornjem Posočju. Italijani so v napad krenili previdno, čeprav so bili seznanjeni s skromno vojaško pripravljenostjo nasprotnika. Splošen napad so nameravali začeti šele takrat, ko bi bila koncentracija njihovih sil opravljena do konca (do začetka spopadov so uspeli koncentrirati tri četrtine svojih sil). Ze prvi dan spopadov je italijansko topništvo pretrgalo promet na soški železnici, tako da je bila zadnja železniška postaja za oskrbovanje avstro-ogrskih branilcev na Soči odtlej Sv. Lucija (danes Most na Soči). Drugo so morali prepeljati z improviziranimi žičnicami, po cestah, na hrbtih tovornih živali preko številnih mulatjer (za vojne namene zgrajenih gorskih cest) ali na hrbtih vojakov. Prvi uvodni boji so trajali natanko mesec dni, od 24. maja do 23. junija 1915. Na območju Krna so Italijani dosegli prvi večji uspeh. Tretji dan so zavzeli Kozjak, nekaj dni pozneje greben Vršič (1611 m nadmorske višine) in Vrata (2014 m nadmorske višine), sredi junija pa je manjša enota italijanskih alpinov v nenadnem drznem napadu zasedla strateško pomemben vrh Krna. Obramba si je te pomembne točke, s katerih je italijanska vojska nadzirala poti, ki so vodile od izvira Soče proti dolini Save Dolinke, prizadevala znova dobiti v roke. Vendar so vsa prizadevanja obrambe, ki so ji čez nekaj dni prišle na pomoč okrepitve, ostala brez rezultatov. Italijani so vse do konca bojev na Soči konec oktobra 1917 ostali na Krnu. Branilci so postavili novo obrambno črto v bližini vrha Krna. Italijanska 2. armada je brez bojev zasedla Kobarid, Kolovrat, Ježo in Goriška brda. 27. in 28. maja so italijanske čete šestkrat napadle Sabotin, toda branilci so jih uspešno odbili. Okrepitve so pomagale, da so Sabotin pripravili za dolgotrajno obrambo. Na začetku junija je prišlo do krvavih bojev med Krnom in Sočo in obe strani sta imeli hude izgube. Italijanske čete so 9. in 10. junija poskušale prečkati Sočo, toda branilci so jih potisnili nazaj čez reko. V tistih dneh je imel general Ca-dorna dva cilja: osvojitev zahodnega roba kraške planote med Zagrajem in Tržičem ter prehod čez Sočo med Plavami in ustjem reke Vipave. Italijanski napadi so vedno potekali po istem kalupu, tako da so jih branilci lahko predvideli do zadnje podrobnosti. Naprej so šle Zgoraj: avstro-ogrska alpinistična enota v akciji; desno: velikanski žarometi so italijanski vojski omogočali nočne napade poizvedovalne enote, za njimi se je premikala pehota, topništvo pa jih je podpiralo iz ozadja. Ko so se prve enote preveč oddaljile od topništva, so se vojaki ustavili, vkopali in počakali, da se je topništvo premaknilo in jim zagotovilo podporo z novih položajev. Ta zastarela taktika je zahtevala veliko časa, kar je nasprotnik dodobra izkoristil. Visoka cena za obotavljanje Pozneje je feldmaršal Borojevic o italijanski taktiki v prvih dneh bojev v svojih spominih pisal takole: »Minila je neverjetno dolga doba, da se je Cadorna odločil za bolj odločno dejavnost.« Italijani pa so lahko domnevali, da sovražnik ne bo stal križem rok in da si bo po veliki zmagi pri Gorlicah lahko privoščil v kratkem pomembno okrepiti novo frontno črto na Soči. Namesto ofenzivnega prodora pa se je začelo obotavljivo italijansko napredovanje. Italijani si niso si takoj izbrali mesta glavnega napada, kot bi nasprotniki lahko pričakovali, temveč so začeli z več manjšimi napadi na številnih točkah od morja do Rombona. Dva tedna po objavi vojne je poskušala italijanska vojska postaviti prve pontonske mostove na spodnjem delu Posočja pri vasi Zagrad. Dvakrat so poskušali in dvakrat so jih branilci odbili. Do otočka sredi Soče jim je pontonski most pozneje uspelo zgraditi, toda na otočku so imeli Italijani pozneje precej mrtvih, ko jih je s svojimi izstrelki zasulo sovražnikovo topništvo. Pred ognjem avstro-ogrskih čet so se reševali s plavanjem ali pa so bežali čez plitvine. Nižje pri Pierisi so italijanske čete sovražniku poskušale preprečiti, da bi vrgel v zrak cestni in železniški most. Majhna domobranska posadka avstro-ogrske vojske jih je uspešno ustavila. Leseni cestni most so zažgali, kovinskega železniškega pa so minirali, tako da sta oba kmalu končala v Soči. Šele mesec dni po začetku spopadov, in na začetku prve soške bitke, je Italijanom uspelo na ostankih železniškega postaviti pontonski most čez Sočo. Pri Gorici je avstro-ogrska vojska sovražnika pustila do Sabotina, Podgore in Ločnika. Tu je štiri dni po začetku sovražnosti prišlo do prvega večjega spo- pada, ki se je za Italijane končal slabo. Večkrat so šli v napad, toda branilci so jih vedno zavrnili. Izgube so bile na italijanski strani precejšnje. Več uspeha so imeli južno od vasi Pierisa proti morju, kjer jim je uspelo postaviti tri pontonske mostove. Dva tedna po začetku spopadov so zasedli Tržič in okoliške hribe ter prišli do Soče pri Gradišču. Bolje jim je šlo pri Plavah, kjer so zaradi nepazljivosti avstro-ogrskih vojakov zasedli most čez Sočo in na njenem levem bregu koto 383 oziroma hrib Prižnico, kot mu pravijo domačini. Pod hribom Priž-nica, kjer je v prihodnjih letih prihajalo do pogostih in hudih bojev, je Italijanom uspelo celo naredili manjše mostišče, avstro-ogrske čete pa so ga porušile. 10. junija so Italijani na tem območju napadli z eno divizijo in teden dni vztrajno napadali. Italijanom je torej za kratek čas celo uspelo zasesti strateško pomembno Prižnico. Deset dni po začetku tega napada so vojaki dvojne monarhije šli v protinapad in sovražnike potisnili čez Sočo. Vsaka od vojskujočih se strani je na pobočjih Prižnice na začetku spopadov izgubila prek dva tisoč vojakov in častnikov, obe pa sta se zagrizeno borili, ujetnikov je bilo na obeh straneh namreč zelo malo. Italijanskim vojakom v tej bitki ni bilo mogoče očitati pomanjkanja bojnega duha. Italijani so zasedli Kolovrat in vas Livek, od koder je njihovo topništvo naslednjih 888 dni spopadov na Soči sejalo smrt. V začetnih akcijah konec maja so osvojili Vršič in Vrata, pozneje pa tudi vrh Krna, Bovec, Kanin in Rombon. Za italijansko stran je bil zlasti pomemben Krn, saj je bilo od tam mogoče nadzorovati pomembne cestne povezave, ki so vodile v notranjost donavske monarhije. Majhna, toda odločna italijanska enota je prelisičila madžarske enote, nevajene gorskih predelov, in v nagli nočni akciji zasedla vrh Krna. Zilavi branilci pa so jih ustavili, tako da niso več mogli naprej, in položaji tam so do 12. soške bitke ostali bolj ali manj nespremenjeni. Krn je bil ves čas vojskovanja trn v očesu enot dvojne monarhije. Iz ka-vern na Krnu so jih Italijani v prihodnjih mesecih obstreljevali in jim prizadejali veliko škodo. Prvi »ofenzivni skok« pa so Italijani drago plačali, saj so izgubili prek deset tisoč vojakov in častnikov. 1 2 Nedelja, 12. oktobra 2014 ITALIJANSKA POLITIKA POTEM KO JE PREGAZIL NASPROTNIKE IN NIMA PRAVE OPOZICIJE Bo Renzi sposoben spraviti Italijo v pogon? Vojmir Tavčar edvomno gre za pomemben korak naprej, treba pa se bo lotiti še vrste drugih problemov. Tako je predsednik republike Giorgio Napolitano ocenil okvirni zakon o reformi trga dela, ki ga je po izredno napeti seji v noči na četrtek odobril senat in na katerega je vlada Mattea Renzija vezala zaupnico. Predsednik države je dejansko podprl premierja, obenem pa tudi opozoril, da z reformo trga dela niso rešeni vsi problemi in da čaka premierja in njegove ministre še veliko dela. Sicer pa predsednik Napoliatno ni bil edini, ki je ocenil pozitivno zakonski predlog o reformi trga dela. Pred njim sta Renzijev načrt pohvalila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je dejal, da morajo reforme trga dela omogočiti zaposlovanje, ne pa odpuščanja. Italija pa ne tvega dodatnih odpuščanj, je menil prvi mož ECB, ker je tako dolgo v recesiji, da so podjetja, ki so želela odpustiti del uslužbencev, to že storila. Premier Renzi, ki je obenem tudi sekretar Demokratske stranke, je bil zelo zadovoljen z izidom glasovanja v senatu. Z njemu lastno polemi-čnostjo pa je v isti sapi tudi ošvrknil nasprotnike zaradi protestov v zgornjem domu, ki so bili po njegovem mnenju povsem nevsebinski in jim je bila odmevnost v medijih edini cilj. Prav tako odrezavo je odpravil tudi pripombe Vendolove Levice, ekologije in svobode kot tudi ostro kritične pripombe sindikalne centrale CGIL. Gluh je bil tudi za očitke, da vezati zaupnico na okvirni zakon, ki ga bo morala vlada šele napolniti z vsebino, ni povsem v skladu z ustavo. Možno je, da bo glasovanje o reformi trga dela vezal na zaupnico tudi v poslanski zbornici, predvsem pa želi ohraniti sedanje besedilo nespremenjeno in bo zato tudi v poslanski zbornici zavrnil dopolnila opozicijskih frakcij v PD. Če naj verjamemo novinarskim poročilom iz zakulisja namerava Ren-zi tudi začeti disciplinski postopek proti senatorjem Corradinu Mineu, Lucrezii Ricchiuti in Feliceju Casso-nu, ker niso hoteli glasovati za Jobs Act (italijanski politiki in mediji so v svojih nastopih in poročilih prevzeli angleško oznako, s katero je Renzi skušal dati bolj svetovljanski prizvok zakonskemu predlogu) in se zato demonstrativno niso udeležili glasovanja o zaupnici. Morebitne kazni naj bi izzvenele tudi kot opomin nekaterim preveč kritičnim poslancem, ki trdijo, da takega zakona ne bodo podprli. Renziju in ministru za delo Giu-lianu Polettiju se mudi, saj bi želela, da zbornica dokončno odobri zakon o reformi trga dela pred 25. novembrom, ker bo potem parlament zaseden z razpravo o proračunu in o go-spodarkem in finančnem načrtu. V začetku prihodnjega leta pa naj bi vlada izoblikovala dekrete, ki bodo vsebinsko napolnili vsa poglavja, ki so v okvirnem zakonu samo nakazana. Matteo Renzi je v teh dneh izbojeval pomembno zmago, ki sicer ni bila v dvomu, saj je teden prej pre-gazil strankino opozicijo tudi na seji direkcije DS. Z njegovega zornega kota pa je pomembno tudi dejstvo, da je v zgornjem domu vladna koalicija glasovala strnjeno, saj so mu podporo odrekli samo trije zgoraj omenjeni senatorji. Zato ni potreboval prikrite pomoči Berlusconijeve Forza Italia, ki je bila baje pripravljena pomagati vladi, če bi oporečniki DS dejansko ogrozili njeno stabilnost. Po mnenju mnogih komentatorjev pa zaupnica v senatu ni bila samo premierjeva parlamentarna zmaga, ampak nakuzuje odločnejši politični zasuk v smeri neocentrizma, ki odpravlja posredovalno vlogo strank in temelji na močnejši povezavi med voditeljem in volivci. To naj bi potrjevale tudi javnomnenjske raziskave, po katerih naj bi Renzi kljub nespodbudnim gospodarskim rezultatom še vedno imel veliko podporo volivcev. Opozicija v DS in tudi Levica, ekologija in svoboda v sedanji fazi nimajo med ljudmi velike podpore. Delno zato, ker so nekdanji voditelji (Massimo DAlema, Pierluigi Bersa-ni in njihovi somišljeniki) veliko govorili o nujnih reformah, uresničili pa bore malo, delno pa tudi zato, ker niso več v sozvočju z družbenimi silami, predvsem pa z mlajšimi, ki jih sedanja kriza najbolj tepe. Levica bi potencialno lahko pridobila precej gla- sov, vendar so njeni sedanji voditelji videti nemočni, predvsem pa ni na obzorju nikogal, ki bi znal kot Alek-sis Cipras v Grčiji poenotiti levico in ji nakazati nove uresničljive cilje. Renzi si je pridobil podporo nekaterih slojev, ki se doslej niso prepoznavali v tradicionalni italijanski levici. Izredna zmaga na evropskih volitvah, ko je za DS glasovalo skoraj 41 odstotkov volivcev, je tudi sad dejstva, da so mladega premierja podprli obrtniki, trgovci, podjetniki in tudi ljudje svobodnih poklicev, ki doslej niso bili zelo naklonjeni tradicionalni levic, pa tudi znatno število brezposelnih. Demokratska stranka je z Renzijem pridobila mnogo tistih centrističnih glasov, za katere so se pred njim zaman potegovali Massimo DAlema in Walter Veltroni, pa tudi z nasprotnega brega Silvio Berlusconi. Renzi naj bi jih pridobil predvsem zato, ker je z dodatkom 80 evrov manj premožnim, z napovedano reformo trga dela, s predlogom institucionalnih reform in tudi z zavezništvom z Berlusconijem, sistematično rušil tradicionalni sociološki in intelektualni okvir definicij levice in desnice. Vidni simbol tega zasuka pa je bila dejanska izvotlitev 18. člena delavske- ga statuta, ki je bila po Renzijevem mnenju zadnjih tednov nujna, medtem ko se mu je še pred nekaj meseci zdel spopad okrog tega določila povsem brezpredmeten. Renzi usmerja Italijo po novi neocentristični smeri, ki se zgleduje po napotkih Evropske unije, ki je leta 2011 s pismom ECB zahtevala korenito reformo trga dela; z željami italijanskih kapitalistov, ki so že dalj časa zahtevali bolj proste roke; pa tudi z željami tistih, ki se zavzemajo za poenostavitev političnega sistema, ki je s svojo kompleksnostjo in obremenjen z dosedanjo shemo levice in desnice, onemogočil vse potrebne prevetritve. Ta načrt ima neocentristični značaj in se korenito razlikuje od pogledov tradicionalne levice. Potem ko je pregazil nasprotnike in sklenil nova zavezništva, ima Renzi nov ma-neverski prostor, za katerega se je zavzemal. Lahko preseže dosedanjo fazo boja proti tistim, ki so po njegovih besedah zavirali reforme, lahko razvije svojo politiko in dokaže lastno učinkovitost. Doslej je Renzi, ki je s svojimi nastopi in dinamičnostjo zasenčil ministre, z edino izjemo ministra za gospodarstvo Pier Carla Padoana, ve- -/ liko je obljubljal, uresničil pa ni veliko. Sedaj pa ima v novih razmerah možnost, da dokaže, da so njegovi predlogi pravilni: da ne bodo zaostrili dosedanjih socialnih krivic in povzročili še nove, da naj bi Italija končno zajela sapo in se postopno povzpela na letvici uspešnih v Evropski uniji. Nikomur, tudi njegovim kritikom ne bo žal, če se bo število zaposlenih začelo večati in če bo proizvodnja narasla. Uspešnost gospodarskih prijemov pa ne bo edino merilo za ocenjevanje Mattea Renzija, ker ima njegova uveljavitev tudi drugačno plat, za katero premier in sekretar DS sicer ni neposredno odgovoren, ker je za krmilom države slabih 8 mesecev, čeprav je s svojimi nastopi prispeval k zaostritvi problema. Prav v dneh, ko je predsednik vlade premagl notranje nasprotnike, so podatki o vpisu pokazali, kako globoko krizo preživljajo italijanske stranke, vključno z Demokratsko stranko, ki je bila doslej še najbolj organizirana in zakoreninjena v družbi. Število članov DS letos naj ne bi preseglo 100.000, Forza Italia naj ne bi imela več kot 8.000 vpisanih, nekoliko bolje naj bi kazalo novi desni sredini NCD, ki naj bi imela 120.000 članov, čeprav je na evropskih volitvah skupaj s Casinije-vo CCD komaj presegla vstopni prag štirih odstotkov. Negativni trend vpisovanja v stranke je vseevropski pojav, v Italiji pa je ob tem bolj izrazito kot drugje dejstvo, da o bistvenih problemih ne odloča več parlament, ampak se odloča drugje, parlament pa je samo poklican, da te sklepe potrdi. Primeri zadnjih mesecev so dogovor, ki sta ga sklenila Renzi in Berlusconi na sedežu DS na Trgu Nazareno, sklepi direkcije DS, poletno premierjevo srečanje z Mariom Dragijem. Potrditev zunaj sprejetih sklepov ali pa tudi nedorečenih ukrepov, kot je okvirni zakon o reformi trga dela, je za parlamentarce obvezna, ker vlada veže odobritev svojih predlogov na zaupnico. Na ta način parlament, ki je za-konodahjna oblast, prepušča vladi -izvršni oblasti vse več zakonodajnih pristojnosti. V sedanjih razmerah (in najbrž tudi morebitna reforma volilnega zakona razmer ne bo bistveno spremenila) je neodvisnost parlamentarca omejena, ker mora biti vez z liderjem železna. Zato lahko glasuje po svoje samo v primeru tajnega glasovanja, ko se lahko tudi maščuje. To pa ima tudi negativne posledice kot v primeru ustavnih sodnikov, saj je parlament dokazal nesposobnost odločanja, saj sodnikov po 17 poskusih še ni izvolil. Dosedanji parlamentarni sistem se zlasti v zadnjih 20 letih ni izkazal, sedaj pa se uveljavlja nov model, v katerem vlada prevladuje nad parlamentom. Drugod, kot je poudaril Antonio Polito, ni tako in parlamentarci imajo več pristojnosti. Tudi v predsedniškem sistemu, kakršen je ameriški, imajo parlamentarci možnost, da odločilno pogojujejo odločitve izvršne oblasti. Razni pristopi od konstruktivne nezaupnice, volilni sistemi, ki temeljijo na enomandatnih okrožjih, predsedniški sistemi z utež-mi in protiutežmi, omogočajo sožitje uglednih vlad in svobodnih parlamentov. V Italiji pa so se - ali vsaj tako se zdi - razmere zasukale nekoliko drugače, ker palamentarna demokracija ne prenese predolgih obdobij paralize. O sedanjih razmerah pa se je treba vsekakor zamisliti, ker je hitro in učinkovito odločanje sestavni del demokracije, prav tako bistvena pa je tudi možnost nadziranja oblasti. Praznina, ki je zazevala, je tudi posledica krize strank. Če se Italija noče pogrezniti, mora vrniti ljudem možnost izbir in odločanja. Tudi po tem, tudi po dejstvu, ali bo znal dati demokraciji novega zagona, bo treba oceniti delo Mattea Renzija. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. oktobra 2014 13 Predstavniki jezikovne organizacije A Mesa na srečanju z delegacijo Sveta Evrope Španija in dežela Galicija ne spoštujeta načel Evropske listine o manjšinskih jezikih A Mesa, osrednja jezikovna organizacija v Galiciji, ki si že leta prizadeva za ohranjanje in promocijo galicij-skega jezika, je v ponedeljek predstavnikom svetovalnega odbora Sveta Evrope za nadzor nad izvajanjem Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih izrazila svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi spreminjanja jezikovne politike s strani deželne vlade, v kateri ima večino španska Ljudska stranka, Partido popular (PP) Mariana Rajoya. Gre za kršitve načel na področjih izobraževanja, pravosodja, javne uprave, gospodarskih odnosov in kulturnih storitev. Predsednik te organizacije Marcos Maceira je še posebej poudaril, da je bilo treba opozoriti Svet Evrope, da španska država in deželna vlada Galicije sistematično kršita med-natrodne pogodbe na področju jezikovnih pravic. Srečanje s predstavniki svetovalnega odbora Sveta Evrope je bilo v ponedeljek v Santiagu de Compostale. Poleg predsednika Maceire je organizacijo A Mesa zastopal še odgovorni za jezikovna vprašanja Paulo Filgueiras. Obisk predstavnikov svetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje Evropske listine o reghionalnih ali manjšinskih pravuicih sodi v okvir četrtega kroga preverjanja izvajanja listine, o katerem je država pripravila dolgo poročilo. Gre za obdobje od leta 2010 do leta 2013, torej za čas, ko je nova galicij-ska oblast začela krčiti jezikovne prav-bice in med drugim izzvala val ptote-stov, med temi množično demonstracijo več desetticoč ljudi na glavnem trgu v Santiagu de Compostela. Predstavniki Sveta Evrope so v okviru svoje misije obiskali več regij v Španiji. Njihov namen je, da pripravijo poročilo o izvajanju Evropske listine v Španiji oziroma pripombe k uradnemu poročilu, ki ga je predložila madridska vlada. Na osnovi poročila svetovalnega odbora nato odbor ministrov Sveta Evrope sprejme priporočila vladi. Evropska listina, kot znano, ne predvideva sankcij za države, ki ne izpolnjujejo zavez, ampak samo sprejme priporočila oziroma navede probleme, ki jih morajo države članice rešiti. Pod naslovom množična manifestacija za ohranitev dvojezičnega šolstva v Galiciji leta 2013. Spodaj nalepke v sardinščini, ki jih je pred leti pripravil urad za sardinski jezik pri deželni vladi. V prejšnjih sklepih je Odbor ministrov Sveta Evrope opozoril na pomanjkljivosti v izvajanju Evropske listine glede na galicijski jezik na več področjih. Med temi se je še zlasti zaustavil pri izobraževanju, kjer je zapisal, da »je treba zagotoviti izobraževalni sistem, ki bo večinoma v galicijskem jeziku«, opozoril pa je tudi na pomanjkljivosti na področju pravosodja in javne uprave. Tokrat so predstavniki osrednje jezikovne organizacije v Galiciji opozorili člane svetovalnega odbora Sveta Evrope na dosledno nespoštovanje Evropske listine s strani španske države in galicijske deželne vlade in na neizvajanje opozoril, ki jih je Svet Evrope izrekel španskim oblastem v zvezi z ocenjevanjem prejšnjega poročila. Predsednik Marcos Maceira je na srečanju poudaril, da »je zelo pomembno izpostaviti, da ne španska država in niti deželna vlada Galicije ne spoštujeta oziroma dosledno kršita mednarodne pogodbe, med katerimi tudi Evropsko listino o rtegionalnih ali manjšinskih jezikih in sta popolnoma gluhi na opozorila, ki jih je po prejšnjih poročilih posredoval Odbor ministrov Sveta Evrope z namenom, da se odpravijo številne pomanjkljivosti«. Pred- sednik je tudi dejal, da »država in deželna vlada načrtno zanemarjata jezike, ki so različni od španščine, še posebej pa galicijščino, ki je v zadnjih letih padla na najnižjo raven odkar obstaja deželna avtonomija v Španiji in to čeprav so mednarodne pogodbe o zaščiti manjhšinskiuh jezikov sestavni del španske ustavne ureditve.« Sicer pa so predstavniki te jezikovne organizacije izrazili obžalovanje, da na srečanje niso bile povabljene tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito jezika in na tem področju opravljajo zelo dragoceno delo; te organizacije so bile pred leti povabljene na podobna srečanja s predstavniki Sveta Evrope, tokrat pa je vabilo izostalo. To so obžalovali, ker bi širši krog zagotovo ponudil predstavnikom Sveta Evrope še popolnejšo sliko o jezikovnem stanju v Galiciji. Sicer pa sta predstavnika organizacije A Mesa izrazila veliko zaskrbljenost nad stanjem galicijskega jezika. Ključno vprašanje je izobraževalni sistem, ki ga je sedanja deželna vlada spremenila: prej je velik del pouka potekal v galicijššini, sedaj pa so uvedli »trijezični« pouk, v katerem je galicij-ščina izrinjena v ozadje, daleč za španščino in tudi za angleščino. V Turčiji skupnost, ki ohranja staro grščino V Trabzonu v Turčiji, ob črno-morski obali, jezikoslovci preučujejo ro-mejko, malo poznano obliko grščine, ki ima vrsto afinitet z grško koine, staro grščino iz časov helenistične države in rimskega cesarstva. Za jezikoslovce je bilo odkritje te govorice edinstvena priložnost za preučevanje ne sanmo nepoznanega živega jezika, ampak narečja ki je bolj kot katerokoli drugo blizu govorice v času grškega gospodovanja v Mali Aziji pred dvemi tisočletji. To povezavo je odkrila Ioanna Sitaridou, predavateljica romanske filologije na univerzi v Cambridgeu in direktorica jezikoslovnih študij na tamkajšnji univerzi Queen's College. Svoja dognanja je objavila v univerzitetni znanstveni reviji, o svojih dognanjih pa je pripravila tudi krajši video posnetek. »Čeprav bi romejko težko opisali drugače kot narečje moderne grščine, ohranja ta jezik zelo veliko število slovničnih značilnosti, ki mu dajejo priokus stare grščine, značilnostim, ki so jih druge inačice moderne grščine izgubile,« pojasnjuje Ioanna Sitaridou. Območje Črnega morja je bilo do sredenjega veka v središču grško-go-vorečega sveta. Grki so ga kolonizirali med 8. in 7. stoletjem pred Kristusovim rojstvom in ga ovekovečili v grški mitologiji. Čeprav sta dve tisočletji bistveno spremenili okolje, so ljudje na izoliranem območju še ohranili prvotni jezik. To je bilo mogoče tudi zato, ker so sprejeli islamsko vero in so bili torej izločeni iz množične selitve med Grčijo in Turčijo po sprejemu Lausan-ske pogodbe leta 1923. Takrat so na osnovi veroiypovedi prisilno preselili približno dva milijona ljudi; tako se je glavnina grško govorečih kristjanov z območja Črnega morja preselilo v Grčijo in skupnost Romejka je ostala dokaj izolirana sredi turško govorečega sveta in odrezana od grške skupnosti. Deželna vlada Sardinije zaradi proračunskih težav skoraj v celoti izničila sredstva za sardinski jezik Izničiti jezikovno politiko v korist sardinskega jezika, ki jo je dežela s tako težavo vzpostavila v zadnjem desetletju in povrniti stanje pred deželnima vladama, ki sta ju vodila Soru in Mongiu: to je očitna volja deželnega odbora, ki ga vodi Francesco Pagliaru, izkazuje pa se z velikimi rezi v proračunu za leto 2014, prav postavke za sardinski jezik. Giuseppe Carongiu, dol- goletni direktor deželnega urada za sardinski jezik, obtožuje deželno odbor-nico Claudio Firino, ki je pristojna tudi za manjšinske jezike in opozarja, da bo nanjo padla vsa odgovornost. Slednja pa se bramni, češ da je deželni upravi zmanjkalo denarja za zdravstvo in je morala zato nameniti 3 milijone evrov, ki so bili prvotno predvideni za razvoj sardinskega jezika, za kritje proračunskih lukenj. Dejansko je iz gradiva, ki ga je deželna vlada vložila v deželni svet, razvidno, da so se sredstva za sardinski jezik zmanjšala za 3 milijone evrov, to je za skoraj vsa sredstva, ki jih je deželni proračun namenjal za sardinski jezik. Največji rez zadeva podporo medijem: televizijskim programom v sardinščini, radijskim sporedom, spletnim pšorta-lom in tiskanim revijam., več kot 2 milijona evrov, pol milijona pa predstavlja krčenje uradom za sardinski jezik. Če bi svet potrdil to zmanjšanje, bi izgubilo službo 150 mladih z univerzitetno izobrazbo, ki so jih izobrazili in zaposlili v teh letih. Za njih bi ostalo le skromno financiranje, ki ga zagotavlja država. Veliko škode bi bilo tudi zaradi nekaterih drugih rezov. Tako bi morali prekiniti s pripravo jezikovnega atlasa, ki ga ureja Michele Contini, odpovedati letošnjo konferenco o sardinskem jeziku, prfekiniti s pripravo videoiger v sardinščini in drugih didaktičnih pripomočkov, pa tudi s programom računalniškega korektorja za sardinski jezik. Odpadlo bi tudi nekaj drugih manjših pobud, med temi sodelovanje z univerzo v Edinburghu o dvojezičnem poučevanju. Kaže, da bi bil tzaenkrat rešen deželni urad za sardinski jezik s petimi zaposlenimi, pa še to zato, ker imajo vsi večletno pogodbo, ki je ne morejo razveljaviti. Zaradi teh rezov je nesmiselno pričakovati od odbornice Firinove, da imenuje novega direktorja urada za sardinski jezik (to mesto je prosto od 16. maja) ali da odobro nov triletni načrt. Ki je bil seveda vezan na predvidena proračunska sredstva. Cilj te deželne vlade je po Carongiujevem mnenju izničenje dejavnosti dežele v korist sar-dinskega jezika, čemur bo sledila ukinitev urada. Odbornica Firinocva se je ob nastopu funkcije predstavila z vrsto pobud: napovedala je zakon o sardinskem jeziku, televizijski kanal v sardinščini, so-ciolingvuistično raziskavo, posvetovalni forum in vrednotenje jezikovnih okenc. V bistvu je kupila čas, zdaj pa se izgovarja, da je morala deželna vlada spremeniti proračun in nameniti srred-stva za kritje finančnih lukenj. Ljudje, ki si prizadevajo za vrednotenje jezika, to tolmačijo kot politično izbiro, ker sardinski jezik za novo deželno vlado ni več prioriteta. Še več, zmanjkalo je tudi denarja za pouk sardinščine na šolah, ker postavka v letočnjem proračunu ni bila ponovno financirana. In tako se postavlja vprašanje, kdo in zakaj ima interes, da se popolnoma izniči jezikovna politika, ki jo je dežela Sardinija v zadnjem desetletju vodila zelo uspešno. Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com VRH SV. MIHAELA. Vabljeni na pokušnjo posebnih dobrot iz menija Okusov Krasa 100. obletnica prve svetovne vojne Od 10. oktobra do 09. novembra 2014 Poiščite kotiček tipičnih proizvodov (z rezervacijo tudi kasneje) v gostilnah, pekarnah in trgovinah, ki sodelujejo pri pobudi. Gostilna Gostilne Trgovine in bari BAR LUKSA Prosek TS - Tel. 040 225286 BARX Trst TS-Tel.040634666 BON BON & CHOCOLATE Trst TS-Tel.040660380 Gorica GO - Tel. 048 1537430 Tržič GO - Tel. 0481 798512 DESPAR KUKANJA Nabrežina TS-Tel.040200172 ERNESTO CHERTI SNC Trst TS-Tel.040820190 IL FRUTTETO MARCHESICH CLAUDIO Trst TS-Tel.040360146 SALUMERIA MEZGE C ERVINO Trst TS-Tel.040308878 EL FORNEL Trst TS - Tel. 040 3220262 OŠTERIJA FERLUGA Conconello/Ferlugi - Tel. 347 1396133 ALLA POSTA Bazovica TS - Tel. 040 911191 CAFFE VATTA Opčine TS - Tel. 040 215313 VETO Opčine TS - Tel. 040 211629 GOSTILNA KONTOVEL Kontovel TS - Tel. 3661446272 KRIŽMAN Repentabor TS - Tel. 040 327115 GUŠTIN Sgonico / Zgonik TS - Tel. 040 229123 LA LAMPARA Križ TS-Tel.040220352 BITA Križ TS - Tel. 040 2209058 SARDOČ Prednik -Devin Nabrežina TS Tel. 040200871 PAHOR Doberdob GO Tel. 0481 410121 DEVETAK Vrh sv. Mihaela GO Tel. 0481 882488 j sledite nam tudi na faCebooku ŽETKO LEO - GASPERI Trst TS-Tel.040636244 ČOK Opčine TS - Tel. 040 213645 SAINT HONORE Opčine TS-Tel.040213055 OROCOLATO Trst TS-Tel.040638193 www. ^^OKUSME DOBROTE DOMAČE ZEMLJE^* iV/f/fi, ,fW, Oktobra GosfO vvčerfi; Mitja Jitn'}i - pred&ttwitev nove knj&io prvi svetovni vojni Stanka Kosič - rtcsta+a shtlptun iz žek^ttih vojnih osmnkam Tel 04&1 - :nifl@aevelek.coiTn Pobudo prireja: Meniji, naslovi ponudnikov in proizvajalcev, informacije o dogodkih: Slovensko deželno gospodarsko združenje - SDGZ, Trst tel.: +39 040 67248 www.okusikrasa.net - www.sdgz.it m ram SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE SLASCICARNA S podporo: PIRIT DUNAJSKA CESTA, 3 OPCINE TS TEL. 040213645 SVEŽE PECIVO » DOMAČI SLADOLED » HITRA KOSILA APERITIVI » KOKTAJU - TIPIČNI KRAŠKI PROIZVODI » VEČERJE Ošterija Ferluga od leta 1900 TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI Ferlugi (TS) Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33 urnik: 12.00 - 24.00 zaprto ob torkih ¡STIL TIPIČNA KRAŠKA GOSTILNA Bazovica (TS) - Ulica Igo Gruden 56 Tel. 040 911191 - e-mail: info@trattoriaposta.it Zaprto ob torkih LUK m SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Za Okuse Krasa nudimo posebni sladoled z okusom jabolčnega štrudlja in kremo s suhim sadjem. Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 . Tel. 040 225286 KULINARIČNA RECEPTI OKUSI KRASA 2014 DOŽIVETJA KRAŠKIH OKUSOV OKUSI KRASA 100. OBLETNICA PRVE SVETOVNE VOJNE Letos se tudi pri enogastro-nomski pobudi Okusi Krasa ob 100. obletnici prve svetovne vojne spominjamo bridkih časov, ki so prav na tej zemlji najtežje in najgloblje zarezali v življenje Kraševcev. Že itak skromna kamnita kraška polja, na katerih so komajda uspeli pridelati dovolj pridelka za ljudi in preživljanje živine, so prišla še pod dodatni udar. In vendar so morale skrbne gospodinje, v večini primerov brez moške pomoči, poskrbeti za preživetje in obstanek. Jedi so pripravljale z iznajdljivostjo, po domišljiji ali receptih, ki so jih podedovale od mater. Iz različnih sestavin so znale ustvariti nove jedi, kot na primer kašo, ki je prej na Tržaškem niso poznali, ali močnik, ki je do takrat bila manjvredna hrana. Žitaric je bilo zelo malo, zato so pšenični moki dodajale tudi krompir (krompirjev kruh) in mlet želod. Slednjega so tudi pomešale z ječmenom za kuhanje kave. Po vojni pa so se začele uveljavljati nekatere nove jedi, ki so jih v te kraje prinesli vojaki kot tudi begunci. Spomin na tiste čase naj bo kot opomin, da se v še tako hudih razmerah da preživeti in da zna biti vsaka jed dobra, pa čeprav skromna. Na mizah naših gostiln se bodo letos zvrstile jedi kraške kuhinje, ki jo je v obdobju Prve svetovne vojne obogatila tradicija različnih narodov in kultur, in nas bo popeljala v preteklost, v spomin na naše nono-te in na vse narode, ki so v tistih časih tako ali drugače hodili po tej zemlji. Vesna Guštin Račji medaljoni, polnjeni z jurčki in hruškami, z jamarjevim fondijem in prelivom iz rdečega ribeza Sestavine % razkoščičene race, 100 g jurčkov, 1 hruška, 60 g sira Jamarja, 125 ml mlečne kreme, 300 g rdečega ribeza, 10 g masla, 5 g trsnega sladkorja, sol in poper po okusu. Postopek Jurčke narežemo na debelejše rezine in jih prepražimo na manjši količini olja. Račje meso potolčemo in ga solimo. Nato narežemo debelejši del hruške na tanke kolobarje. Račje meso prekrijemo najprej s hruškovimi in nato z jurčkovimi rezinami ter ga nato zavijemo in zavežemo. Meso zatem pečemo 20 minut pri 180 stopinjah. Sir narežemo na kocke in ga raztopimo v mlečni kremi. Nato v ponvi raztopimo maslo in pocvremo ribez s sladkorjem. Sestavine nato premešamo in ohladimo s ste-palom ter jih precedimo. Ko je račje meso pečeno, ga vzamemo iz peči, ga odvežemo in narežemo v obliki medaljonov. Meso nato postrežemo s fondijem in ribezovim prelivom. Bleki s petelinom Sestavine Za bleke: 200 g bele moke, 2 jajci Za omako: 2 petelinji bedri, 1 čebula, 1 strok česna, rožmarin, timijan, poper, 1 žlica svinjske masti, kozarec malvazije. Postopek Moko stresemo na podlago ali širšo skledo, naredimo jamico in vanjo ubijemo jajci. Z vilicami ju malo razmešamo in polagoma primešamo moki. Testo na pomokani površini mesimo z rokami, dokler ni homogeno, elastično in se ne prijema rok. Zavijemo ga v najlonsko folijo in pustimo počivati pri sobni temperaturi vsaj pol ure. Zmes razvaljamo na tanko in razrežemo na približno 3 cm velike rombe. Sesekljamo čebulo in česen ter ju popražimo na vroči svinjski masti. Dodamo petelinja bedra, ki smo jih prej narezali, ter jih na obeh straneh lepo popečemo. Dodamo kozarec malvazije in kuhamo še 15 minut. Po potrebi zalivamo z zelenjavno juho. V primernem loncu zavremo slano vodo in v njej kuhamo bleke 2-3 minute. Bleke nato odcedimo in obilno zabelimo s petelinjo omako in koščki mesa. Škampi na buzaro Sestavine škampi, paradižniki, česen, olje, sol, poper, vino Postopek Paradižnike za kratek čas damo v vrelo vodo, nato jih odcedimo in olupimo. Zatem paradižnike narežemo na kocke. Škampe dobro očistimo pod tekočo vodo in jih na hrbtu zarežemo. Sesekljan česen do zlatega popražimo na olju v ponvi s prevleko proti prijemanju. Škampe položimo nato s hrbtno stranjo v ponev, jih solimo in popramo ter jih kuhamo približno 3 minute. Nato prilijemo vino. Ko bo vino izhlapelo, lahko škampe vzamemo iz ponve. V ponvi nato 20 minut na nizkem ognju kuhamo paradižnike, nato spet dodamo škampe in jih s paradižniki kuhamo še 7 minut, preden jih postrežemo. Pomembno je, da škampe vzamemo iz ponve, preden začnemo kuhati paradižnike. Ti se morajo kuhati 20 minut, medtem ko škampi ne potrebujejo dodatnega kuhanja, sicer se prekuhajo. PRECNIK 1/b ponedeljek in torek Tel. 040 200871 - Fax 040 201267 - info@sardoc.eu - wwwsardoc.eu pizzeria - bar - gostilna »VETO » DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPCINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629 - ob torkih zaprto Tel. 040 200172 Nabrežina www.kukanja.it Zraven starega trga vasi, znane po starodavnih kamnolomih, boste dobili izbor delikates, medu in tudi svežih kakovostnih proizvodov, ki prihajajo z obeh strani Krasa. GOSTILNA V sredo, 16.10., ob 18.30 otvoritev fotografske razstave Fiorentina Alessia "Skriti obrazi v gozdu"(FotoTrst 80) Križ 401-TEL. 040-2209058 URNIK: 11.00-14.00 /18.00-23.00 ZAPRTO OB PONEDELJKIH IN TORKIH ZAŽELJENA REZERVACIJA H Fnitteto Kotiček "Okusov Krasa" vse leto, z barvami in vonjavami vrtov in sadovnjakov s Trsta in okolice: vino, med, olje in druge sezonske dobrote. II frutteto - Marchesich Claudio Trst - Largo Piave 3, Tel. +39 040360146 e-mail: cmarchesich@yahoo.it Hotel Restavracija Repen 76 - Tel. 040 327115 - Fax 040 327370 www.hotelkrizman.eu - info@hotelkrizman.eu zaprto ob ponedeljkih (za kosilo) in ob torkih (cel dan) ErnestoCherti sne Prodaja na drobno visoko kakovostnih vin - Goriška Brda, Istrska Malvazija, Veneto Degustacije - Darilni paketi - Veleprodajno skladišče vin VINSKA KLET GORIŠKA BRDA lil. G. Di Vittorio 3/1 - Trst - Tel. +39 040 820190 - www.vinicherti.com Odprto od ponedeljka do petka 08.00-13.00 16.00-19.00 236 Nedelja, 12. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Občutena svečanost na županstvu in pred Telarjevo domačijo Poklon Otonu in vsem, ki se iz Nemčije niso vrnili Natanko na današnji dan pred sedemdesetimi leti so nacisti iz Doberdoba odpeljali skupino domačinov. Med njimi je bil tudi 16-letni Oton Jarc, ki so ga nekaj dni zatem spravili na vlak za Nemčijo. Najprej so ga zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau, naposled pa se je njegovo romanje iz enega taborišča v drugo zaključilo v Leonbergu, kjer je umrl 27. februarja leta 1945. Njegove posmrtne ostanke so v začetku leta po zaslugi raziskovalca iz Verone Roberta Zambonija našli na italijanskem vojaškem pokopališču v Munchnu, v četrtek pa so jih na željo svojcev pripeljali v rodni Doberdob, kjer se je včeraj cela vas poklonila njegovemu spominu. Iz cerkve so žaro z Otonovimi posmrtnimi ostanki najprej ponesli na županstvo. Uvodoma je na violončelo zaigral Jurij Lavrenčič, zatem je spregovoril doberdobski župan Fabio Vizintin. »V koncentracijskih taboriščih je umrlo petnajst naših občanov, naš teritorij pa je bil priča strašnim zločinom. Zaradi vojnih ali z njimi povezanih dogodkov je umrlo nad stotino ljudi, več objektov je bilo zažganih, med njimi tudi županstvo z vsemi arhivi vred 13. septembra leta 1943. V vsaki hiši so bila žalovanja, na katere danes spominjajo plošče in spomeniki, ki so razpršeni po celi občini,« je poudaril Vizintin, po katerem si moramo danes prizadevati, da se kaj takega ne ponovi. »Ni dovolj le ohranjati spomina na preteklo trpljenje, ampak je naša dolžnost storiti vse, da se konča množično uničevanje človeških življenj v imenu ideologij, religij, nacionalizmov, imperialnih politik ali denarja,« je poudaril župan, ki je povabil, naj spregovori tudi načelnika opozicijske svetniške skupine liste Za Doberdob Daria Berti-nazzija. Po njegovem pozdravu so se navzoči v spremstvu godbe na pihala Kras odpravili do Telarjeve domačije, kjer se je Oton rodil. »Za nas današnji dan ni žalosten. Resnično žalostni dan sta pred sedemdesetimi leti doživela naša nono in nona, ko se dva njuna sinova nista vrnila domov,« je v imenu Oto-novih sorodnikov - še zlasti še živečih sester Marije in Helene - povedala Noemi Lakovič in se zahvalila vsem, ki so se udeležili oz. so sodelovali na včerajšnji svečanosti. V imenu sekcij VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje je Mario Lavrenčič poudaril, da se je Oton kljub mladim letom pridružil partizanskemu gibanju, saj je bil član intendance Montes. V osvobodilni boj sta se vključila tudi Otonov brat Zvonko, ki je padel v partizanih, in sestra Helena, ki je bila kurirka. Pred Telarjevo domačijo je zapel moški pevski zbor Jezero, dve pesmi o trpljenju v taboriščih sta prebrali dijakinji nižje srednje šole Anika Tosolini in Alexia Ghini. Po položitvi venca pred spomenikom padlim v NOB so žaro z Otonovi-mi posmrtnimi ostanki ponesli na pokopališče, kjer jih je blagoslovil župnik Ambrož Ko-delja in so jih položili v družinski grob. Oton končno počiva v domači zemlji. (dr) Mladi Andrej Lakovič polaga cvetje na novi grob svojega prastrica Otona Jarca (levo); svečanost pred Telarjevo domačijo, kjer so 12. oktobra leta 1944 Nemci pobrali Otona (desno zgoraj); sprevod do pokopališča, županov nagovor v občinski sejni dvorani (desno spodaj) bumbaca doberdob - Riccardo Goruppi pozval k negovanju spomina »V Leonbergu je umrl tudi moj oče, njegovo truplo so vrgli v skupno grobišče« Riccardo Goruppi bumbaca Kulturni center Lojze Bratuž Krožek V ^ Anton Gregorčič ^ f SREČANJA POD LIPAMI DORICA MAKUC Časnikarka, izobraženka, avtorica dokumentarcev in knjig. S predvajanjem dokumentarca Spomini na Soško fronto (1988). Večer bo vodil profesor Adrijan Pahor »V Leonbergu je umrl tudi moj oče, njegovo truplo so vrgli v skupno grobišče.« Pred Telarjevo domačijo v Doberdobu je med včerajšnjo svečanostjo v imenu zveze političnih depor-tirancev ANED spregovoril bivši taboriščnik Riccardo Goruppi iz Trsta, ki se je z Otonom Jarcem v Leonbergu mogoče celo srečal. Tudi Goruppija so najprej zaprli v Dachauu, nato pa je po raznih premestitvah končal v Leonbergu, kjer so nacisti uredili delovno taborišče - »SS Arbeitslager«. »V dveh avtocestnih predorih smo delali dvanajst ur na dan in gradili krila reakcijskih letal, s katerimi je Hitler upal, da bo zmagal vojno. V predorih so bile razmere neznosne, bilo je zelo vlažno. Vsepovsod so bili stražarji, ki so nas tepli, njihovi psi pa so nas grizli. Na dan smo pojedli le skodelico mineštre, v bistvu vode z nekaj repe in krompirja. Februarja leta 1945 so v taborišču opravili dezinfekcijo. Vsi smo se na dvorišču slekli in več ur čakali na mrazu popolnoma goli. Na koncu so nam vrnili naša oblačila, vendar so bila še mokra. Zaradi tega so številni taboriščniki kmalu zatem zboleli in umrli. Tudi moj oče je zbolel; uspelo mi je ga obiskati, nasproti njega sta bila dva Slovenca, ki sta mi povedala, da je umrl. Mogoče je bil eden izmed njiju ravno Oton, vendar smo bili tako suhi in zmatrani, da tega ne morem z gotovostjo trditi, saj nisem uspel pre- poznati niti svojega očeta,« se spominja Goruppi in pojasnjuje, da je nato uspel videti, kam so vrgli očetovo truplo - v skupno grobišče, v katerem so bila nagrmadena trupla preštevilnih taboriščnikov. Goruppijev oče je umrl 20. februarja leta 1945, imel je 49 let; Oton Jarc je umrl le teden dni kasneje. »Z gotovostjo lahko trdim, da so posmrtni ostanki, ki so jih pripeljali v Doberdob, res Otonovi. Za to nosi zasluge francoski Rdeči križ. Po osvoboditvi so Francozi prekopali žrtve; Oton je bil med tistimi, ki so jih Nemci pokopali oblečene. Zato so ga prepoznali po številki, ki jo je imel zašito na prsih in ki ni zbledela,« je med svečanostjo poudaril Goruppi in pojasnil, da so Francozi našli tudi dokumente o pokopih žrtev, ki so bili skriti na županstvu v Leonbergu. Do podatkov o žrtvah je po vojni prišlo tudi italijansko obrambno ministrstvo, kar je v svojem raziskovalnem delu ugotovil tudi Roberto Zamboni. Italija je nato leta 1951 poskrbela za prekop posmrtnih ostankov žrtev na vojaško pokopališče v Munchnu, vendar o tem ni obvestila svojcev, ki so zato mislili - številni med njimi še vedno mislijo -, da so njihovi dragi končali v krematorijskih pečeh. Goruppi je včerajšnji nagovor zaključil s pozivom k negovanju spomina na taboriščnike. »Tisti, ki se iz taborišč niso vrnili domov, so želeli le, da bi nanje ne pozabili.« (dr) Planinska »kostanjada« Vsakoletna družabnost ob kostanju, ki jo prireja SPDG, bo danes pri Štekarjevih na Valerišču v Števerjanu Ob prazniku sta organizirana še pohodniški in kolesarski izlet z zbirališčem ob 9.45 pri športni hali v Podgori. Obvezni sta spremstvo za mladoletnike in čelada za kolesarje. Živali v palači Coronini V okviru dneva odprtih vrat za družine prirejajo danes ob 11. in 15. uri v palači Coronini Cronberg na Vialu v Gorici vodena ogleda, med katerima bodo posebno pozornost namenili živalim, ki so upodobljene na slikah, vazah, pohištvu, stenah. Kralj pastir Na turistični kmetiji Gianmaria e Martha v Moraru bo v torek, 14. oktobra, ob 20.30 Claudio Dornik predstavil Mozartovo opero Kralj pastir, ki je bila letos vključena v operno sezono tržaškega gledališče Verdi. Srečanje prireja združenje Par Morar. Iz Sel v Jamlje in nazaj Med Selami na Krasu in Jamljami bo v nedeljo, 19. oktobra, potekal 19. kraški krožni pohod, ki ga prirejata športno-kultur-no društvo Kremenjak in turistično društvo Dren. Od 9. ure dalje bo vpisovanje v Selah; ob 10. uri se bodo udeleženci podali proti Jamljam, kjer bo ob 11. uri malica na sedežu društva Kremenjak. Iz Ja-melj se bodo udeleženci spet povzpeli proti Selam, kjer bo ob 13. uri kosilo; ob 14.30 se bodo začele družabne igre, sledil bo ples. Obvezen je veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu. Četrtek, 16. oktobra 2014, ob 20.00 KC Lojze Bratuž - Gorica / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. oktobra 2014 17 gorica - Na Sloviku podelili diplome in začeli novo študijsko leto Deset let izobraževanja Ob navzočnosti goriških višje-šolcev, njihovih profesorjev, staršev, prijateljev, študentov in predavateljev se je včeraj slovesno začelo novo študijsko leto na Slovenskem izobraževalnem konzorciju - Sloviku, ki praznuje letos deseto obletnico delovanja. »Dan odprtih glav« je v malo dvorano Kulturnega doma privabil res lepo število mladih, ki so preživeli posebno jutro. Program se je začel s pozdravom Slovikovega predsednika Borisa Perica. »Zavedamo se, da je sobota zjutraj nekoliko neobičajen termin za univerzitetne študente, na Sloviku pa smo v dodatno izobraževanje vajeni vlagati dodaten trud. Konzorcij deluje že skoraj deset let, v tem obdobju je šlo skozi naše vrste že ogromno študentov, ki se sedaj že uveljavljajo v svetu dela tako pri nas kot v tujini. V veliko zadoščenje nam je, da nam ravno oni potrjujejo, da se je začetna ideja Slovika zelo lepo razvila,« je povedal Boris Peric, ki je študentom zaželel mnogo uspehov v študijskem in poslovnem življenju, zahvalil pa se je tudi Matejki Grgič »duši, srcu in glavi Slovika«. Nato sta predsednik in znanstvena direktorica Matejka Grgič podelila priložnostne diplome študentom, ki so zaključili tri- Začetek študijskega leta na Sloviku letni multidisciplinari program, in dijakom, ki so se lani preizkusili na enoletnem šolanju v Ljubljani. Ti so Joha-na Milič, Maja Bole in Vedran Guštin, medtem ko so multidisciplinarni pro- bumbaca gram uspešno zaključili Karin Ota, Matija Grgič, Veronika Beuciar, Greta Beuciar, Francesca Iancig, Peter Lisjak in Mateja Clarici. Krajši slovesnosti je sledilo delovno jutro, saj so v mali dvo- rani Kulturnega doma štirje Slovikovi stalni predavatelji poskrbeli za štiri krajša predavanja. Izvedenka za kadrovsko področje, ki se ukvarja tudi s pojavom bega možganov, Alenka Stanič je spregovorila o tem, kaj bo jutri všeč delodajalcem. Suzana Laporšek je predstavila portal Nuvolak, ki je namenjen sedanjim in predvsem bodočim podjetnikom, ki delujejo ali bodo delovali v obmejnem pasu med Italijo in Slovenijo. Anita Mirjanič je predavala o govorniških spretnosti, medtem ko je bilo predavanje Andreja Jurička namenjeno timskemu delu, saj je v sodobnem svetu ekipno delo eden izmed ključev do uspeha. Po včerajšnjem uvodu bo prvo srečanje multidiscipli-narnega programa že prihodnjo soboto, ko bo na Sloviku predaval ravno Andrej Juričko. Nato bodo študentje prisluhnili raznim predavateljem iz Gorice, Nove Gorice, Trsta in Kopra, udeležili pa se bodo tudi dvodnevnega obiska podjetij v Ljubljani. Letošnji program je na kratko predstavila Ma-tejka Grgič, ki je v letih študente tudi že »razvadila« s številnimi pozitivnimi in nepričakovanimi presenečenji, tako da lahko tudi letos pričakujemo pestro študijsko leto. Albert Voncina štmaver - Obeta se pester vikend Pohod na Sabotin, lutke in avtoštoparske zgodbe Po sodelovanju na goriškem pouličnem prazniku Okusi na meji se kulturno društvo Sabotin iz Štmavra pripravlja na novo pobudo. V nedeljo, 19. oktobra, namreč prireja tradicionalni pohod na Sabotin, ki bo tokrat že 25. po vrsti. Letošnji program bo nekoliko spremenjen in bolj pester, napovedujejo prireditelji. Pohodniki se bodo zbrali ob 8. uri, odhod bo ob 8.30. Za tiste, ki imajo težave s hojo, bo poskrbljen prevoz. Ob 10. uri bo maša sredi ostalin nekdanje cerkvice sv. Valentina na vrhu hriba. Po pohodu bo ob 11.30 v bivši štmavrski osnovni šoli lutkovna predstava Žabe. Uprizorila jo bo koroška lutkovna skupina Mi smo mi - Navihanci SKD Celovec. Po ogledu lutkovne predstave bo kosilo, ob 12.30 bosta na voljo hrana in pijača, udeleženci pohoda bodo dobili »pašto«. V okviru pohoda bo že v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v bivši osnovni šoli v Štmavru kulturni večer. O svoji knjigi Avtošto-parske zgodbe bo spregovoril Miran Ipavec iz Kanala ob Soči. Sam označuje avtoštop ne le kot način potovanja, temveč kot pravi konjiček, kakor je lahko plezanje v gore, igranje šaha itd. Pester večer bo obogaten tudi z glasbeno točko, ki jo bosta izoblikovala domači moški pevski zbor in pevski zbor iz Benečije. sovodnje - Lutkovna predstava Iz Ajdovščine sta prišla Ljubica in Arpit Lutkovna predstava v Sovodnjah Letniki 1954 iz sovodenjske občine so v krasnem ok-toberskem dnevu skupno praznovali svojih prvih 60 let. Odpravili so se na izlet in obiskali Kobarid, nato Idrijo, kjer so okusili odlične žlikrofe ter si ogledali rudnik An- tonijev rov in mestni muzej Gewerkenegg. Veselo druščino so na izletu spremljali glasba, petje in kup veselja - že z misljio na prihodnje druženje. Jubilanti so se fotografu nastavili v gostilni pri Miljotu pri Devetakih. V Kulturnem domu v Sovodnjah je bila prejšnjo nedeljo uprizorjena lutkovna predstava Ljubica in Arpit. Kulturno društvo Sovodnje je gostilo lutkovno skupino Žar iz Ajdovščine, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Predstavo je zrežirala izkušena Ada Bačar, ki je tokrat priredila ljudsko pravljico iz Benečije. Pobuda je bila speljana v okviru tedna otroka, ki v Sloveniji poteka vsako leto v prvem tednu oktobra. Kljub topli in sončni nedelji je bila dvorana polna. Večer je popestril nastop otroškega pevskega zbora kulturnega društva Sovodnje, ki je zapel venček slovenskih ljudskih pesmi. Otroci so konec septembra že pridno začeli z vajami. Zborček sestavljata dve skupini: otroci iz vrtca vadijo vsako soboto od 10.45 do 11.30 pod vodstvom domačih učiteljic Valentine Nanut in Erike Tomsič. Jana Drassich, ki že od nastanka zborčka uspešno vodi skupino osnovnošolcev, pa vodi otroke od sedmega do desetega leta starosti ob sobotah od 11.30 do 12.30. Vaje potekajo v prostorih so-vodenjskega Kulturnega doma. Kdor bi se želel priključiti mladim pevcem, bo dobrodošel. »Pokrajina ni bila pristojna« Pokrajina nima nikakršne pristojnosti na področju priseljencev, zato je s postavitvijo šotorišča za begunce v goriškem mestnem središču zagrešila veliko napako. Tako pravi Massimi-liano Fedriga, deželni tajnik Severne lige, ki se je včeraj srečal s somišljeniki na Verdijevem korzu v Gorici. Fe-driga meni, da bi lahko ravnanje pokrajinske uprave preverjalo tudi računsko sodišče. »Prebežniki niso mogli ostati ob Soči, ravnanje pokrajine pa je bilo popolnoma zgrešeno,« pravi goriški občinski odbornik Stefano Ceretta. Medtem se šotorišče v Ulici Brass postopoma prazni. Možno je, da ga bodo zaprli že prihodnji teden: del afganistanskih prebežnikov naj bi odpeljali v Tržič, županja pa pravi, da je to za zdaj le hipoteza. Drugo življenje filma V mediateki na goriškem Travniku bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Mojce Perše »Drugo življenje filma«. Umetnica uporablja VHS in filmske trakove namesto čopiča in barve in z njimi zapisuje občutke, ki jih doživlja ob gledanju filmov. Film se tudi večkrat poigrava z našimi čustvi, tako lahko tukaj vidimo 24 različnih zgodb. »Latnik« odložen Goriška kronika danes ne premore barvne strani, zato smo rubriko Alda Rupla »Od domačega latnika do ...« odložili na prihodnjo nedeljo. doberdob Na Gradini filmi, glasba in osmica Enkratni razgledi naravnega rezervata Doberdobskega jezera niso vir navdiha le za ljubitelje narave. V letih je več režiserjev, tako domačih kot tujih, izbralo te kraje za scenarij svojih filmov. Družba Rogos v sodelovanju s Transmedio, Arch-om, Starogaro in Kinemaxom se je odločila, da bo tem filmom dala zasluženo vidljivost, saj nekateri izmed njih še niso bili na razpolago širši publiki. Sprejemni center Gradina se bo torej od srede, 15. oktobra, za tri večere spremenil v mali kinoatelje, kjer si bo mogoče ogledati filme posnete na območju rezervata in v njegovi okolici. Pri vseh projekcijah bodo prisotni tudi režiserji filmov, ki bodo spregovorili o svojih delih. V sredo, 15. oktobra, bodo začeli s priznanim filmom »Zoran, moj nečak idiot« režiserja Mattea Oleotta, dobitnikom lanskoletne prve nagrade na tednu kritike na beneškem festivalu. V četrtek, 16. oktobra, bo na vrsti domačin Ivan Gergolet, tudi sam svež iz beneške avanture, ki bo predstavil kopico svojih prvih del: »Quando il fuoco si spegne-Ko plamen ugasne«, »Polvere-Prah, »Ma-king Archeo film« in nazadnje še napovednik svojega najnovejšega izdelka »Dancing with Maria«. Nazadnje se bo v petek, 17. oktobra, predstavil slovenski režiser Jan Cvi-tkovič, ki je prav na območju do-berdobskega rezervata posnel svoj film »Archeo«. Vse projekcije se bodo pričele ob 20, sledila pa jim bo glasba v živo. Ob priložnosti majhnega film-festivala bo v sprejemnem centru Gradina, v popolnem stilu filma Zoran, vsak dan od 11. ure do večera odprta »osmica«. Da bo žur popoln, bo v soboto, 18. oktobra, s svojimi balkan ritmi poskrbela skupina Radio zastava. V prejšnjih dneh so sicer nekatere zmotil letaki, ki so jih pripravili za promoviranje pobude, saj je na njih slovenščine le za vzorec. 18 Nedelja, 12. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nova glasbena akademija »Citta di Gorizia« Del gojencev »pobegnil« na slovenski glasbeni šoli V centru Komel jih bodo sprejeli vsaj 50, na GM le tiste, ki obiskujejo slovenske šole Goriška glasbena akademija »Citta di Gorizia«, ki je nastala na pogorišču istoimenske glasbene fundacije, bo v prvih dneh novembra zagnala svojo dejavnost. Uvod v novo šolsko leto, ki je bilo še prejšnji teden pod vprašajem, bo koncert ob stoletnici začetka prve svetovne vojne v Verdijevem gledališču, že dan kasneje naj bi v palači De Grazia stekli prvi tečaji. Gojencev, ki jih bodo obiskovali, pa bo veliko manj kot lani: zaradi finančne negotovosti in nedorečenosti projekta akademije se je namreč skupina profesorjev italijanske glasbene šole odločila, da odide drugam. Profesorjem so sledili tudi učenci. Velika večina izmed njih bo v tem šolskem letu obiskovala slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, kar nekaj zanimanja pa so zabeležili tudi na Glasbeni matici, kjer pa so - vsaj za zdaj - sprejeli le peščico otrok. Ravnateljica centra Komel Alessandra Schettino pravi, da so v zadnjih tednih doživeli pravi naval. »V letošnjem šolskem letu bosta k nam prišla dva profesorja, ki sta doslej poučevala na italijanski glasbeni šoli: to sta Daniela Brussolo in Riccardo Radivo. V stiku smo še z dvema drugima glasbenikoma, ki bi rada poučevala na naši šoli. Po informacije je ob profesorjih prišlo tudi veliko staršev, ki niso imeli nobenega zagotovila, da bodo tečaji v palači De Grazia spet stekli in so bili zaradi tega zaskrbljeni,« pravi Schetti-nova. Po njenih besedah bo center Komel letos pridobil vsaj 50 novih gojencev, »med katerimi je tudi več otrok, ki pripadajo slovenski manjšini«, veliko Palača de Grazia bumbaca več pa jih ne bodo mogli sprejeti, saj so šolski prostori polno zasedeni. »Vrata naše šole so odprta vsem. Kar se vprašanja slovenščine tiče, naj povem, da so tako novi profesorji kot starši pokazali veliko zanimanje za slovenski jezik, zato nameravamo prirediti tečaje slovenščine, tako za odrasle kot za gojence. Prihod novih profesorjev je tudi priložnost za razvoj ponudbe,« izpostavlja Schettinova in v isti sapi pojasnjuje: »Pri nas poteka seveda pouk večinoma v slovenščini. Izjema so razredi nekaterih profesorjev, ki slovenskega jezika ne obvladajo, ter priprave na izpite. Lete potekajo v obeh jezikih, odvisno je od instrumenta in konservatorija, na katerem bodo gojenci polagali izpite. Dobro je vsekakor, če obvladajo snov tako v slovenščini kot v italijanščini, da se lahko pred komisijo bolje znajdejo. S tem v zvezi ostaja aktualno vprašanje slovenske sekcije na konservatoriju Tartini, o katerem se z Glasbeno matico še vedno pogovarjamo.« Profesorji in gojenci bivše glasbene šole »Città di Gorizia« pa ne trkajo le na vrata centra Komel. Kot je za Primorski dnevnik potrdila predsed- nica Nataša Paulin, se je kar nekaj ljudi pojavilo tudi pred pragom Glasbene matice. »Drži, prišli so tudi k nam, zaenkrat pa smo sprejeli le nekaj gojencev, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Menimo namreč, da je javni denar, ki ga naša šola prejema, namenjen slovenski manjšini oz. otrokom, ki so vključeni v slovensko okolje,« pravi Paulinova, po kateri bi morala goriška uprava po propadu goriške glasbene fundacije ravnati drugače: »Vse ustanove, ki delujejo na področju glasbe, bi bilo treba povabiti na razgovor. Vsi skupaj bi se morali pogovoriti. Ne zdi se mi prav, da začnemo množično vpisovati otroke, ki so obiskovali goriško glasbeno šolo. Tako se bo namreč porušil sistem glasbenega izobraževanja, ki smo ga doslej imeli v Gorici. Iskati bi morali rešitev, ki bi bila dobra za vse.« Predstavniki akademije, ki so včeraj predstavili program ob navzočnosti goriškega župana Ettoreja Romoli-ja, predsednika Fundacije Goriške hranilnice Gianluigija Chiozze in nekaterih staršev, po drugi strani pravijo, da »bega« profesorjev ne morejo preprečiti, z družinami gojencev pa bodo v kratkem stopili v stik. Predsednica združenja Gabriella Bon in profesor Carlo Grandi sta napovedala, da bo uvodni koncert - nastopil bo orkester International Class Youth Orchestra -predvidoma potekal v torek, 4. novembra v mestnem gledališču Giusep-peja Verdija. 5. novembra naj bi se začela didaktična dejavnost, sledil pa bo niz številnih koncertov, javnih srečanj in pobud v sodelovanju z drugimi ustanovami. (Ale) gorica - Od 19. do 26. oktobra Koroški kulturni dnevi na Primorskem V organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca bodo od 19. do 26. oktobra potekali 16. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. V tem terminu se bodo kulturniki pri Krščanski kulturni zvezi predstavili z vrsto pobud in prireditev. Kulturna izmenjava med Koroško in Primorsko traja že več kot trideset let. Kultura in umetnost sta pomembna dejavnika identitete in samozavesti in s tem preživetja narodne skupnosti. Iz te zavesti se je svojčas porodila zamisel žive kulturne izmenjave, ki naj bi pomagala uresničiti del skupnega kulturnega prostora tudi prek državnih mej. Prva sodelovanja med Slovenci iz Koroške in Primorske pa so se začela kmalu po vojni, sadovi teh izmenjav pa so prisotni še danes. »Naši Zvezi posvečata veliko pozornosti kulturnemu sodelovanju s Koroško. Dobro se zavedamo pomembnosti takega sodelovanja, ki utrjuje naš zamejski prostor in istočasno obogati medsebojno sodelovanje. Ob takih srečanjih pride do skupne izmenjave informacij, novih spoznanj in utrjevanja že obstoječih prijateljstev,« poudarjajo prireditelji. Letošnje kulturno srečanje se bo na Goriškem pričelo v nedeljo, 19. oktobra. Na sedežu kulturnega društva Sabotin v Štmavru bo ob 11.30, po maši, ki bo ob priliki Pohoda na Sabotin, med ruševinami cerkve sv. Valentina, nastopila lutkovna skupina SKD Celovec Mi smo mi - Navihanci z lutkovno predstavo Zabe. Igra Zabe, ki jo je po motivih Maxa Velthujsa napisala režiserka in scenografka Breda Varl, je izjemno primerna za otro- ško publiko, ker vsebuje vse elemente, ki pritegujejo pozornost: lutke, privlačno glasbo (napisala jo je Katarina Hartmann), dojemljivo vsebino z ustreznim besedilom in seveda dobro podane vloge. V torek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji Ars na Travniku odprtje razstave del akademskega slikarja iz Celovca Kristijana Sadnikarja. Umetnika bo predstavil Jože Ko-peinig, za glasbeni okvir bodo poskrbeli Glasbeniki iz Šentprimoža. Soprireditelj je društvo Ars. Akademski slikar Kristijan Sadnikar se je rodil leta 1964 v Celovcu. Po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu je v letih 1984 do 1986 opravil Mojstrsko šolo za slikanje v Gradcu, nato je od leta 1986 do 1992 obiskoval Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je junija 1992 tudi diplomiral. Kot likovni pedagog je zaposlen na Zvezni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Zivi in ustvarja v Na-gelčah pri Št. Primožu. V sredo, 22. oktobra, ob 17. uri bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž srečanje glasbenih šol. Sodelujejo gojenci SCGV Emil Komel, Koroške glasbene šole in Glasbene matice. Soprireditelj srečanja je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V nedeljo, 26. oktobra, bodo nastopili gledališčniki KPD Planina iz Sel s komedijo Bolje tič v roki kot tat na strehi, avtorja Matjaža Zupančiča. Za režijo je poskrbel Franci Končan. Predstava bo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu s pričetkom ob 17. uri in je vključena v gledališki abonma prosvetnega društva Štandrež, ki je so-prireditelj večera. pomniki morije - Lokvica Tudi iz Karlovca jih je veliko padlo na Krasu Pred nekaj tedni smo v rubriki »Pomniki morije« opisali spomenik, ki so ga nad Lokvico na Krasu zgradili pripadniki 34. regimenta z nabornim mestom Ka-ransebes, danes v Romuniji, pred sto leti pa na Madžarskem. Kak kilometer stran, na kolovozu, ki od omenjenega spomenika pelje proti Kostanjevici na Krasu, se nahaja še en pomnik morije. V naših krajih so se v letih krvave morije borili pripadniki številnih evropskih narodov, od katerih so mnogi pustili znake svoje prisotnosti. To je bil tudi 96. Pehotni polk, ki so ga v veliki večini sestavljali vojaki iz Karlovca in okolice. Takrat sta Kar-lovac in večina Hrvaške spadala pod ogrsko krono, omenjeni polk pa je bil ustanovljen leta 1883. Ob izbruhu 1. svetovne vojne se je polk najprej boril na ruski fronti, ob vstopu Italije v vojno pa so ga premestili na Kras, kjer se je zelo izkazal, posebno še v obrambnih položajih med drugo, sedmo in enajsto soško bitko. Pomembno vlogo je polk odigral tudi v znamenitem »Strafexpedition« -kazenskem pohodu v Tirolah konec spomladi 1916. V 2. soški bitki, ki je divjala okrog vrhovske Debele griže, je polk uspešno odbijal napade številčno močnejših italijanski enot. Padlo je veliko Karlovčanov, ki so svoj zadnji dom našli na vojaškem pokopališču pri Vižintinih v Dolu. Nanje spominja spominska plošča v nemščini in hrvaščini na enem od spomenikom nekdanjega pokopališča. V 7. bitki, ko so se po italijanskem zavzetju do-berdobske planote boji preselili na Komensko planoto, je 96. polk branil pomembne odseke fronte pri Opat-jem selu in Novi vasi, v 11. ofenzivi pa je enota zasedala položaje na Markovem hribu nad Šempetrom. Spomenik v skriti dolinici med Lokvico in Kostanjevico, spominja na padle v 7. bitki, ki se je razplamtela v septembru 1916. To tudi piše na spominski tabli na sicer majhnem, vendar pomenljivem spomeniku, ki je očitno bil postavljen sredi manjšega vojaškega pokopališča. Podobno kot spomenik nad Lokvico, so tudi to obeležje iztrgali pozabi in propadu prizadevni člani dru- Spomenik 96. polku na Lokvici in napis na njem foto vip štva SVIT iz Lokvice. Očistili in obnovili so vse spomenike in obeležja okrog Lokvice, navezali pa so tudi stike s Karlovcem in s sorodnimi društvi s planote Asiago v Venetu, kje so tudi potekali hudi boji med italijanskimi in avstroogrskimi silami. Od časa do časa pripravijo skupne proslave, da o vsakoletnih obiskih in izletih niti ne govorimo. Velikokrat so Kraševci že bili pri prijateljih v Asiagu, pred kakim mesecem pa se je delegacija odpravila tudi na obisk v Karlovac. Večja proslava ob spomeniku 96. polku je bila leta 2010, ko se je kljub izredno slabemu vremenu v Lokvici zbralo veliko ljudi z delegacijami, ki so po kulturnem programu na Lokvici ponesli spominske vence v skriti in težko dostopno kraško dolinico. Naključje je hotelo, da bo podobna proslava z udeleženci iz Karlovca, Asiaga in tudi s Češke potekala prav danes v prijetni vasici le streljaj od Opatje-ga sela. (vip) oslavje - V gozdu je dolga leta samevala Obnovljena piramida Pod njo je pokopanih deset avstroogrskih in osem italijanskih vojakov Svečanost na Hrušci Samotni oslavski gozd Hrušca je včeraj predpoldne oživel. Kar lepo število ljudi se je zbralo ob obnovljenem avstroo-grskem spomeniku, ki ga je dolgo let skrivala in ob tem tudi ohranila odmaknjenost od glavnih prometnih poti. Nahaja se namreč na kar strmem in zelo poraščenem pobočju, ki se z Oslav-ja spušča proti Pevmici. Kot smo v našem dnevniku že poročali, so visoko kamnito piramido temeljito obnovili. Za ureditev zgodovinskega objekta so se zavzeli združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje in včlanjena društva, ki so se prijavili prijavili na razpis pokrajinske uprave in prejeli finančni prispevek za obnovo spomenika. Dela, pri katerih je sodelovala večja skupina mladih članov društva Naš prapor, so se zaključila že med poletjem, vendar so slovesnost ob njihovem zaključku odložili zaradi izredno slabega vremena. Včeraj pa se je vreme le usmililo prirediteljev in poskrbelo je, da je bilo vzdušje na slovesnosti kar prijetno. Po uvodnem pozdravu predsednika Krajevne skupnosti Lovrenca Persoglie sta kulturni program oblikovala moški pevski zbor Štmaver in Robert Cotič, član Tik-tak teatra. Štmavrski zbor je pod vodstvom Nadje Kovic zapel tri skladbe (eno italijansko), ki so primerne za tovrstne prireditve, pa tudi poezije Roberta Cotiča so lepo izzvenele. O zgodovini spomenika in vsem, kar se je okrog njega dogajalo, je spregovoril Vili Prinčič, ki je na koncu izrazil željo, da bi se ogled obeležja vklopil tudi v razne programe obiskov turistov iz drugih držav, ki jih bo v naslednjih letih prav gotovo veliko. Navzoče so nagovorili tudi Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki je podprla pobudo, foto loredana princic pokrajinski odbornik Federico Portelli in goriški občinski svetnik Franco Hassek. Ob zaključku sicer kratke, a zelo občutene svečanosti, so ob minuti molka položili venec, domači župnik Marjan Markežič pa je blagoslovil obnovljeni objekt, ki je edinstven v svoji sporočilnosti. Zagotovo so ga zgradili avstrooogrski vojaki na začetku leta 1918, ko se je vojna preselila k reki Piave. Takrat so posebne avstrijske enote začele čistiti ostanke vojne in pobirati tudi okostja padlih vojakov. Na tistem oslavskem mestu so jih našli 18 (10 avstroogrskih in 8 italijanskih vojakov), jih skupaj pokopali in nad njimi zgradili spominsko piramido. Družabnost za udeležence slovesnosti je potekala na dvorišču kmetije Fiegl na Oslavju, vsi domači vinogradniki pa so prispevali po nekaj steklenic domače kapljice, ki je na tem predelu goriških Brd še posebno kakovostna. Omeniti gre tudi, da so za to priložnost izdali tudi zgibanko, ki v dvojezični obliki razloži zgodovino spomenika v Hrušci. (vip) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. oktobra 2014 19 gorica - V četrtek Pod lipami Dorica Makuc in njena Soška fronta Dorica Makuc je na Goriškem in v širšem slovenskem prostoru zelo znano ime. Znana je kot časnikarka, avtorica dokumentarcev, izobraženka in kulturna delavka, pa tudi zgodovinarka in raziskovalka, avtorica številnih knjig, ki so neposredno povezane z našim prostorom in našimi ljudmi. Znane so tudi njene radijske oddaje, razmišljanja, članki in študije. Gre za delo, ki se vije skozi vse njeno življenje in ga le s težavo zaobjame-mo v nekaj stavkih. Raziskala in rešila je pred pozabo marsikatero zgodbo in poglavje iz naše polpreteklosti, od Alek-sandrink do Sardincev, od deportiranih deklet v Nemčijo do Goriške fronte. Vezna nit njenega dela, s katerim še danes vztrajno nadaljuje, ostaja usoda malega primorskega in goriškega človeka v težavnem 20. stoletju. Mozaik zgodb o človeških usodah je širši javnosti razkrila z dokumentarci in knjigami, ki so bile dokaj odmevne. Saj so bila to poglavja, ki se jih je v marsikaterem primeru kot prva sistematično lotila in jih predstavila širši slovenski javnosti. Zanimiva je tudi njena družinska zgodba, očeta Ivana Kacina, ki je bil daleč naokrog znan izdelovalec orgel ter polbrata Pavla Šifrerja, pri- Dorica Makuc bumbaca znanega glasbenika. Po upokojitvi se je Dorica Makuc vrnila v Gorico in že več let soustvarja naš družbeni prostor. Na večeru, ki bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 16. oktobra, po zimskem času pol ure prej, in sicer ob 20. uri, se bo o marsikateri omenjeni vsebini z gostjo pogovarjal profesor Adrijan Pahor. Na srečanju bomo predvajali in predstavili tudi dokumentarec, ki ga je Dorica Ma-kuc podpisala leta 1988 z naslovom Soška fronta in govori o tragediji prve svetovne vojne. Večer pod lipami prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni center Lojze Bratuž in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice. Jutri bo v Feiglovi knjižnici Nevarno Lucrezia Bogaro in Ilaria Ber-gnach sta pred dvema tednoma nastopili v mladinski sobi goriške Feiglove knjižnice s pravljico Nočem poljubčkov. Lucrezia je igrala malega medvedka, ki noče maminih poljubčkov (v vlogi mame je nastopila Ilaria Bergnach), rekoč, da je postal velik in zato noče biti ljubkovan. Otroci so očarani prisluhnili pravljici in se vživeli v vlogo malega medvedka, saj so vzklikali in kimali z glavicami, ko je medvedek trdil, da mu ne ugajajo poljubčki. Jutri ob 18. uri bo Martina Šolc animirala pravljico Nevarno. (tp) Na pravljični urici [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. fl Razstave ZADRUGA NAŠ KRAS in vinogradniško podjetje z Oslavja vabita danes, 12. oktobra, okoli 17. ure na finissage fotografske razstava »Vojna: sledi, spomini, podobe« člana Skupine75 Marka Vogriča v Kraški hiši v Repnu. Razstava bo odprta od 11. do 12.30 in od 15. do 17., ko bo vinogradniško podjetje predstavilo svoja vina ob zdravici in klepetu. U Kino Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. oktobra, ob 17. uri »Govorice.« (Neil Simon), gostuje SLG Celje. 15. oktobra ob 18. uri »Čarovnik iz Oza« (Lyman Frank Baum). 17. oktobra ob 20. uri »Goli otok« (Karlo Vajdec). 18 oktobra ob 10.30 »Pepelka« (Simona Semenič), gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana; ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic). 22. in 24. oktobra ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nasco-sto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Bric); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 17.40 - 20.00 -22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 15.30 - 17.20 »One Direction: Where we are«; 19.45 - 22.00 »Amore, cucina e... curry«. Dvorana 3: 16.45 - 21.30 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 18.50 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«. Dvorana 2: 15.15 - 16.50 - 18.30 - 20.20 »One Direction: Where we are«; 22.15 »Annabelle«. Dvorana 3: 15.30 »Boxtrolls - Le sca-tole magiche«; 17.20 - 19.45 - 22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.30 »Lu- cy«; 22.15 »Sin City - Una donna per cui uccidere«. Dvorana 5: 16.00 »Fratelli unici«; 17.40 - 19.50 - 22.10 »Class Enemy - Razredni sovražnik«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Amore, cucina e... curry«. Dvorana 3: 16.45 - 21.30 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 18.50 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.10 »Ma-ze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 - 22.15 »Annabelle«; 20.15 »Fratelli unici«. Dvorana 4: 17.00 - 18.50 - 20.30 »Lu-cy«;22.15 »Sin City - Una donna per cui uccidere«. Dvorana 5: 17.40 - 22.10 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 19.50 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi). H Šolske vesti DRUŽBA ROGOS organizira v ponedeljek, 13., in torek, 14. oktobra, ob 16. uri dve srečanji, ki sta namenjeni učnemu osebju. Predstavili bodo ponudbo vodenih ogledov in delavnic za šolsko leto 2014-2015 v rezervatih Doberd-obskega in Prelosnega jezera ter izliva Soče. Prvo bo potekalo v prostorih sprejemnega centra na otoku Cona, drugo pa v sprejemnem centru Gradina; prijave po tel. 320-2963942 ali na inforogos@gmail.com. M Izleti 19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu - Jamlje - Sela na Krasu bo v nedeljo, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kremenjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu. TRADICIONALNI POHOD NA TRSTELJ bo v nedeljo, 19. oktobra, z odhodom ob 9. uri iz Mohorinov pri Renčah. Skupno srečanje bo ob 11. uri pri Vojkovi koči na Trstelju. O Kraški četi in prvem padlem junaku Emilu Bizjaku bo spregovoril profesor Radivoj Pahor. Prijava najkasneje do 16. oktobra po tel. 0038641619758 (Istvan Frančeškin), 0038641847612 (Miran Pahor), 003863332077 (Območno ZB), 0038641207906 (Jože Rogelja), 0038631730980 (Ksenija Blažič). »SOBOTE V AVTOBUSU« ob prireditvi »Knjiga ob 18.03«: 18. oktobra ob 9.03 »Museo all'aperto del Kolovrat. La terza linea di difesa italiana«, vodil bo Lucio Fabi. 25. oktobra ob 10.03 »Il Carso del 1915. San Martino San Michele«, vodila bosta Gian-franco Simonit in Marino Visintin. Odhod iz Trga Martiri Liberta d'Ita-lia, rezervacije od ponedeljka do petka 9.00-12.00, tel. 0481-593506, info@illibrodelle1803.it. ESTORIABUS: od 7. do 9. novembra bo izlet na Dunaj z zgodovinarjem Marcom Cimminom. Od 15. do 17. decembra bo izlet v London z novinarjem Williamom Wardom; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 in 349-3052235 ali even-ti@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Ü3 Obvestila SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v Doberdobu v sredo, 29. oktobra, ob 19.30; infor- macije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 048120801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. KD SOVODNJE vabi člane na izredno skupno sejo glede poimenovanja Kulturnega doma v Sovodnjah v torek, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTAN-DREŽU: pilates - ponedeljek, 19.0020.00; jutranji pilates - četrtek, 9.0010.00; spinning - ponedeljek, 20.0021.00 in 21.00-22.00 ter sreda, 20.0021.00; zumba - torek in četrtek, 20.00-21.00; trebušni plesi - torek, 19.00-20.00 (od 14. oktobra dalje); Perfect Body Workout - ponedeljek, 18.00-19.00 in četrtek, 19.00-20.00; informacije in prijave: pilates, spinning, zumba, Perfect Body Workout po tel. 347-8800556 (Sara); jutranji pilates tel. 00386-40477967 (Damjana); trebušni plesi tel. 340-3814478 (Antonella). SOVODENJSKI DAVČNI URAD nudi pomoč pri izračunu davka TASI v torek, 14. oktobra, med 8.30 in 10.30. S seboj je treba imeti katastrski izpis. Prvi rok plačila je treba poravnati do 16. oktobra, saldo pa do 16. decembra. Višino davka Tasi se lahko izračuna s pomočjo računalniškega programa »Calcolo Iuc«, ki je na spletni strani www.riscotel.it/calcoloiuc2014 (dosegljiva tudi preko spletne strani občine Sovodnje); informacije nudijo tudi v centrih CAAF. LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 3485856972 (Katja) ali 338-7501181 (Tamara). H Prireditve KD DANICA prireja pohod sedmih čudes z ogledom Rubijskega gradu, vinske kleti in delavnice marmelad Devetak v nedeljo, 26. oktobra. Vpisovanje od 8.30 do 9.30 v športno kulturnem centru Danica na Vrhu. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA vabi na kulturni dogodek ob postavitvi kovinskega globusa v spomin na borce v prvi svetovni vojni danes, 12. oktobra, ob 11.15 pri Kalu, za vasjo Lokvica. Slavnostni govornik bo Va-sja Klavora. Organiziran bo tudi krajši pohod do jame Pečina, Boro-jevicevega stola in Cerja ob 13. uri. Ob slabem vremenu bo prireditev v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. POKRAJINSKI MUZEJI vabijo na »Dan družin v muzejih«: danes, 12. oktobra, na sedežu muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo od 10. do 13. in od 14. do 18. ure brezplačne didaktične delavnice v italijanskem in slovenskem jeziku za otroke od tretjega leta starosti, starši bodo imeli pravico do znižane vstopnine. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v sklopu niza »Radovedni ponedeljki« predavanje z naslovom »Čustvena pismenost v družini« v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri. Predavanje, ki ga bosta vodila Brane Krapež in Leo Ivandič, prireja Goriška knjižnica Franceta Bevka v sodelovanju s Šolo čustvene inteligence Ljubljana. FORUM ZA GORICO prireja niz srečanj z naslovom »Novecento inedito« na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici: 14. oktobra ob 17.30 srečanje, posvečeno slovenskim antifašistkam; 28. oktobra ob 17.30 predstavitev knjige o anarhičnem gibanju v Tržiču. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 16. oktobra bo Andrea Maggi predstavil svojo knjigo »Morte allAcropoli«, povezoval bo Giovanni Tomasin; več na www.illibrodelle1803.it. »NA KAVI S KNJIGO«: v Katoliški knjigarni na Travniku bodo v četrtek, 16. oktobra, ob 10. uri Mario Šušteršič, Saša Rudolf, Milan Pahor in Marij Maver predstavili lik kulturnega in športnega delavca Bojana Pavletiča in zbornik »Primorski Sokoli bodo še leteli«, ki govori o njem. Srečanje prirejajo Katoliška knjigarna, Mladika, Goriška Mohorjeva družba in ZTT. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v petek, 24. oktobra, ob 20. uri v društvene prostore na odprtje razstave, ki jo je pripravil nevrokirurg Tomaž Velmar iz Maribora »Saniteta v prvi svetovni vojni«. V drugem delu večera bo David Erik Pipan predstavil svojo knjigo »Tako značko nosim jaz«. Večer bo povezoval raziskovalec preteklosti Vili Prinčič. Nastopila bosta tudi moški in ženki pevski zbor Jezero. 3 Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAM suha drva za kurjavo; tel. 335-293409. SCOOTER APRILIA 200, letnik junij 2013, 3600 prevoženih km, prodam za 2000 evrov; tel. 335-5387249. V MESTNEM JEDRU GORICE iščem majhno stanovanje oziroma sobo v dobrem stanju v najem za najmanj enoletno bivanje; tel. 333-6925572. Prispevki V spomin na drage prijatelje in sošolce Slovenske pomorske šole iz Pirana Bruna Podreke, Pavla Beliča, Arman-da Klančiča in Iva Tomsiča daruje Julijan Ožbot 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Namesto cvetja na grob drage Ane La-vrenčič Marusič in v drag spomin na Zdravka Marušiča darujeta Vilko in Branka 50 evrov za AŠZ Mladost.2 Društvo Kulturagua je prejelo 20 evrov za nakup zdravstvenih aparatur za oddelek neonatologije v Nikaragvi v sklopu nabirke, ki poteka v trgovini je-stvin v Doberdobu. Pogrebi JUTRI V ZAGRAJU: 11.00, Nicola Mi-lillo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V PIERISU: 11.00, Primo Pelliz-zari (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ob smrti drage mame Anne Laurenčič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani. Posebna zahvala dr. Katji Lavrenčič za skrb in nego. Otroci Alessandro, Lucia, Loredana in Ivan z družinami Pogrebno podjetje Sartori Odilo Ob boleči izgubi dragega sopotnika Nina Pecore izrekajo Mariji (Mari) Armani in ostalim sorodnikom iskreno sožalje člani društev Jadro in Tržič —/ »Slovenski Ray Charles« Uroš Perič v Gorici 20 Nedelja, 12. oktobra 2014 KULTURA kogojevi dnevi - V sklopu Glasbenega abonmaja Kulturnega doma Nova Gorica Hrvaški ansambel Cantus tudi z nekonvencionalnimi skladbami Na sporedu med drugim skladba 4'33" Johna Cagea ter deli dveh sodobnih hrvaških skladateljev Hrvaški ansambel Cantus pod vodstvom Berislava Šipuša je bila prva gostujoča zasedba 34. sezone Glasbenega abonmaja Kulturnega doma Nova Gorica. Ansambel, ki se od leta 2001 uveljavlja kot prepoznavna hrvaška zasedba, specializirana za sodobno glasbo, je gostoval na povabilo maestra Antona Nanuta. Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju s Festivalom Kogojevi dnevi vrsto let sooblikuje otvoritveni dogodek abonmajske sezone. Ansambel Cantus je predstavil uravnotežen program. V prvem delu se je spogledoval z ustvarjalnostjo hrvaških skladateljev mlajše generacije, v drugem pa je izvedel priredbo Ma-hlerjeve 4. simfonije Klausa Simona. Nastop je hrvaški ansambel začinil z izvedbo skladbe 4'33'' Johna Cagea -skladbo, ki se jo izvaja brez zvoka. Ključni del kontroverzne skladbe provo-kativnega ameriškega skladatelja, ki je živel in ustvarjal v 20. stoletju, je tišina. Delo opredeljujejo le zvoki iz prostora. Vključitev 3'44'' je bila drzna poteza Cantusa, ki je vtisnila svojevrsten pečat nastopu. Cantus je z nekonvencionalnost-jo nadaljeval tudi s skladbama sodobnih hrvaških skladateljev. Deli sta pritegnili pozornost s svojimi izraznimi posebnostmi polnimi izvirnih rešitev sodobne glasbene izpovednosti. Mirela Ivičevic in Krešimir Seletkovic sta večkrat nagrajena skladatelja. Mirela Ivičevic je za Dominoso FF00FF prejela nagrado Ministrstva za kulturo. Krešimir Seletkovic je DISorder napisal po naročilu Ansambla Cantus, s katerim je sodeloval kot rezidenčni skladatelj v letu 2006. Če skladba Domi-nosa FF00FF izkazuje v izraznosti in tematskem razvoju gradiva več tradicionalno koncipiranih linij, se DISorder giba med rezkim in raziskuje skrajne meje zvočnih zmožnosti glasbil. Temeljna celica DISorder izhaja iz neu-branosti, nepovezanosti, rušenju harmoničnega tako v izrazu kot tudi obliki. Poigrava se z iskanjem mejnikov neurejenega gibanja med glasbo in šumom. Skladbi sta predstavljali, s pogostim menjavanjem ritma in težko discipliniranimi disonancami, zahteven interpretativni zalogaj. Člani Cantusa so nastop mojstrsko izpeljali in potrdili sloves "vodilnih in najaktivnejših izvajalcev novoglasbene scene". Ansambel v svoj repertoar vključuje tudi dela genijev prve polovice 20. stoletja, kot so Hindemith, Stravinski ali Mahlerjevo 4. simfonijo je v zadnjem stavku okronala, z odlično izvedbo, mlada nadarjena sopranistka Ivana Lazar matej vidmar Mahler. Z Mahlerjevo 4. simfonijo so poskrbeli za nekaj "klasičnega". Umetnina sodi med simfonije, ki jih je Mahler napisal na besedila iz zbirke Dečkov čudežni rog. Središčno vlogo ima part roga. Mahlerjeva prepoznavnost se kaže v spretni nadgradnji glasbe z začetka 20. stoletja in domiselnimi kompozicijskimi izhodišči. Izrazno je glas- ba šaljiva, lahkotna in z brezbrižnim razpoloženjem, ki pa je izpovedno globoka in umetniško tehtna. Cantus se je pogumno podal na pot odkrivanja Ma-hlerjevih plasti parodije in filozofskih spoznanj. V skoraj uri trajajoči simfoniji je pokazal svoje odlike. Člani so v homogeno igro pristopali z zbranostjo. S potrebnim zagonom so dajali glasbi dramatičnost. S spontanostjo potrebno dinamiko, da je Mahler zazvenel v značilnem tonu. Mahlerjevo izpovednost je v zadnjem stavku okronala, z odlično izvedbo, mlada nadarjena sopranistka Ivana Lazar. Z jasnim glasom in suverenim nastopom je zaokrožila obsežno Mahlerjevo mojstrovino. Metka Sulic V sklopu letošnjega festivala Jazz & Wine of Peace Festival se bo v četrtek, 23. t. m., s pričetkom ob 20.30 prvič v zamejstvu predstavil v Kulturnem domu v Gorici, »slovenski Ray Charles« Uroš Perič - Perry. Pobudnika svojevrstnega glasbenega doživetja sta Kulturni dom v Gorici in Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z združenjem Controtempo, občino Krmin in tržaškim sedežem televizije RAI - slovenski program. Uroš Perič - Perry je postal znan po svojih odličnih interpretacijah skladb iz zlate dobe bluesa, soula, ter jazza. Med glasbeniki, ki so nanj najbolj vplivali, je prav gotovo legendarni Ray Charles. Uroš Perič je s svojimi nastopi do zdaj razgrel občinstvo že kar na treh kontinentih v Evropi, ZDA in Afriki. Njegova ljubezen do glasbe se zrcali tako v interpretiranju Charlesove glasbe kot v ustvarjanju lastnih skladb. Pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) - tel. 0481.33288 - in-fo@kulturnidom.it ) je že v teku pred-prodaja, oz. rezervacija vstopnic (po redni ceni 12,00 €, po znižani 10,00 €). 43. nagradni literarni natečaj revije Mladika Tržaška revija Mladika razpisuje 43. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Za prozo prva nagrada znaša 500 €, druga nagrada 300 €, tretja nagrada pa 250 €. Za pesmi prva nagrada znaša 300 €, druga nagrada 150 €, tretja nagrada pa 100 €. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretip-kanih izvodih (format A4) na naslov Mladika, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, do 1. decembra 2014. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2015. Objavljena bodo lahko tudi nenagraje-na dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov ne vračajo. kogojevi dnevi - Sklepni koncert prihodnjo soboto v Trstu Danes v Bardu nastopi Trobilni ansambel Slovenske filharmonije 35. sezona Festivala Kogojevi dnevi, ki poteka od začetka septembra, se postopno približuje svojemu sklepnemu dejanju. Zadnja dva glasbena dogodka bosta potekala v Benečiji in na Tržaškem. Danes bo ob 15. uri v cerkvi svetega Jurija v Bardu v Terski dolini nastopil Trobilni ansambel Slovenske filharmonije (TASF). Ansambel sestavljajo solisti in člani orkestra osrednje slovenske koncertne hiše Slovenske filharmonije. Ustanovili so ga ob koncu leta 2002. V tem času se je razvil v povsem samostojen komorni ansambel. Sestavlja ga večina trobilcev matičnega orkestra: trobentači Tibor Kerekes, Franc Kosem, Roman Podlesnik in Dejan Glamočak, hornista Justin Felicijan, Jože Rošer in Maja Burger, pozavnisti Žan Tkalec, Wolf Hagen Hoyer in Domen Gantar ter tubist Janez Žnidaršič. Za tokratni nastop se jim bo pridružil še tolkalec Matevž Bajde. Po številnih koncertih z izvirnimi in prirejenimi skladbami v Sloveniji in tujini ansambel posega po delih sodobnih slovenskih skladateljev, baroka in jazza ameriških avtorjev. S tako oblikovanim programom se bo ansambel predstavil tudi v Bardu. Na sporedu bodo dela sodobnih slovenskih skladateljev Janija Goloba, Lojzeta Kranjčana, Marka Mihev-ca, poleg njih pa še mojstri baroka Bacha, Handla in Mozarta, za zaključek pa še Gershwin in nekaj jazzovske glasbe. V soboto, 18. oktobra, pa se bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu festival sklenil z nastopom SToP-a, Slovenskega tolkalnega projekta. Koncert bo nastal v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. SToP sestavljajo člani orkestra Slovenske filharmonije. Ansambel pa je v minulem letu dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Na sporedu bodo zlasti dela sodobnih slovenskih skladateljev, kot sta Tadeja Vulc in Vinko Globokar, pa dela Rossinija in drugih mednarodno priznanih tujih skladateljev. Zazvenela pa bo tudi krstna izvedba novitete Patrika Quaggiata. M.S. DOBRE PRAKSE IN NOVE PERSPEKTIVE. NOVO PROGRAMSKO OBDOBJE PRP SESLJAN, DEVIN (TS) - PONEDELJEK, 13. OKTOBRA OB 16. URI CENTER ZA PROMOCIJO TERITORIJA POKRAJINE TRST - VEČNAMENSKA DVORANA - SESLJAN 56/B PSR 2007-2013 FRIULI VENEZIA GIULIA PROGRAM m UNIVERSITÄ EtafS DEGLI STUDI %EJ> DIUDINE ore 16.00 Registracija udeležencev ore 16.30 Uvodni nagovor in institucionalni pozdravi ore 16.45 Predstavitev projekta Dobre prakse Prof. Paolo Fedele - Univerza v Vidmu ore 17.00 Predvajanje institucionalnega posnetka I Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa hvestlra v podeželje GLavna DiRSKcua za KmenjSKe, acRonvii-SKe in cozoneviRe SLuŽBa za Razvoj PODežeLja 11 ore 17.15 Pričevanja in primerjave ore 17.30 Predstavitev PRP 2014-2020 ore 17.45 Razprava ore 18.00 Zaključki Sergio Bolzonello Obiščite spletno stran o Dobrih praksah: www.bestpracticepsrfvg.it Za informacije in akreditacije: segreteriaorganizzativapsr@blumm.pomilio.com PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 12. oktobra 2014 2 1 GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V sredo, 22 oktobra, ob 20.30 / Gianni Clementi: »Finis Terrae« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od četrtka, 23 do sobote, 25., ob 20.30 in v nedeljo, 26. oktobra, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - la Contrada V petek, 17. oktobra, ob 20.30 / Ales-sando Fullin: »Sissi a Miramar« / Ponovitve: v soboto, 18. ponedeljek, 20. in v sredo, 22 ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. oktobra, ob 16.30. V torek, 21. oktobra, ob 20.30 / Mas-similiano Forza: »Triestiner« / Režija: Giuseppe Emiliani / Nastopata: Ariel-la Reggio in Virgilio Zernitz. / Ponovitve: v soboto, 22., v ponedeljek, 24. in v sredo, 26. ob 20.30, v nedeljo, 23. in v torek, 25. oktobra, 16.30. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Portorož V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.00 / komedija / »Tak si« s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem. NOVA GORICA SNG Danes, 12. oktobra, ob 17.00 / Neil Simon: »Govorice«. V sredo, 15. oktobra, ob 18.00 / Lyman Frank Baum: »Čarovnik iz Oza«. V petek, 17. oktobra, ob 20.00 / Karlo Vajdec: »Goli otok«. v soboto, 18. oktobra, ob 20.00 / Nina Mitrovic: »Srečanje«. V sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kon- tinent der Erinnerung«. / Ponovitve: v četrtek, 23. ob 11.30, v petek, 24. oktobra, ob 11.00 in ob 20.00. V četrtek, 23. oktobra, ob 20.00 / Srečko Kosovel: »Postani obcestna svetilka« / Nadomestna predstava za odpadlo 13. 9.. Veljajo vstopnice, ki jih že imate. Če si predstave ne morete ogledati, pokličite blagajno gledališča. BOVEC Kulturni dom V torek, 14. oktobra, ob 10.30 / Grigor Vitez: »Antonton«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 14. oktobra, ob 19.30 / Goran Stefanovski: »Figurae Veneris Histo-riae«. / Ponovitev: v sredo, 15., v četrtek, 16. in v petek, 17. oktobra, ob 19.30. V četrtek, 23. oktobra, ob 19.30 / Thomas Mann: »Čarobna gora«. / Ponovitve: v petek, 24. oktobra, ob 19.30. V soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Wil-liama Shakespeare v prevodu Mateja Bora: »Rihard III. + II.« Mala drama V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Ernst Toller: »Hinkemann«. / Ponovitev: v petek, 17. in 24. oktobra, ob 20.00 V sredo, 15. oktobra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Hotel Modra opica«. / Ponovitev: v četrtek, 16. oktobra, ob 20.00 V soboto, 18. oktobra, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.00 / Evripid: »Alkestida«. V torek, 21. oktobra, ob 20.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V torek, 14. oktobra, ob 19.30 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani«. / Ponovitve: v ponedeljek, 20. in v torek, 21. oktobra, ob 19.30. Stara pošta V četrtek, 16. oktobra, ob 19.00 / Natalija Manojlovic: »Zakulisje prvakov« / Ponovitev: v petek, 17. ob 21.00, v soboto, 18. ob 20.00, v ponedeljek, 21. ob 19.30 in v torek, 28. oktobra, ob 20.00. Spodnja dvorana V četrtek, 16. oktobra, ob 19.00 / Uroš Kaurin, Vito Weis: »Heroj 1.0« / Ponovitev: v petek, 17. oktobra ob 19.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti V četrtek, 30. oktobra, ob 21.00 / Kon-certira mednarodna zvezda Noa, ki v spremstvu Gil Dora bo predstavila tržaški publiki svojo zadnjo stvaritev »Love Medicine«. Gledališče Miela V ponedeljek, 20. oktobra, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Marco Cappelli acoustic trio in special guest Oscar Noriega. Tetris V petek, 17. oktobra, ob 22.00 / Nastopajo: Calibro 35 - funk-noir jazz. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 22. oktobra, ob 20.45 / koncert / Nastopa Louis Forte - klavir / Program: Faure / Skrjabin / Chopin. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V četrtek, 16. oktobra, ob 20.45 / Münchner Symphoniker / diri-gent:Kevin John Edusei / solist: Arabella Steinbacher - violin. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.00 / Kraljeve violine / »Les violons du roy« / Dirigent - Jonathan Cohen / Solist: Alexandre Tharaud - klavir. Klub CD V torek, 14. oktobra, ob 20.00 / koncert / Jure Pukl & Big Band Rtv Slovenija feat. Clarence Penn (Slovenija, Zda) / Dirigent - Igor Lunder, Jure Pukl - saksofoni; Clarence Penn - bobni. Štihova dvorana V soboto, 18. oktobra, ob 20.00 / Festival Earzoom / Project Mogees / Nastopajo: Aisen Caro Chacin, Eduardo Raon, Myriam Blaeu, Ragnar Hrafn-kelsson / V sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje zvočnih umetnosti (IRZU) / Vstop prost. SNG Opera in balet Ljubljana V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / glasba / Večer z Joan Baez. V petek, 24. oktobra, ob 20.00 / Gian Carlo Menotti: »Zmikavt in stara devica«. Linhartova dvorana V nedeljo, 12. oktobra, ob 16.00 / opera / Giuseppe Verdi: »Nabucco«. Kino Šiška V nedeljo, 12. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Future Islands (ZDA) in Celebration (ZDA). V četrtek, 16. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Swans (ZDA) in Pharmakon (ZDA). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA Palača Attems Petzenstein: »Saksida. slikar pravljičar« je naslov razstave, ki je v organizaciji Pokrajinskih muzejev na ogled še danes, 12. oktobra od 10.00 do 17.00. _SLOVENIJA_ LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija (Vojsko 64, Idrija): do 15. oktobra, od 9.00 do 16.00 je na ogled Partizanska tiskarna Slovenija. Je bila največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem. V njej so tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Tiskarna Slovenija je še danes v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce, prav tako še vedno delujejo tiskarski stroji. / Tel.: +386 5 37 26 600 / e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ABE = japonski književnik • AVDION = radijski sprejemnik z eno elektronko • LERICI = letovišče v Liguriji, v pokrajini La Spezia • OLSON = ameriški ekonomist • TIEL = mesto na Nizozemskem, ob reki Waal 22 Nede|ia' iz °ktobra 2014 APrimorski r dnevnik Formula 1 premierno v Sočiju SOČI - Britanski dirkač formule 1 in vodilni skupnega seštevka Lewis Hamilton (Mercedes) si je privozil prvo startno mesto na pre-mierni dirki za veliko nagrado Rusije v Sočiju. Z drugega startnega mesta bo na današnji dirki, ki se prične ob 13. uri, startal Nemec Nico Rosberg (Mercedes), s tretjega pa Finec Valtteri Bottas (Williams). V primeru, da bo na nedeljski dirki zmagal eden od Mer-cedesovih voznikov, ki sta včeraj zasedla prvi mesti, si bo nemški konstruktor predčasno zagotovil naslov svetovnega prvaka. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Marquez predčasno prvak? MOTEGI - Italijan Andrea Dovizioso (Ducati) (na sliki ANSA) je bil v razredu motoGP najhitrejši v včerajšnjih kvalifikacijah pred dirko motociklističnega svetovnega prvenstva za veliko nagrado Japonske v Motegiju. V prvi startni vrsti bosta dirko začela še rojak Valentino Rossi (Yamaha), ki je bil drugi, in Španec Dani Pedrosa (Honda), ki je bil tretji. Marquez (startal bo iz druge vrste) bi si z zmago v Motegiju predčasno zagotovil naslov svetovnega prvaka. odbojka - V polfinalu svetovnega ženskega prvenstva so bile Kitajke boljše Italijanke brez finala MILAN - Američanke in Kitajke so finalistke odbojkarskega svetovnega prvenstva v Italiji. Američanke so v prvem polfinalu s 3:0 (18, 27, 20) porazile Brazilke, ki do te tekme niso klonile, Kitajke pa so si finale zagotovile z zmago proti domačinkam s 3:1 (21, 20, -20, 28). Američanke so tekmicam vrnile za poraz v drugem krogu. Južnoameričanke so na zadnjih dveh SP vselej osvojile srebro, dvakrat so jih v finalu po petih nizih premagale Rusinje. Igralke ZDA so nazadnje igrale v finalu leta 2002, takrat so naslov osvojile Italijanke, danes ob 20.00 pa bodo napadale prvi naslov svetovnih prvakinj. Kitajke bodo skušale osvojiti tretji naslov, skupno pa peto medaljo na SP. Pred štirimi leti so prišle do 10. mesta, zadnjo odličje pa so osvojile leta 1998, ko so bile srebrne. Azijska reprezentanca je pred polnim Forumom Assago že vodila z 2:0. Nato so »azzur-re«, ki sinoči niso blestele, zmanjšale zaostanek. V četrtem setu so po maratonskem dvoboju (28:30) morale priznati premoč Kitajk. Današnji finale (20.00) bo Kitajska - Zda, za tretje mesto se bosta ob 17.30 pomerili Italija in Brazilija. Italija - Kitajska 1:3 (21:25, 20:25, 25:20, 28:30) Italija: Del Core 16, Centoni 15, Diouf 15, Chirichella 9, Costagrande 8, Arrighetti 5, Folie 4, Lo Bianco 1, De Gennaro, Ferretti, Picci-nini, Bosetti. Kitajka Ting Zhu je proti Italiji dosegla celih 32 točk ansa V onesnaženem Pekingu Mezgec zapravil vodstvo PEKING - Luka Mezgec po zmagi v uvodni etapi kolesarske dirke po Pekingu v drugi etapi ni ohranil stika z najhitrejšimi. Slovenski kolesar je tako moral prepustiti vodstvo v skupni razvrstitvi Belgijcu Philippu Gilbertu (BMC), ki je bil najhitrejši na skrajšani preizkušnji v okolici Pekinga. Drugo mesto je osvojil Južnoafričan Rei-nardt Janse van Rensburg, Mezgečev klubski kolega pri ekipi Giant Shima-no, tretji je bil Portugalec Rui Da Costa (Lampre-Merida). Mezgec je zasedel 41. mesto. Drugi Slovenec na tej dirki Jan Polanc (Lampre) je bil 50. Mezgec je v skupnem seštevku 26. z 17 sekundami zaostanka za vodilnim, Po-lanc pa je 94. Zaradi onesnaženega zraka so za 36,5 kilometra skrajšali traso druge etape, tako da so kolesarji prevozili 111 km. Bertoncelj četrti NANNING - Telovadec Sašo Berton-celj je v finalu gimnastičnega svetovnega prvenstva v kitajskem Nanningu na konju z ročaji pristal tik za zmagovalnim odrom. Tretji iz kvalifikacij je uspešno izvedel težjo sestavo na konju z izhodiščem 16,700 točke, a po manjši napaki pri seskoku, ko je za hip zastal, je za 67 tisočink točke zaostal za kolajno. Zmagal je olimpijski prvak Madžar Krisztian Berki (16,033). PORAZ PORDENONEJA - V nogometni ligi C (Lega Pro) je Pordenone izgubil v Arezzu z 1:0 in ostaja zadnji na lestvici (5 točk). Liga B: Pro Vercelli - Spezia 1:0, Modena - Brescia 1:1. Skupina D Izidi Irska Gibraltar 7:0, Škotska Gruzija 1:0, Poljska - Nemčija 2:0 Poljska 2 2 0 0 9:0 6 Irska 2 2 0 0 9:1 6 Nemčija 2 1 0 1 2:3 3 Škotska 2 1 0 1 2:2 3 Gruzija 2 0 0 2 1:4 0 Gibraltar 2 0 0 2 0:14 0 PRIHODNJI KROG (v torek): Nemčija - Irska, Poljska - Škotska, Gibraltar - Gruzija nogomet Kvalifikacije za EP 2016 Slovenija v Litvi za šesto točko Skupina F Izidi Romunija - Madžarska 1:1, Finska - Grčija 1:1, Severna Irska - Ferski otoki 2:0 Sev. Irska Romunija Finska Madžarska Grčija Ferski o. 0 0 4:1 2:1 4:2 2:3 1:2 1:5 PRIHODNJI KROG (v torek): Ferski o. -Madžarska, Finska - Romunija, Grčija - Sev. Irska SKUPINA I Izidi Armenija - Srbija 1:1, Albanija - Danska Danska 1 1 0 0 2:1 3 Albanija 1 1 0 0 1:0 3 Srbija 1 0 1 0 1:1 1 Armenija 2 0 1 1 2:3 1 Portugalska 1 0 0 1 0:1 0 PRIHODNJI KROG (v torek): Danska - Portugalska, Srbija - Albanija Branilec Slovenije in Chieva Boštjan Cesar na tekmi proti Švici (desno Haris Seferovič) ansa VILNIUS - Slovenska nogometna reprezentanca bo drevi ob 20.45 v Vilniusu igrala tretjo kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 2016. Po porazu v Estoniji in domači zmagi proti Švici si v slovenskem taboru želijo še poln izkupiček proti Litovcem. Izbranci Srečka Katanca opozarjajo, da naloga nikakor ne bo lahka, ne nazadnje ima Litva po dveh rokomet - V državni ligi A Južnotirolska previsoka ovira Bozen - Pallamano Trieste 31:23 (18:8) Pallamano TS: Zaro, Radojkovic 3, Ove-glia, Dapiran 4, Anici 2, Pernic, Cunjak 4, Bellomo 3, Bozic, Di Nardo 4, Carpane-se, Dovgan 1, Visintin 2. Trener: Oveglia. BOCEN - V četrtem krogu v skupini A lige A so tržaški rokometaši izgubili v Bocnu. Gostitelji so zmagali z 31:23. Tržačani so se skozi vso srečanje solidno upirali in so se večkrat skušali približati močnim domačinom. Na koncu pa so jim zmanjkale moči. V soboto bodo tržaški rokometaši doma gostili Cassano Magnago. Ostali izidi: Eppan - Cologne 27:23, Pressano - Brixen 30:20, Cas- sano Magnago - Meran 22:24. Vrstni red: Bozen 12, Pressano 9, Cassano Magnago 6, Pallamano TS 5, Brixen 4, Cologne 3, Meran 3, Mezzocoro-na 0. V SLOVENIJI - Izidi: Ivančna Gorica - Loka 33:31, Velenje - Slovan 41:30, Krško - Sevnica 28:23, Ormož - Krka 31:25, Izola - Trebnje 23:32. ODBOJKA - V Sloveniji, moški: Ach Volley - Fužinar 3:1, Maribor - Šoštanj 0:3, Calcit - Triglav 3:1, Pomgrad - Krka 3:0, Go Volley - Salonit 1:3. Ženske: Go Volley - Vital 1:3, Aliansa - For-mis 0:3, Puconci - Braslovče 2:3, Slovenj Gradec - Koper 0:3. Virus ebole resno ogroža Afriško prvenstvo RABAT - Maroko bo od 17. januarja do 8. februarja 2015 gostil Afriški nogometni pokal. Maroško vlado pa resno skrbi vse bolj nevarna širitev epidemije ebole in zahteva ukrepanje oziroma celo odložitev Afriškega nogometnega prvenstva. Afriška nogometna zveza (CAF) si bo vzela nekaj časa za premislek: odločitev bo padla novembra. V Liberiji, Gvineji in Sierri Leone, kjer je virus ebole najbolj razširjen in je največ smrtnih žrtev, so že prekinili državna prvenstva. V začetku novembra bodo obenem odločili, ali bo svetovno klubsko prvenstvo (od 10. do 20. decembra) v Maroku ali pa kje drugje. V INDIJI - V Indiji se je začela nogometna Indian Super league (Isl). V indijski prvi ligi letos igrata tudi Alex Del Piero (New Delhi) in Marco mate-razzi (Chennai) ter Davide Colomba (PuneCity), ki je soigralec FRancoza Da-videja Trezegueta. Indijsko prvo ligo sestavlja le osem ekip in prvenstvo se bo končalo že 20. decembra. tekmah šest točk. Če je bila zmaga proti San Marinu samoumevna, pa so Litovci na svojem stadionu pokazali, da lahko točke osvajajo tudi proti (vsaj malo) močnejšim tekmecem. V četrtek so tako doma ugnali Estonijo z 1:0. »Upam, da bomo tudi v Litvi zmagali, kar bi pomenilo dober začetek kvalifikacij, zbrali bi šest točk s treh tekem. Ampak bo zelo težka tekma, drugačna kot proti Švici. Litva ne bo tako odprto igrala, ne bo toliko prostora. Treba pa ga bo najti. Prav veliko priložnosti po mojem ne bo, zato bo treba izkoristiti ponujeno in doseči gol,« meni eden junakov slavja proti Švici Kevin Kampl. Ta bo zagotovo spet v prvi postavi, v kateri se mu bodo bržčas pridružili vratar Samir Handanovic, branilci Mi-šo Brečko, Branko Ilic, Boštjan Cesar in Andraž Struna, vezisti Jasmin Kurtic, Aleš Mer-telj, Andraž Kirm, Valter Birsa ali Nejc Peč-nik ter napadalec Milivoje Novakovic. V skupini E imata Anglija in Litva 6 točk, Slovenija in Estonija 3, San Marino in Švica 0. Estonija bo danes gostila Anglijo, Švica pa bo igrala v San Marinu. Italija bo v v jutrišnjem 3. krogu gostovala na Malti (20.45). košarka - Včeraj se je začela nova sezona V ligi A vsi proti milanskemu EA7 Z včerajšnjo vnaprej igrano tekmo med Cremono in Milanom (Milano je zmagal 68:61) se je začela nova košarkarska sezona v ligi A. Glavni favorit za osvojitev naslova državnega prvaka bo Milano, ki je »scudetto« zmagal že v lanski sezoni. Milančanom se bodo skušali zo-perstaviti košarkarji Sassarija, Cantuja in Reggio Emilie. Sassari je letos že osvojil eno lovoriko: superpokal. Prvih osem na lestvici se bo po koncu regularnega dela prvenstva (10. maja). uvrstilo v play-off. Prvih osem po koncu prvega dela sezone pa bo igrali Final 8 državnega pokala (od 20. do 22. februarja 2015). V ligo A2 Gold bo izpadla le zadnjeuvrščena. Danes: 18.15 Roma - Caserta, Brindisi - Pesaro, Avellino - Venezia, Trento -Reggio Emilia, Capo d'Orlando - Pistoia, 19.00 Sassari - Bologna, 20.30 Varese (trener je Tržačan Pozzecco) - Cantu (Rai-Sport2). LIGA A2 GOLD - Izid: Verona -Barcelona 83:60, danes 18.30 Pallacanestro Trieste - Basket Veroli. ŽENSKA LIGA A2 - Izid: Biasono - Querciambiente Muggia 42:38. LIGA ABA - Izidi: Cedevita - Partizan 70:50, Crvena zvezda - Olimpija 73:65, Olaj - Igokea 63:60. Liga Tele-mach - Izidi: Zlatorog - Polzela 85:78, Tajfun - Šoštanj 88:78, Portorož - Helios 59:64. Pred nami je 46. izvedba jadral nega jesenskega pokala, ali bolje poznanega kot Barcolana. Kot po tradiciji bo start točno ob 10. uri naznanil strel topa. Katere pa so številke 46. Barcolane? kot število vpisanih. To je namreč zadnja številka, ki so jo posredovali iz press centra ob 20. uri. Rekord iz leta 2001, in sicer 1968 vpisanih ni padel, kot tudi ni padla magična številka 2000 vpisov. Gneča na nabrežju in porast prijav glede na lansko izvedbo (lani jih je bilo 1593, letos so to število dosegli že v petek ob 20. uri) pa potrjuje, da se le nekaj spreminja, da je zapihal nov veter, ki ga je s seboj prinesel nov odbor. kot 99% možnosti, da bo Barcolana 46 zadnja Barcolana projekta Esimit Europa, saj v letu 20. obletnice, torej v letu 2015, čakajo Esimit novi izzivi (več lahko preberete v sosednjem članku). Igor Simčič upa, da bo kljub vremenskim napovedim vseeno letošnja izvedba hitrejša od lanske: »Kot kaže po zadnjih napovedih bo tudi letos zelo malo vetra. Osebno upam, da ga bo vsaj malo več kot lani, ker z izredno šibkim vetrom lahko pride do presenečenj. Štartna linija je pač tako široka, da se vse spreminja izredno hitro in je skoraj nemogoče izbrati pravo stran. Tudi najboljši taktiki na svetu se tu v Trstu znajdejo vedno v težavah. Vsekakor zgleda, da bo počasna Barco-lana, ampak vseeno upam, da ne tako počasna kot lanska«. Regata po vsej verjetnosti je torej že odločena, kot v zadnjih 4 letih, ko je ciljno črto kot prva prečkala prav velikanka Esimit Europa 2. Presenečenje lahko pripravi posadka No Borders team Furia Benussija, ki je letos najela slovenski maksi Maxi Jena, na katerem bo kot taktik slovenski jadralec Mitja Kosmina. 26 kot 26. leto zapored bo uradni glas Barcolane tržaški Slovenec Berti Bruss (neposredni prenos na valovih radia RadioPuntoZero), ki nam je razkril: »Vsako leto si rečem, da je napočil čas, da mesto prepustim komu drugemu, a vsako leto me znova pokličejo in zaradi ljubezni do Bar-colane, oziroma do tega športa, ne morem odnehati,«. Tudi Berti je zaznal, da letos se na nabrežju diha popolnoma drugačen zrak: »Vidi se, da se stvari spreminjano, da si je nov odbor zavihal rokave. Mladi so in veseli me, da se zaznavajo določeni premiki.« Kaj pa iz športnega vidika? »Že vemo, kako se bo končalo, čeprav če se bodo uresničile napovedi, kaka manjša jadrnica zna presenetiti. Prepričan sem, da se je Mitja lani kesal, da je nastopil z Mini Jeno, saj bi lahko z Maxi Jeno pripravil prijetno presenečenje. Bomo videli, kakšen bo razplet letos.« 1» kot prvič na Barcolani tudi Tina Maze (gost na stojnici Generali, ki je tudi Tinin pokrovitelj), ki pa žal danes je ne bo na jadrnici, ker: »Danes si bom znova nadela smučke, saj gremo ponovno na sneg. Bila sem kar nekaj časa brez smuči, tako da je napočil čas, da zamenjam teniške copate za pancerje. Vsekakor je Barco-lana nekaj izrednega. Lepo je, ko vidiš, da amaterji in profesionalci skupaj uživajo. Veter, seveda če ga znaš izkoristiti, ti lahko da velike užitke. Žal jutri me ne bo tu, ampak mogoče prihodnje leto me pa le spravijo na kako jadrnico.« Rado Šušteršič Na tržaškem nabrežju se bo tudi danes zbrala množica ljudi. Na sinočnji večerni regati Barcolana by Night Jotun Cup (za jadrnice ufo 28) je slavil zmago Cattivik (krmar Lorenzo Bressani) pred Baraimbo fotodamj@n igor simcic Esimit Europa ■ •• v zadnjic na Barcolani? »Verjetno nas na Barcolani 2015 ne bo.« S temi besedami nas je na tržaškem nabrežju presenetil Igor Simčič, duša projekta Esimit Europa. Kot kaže, govorice, da Esimit ne bo praznoval svoje 20. obletnice tam, kjer se je vse začelo, torej na Barcolani, so realne. »Naslednje leto se bomo namreč posvetili predvsem Azurni obali, torej dogodkom, ki se odvijajo v Monaku in v Saint Trope-ju. To pa zato, ker tekmujemo tudi za Yacth club Monaco in nas je predsednik tega kluba prosil za nekoliko bolj intenzivno sodelovanje, tako da v letu 2015 se bomo posvetili temu teritoriju.« Ali morebitna odsotnost na Barcolani 2015 in obenem tudi jubilejna 20-letnici projekta Esimit Europa sovpadata mogoče z morebitnim začetkom novega projekta? »Vedno je treba razmišljati v naprej, vsaj 3 do 5 let, tako da v predalu imamo že izdelan projekt, ki ga bomo predstavili javnosti, ko bodo še zadnje stvari domenjene. Vsekakor 20. obletnico bomo obeležili tudi s knjigo, ki bo nekako orisala pot 20 let, in sicer od začetka projekta v letu 1995 med Gorico in Novo Gorico, vse do današnjih dni, ko plujemo pod evropsko zastavo.« Obstaja možnost, da bi nov projekt slonel na katama-ranih, čeprav vi niste velik privrženec tega razreda? »Katamarani so zelo zanimiv razred, vendar tu govorimo o dveh različnih stvareh. To je, kot če bi primerjali formulo 1 in relly. To sta dva razreda zase, ki nikakor ne morata startati skupaj, ker imata različne tehnične značilnosti. Če pogledamo vsakega posebej, tudi katamarani so zelo zanimivi.« (RAS) v ospredju - Gostja Generali olimpijska zmagovalka Tina Maze Z vetrom se moraš igrati Spregovorila je o prihajajoči sezoni in o tem, da si bo po sezoni vzela premor Vetra ne poznajo samo jadralci, ampak tudi smučanji. In to je dvakratni olimpijski prvakinji v Sočiju Tini Maze, ki je bila včeraj gostja Barcolane in njenega sponzorja Generali, dobro znano. »Z njim se pač moraš znati igrati,« pravi Mazejeva, ki se je v Trst pripeljala z vodjo ekipo Team to aMaze Andreo Massijem. Slovenski šampionki je sicer bolj všeč jadralna deska: »Znajdem se, vendar ne znam dobro jadrati, saj nisem nikoli imela dovolj časa, da bi se naučila, z jadrnicami pa nimam veliko izkušenj. Za to pa je še čas.« Kraljica belih strmin se je kljub temu na Barcolani hitro znašla. Smučanja si namreč ne predstavlja brez morja in jadranja. In ta binom zelo dobro združujejo tudi Tržačani, je poudarila. Trst ji je všeč tudi zato. Seveda je najboljša slovenska smučarka, za katero je vladalo ničkoliko zanimanja - pred srečanjem z novinarji so jo dobesedno obkolili navijači in otroci, ki jim je delila avtograme pod šotorom sponzorja Generali -, spregovorila tudi o prihajajoči sezoni. Tokrat ob morju. Na začetek sezone, pravi, je dobro pripravljena. Odklop v pomladanskim mesecih, ko se je posvetila študiju in se preizkusila tudi v delu z otroki, je nanjo posebno dobro vplival. Nova izkušnja ji je napolnila baterije, predvsem pa je tam dobila motivacijo za letošnjo sezono in svežino. Vrhunec sezone bo svetovno prvenstvo v Vailu, je potrdila pred mikrofonom Radia Slovenije, »to pa ne pomeni, da bodo ostale tekmovanja manjvredna.« Vsakega tekmovanja se bo lotila stoodstotno, saj želi vsakič iztržiti čim več. »In mislim, da sem tega zmožna.« Visoke cilja ima Črnjanka tudi v svetovnem pokalu, kjer bo po sezoni 2012/13 spet Dvakratna olimpijska zmagovalka Tina Maze je bila včeraj gostja sponzorja Generali, ki podpira tudi Barcolano. V stojnici Generali je delila avtograme predvsem najmlajšim navijačem fotodamj@n ciljala na veliki kristalni globus. Vse bo dosegljivo, če bo čim manj napak, še poudarja. 31-letnica si letos namreč želi čim manj črnih dnevov. »Lani je bilo veliko napak, letos pa želim še napredovati. To me vleče naprej.« Dodatna motivacija za upešne nastope pa bo tudi Lindsley Vonn, saj ji povratnica na bele strmine vselej daje željo po napredku in dodatno vztrajnost. Kaj pa bodočnost? »Razmišljam o SP, o naslednji sezoni pa ne več. Potrebujem pavzo,« je Mazejeva pod šotorom Barcolane potrdila, da si bo po sezoni 2014/15 vzela leto premora, ki pa še ne bo pomenil zanesljivega konca kariere. Na naše vprašanje, ali morda razmišlja tudi o materinstvu, kot je že napovedala pred časom, je prav tako prikimala: »Nič se ni spremenilo.« In se nasmehnila. Zdaj pa je pred vrati nova smučarska sezona. Čez dva tedna bo na vrsti prva preizkušnja v Soldnu, na kateri je Mazejeva trikrat zmagala, doživela pa je tudi nekaj razočaranj, med drugim tudi lani, ko je bila 18. Letos pa odhaja na prvo tekmo brez pričakovanj. »Vzela bom, kar bo. Želim pa čim bolje narediti svoje delo,« še napoveduje. Zaradi odhoda na smučarske priprave na avstrijski ledenik, se regate za Jesenski pokal, vrhunca tržaškega jadralnega praznika, ne bo udeležila. Prav zato je včeraj Mazejevo pozdravil marsikdo. Ob predstavnikih sponzorja še predsednik SVBG Mitja Gialuz, odbornik Občine Trst Edi Kraus, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta in tudi odbornik NK Kras Maurizio Vidali, ki se je pred fotografi nastavil tudi s Tino in majico nogometnega kluba Kras. (vs) 24 Nedelja, 12. oktobra 2014 ŠPORT / košarka - Derbi Bor Radenska - Breg v deželni ligi C namizni tenis ■ ■ Kras v Asoli, Prevladali so «»n bolj izkušeni ••• Bor Radenska - Breg 69:87 (16:21, 36:38, 54:60) Bor: Basile 10 (2:4, 4:10, -), Kocijančič 3 (-, -, 1.2), Daneu 6 (-, 3:4, 0:3), Scocchi 5 (2:2, 0:2, 1:6), Meden 16 (2:2, 1:2, 4:6), Bonet-ta 19 (4:5, 3:4, 3:5), Devčič 5 (-1:2, 1:1), Al-banese, Favretto (-,0:2, 0:1), Pizziga 4 (-, 2:9, 0:1), Doz 1 (1:2, -, -), trener Oberdan. Breg: Pigato 22 (1:3, 6:10, 3:6), Slavec 16 (5:6, 1:5, 3:8), Coretti, Semec 6 (-, 3:4, 0:1), Spigaglia 16 (8:10, 4:7, 0.2), Cigliani 20 (5:5, 3:7, 3:6), Mattiassich (-, 0:3, -), A. Gri-maldi 8 (2:2, 3:6, -), trener Krašovec. Breg je zasluženo osvojil prvi letošnji derbi deželne C lige proti Boru in tako vknjižil prvi prvenstveni točki po odločitvi košarkarske zveze, ki je dolinskemu moštvu v prvem krogu odvzela točki, čeprav je na igrišču premagalo Don Bosco. Brežani so si torej kaj kmalu opomogli, čeprav so sinoči na Prvem maju nastopili spet okrnjeni, brez Marca Grimaldija, Gorija in Sterleta, Alberto Grimaldi pa se je med sinočnjo tekmo poškodoval in ni stopil več na igrišče. V isti sapi pa moramo dodati, da so bili borovci močnim gostom, ki sodijo med glavne kandidate za osvojitev prvega mesta, enakovredni tri četrtine, kar kažejo tudi delni izidi. Prva četrtina se je namreč končala s petimi, druga z dvema in tretja s šestimi točkami razlike. Tekma je bila torej povsem izenačena. V zadnji četrtini pa so gostitelji povsem popustili. Brežani so s consko po- Christian Slavec je za Breg prispeval 16 točk fotodamj@n stavitvijo zajezili napade borovcev in si obenem »odpočili« v obrambi. Borovci so v šestih minutah dosegli le pičli dve točki, gostje so se razigrali v napadu in s trojkami Pigata, Slavca in Ciglianija po-vedli za 17 točk (75:58). Če dodamo še, da so Oberdanovi varovanci nerodno izgubili nekaj žog (na koncu kar 22) pri prenosu le-te v napad, potem je jasno, da je bila tekma že v 35. minuti zapečatena. Izkušeni gostje so brez težav ohranili visoko prednost in na koncu zasluženo zmagali. »Po tretji četrtini, ko smo vodili le za nekaj točk, sem se bal, da bomo v zadnjem delu popustili. Nastopili smo z okrnjeno postavo in tudi naši igralci niso več rosno mladi. Zgodilo pa se je prav nasprotno: borovci so nepričakovano popustili, kar smo izkoristili in zmagali,« je zadovoljen po tekmi dejal načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi. »Derbi je bil kar lep in zanimiv tri četrtine, ko smo bili Brežanom povsem enakovredni. Potem pa smo nehali igrati. Namesto da bi vsilili nasprotniku, ki je tehnično in taktično boljši od nas in tudi izkušenejši, hitro igro, smo popustili, izgubili vse preveč žog in tudi met nam ni šel od rok. Na tem derbiju pa sem tudi pogrešal tisto borbenost, ki je bila značilna na dosedanjih tekmah teh dveh ekip,« je bil kratek komentar Borovega športnega direktorja Lucia Martinija. (lako) atletika - Deželno prvenstvo Atletinje Bora odnesle dve kolajni Na atletski progi na Rojcah v Gorici je bilo pred kratkim deželno prvenstvo za naraščajnice in deklice. Med naraščajnica-mi so v različnih disciplinah tekmovale atletinje Bora Lara Betocchi, Tina Busan, Martina Debelis in Meta Sterni, ki so na koncu osvojile dve kolajni. Prvo je osvojila Martina Debelis, ki je bila peta v metu diska (18,63 m) med osmimi nastopajočimi, drugo pa Lara Betocchi v suvanju krogle (7,62 m), ki je bila prav tako peta v konkurenci devetih deklet. Največ smole je imela Meta Sterni, ki je v skoku v daljino dvakrat odlično skočila, a so ji sodniki do-sodili prestop, ki je bil prvič res očiten, drugič pa neviden. Morala se je zadovoljiti z razdaljo 4,32 m, kar pa je precej manj od njenega rekorda. Osvojila je končno 16. mesto med 33 nastopajočimi. S svojim nastopom pa je bila zelo zadovoljna Tina Bu-san, ki je v teku na 1000 metrov izboljšala osebni rekord. Razdaljo je pretekla v času 3,33; bila je 7. med 12 tekmovalkami. Lara Betocchi je nastopila še v teku 300 metrov (48.22), kjer je bila najhitrejša Mara La-vrenčič, sicer tekmovalka tržiškega Fin-cantieri, ki je razdaljo pretekla v času 41,56. Na deželnem prvenstvu deklic je nastopila samo Sophie Aniaku (nastopila je za Bor, a ne trenira več pri slovenskem klubu) in zmagala v teku na 60 metrov (8,53). V sredo pa so na Koloniji tekmovali najmlajši na pokrajinski tekmi za Trofejo Primavera. Omeniti velja prvo in drugo mesto tekmovalk AK Bor v triatlonu, v katerem so se morale deklice pomeriti na 60 metrov z ovirami, v metu vortexa in v teku na 1000 metrov. V konkurenci dvanajstih deklic je bila v triatlonu najboljša Mara Tavčar, druga pa Gaia Gregori. Med začetnicami sta v biatlonu nastopili Sofia Bel-linello (5.) in Caterina Sedmak (6.), med začetniki pa Theo Giulo Bonanno (10.). Liga D: Sokol se je solidno upiral Sokol - Monfalcone 47:66 (7:22, 17:34, 35:46) Sokol: Daneu 0 (-, -, -), Pertot 0 (-, 0:1, 0:1), Štokelj 14 (3:4, 4:6, 1:3), Sardoč 0 (-, 0:2, -), Coloni 0 (-, 0:2, -), Doljak 5 (3:4, 1:2, -), Babich 11 (3:4, 1:2, 2:7), Sos-si 3 (1:2, 1:5, 0:1), Carcich 12 (7:11, 1:2, 1:5), Hmeljak 0 (-, -, 0:3), Kojanec 0 (-, -, -), Hrovatin 2 (-, 1:1, -). Trener: Lazarevski. Sokol je sezono začel s porazom v Lignanu proti solidni ekipi iz Tržiča, varovanci trenerja Lazarevskega pa niso igrali slabo. Usodna jim je bila prva četrtina, ko jih je spravila v težave nasprotnikova agresivna obramba, ki je Štokelju in soigralcem dovolila zgolj sedem točk. Tudi obramba Sokola je delovala precej dobro, saj je tržiške strelce omejila na 34 točk ob polčasu. V tretji četrtini so sokolovci odreagirali in se z odličnim Carcichem na čelu (dvojni dvojček z dvanajstimi točkami in štirinajstimi skoki) približali na šest točk zaostanka. Nato pa so varovancem trenerja Lazarevskega pošle moči, tako da je Pallacanestro Monfalcone ponovno zbežal in zasluženo osvojil srečanje. Po tekmi so se iz Sokolovega tabora želeli zahvaliti odboru KK Bor za pomoč pri organizaciji gostovanja v Lignanu. (av) Ridolfi, Bržan Namiznoteniške igralke Krasa v ligah A2 in B bodo danes opravile krstni nastop v novi sezoni. V prvem krogu lige A2, ki bo - kot se dogaja že nekaj sezon - v obliki turnirja, bodo Katja Mi-lič, Tjaša Kralj in Claudia Micolaucich v Asoli igrale proti domači ekipi (ob 10.00), Traminu B (ob 12.30) in Zeusu (14.30). Kras, ki se bo letos boril za obstanek v ligi, bo skušal v Asoli osvojiti vsaj eno zmago. Drugi krog bo na sporedu šele 23. novembra. V ženski ligi A2 bo letos igrala tudi tržaška Slovenka Ana Bržan (13. na državni jakostni lestvici), ki brani barve ekipe Cascina-Valdera v skupini C. Danes bodo gostovale v Mol-fetti. V najvišji ligi A bo Nabrežinka Lisa Ridolfi letos igrala za ekipo Poli-sportiva Bagnolese, pri kateri igra tudi nekdanja dolgoletna igralka Krasa Yuan Yuan. V današnjem 1. krogu bo Ba-gnolese (iz kraja Bagnolo San Vito pri Mantovi) gost ekipe Quattro Mori. V ženski ligi B bodo krasovke danes v Zgoniku igrale proti Gemoni in Si-stiani. odbojka - Memorial Sergia Veljaka v Repnu Kakovostni turnir Sloga Tabor Televita premagala Šempeter in tržaški FerroAlluminio V Repnu je bil včeraj na sporedu 7. Memorial Sergio Veljak, ki ga je v spomin na prerano preminulega odbojkarja priredilo AŠD Sloga Tabor v sodelovanju z ZSŠDI. Troboja sta se poleg Sloge Tabor Televita udeležila še slovenski drugoligaš (in najresnejši kandidat za napredovanje) OK Šempeter iz Savinjske doline ter tržaški tretjeligaš Ferro Alluminio. Prva sta na igrišče stopila Sloga Tabor Televita in Šempeter. Slogaši so začeli slabo, veliko so grešili in omilili poraz le v drugi polovici prvih dveh setov. Čeprav so izgubljali z 0:2, tekme, kot smo pri slogaših že navajeni, še ni bilo konec. Od tretjega niza dalje so naši igralci izboljšali sprejem, kar se je seveda poznalo pri vsej nadaljnji igri in so po dolgem boju srečanje povsem zasluženo obrnili v svojo korist. Tekma med Šempetrom in Ferro Alluminiom je bila dokaj enosmerna, saj so Tržačane slovenski odbojkarji prekašali prav v vseh elementih. Ferro Alluminio (ki je na turnir sicer prišel v nekoliko okrnjenem sestavu), niti Slogi Tabor Televita ni nudil enakovrednega odpora. Tekmam je sledilo nagrajevanje (v nagradni sklad so pri- spevali ZSŠDI, deželni in tržaški pokrajinski odbor FIPAV). predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je orisal vrhunsko odbojkarsko pot Sergia Veljaka. Nagrajevanju je prisostvovala Sergiova vdova, gospa Bruna, ki je s predsednikom Sloge Tabor Andrejem Maverjem tudi nagradila najboljše. Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki in sicer branilec Klemen Hrastovec, podajač Marko Bojinovič (oba Šempeter), napadalec Cristian Zorat (Ferro Alluminio) ter najbolj kompleten igralec Marco Bolognesi (Sloga Tabor Televita). Izidi: Sloga Tabor Televita - OK Šempeter 3:2 (21:25, 23:25, 25:20, 25:19, 15:12), OK Šempeter - Ferro Alluminio 3:0 (25:16, 25:22, 25:15), Sloga Tabor Televita - Ferro Alluminio 3:0 (25:12, 25:14, 25:19). Sloga Tabor Televita: Bolognesi, Cettolo, Iaccarino, Ivanovič, Jerončič, Kante, Ambrož in Matevž Peterlin, Princi, Sirch, So-sič. Trener G. Jerončič. OK Šempeter: Robida, Sarocraini, Boji-novič, Markovič, Vrhunc, Javornik, Hirci, Hrastovec. Trener S. Cilenšek. Ferro Alluminio: Zanolin, Zorat, Improta, Blasi, Fle-go, Paron, Mosetti, Gerdol. Trener L. Butelli hokej na rolerjih - Prvi krog Polet Kwins okusil ritem lige A1 Davide Battisti (Polet) fotodamj@n Borovke Tina Busan, Lara Betocchi in Meta Sterni Polet ZKB Kwins - Sportleale Mon-leale 1:5 (0:5) Strelec: Mariotto. Polet: Gallessi, Biason; Battisti, G. Ca-valieri, Fabietti, Mariotto, Poloni, Hdidou, De Wonderveid, Degano, Deiaco, P. Cavalieri, Grusovin. Trener: Rusanov. Povratek v najvišjo državno ligo A1 v hokeju na rolerjih je bil za Polet Kwins boleč: varovanci trenerja Dejana Rusanova so visoko izgubili proti močni ekipi Monleale. Gostje so že v prvem polčasu vodili 5:0. Poletov vratar Gallessi sinoči ni bil v najboljši formi. V drugem polčasu ga je zamenjal Biason, ki se je boljše odrezal in ubranil vse strele. Za Polet je častni zadetek dosegel Carlo Mariotto v drugem polčasu. »Na prvi tekmi smo videli, koliko je ura. Liga je zahtevna in vsaka tekma bo poglavje zase: boriti se bo treba do zadnje sekunde. Treba se bo več potruditi,« je dejal Poletov odbornik Mojmir Kokorovec. Poletovci bodo v prihodnjem krogu gostovali v Cittadelli. »Čaka nas še ena težka tekma. Za nas bo nov pomemben test,« je dodal Ko-korovec. Ostali izidi: Asiago - Cittadel-la 3:5, Milano - Verona 11:2, Pado-va - Molinese 4:8. □ Obvestila AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom v četrtek, 6. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 13., 20. in 27. novembra. Za ostale info na tel. št.: 3470473606. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449. ŠD SOKOL sporoča da se bo jutri, v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 v šolski telovadnici v Sesljanu začel tečaj zumbe. Za informacije kličite številko (3474347604, Giancarlo). 19. POHOD »Na Krasu je krasno« bo danes, v nedeljo, 12. oktobra, z zbirališčem od 9.00 do 9.45 v Praprotu. prej do novice www.primorski.eu1 / ŠPORT Nedelja, 12. oktobra 2014 25 liga b - Po prvi domači tekmi Jadran Franco še ni prebil ledu Odločilna za poraz slaba igra v tretji četrtini - Mura: »Ni vse črno« Jadran Franco - Urania Milano 58:69 (18:18, 34:33, 47:60) Jadran: D. Batich (8 (-, 1:4, 2:8), Ban 10 (1:1,3:11, 1:4), De Petris 8 (-, 4:9, -), Franco 3 (-, -, 1:3), Malalan 12 (4:4, 4:5, 0:1), M. Batcih (4 (1:2, 0:2, 1:2), Ridolfi 5 (1:2, 2:4, 0:1), Marusič 8 (-, 4:10, -), n.v. Zobec in Gelleni. Trener: Mura. Pridobljene žoge: 9, izgubljene žoge 12; podaje 7, skoki 29 (19 v napadu in 19 v obrambi). Milano: prosti meti 20:27, 2 točki: 14:34, 3 točke: 7:20, skoki 41 (13 v napadu in 28 v obrambi),pridobljene žoge 2, izgubljene žoge 16; podaje 8. Jadran Franco v prvem domačem nastopu pred približno 170 gledalci še ni prebil ledu, nikakor pa ne dviguje bele zastave. Kot na prvi tekmi je tudi v dvorani PalaRubini trpel predvsem v obrambi. Zmanjkala pa je v bistvu ena četrtina, poudarja tudi trener Mura. Odločilna za poraz je bila namreč tretja četrtina, v kateri je Jadran povsem popustil. Milano je namreč izkoristil vsako napako in tako z delnim izidom 0:8 povedel na 9 točk (38:47). Met za tri točke Daniela Baticha (41:45), ki pa z Borutom Banom tokrat ni dal svojega običajnega doprinosa, je bila le kratka variacija na temo, saj je Milano nadaljeval svoj samospev. Ohlapna obramba Jadrana je namreč dovoljevala odprte mete, ki jih je Milano trikrat uspešno zadel in tako hitro prevzel 13 točk prednosti (43:56), v začetku četrte četrtine pa dosegel maksimalno prednost 16 točk (47:63). Jadran se je nato predramil, z borbenostjo in boljšo obrambo zaustavil nalet Milana, a je bilo za kakršen koli preobrat prepozno. ni bilo pa vse slabo. V prvih dveh četrtinah se je Jadran povsem enakovredno kosal z nasprotnikom. Najlepšo igro je pokazal v začetku, ko je s čvrsto obrambo in hitrim kroženjem žoge znal pridobiti odprte mete, jih tudi uspešno izvedel in ušel na pet točk (16:11). Največjo prednost si je nato priigral v drugem delu (30:24), v obeh četrtinah je tudi boljše skakal, vsega - vključno s hitrejšim ritmom - pa ni uspel zadržati. Milano je pred glavnim odmorom šest točk razlike nadoknadil s prostimi meti, ki jih je imel do konca tekme na razpolago 21, Jadran pa samo 5. » V taki ligi ne smeš grešiti, saj te vedno kaznujejo. Vselej pa ni vse črno. Zadovoljen sem, da smo se borili do konca, da sta igrala tudi Matija Batich in Ridolfi, da smo med tednom dobro trenirali,« je še povedal trener Mura. Ostali izid: Tramec Cento - TFL Garcia Moreno 80:63; liga C: Centro Sedia Basket - Rucker Sanve 66:62; Falconstar Basket - Pall. Montebelluna 82.75. Carlo De Petris nogomet - Vnaprej igrani tekmi promocijske in 1. amaterske lige Juventina tesno, Breg gladko nogomet Poraza mladincev Krasa in Vesne DRŽAVNI MLADINCI Kras Repen - Montebelluna 1:5 (0:3) Strelec: Poiani (61.) Kras: Karan, Costa (Elleni), Selako-vič, Poiani, Petrich, Košuta, Zetto (Sgorbissa), Fachin, Kocman, Vas-cotto (L. Gregori). Trener: Pahor. Rdeč karton: Karan. Mladinci Krasa ostajajo v državnem prvenstvu na dnu lestvice brez osvojene točke. Včeraj so v Repnu visoko izgubili proti Montebelluni, čeprav so bili v drugem polčasu povsem enakovredna ekipa gostom. »Žal smo hudo plačali tri napake, ki so jih storili branilci in vratar. Vsekakor v drugem polčasu nismo igrali slabo,« je ocenil predsednik Goran Kocman. Gostje so po prvem polčasu vodili s 3:0. Kras je v drugem polčasu zmanjšal zaostanek s Poianijem, pred tem bi se lahko med strelce vpisal tudi Ivan Kocman. V drugem polčasu je sodnik izključil vratarja Karana, ki je zakrivil najstrožjo kazen. Slednjo je nato ubranil Luka Gregori. DEŽELNI MLADINCI Vesna - San Luigi 0:1 (0:1) Vesna: Skabar, Dorca, Rebula, Renar, Pietro Belli, Piras (Ursulescu), Tara-ble (Gatto), Arduini, Bovino, Disnan, Pizzardi. Trener: Toffoli. San Luigi je sinoči zadel že v uvodnih minutah in tesno vodstvo so tržaški gostje ubranili vse do trikratnega sodnikovega žvižga. Ska-barja so premagali s pomočjo enajstmetrovke, ki so jo zakrivili domači branilci. Nato so nogometaši Vesne skušali na vse načine izenačiti, toda pri zaključkih v vrata niso bili najbolj uspešni. Proti koncu tekme je San Luigi zgrešil najstrožjo kazen. Pravzaprav lepo jo je ubranil vratar Vesne Skabar. Prvič (tudi) doma »Poker« z dvema enajstmetrovkama Juventina - Cormonese 1:0 (0:0) Strelec: Stabile (62.) Juventina: Ciroi, Zanutto, Zucchiatti (od 68. Morsut), Racca, Popovič, An-tonutti, Dragosavljevič (od 50. Dor-nik), Stabile, Marchioro (od 46. Don-da), Palermo, Predan. Trener: Sepulcri. Po prvih treh točkah na prejšnji tekmi proti Sangiorgini, je Juventina prebila led tudi na domačih tleh. Tesno je premagala trdoživi Cormone-se, kjer igrajo kar trije bivši nogometaši belordečih (slovenski vratar Sor-ci in branilec Beltrame sta še lani igrala v Štandrežu, vezist Favero pa je zadnjič oblekel dres Juventine v sezoni 2011/2012). S to zmago so Štan-drežci na lestvici prehiteli prav ekipo iz Krmina. Začetna postava, ki jo je trener Sepulcri poslal na igrišče, ni povsem zadovoljila, saj je moral po 50. minutah že opraviti dve menjavi: od teh dveh je najbolje opravil nalogo No-vogoričan Jan Dornik, ki je poživel igro soigralcev. Slednji je dejal: »Tekma je bila težka. V prvem polčasu smo bili pod pritiskom, v drugem smo dvignili ritem igre in lahko bi zadeli še kakšen gol. Zmaga je zelo po-membna za moralo in upam, da bomo še naprej nizali zmage.« Končno je tudi sreča spremenila smer in tokrat bila na strani domačinov, saj si je v začetku drugega polčasa Cormonese zapravil najlepšo priložnost tekme, ko je nasprotnikov napadalec poslal žogo v vratnico pred praznimi vrati. To je opogumilo gostitelje, ki so takoj poskusili s Predanom, v 62. minuti pa je Palermo iz levega boka podal v sredino, kjer je nasprotnikov branilec slabo odbil žogo do Stabileja, ki je s prve zadel v polno. Po vodstvu se Juventina ni pustila presenetiti in dobro upravljala rezultat. V zadnji minuti bi lahko podvojila s Palermom, kateremu je nasprotnikov vratar odbil strel z nogo. Bila je tudi zadnja priložnost. Ju-ventina bo sedaj imela kratek premor, vendar jo že v sredo čaka pokalna tekma osmine finala proti Valnatisone-ju (ob 20.30 v Štandrežu). (M.F.) Ostala izida: San Luigi - Co-stalunga 1:1, Sevegliano - Sangiorgi-na 2:1. Nogometaši Brega so brez večjih težav v Dolini premagali Muglio fotodamj@n Breg - Muglia 4:0 (2:0) Strelci: Braini (7.), Martini (31./11 m); Brai-ni (67.), Belladonna (88./11 m) Breg: Daniele Daris, Marturano, Messi, Braini (Denis Daris), Latin, Omari, Vianel-lo (Puzzer), Arslani, Martini, Cramesteter (Belladonna), Nigris. Trener: Cernuta. Nogometaši Brega so v šestem krogu 1. amaterske lige potrdili nepremaga-nost in so, v pričakovanju drugih tekem današnjega kroga, sami na vrhu lestvice. Zmaga varovancev trenerja Lorenza Cernute je bila lahka. »Mogoče prelahka, saj se nam nasprotnik v drugem polčasu sploh ni upiral,« je potrdil predsednik ŠD Breg Valter Mocor. Muglia se je upirala le do drugega gola, nato so gostje dvignili belo zastavo v znak predaje. Breg je po-vedel že v 7. minuti z Brainijem, ki je bil natančen s prostega strela. Za drugi zadetek je poskrbel Martini, ki je uspešno izvedel najstrožjo kazen. Gostujoči branilci so v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Cramesteterja. V drugem polčasu so gledalci v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini videli še dva zadetka. Obakrat je žogo iz svoje mreže pobral vratar Muglie. Za tretji gol je poskrbel še enkrat Braini, ki je bil v gneči najbolj spreten. V zadnjem delu so nogometaši Brega napadali z vseh strani. Gostujoči vratar je ubranil nekaj nevarnih strelov. Dve minuti pred iztekom regularnega dela so gostitelji zadeli v polno še z Belladonno, ki je bil natančen z bele točke (prekršek nad Martini-jem). Ostala izida: Pro Romans Medea -Mariano 0:0, Terzo - Isonzo 0:1. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Tricesimo - Lumignacco 3:2. fotodamj@n Domači šport Danes Nedelja, 12. oktobra 2014 NOGOMET LIGA D - 15.00 v kraju Boscherai-Pedavena: Union Ripa la Fenadora - Kras Repen ELITNA LIGA - 15.00 v Carlinu: Cjarlins Muzane -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Aquileia; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v 15.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Zarja; 15.00 pri Domju: Roianese - Mladost 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Rudi: Ruda - Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen -Alabarda NAJMLAJŠI - 9.00 pri Domju: Fani Olimpia - Kras Repen KOŠARKA LIGA D - 16.00 v Lignanu: Kontovel - Alba NAMIZNI TENIS ŽENSKA LIGA A2 - V Asoli: 10.00 Asola - Kras; 12.30 Kras - Tramin B; 14.30 Kras - Zeus ŽENSKA LIGA B - V Zgoniku: 12.30 Kras - Gemona; 14.30 Sistiana - Kras Jutri Ponedeljek, 13. oktobra 2014 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 19.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Fogliano primorski_sport y fcujîfefeer primorski_sport facebook 4 Jadran Franco v Športelu Rdeča nit pogovora v jutrišnji oddaji Športela na TV Koper Capodistria bo članska ekipa Jadrana. V studiu se bosta z voditeljem Malalanom pogovarjala Borut Ban in Saša Malalan. Pred mikrofon bo sodelavec Andrej Marušič povabil tudi nekdanjega košarkarja, danes natakarja, ki bo jadranovcem podal nekaj nasvetov. Med prispevki bo najprej zadišalo po Barcolani, sodelavci bodo pripravili še prispevek o prvi domači tekmi Jadrana Franco, o derbiju med Borom Radensko in Bregom ter tekmi nogometašev Juventine. K. rlnüiln Julian kraji« 3. polčas: o SP v odbojki in medijih V jutrišnji športni oddaji Radia Trst A Tretji polčas bomo med 9. in 10. uro prostor odmerili tudi kolegom iz drugih medijskih hiš. Najprej se bomo dotaknili konca svetovnega prvents-va v ženski odbojki, ki je potekalo tudi v Trstu. Pri organizaciji je sodeloval tudi dolgoletni športni delavec in novinar Mario Šušteršič. Potem bomo preverili, kaj novega nam v novi športni sezoni ponujajo kolegi v športnem uredništvu Primorskega dnevnika. Z nami bo urednik Aleksander Koren. Za konec bo novo sezono edine tematske športne oddaje o zamejskem športu čet mejo, na TV Koper-Capodistria, predstavil ustvarjalec Športela Igor Malalan. Beseda bo tekla tudi o njihovih pogledih na trenutno športno stvarnost. 26 Nedelja, 12. oktobra 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 10.00 Buongiorno Benessere 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša in Angelus 12.20 Linea Verde 14.00 Talk show: L'arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Il restauratore RAI2 7.25 Risanke 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 Dok.: Il regno dei quattro re 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.0018.00, 20.30, 1.00 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Serija: Squadra Speciale Istanbul 17.00 Serija: Il commissario Herzog 18.05 Šport: 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije, dirka 23.00 Športna rubrika: La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.05 Serija: Ai confini dell'Arizona 8.00 Film: Cristoforo Colombo 9.35 Film: Il fi-glio di Aquila Nera 11.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Serija: La signora del West 13.10 Colpo di scena 14.30 Aktualno: In 1/2 ora 15.05 Ki-limangiaro 17.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 12.15 Film: The Lost Future (pust.) 13.50 Film: La guerra dei mondi (zf, r. S. Spielberg, i. T. Cruise) 15.50 Dok.: Fumettology 16.20 Serija: Continuum 17.55 Novice 18.00 Nad.: Brothers & Sisters 19.35 Serija: Ghost Whisperer 21.10 Film: Intersections (triler, '13) 23.00 Mainstream 23.25 Film: Black Death (horor) _RAI5_ 9.45 Opera: Raymonda 12.30 Inventare il tempo 13.30 Cult Book 14.05 Metropoli 14.35 I meccanismi della natura 15.35 La Grande barriera corallina 16.35 Gledališče: Momenti di trascurabile felicita 18.00 Novice 18.05 David Letterman Show 18.55 Pe-truska presenta 19.00 Koncert 20.40 Dok.: Antonio Paolucci 21.15 Art of... America 22.15 Cool Tour Arte 23.05 Film: Il mio amico giardiniere (kom.) Nedelja, 12. oktobra Slovenija 2, ob 15.05 RAI MOVIE 13.55 Film: Una coppia alla deriva (kom.) 15.55 Film: Il Presidio - Scena di un crimine (triler, '88, i. S. Connery, M. Ryan) 17.30 Novice 17.35 Film: One Day (dram., '11, i. A. Hathaway) 19.25 Film: Chi si ferma e perduto (kom., It., '61) 21.15 Film: Mai senza mia figlia! (dram., '91, i. A. Molina) 23.20 Nad.: Boardwalk Empire RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Sissi 14.20 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 14.25 Serija: La nave dei sogni 16.05 Serija: Tutti pazzi per amore 17.00 Novice 17.05 Pechino Express - Ai confini dell'Asia 19.35 Nad.: Raccon-tami 21.15 Show: Adamo & Eva 23.25 Nad.: Notte prima degli esami RETE4 CANALE5 ITALIA1 Adeline pustolovščine Režija: Luc Besson Igrajo: Louise Bourgoin, Mathieu Amalric, Gilles Lellouche Francija 2010 Novembra leta 1911 se v Parizu dogaja nekaj zelo čudnega. Iz 136 let starega jajca, postavljenega na polico pariškega muzeja naravne zgodovine, se v skrivnostnih okoliščinah zvali mladič dinozavra. Ogromni, mesojedi ptič išče potrebno hrano in pri tem seveda straši Parižane. Problem postane vse bolj kočljiv in naposled se s skrivnostnim primerom začne ubadati tudi policija. Po zapletenem raziskovanju inšpektor Albert odkrije, da je za rojstvo dinozavra odgovoren profesor Esperendieu, uslužben prav v pariškem muzeju. Naravoslovec pa se je odločil za tako drzno potezo, da bi z obuditvijo starodavne živali lahko pomagal kolegici in prijateljici Adele Blanc-Sec, ki si v Egiptu prizadeva, d bi zodkritjem mumije zdravnika Ramzesa drugega, pomagala pri ozdravitvi bolne sestre. Bessonov film je povzet po seriji stripov Jacquesa Tardija iz leta 1976 in po režiserjevih načrtih je ta film prvi del trilogije. Film: Il giardino segreto (dram.) 17.15 Film: The One and Only - E' tutta colpa dell'amo-re (kom.) 19.05 Film: Due mariti per un matrimonio (kom.) 21.00 Film: I giorni dell'ab-bandono (dram., It., '05, r. R. Faenza) 7.55 Dok.: Mondo sommerso 8.55 Aktualno: Terra! 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 I grandi della fede 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 13.00 Pianeta mare 13.55 Donnav-ventura 14.35 Film: Per favore non tocca-te le palline (kom.) 16.30 Film: Una strana coppia di sbirri (krim.) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Il buono, il brutto e il cattivo (vestern, '66, i. C. Eastwood) 0.40 Film: Il bello, il brutto, il cretino (vestern, '67) 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere dello spirito 10.00 Dietro le quinte 10.10 Dok.: La vita dei mammiferi 11.00 Le storie di Me-laverde 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: I Cesaroni 23.30 Talk show: Maurizio Costanzo Show 0.20 Show: X-Style 7.35 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.20 19.00 Speciale Gotham 10.30 Film: Jack simpatica canaglia!! 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Le nuove comiche (kom.) 16.00 Film: Svitati 17.50 Nan.: Mike & Molly 18.15 Nan.: Love bugs 19.15 Film: Daredevil (fant., '03, i. B. Affleck) 21.15 Serija: Gotham CIELO 23.15 Film: V per Vendetta (dram., '05, i. N. Portman) _IRIS_ 11.00 Film: Due settimane in un'altra citta (dram.) 13.00 Film: Revolutionary Road (dram., '08, i. K. Winslet, L. DiCaprio) 15.20 VREDNO OGLEDA 14.00 Film: Horror Movie (kom.) 15.30 Film: Takers (akc., '10) 17.30 Serija: Bar da incubo 18.30 Serija: Affari al buio 19.30 Serija: Affari di famiglia 21.00 X Factor 2014, Boot Camp 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, dirka DMAX 12.20 Man vs Food 13.15 Te l'avevo detto 14.05 22.50 Nudi e crudi 15.001 maghi delle auto 15.50 Affari a quattro ruote 16.45 Acquari di famiglia 17.40 River Monsters 18.35 Affare fatto! 19.30 21.10 Affari a tutti i costi 20.20 22.00 Banco dei pugni 23.40 Campari Academy SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Slovenska polka in valček 2007 15.05 Film: Adeline pustolovščine 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Risanka 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Naš vsakdanji kruhek 20.30 Nad.: Doktor Martin 21.25 Intervju 22.20 Dok. serija: Na poti 23.25 Dok. serija: Zakaj revščina SLOVENIJA2 7.50 Globus 8.30 Alpe-Donava-Jadran 9.00 Turbulenca 9.35 Ugriznimo znanost 10.05 Žogarija 10.40 Glasbena matineja 11.20 Festival Seviqc Brežice 12.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Rusije, prenos dirke 15.15 Avtomobilnost 16.25 Športni izziv 16.55 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016 17.50 Estonija - Anglija, prenos 19.55 Žrebanje Lota 20.15 Litva - Slovenija, prenos 23.30 Kratka Tv-igra: Nina in zajec 23.45 Aritmija / KOPER 23.10 Film: La doppia ora (triler, It., '09, r. G. Capotondi) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 10.45 Otto e mezzo, pon. 11.30 Bersaglio mobile 14.00 Kronika 14.40 Film: Jesse Stone - Nel mezzo del nulla (dram.) 16.30 Film: Jane Doe 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia _LA7D_ 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.0013.05 Cuochi e fiamme 14.05 Dottori in prima linea 16.20 Film: Will (dram.) 18.20 Talk show: Le invasioni barbariche 19.30 Talent show: Chef per un giorno 21.10 Crozza ne Paese delle Meraviglie 22.55 Film: Misterioso omicidio a Manhattan (krim., '93, r. W. Allen, i. D. Keaton) TELEQUATTRO 6.40 Le ricette di Giorgia 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.15 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.30 Aktualno: Musa Tv 10.45 Aktualno: Salus Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Barcolana Trieste, Barcolana Night Jotun Cup 19.45 Fede, perché no 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 12.30 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 14.30 19.10 Serija: Bourdain - Cucine segrete 16.05 21.10 Nad.: The Paradise 17.10 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 22.15 Film: Big Fish - Le storie di una vita incre-dibile (fant., r. T. Burton) 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Potopisi 16.05 Jazz koncert 17.00 Avtomobilizem 17.25 Istra skozi čas 18.00 Fens 2014 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd. 22.15 Slovenski magazin 22.45 Mladinski pevski zbor Koper 23.15 Poletni festival 2014 TV PRIMORKA 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.05 Primorska znamenja 17.30 Besede miru 18.00 ŠKL 18.30 Folklora Mandrač 20.00 Zgodovina slovenskega letalstva, 2. del 20.30 Med prijatelji 21.30 Od čebele do medu 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Vi-deostrani POP TV KANAL A 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Beethoven 5 (kom.) 12.50 Serija: Dallas 13.40 Film: Večernica 16.15 Film: 10 razlogov, zakaj te sovražim (rom., '99, i. H. Ledger) 18.00 Serija: Gostila išče šefa 18.45 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 21.40 Top 4 s Tjašo Kokalj 22.40 Film: Na razpotju (dram., '94, i. R. Gere, S. Stone) 5.00 Motociklizem: MotoGP, VN Japonske, dirka 8.2014.45 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.45 Serija: Veliki pokovci 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.25 Nad.: Mer-linove pustolovščine 11.20 Tv prodaja 11.35 Serija: Zakladi s podstrešja 12.35 Serija: Sanjska upokojitev 13.00 Film: Rudniki kralja Salomona 15.15 Serija: Ljudje prihodnosti 16.10 Film: Morski deček in deklica iz lave 17.55 Volan 18.30 Serija: Tv Dober dan 19.30 Serija: Nepraktični šaljiv-ci 20.00 Film: Bournova premoč 21.55 Film: Usodni val 23.50 Film: Možje z metlami PLANETTV 10.55 Serija: Ramsay rešuje hotele 11.50 Šport: Magazin lige prvakov 12.25 Nan.: Mike in Molly 12.45 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.40 Serija: Hiša vaših sanj 14.45 Moj dragi zmore 16.25 Film: Mladi čarovnici (kom.) 18.00 Nan.: Diagnoza zločina 19.00 Danes 20.00 Film: Pogajalec (akc.) 22.30 Film: Posnemovalec (krim.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Polke in valčki domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z gorške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Volilni studio; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Notranji nemir bo v prihodnjem tednu velik kot že dolgo ne. Ne boste se mogli sprostiti, prav tako vam bo primanjkovalo koncentracije. Osredotočite se nase in vzpostavite ravnotežje. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Sproščeni in miroljubni boste, ne bo se vam ljubilo upirati volji ljudi okoli vas. V družinskih krogih bodo vaše osebnostne lastnosti spoštovane, previdni bodite na delovnem mestu. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Službene dolžnosti bodo vedno v ozadju vaših misli. Družina vam bo ogromno pomenila. Preložili boste pomembne obveznosti in se predali ljubezni otrok in partnerja. RAK 22.6.-22.7.: Pozitivna energija in mirni živci bodo v novem tednu pripomogli k odličnim dosežkom v službi. Še posebej v stiku s strankami se boste dobro izkazali. Ne obremenjujte se z denarjem. y^ LEV 23.7.-23.8.: Primanjko- (^^r valo vam bo energije in koncentracije. Nujno več časa namenite počitku. Zdravje postavite na prvo mesto in primerno ukrepajte. V ljubezni, s partnerjem se boste čudovito ujeli. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste uživali v skupinskih opravilih. Prilagodljivost in dobro razpoloženje bosta veliko pripomogla k dobremu ozračju v kolektivu. Ne pozabite na družino. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ novem tednu boste brez dinamike. Na delovnem mestu se boste utrudili, zato boste v prostem času precej lenobni. Tudi v odnosu s partnerjem vam bo primanjkovalo strasti. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh bo Merkur razum postavil pred čustva. Umirili se boste, v razmišljanju boste stanovitni in previdni. Dobri boste v reševanju zahtevnih nalog v službi in šoli. STRELEC 23.11.-21.12.: Pričakujte nenadno pomanjkanje koncentracije na delovnem mestu. Tudi volja po zasledovanju poslovnega uspeha bo uplahnila. Pozornost boste usmerili k družini in prijateljem. KOZOROG 22.12.-20.1.: Iznajdljivost skupaj z lenobo v prihodnjem tednu vam bosta odlično služili v službi, kjer boste inovativni v skrajševanju časa opravljanja obveznosti. V ljubezni niste dovolj pozorni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Bodite pripravljeni na zahtevno preizkušnjo v službi. Potrebovali boste odlične miselne sposobnosti in dober občutek za ljudi. Na delovnem mestu boste zelo strpni in potrpežljivi. RIBI 20.2.-20.3.: Lahko pričakujete veliko novosti na ljubezenskem področju. Venera bo okrepila vaša čustva in nepredvidljivost. Samski boste imeli dober občutek spoznavanja oseb nasprotnega spola. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 12. oktobra 2014 27 RAI3bis RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00, 0.30 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.25 Show: Carosello Reloaded 20.30 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Malta -Italija 23.25 Reportaža: Petrolio RAI2 7.10 Serija: Heartland 7.50 Sorgente di vita 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.05 Nad.: Pasion Prohibida 9.50 13.00, 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik, vreme in rubrike 11.001 fatti vostri 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle RAI MOVIE RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejni Tv: dnevnik Slo 1 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.3018.50, 0.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Il comandante Florent 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Aktualno: Terra! CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 18.00, 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cen-tovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Talk show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: La papessa (dram., '09) 0.00 Nad.: Dracula ITALIA1 7.05 Serija: La vita secondo Jim 7.30 Serija: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Nan.: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Il truffacuo-ri (kom., Fr., '10) 23.20 Film: Non mi sca-ricare (kom., '08, i. K. Bell, M. Kunis, R. Brandt) IRIS 17.00 SuperMax Tv 18.00 Sport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Reality show: Pec-hino Express 23.20 Party People Ibiza _RAI3_ 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 23.20 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Young Victoria 23.00 Gazebo _RAI4_ 11.40 16.20 La vita segreta di una teenager americana 12.20 17.10 Joan of Arcadia 13.10 Heroes 14.00 Stargate Atlantis 14.50 19.35 Doctor Who 15.35 One Tree Hill 17.05 Novice 18.00 Robin Hood 18.50 La spada della verita 19.35 Streghe 20.20 Beauty and the Beast 21.10 Film: Detective Dee e il mistero della fiamma fantasma (akc.) 23.25 Film: Valhalla Rising - Regno di sangue (pust.) _RAI5_ 11.35 Glasba: Mozart 13.05 I visionari 13.40 24 ore sul pianeta Terra 14.35 La Grande barriera corallina 15.45 Dok. film: Soltanto il mare 16.35 Scaramouche Sca-ramouche 17.45 Novice 17.50 David Let-terman Show 18.401 giardini piu belli del mondo 19.40 Jean Cocteau 20.40 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: La pulce nell'orecchio 23.55 Teatro in Italia 11.30 Film: Ciccio perdona... io no! (kom., It., '68) 13.20 19.10 Serija: Hazzard 15.30 Film: E continuavano a fregarsi il milione di dollari (vestern) 17.15 20.55, 23.40 Rubrika 17.25 Film: Zorro, il cavaliere della vendetta (pust.) 21.00 Film: Intrigo interna-zionale (spio., '59, r. A. Hitchcock) LA7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Serija: McBride 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita LA7D 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menu di Benedetta 10.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 19.00 Talent show: Chef per un giorno 21.10 Nad.: Sex and the City Í t 13.45 Film: Sirene (kom.) 15.45 Film: La bandiera - Marcia o muori (kom.) 17.25 Novice 17.30 Film: Il conte di Montecristo (pust.) 19.15 Film: Il signor Robinson, mo-struosa storia d'amore e d'avventure (kom.) 21.15 Film: La carovana dell'alleluia (ve-stern, '65, i. B. Lancaster) 23.55 Film: Har-ley Davidson e Marlboro Man (akc., '91) RAI PREMIUM 12.1019.10 Nad.: Terra Nostra 13.10 Nad.: Betty la Fea 14.00 Serija: La nave dei sogni 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Rubrika 15.55 Serija: Il com-missario Rex 17.30 Novice 17.35 Nad.: Po-tere e passione 18.25 Nad.: Topazio 20.05 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: Il coraggio di una donna 23.25 Serija: 14° Distretto 0.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 22.55 La mala educaxxxion (v. Elena Di Cioccio) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 11.30 Barcolana Trieste, Barcolana Night Jotun Cup 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.4515.15, 23.30 Košarka 18.00 Trieste in diretta 19.00 Peccati in tavola 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe del-lo sport 22.30 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.05 17.50 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 15.00 Serija: L'arc-heologo vagabondo 16.00 Grand Designs 16.55 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.50 Serija: Bourdain - Cucine segrete 19.55 Dalla A a LaEffe 21.10 Film: Delirious - Tutto e possibile 23.10 Nad.: Xanadu - Una famiglia a luci rosse _CIELO_ 12.15 Hell's Kitchen 13.00 14.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Film: Il bacio che aspetta-vo (rom., 'G7, i. A. Brody, O. Wilson, M. Ryan) im 23.15 X Factor, Boot Camp _DMAX_ 12.20 Chicago in affari 13.15 22.50 Affare fatto! 14.05 20.20 Banco dei pugni 15.00 0.35 Turtleman 15.50 I peggiori tatuaggi d'America 17.40 23.40 Affari a quattro ruote 18.35 I maghi delle auto 19.30 Affari a tutti i costi 21.10 River Monsters SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Izobraževalni program 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vreme in šport 13.30 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.50 Dok. serija: Village Folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.25 0.40 Duhovni utrip 17.40 Odprta knjiga 18.00 23.05 Umetnost igre 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.30 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 9.10 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Infodrom 8.15 Nan.: Kot ata in mama 8.40 Enajsta šola 9.10 Infokanal 11.15 Dobro jutro 13.3019.05 Točka 14.50 Na lepše 15.35 Intervju 16.45 Kaj govoriš? 17.05 Dober dan, Koroška 17.40 Prava ideja! 18.10 Dok. odd.: Neobljudena dežela 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016 IRIS Ponedeljek, 1B. oktobra VREDNO OGLEDA Iris, ob 21. uri Intrigo internazionale Režija: Alfred Hitchcock Igrajo: Cary Grant, Eva Marie Saint in James Mason ZDA 1959 Za nekatere najlepše Hitch-cockovo delo ima za protagonista Rogera Thornhilla, newyorškega oglaševalnega direktorja, ki se na lepem znajde sredi nenavadne spletke, ko ga skupina vohunov zamenja za agenta CIE Georgea Kaplana. Ugrabijo ga, vendar mu uspe pobegniti. Zdaj mora najti Kaplana, da se opere krivde za umor, ki ga je zagrešil agent, saj drugače Thornhilla po novem preganjajo tako zlikovci kot ameriška vlada. V nizu vse bolj razburljivih dogodivščin, ki se razpletajo po vsej državi, stoji Ro-geru ob strani čudovita blondinka dobrega srca, Eve Kendall. Eden najbolj razburljivih in zabavnih Hitchcockovih filmov vsebuje tudi prizor, v katerem se Roger Thornhill na ogromnem koruznem polju za las izogne napadalnemu letalu. ja: Družinski kamp razvajencev 12.3013.25 Tv prodaja 14.30 Film: Bournova premoč 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Njeni tastari 22.05 Film: Maščevalec PLANETTV 11.0013.30 Tv prodaja 11.15 Nan.: Mike & Molly 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.50 Ellen 14.45 Nan.: Talenti v belem 15.40 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Bill (kom.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Kmetija - Nov začetek 20.35 Bosna in Hercegovina - Belgija, prenos 22.35 Serija: George Gently 0.05 Odprta knjiga _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Mladinski pevski zbor Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 City Folk 17.00 Dogodki 17.20 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisio-ne 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere TV PRIMORKA 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 14.30 Videostra-ni 17.30 Spomini na Goriško 18.30 ŠKL 19.00 Ansambel Spev 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Drugačne zvezde 21.30 Izdelovanje prunel 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani _POP TV_ 6.00 Risanke in otroške serije 7.20 Serija: Lepo je biti sosed 8.10 9.20, 10.35, 11.45 Tv Prodaja 8.25 14.50 Serija: Queen Latifah show 9.35 15.45 Nad.: Barva strasti 10.50 16.45 Nad.: Sila 12.00 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 12.55 Film: Na razpotju (dram.) 17.0018.55, 22.40 Novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.45 Serija: Gasilci v Chi-cagu 23.10 Serija: Mentalist 0.05 Serija: Na robu znanosti _KANAL A_ 6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.20 13.40 Serija: Revolucija 10.10 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Seri- 21.05 Film: Mlada luna (fant., '09, i. K. Stewart, R. Pattinson) 23.20 Nan.: Preiskovalci na delu - NCIS RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Gospa Judit - 21. nad.; 18.00 He-vreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni izbor, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomerig-gio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 12. oktobra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad Sredozemljem se zadržuje območje visokega zračnega pritiska, medtem ko se območje nižjega zračnega pritiska razteza nad Veliko Britanijo in Portugalsko, zaradi česar nad severno Italijo doteka vlažen jugozahodni zrak, ki prinaša nestabilno vreme. V ponedeljek nas bo lahko ^ dosegla fronta, vendar je njeno gibanje še nejasno. j V predalpskem svetu in v višjih legah bo po večini oblačno. Drugod po deželi bo spremenljivo oblačno z občasnimi razjasnitvami. Možne bodo krajevne plohe. Ob morju bo v vse smeri pihal šibak veter. V zahodni Sloveniji bo spremenljivo do pretežno oblačno, tam bodo ponekod občasno krajevne padavine. Drugod bo večinoma sončno, dopoldne bo po nekaterih kotlinah megla. Popoldne bo ponekod spet zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem do okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 23, v vzhodnih krajih do 26 stopinj C. Napoved je deloma še nejasna. Po vsej verjetnosti bo ob morju spremenljivo, drugod bodo možne šibke padavine, popoldan in zvečer pa se bo vreme poslabšalo. Možne bodo tudi nevihte. Na zahodni obali bo pihal zmeren široko. Jutri se bo jugozahodnik okrepil, ob morju bo zapihal jugo. Več oblačnosti bo na zahodu, kjer bo občasno ponekod deževalo, več sonca pa na vzhodu države. Sonce vzide ob 7.17 in zatone ¡o ob 18.26 i Dolžina dneva 11.09 Luna vzide ob 21.18 in zatone ob 12.28 1970 - Potem ko je bilo zlasti v notranjosti prejšnja dva dneva nenavadno toplo, je sedaj toplo obdobje doseglo vrhunec tudi na Primorskem. V Biljah pri Novi < Gorici je sonce ogrelo zrak na 28,2 °C, v Vedrijanu na 28,0 °C ter v Tolminu in Kubedu na 27,0 °C. Danes: ob 4.58 najnižje -21 cm, ob 11.05 najvišje 41 cm, ob 17.56 najnižje -43 cm. Jutri: ob 0.10 najvišje 19 cm, ob 5.28 najnižje -12 cm, ob 11.28 najvišje 32 cm, ob 18.35 najnižje -35 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. 500 m...........17 1000 m...........14 1500 m...........11 2000 m............8 2500 m............6 2864 m............4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 4; v gorah 5. Policija o smrti sina obvestila napačne starše WASHINGTON - Policija v majhnem mestu v ameriški zvezni državi Aljaska je poskrbela za veliko zmešnjavo in predvsem veliko solz, ko je o smrti sina, ki naj bi umrl v prometni nesreči, obvestila napačne starše. Srečanje s ponovno najdenim sinom nekaj ur kasneje je bilo toliko bolj veselo, a ne tudi za starše, ki so dejansko izgubili sina. Potem ko je policija v mestecu Palmer v četrtek obvestila starša Karen in Jay Priest, da je njun 29-letni sin Justin (na sliki) umrl v prometni nesreči, sta se skrušena odpeljala do Justinovega dekleta, da bi jo obvestila o tragediji. A ko sta pozvonila na vratih njenega doma, jima je odprl nihče drug kot njun sin. Kasneje se je izkazalo, da je v prometni nesreči umrl moški z enakim imenom, le z drugačnimi rojstnimi podatki. (STA) [PlANETTUšl SUPER fest»» J popuSTI Na Dunaju bodo odprli prenovljeni Pogrebni muzej S0B,18/10 D DO POLNOČI! planet.koper www.planet-tus.si MARELLA pennyblack intimissi Deaigual 20% 40% popusta na vse artikle popusta na označene (akcije se med seboj izključujejo) artikle PUNT® ROMA Bershka S.ÖßüM CALZEDONIA A popusta na vse artikle, 4 ^^ ® ki niso v akciji; C^^Cki^ popusta na izdelke za '" nego obraza; popusta na posebej # ^^ ® označene izdelke DUNAJ - Na Dunaju bodo prihodnji teden odprli prenovljeni Pogrebni muzej, ki so ga preselili na osrednje pokopališče. Na ogled bo več kot 250 eksponatov, od posmrtnih mask do krst iz različnih časovnih obdobij. Muzej, ki se razprostira na 300 kvadratnih metrih, dokazuje, da imajo Dunajčani prav poseben, srhljiv in hkrati zabaven odnos do smrti. Nikjer drugje v Evropi niso uprizarjali tako razkošnih pogrebov in nikjer niso pri pogrebih uporabljali bolj grotesknih predmetov kot prav v avstrijski prestolnici. V muzeju bodo predstavljeni tako zgodovinski kot sodobni eksponati. (STA) zdravje - Podobni ukrepi tudi na drugih letališčih Na newyorškem letališču začeli preverjati potnike za ebolo V newyorški bolnišnici Bellevue Hospital so pripravljeni na sprejem morebitnih okuženih z ebolo ansa NEW YORK - Na letališču v New Yorku so včeraj začeli preverjati potnike, ki prihajajo v ZDA iz treh z epidemijo ebole najbolj prizadetih afriških držav, za morebitnimi simptomi okužbe s tem smrtonosnim virusom. Preverjanje potnikov bodo v prihodnjih dneh začeli tudi na nekaterih drugih večjih ameriških letališčih. Pristojni mejni organi bodo na letališču JFK potnikom iz omenjenih treh držav merili telesno temperaturo, prav tako pa bodo morali odgovoriti na vrsto vprašanj, povezanih z njihovo potjo pred prihodom v ZDA, in če so bili morda v stiku z osebami, okuženimi z virusom ebole, poroča britanski BBC. Ameriška vlada se je za ta ukrep odločila pred dnevi, potem ko je za ebolo v zvezni državi Teksas v sredo umrl 42-letni Američan, ki se je septembra vrnil iz Liberije. Postopek preverjanja bo potekal na skupno petih letališčih, kamor prispe 94 odstotkov vseh pot- nikov v ZDA iz omenjenih držav. V prihodnjih dneh se bo začel še na letališčih Newark (New Jersey), Atlanta (Georgia), Chicago (Illinois) in Dulles (prestolnica Washington). Za podoben ukrep se je v četrtek odločila tudi Velika Britanija. Z Downing Streeta so sporočili, da bodo potnike pregledovali na londonskih letališčih Gatwick in Heathrow ter na vlakih Eurostar. Zadnja epidemija ebole je izbruhnila na zahodu Afrike. Doslej se je z virusom po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) okužilo več kot 8000 ljudi, umrla pa jih je približno polovica. Najhuje prizadeta je Liberija, kjer je bolezen terjala že nekaj več kot 2300 življenj. Hemoragična mrzlica ebola se širi s telesnimi tekočinami, v več kot polovici primerov je smrtna, zanjo pa za zdaj ni učinkovitega zdravila niti cepiva. (STA)