327
Novice.
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja. Dalje.) V imenu finančnega  odseka   poročajo   nadalje:   4. Posl. Luckmann o računskem  sklepu   zaklada  prisilne   delavnice
328
za L 1891. Potrebščine je 84 478 gld. 88 kr. in skupno pokritje znaša 86.953 gld. 60x/2 kr. Račun se odobri. 5. Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Potrebščina znaša 83.720 gld. in pokritje 84.498 gld. Proračun se odobri. 6. Isti poslanec o prošnji učitelja v prisilni delavnici Leopolda Čveka za zvišanje pokojnine. Pokojnina se se mu zviša za letnih 120 gld. 7. Posl Hribar o računskem sklepu deželnokulturnega zaklada za 1. 1891. Računski sklep z rednim pokritjem 4015 gld. ter redno in izredno potrebščino 4136 gld. 47 kr. se odobri in vzprejme naslednja resolucija: 1. Z ozirom na to, da so zastanki glob za gozdne in poljske poškodbe začeli naraščati, naprosi se vis )ka c. kr. deželna vlada, naj podrejenim jej političnim oblastvom zaukaže točnejše in strože izterjavanje teh glob. 2 Visoka vlada se naprosi, da zaukaže c. kr. okrajnim glavarstvom, strogo izvršujejo nadzorovanje glede lovskega opravičenja. 3 Da se olajša kupovanje lovskih listov, pooblašča se deželni odbor, da v slučajih, kjer se za to pokaže potreba, pooblasti občinska predstojništva za izdajanje lovskih listov ter jim pošlje primerno število blanketov proti zaračunjonju. 4. Visoka c. kr. deželna vlada se naprosi, da zaukaže podrejenim jej c. kr. političnim uradom, naj skrbe za točno izvrševanje svojih na-redeb glede uravnave gnojišč pri čemur naj se posebno žago-tovljajo sodelovanja občinskih predstojništev. 8 Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Potrebščina je 4930 gld. in pokritje znaša 4020 gld , je torej nedostatka 920 gld. ki se ima pokriti iz blagajnične gotovine. Proračun se odobri. 9. Posl baron Schwegel o računskem sklepu bolniškega zaklada za 1. 1891. Dohodkov je bilo 16.300 gld. 10 kr. in stroškov 68 468 gld. 83 ya kr. Računski sklep se odobri in naknadno vzame na znanje prekoračenje proračuna za 2056 gld 10. Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. in v imenu finančnega odseka predlaga, da se ordinariju na oddelku za bolne na očeh g. dr. Emilu Bocku z novim letom da plača kot primarijem na drugih oddelkih in nasvetuje, da se proračun tega zaklada z potrebščino 70.378 gl. in pokritjem 13.880 gld. odobri in primankljej s 56.498 gld. pokrije iz deželnega zaklada. Posl. Hribar je proti temu, da bi se dr. Bocku dala plača. Dr. Bock bi se ne bil smel nastaviti za primarija, ker je Nemec in kot tak očiten podpornik zloglasnega nemškega šulferajna. Tudi oftalmo - logiški oddelek še ni ustanovljen na bolnici. Govornik se izreče [z narodnega stališča proti predlogu finančnega odseka Posl. dr, Tavčar i:javlja da se je močno grešilo takrat, ko se je dr. Bock imenoval primarijem, da pa zdaj po mnenji njegovem ni dostojno, da bi dežela prejemala kako miloščino od svojih uradnikov. Govornik je za to, da se da dr. Bocku plača. Dr. Schaffer zagovarja dr. Bockovo imenovanje primarijem istotako poročevalec baron Schwegel. Na to se predlog finančnega odseka vzprejme.  Na to se seja zaključi.
V četrti seji dne 23. t m. poročajo v imenu finančnega odseka: 1. Posl. baron Schwegel o računskem sklepu bla-zniškega zaklada zal. 1891. Dohodkov je 11.821 gld. 35 kr., stroškov pa 66 348 gld. 78 kr. Računski sklep se odobri. 2. Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Dohodki znašajo 11.678 gld., potrebščina pa 68.579, primankljej pokriti je iz deželnega zaklada. Posl. dr. vitez Blei-weis stavi dodatni predlog; da se zgradi bazen za mrzle kopeli v blaznici na Studencu. Posl. dr. Vošnjak pravi, da bo dotični načrt skoro dogotovljen. Ta predlog se na to vzprejme in odobri proračun. 3. Isti poslanec o računskem sklepu porodniškega zaklada za 1. 1891. Dohodki znašajo 1203 gld. 49 kr., stroški pa 5818 gld. 62 kr. Računski sklep se odobri. 4. Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Dohodkov je 863 gld., potrebščine pa 6189 gld., je torej iz deželnega zaklada pokriti primanjkljej 5353 gld. Proračun se odobri. 5. Isti poslanec o računskem sklepu najdenškega zaklada za 1.  1891.    Dohodkov je 380 gld.  18 kr., stroškov
pa 3515 gld. 99 kr. Računski sklep se potrdi. 6. Isti poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Potrebščina znaša 3546 gld., pokritje pa 328 gld. je torej primanjkljej 3218 gld. pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se odobri. 7. Poslanec K lun o prošnji učiteljske vdove Marije Podobnik za zvišanje pokojnine. Pokojnina se ji poviša od 140 gld. na 200 gld. 8 Posl. dr. Vošnjak o prošnji društva za varstvo avstr. vinarstva na Dnnaji. Dovoli se podpora 50 gld. V imenu upravnega odseka poročajo: 9. Posl. dr. Tavčar glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji ljubljanske okolice se nahajajoče iz Dravelj na Ljubelsko državno cesto diž^če občinske ceste med okrajne ceste. Osta se uvrsti med okrajne ceste. 10. Poslanec vitez Langer o prošnji okrajno cestnega odbora zatiškega za popravo deželne ceste od Pustega Javorja do Pluske. Sprejme se predlog, ki naroča dež. odboru, da ta preišče, kako bi bilo popraviti to cesto in da prouči, če bi bila taka poprava umestna Posl Svetec priporoča deželnemu odboru, da to svojo pozornost raztegne tudi na klance mej Litijo in Šmartinom. Predlog upravnega odseka se vsprejme in dež. glavar obljubi, da se bode d^ž odbor oziral na žnljo posl. Svetca. 11. Posl Povše o prošnji ravnateljstva meščanske šole v Krškem za amerikanske ključe in podporo za rigolanje amerikanskega vinograda. Dovoli se 125 gld , glede prošnje za podelitev 20.000 ameriških trtnih ključev se pa rešitev prepušča dež odboru, ki naj tudi dež. vlado opozori na toT da dovoli podporo za napravo tega poskuševalnega vinograda. Nadalje poročajo v imenu finančnega odseka: 12. Posl. Viš-nikar o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1891. Skupno pokritje za šolo znaša 9.796 gld 89 kr., potrebščina pa 8.234 gld. 11 kr., prihranka torej 1 562 gld. 78 kr. Pokritje za gospodarstvo znaša 8 466 gld 21 j/i kr., potrebščina pa 8 170 gld. 98 kr. prihranek torej 295 gld. 23 ^ kr., skupnega prihranka za šolo in gospodarstvo je torej 1 858 gld. 1 1/2 kr Posl. vitez Langer predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da skrbi za to, da se letno poročilo šole na Grmu predloži deželnemu zboru, ob ednem z računskim sklepom. Predlog se vsprejme in odobri računski sklep. 13 Isti poslanec c-prošnji Ant Lapajneta, učitelja na kmetijski šoli na Grmu, za vštevanje dosedanjih službenih let in petletnic pri stalnem nameščenji. Prošnji se deloma ugodi. 14. Isti poslanec o proračunu kmetijske šole na Grmu za 1. 1893. Proračun in sicer: za šolo: s potrebčino v znesku 8609 gld., z zaklada 7650 gld, torej s primanjkljajem 959 gld.; za gospodarstvo: s potrebščino 6327 gld., s pokritjem 4000 gld., s primanj-kljejem 2327 gld ,vtorej s skupnim primanjkljajem 3286 gld. se odobri. Posl. Šuklje predlaga resolucijo, po kateri naj bi se naredila naprava za namakanje šolskih travnikov na Grmu in priporoča deželnemu odboru, da obrača posebno pozornost v to, da obrani škodo, ki jo napravljajo kmetu kebri. Posl. dr. Vošnjak. in baron Schvvegel sta za resolucijo, posl. Kavčič pa proti nji, rekoč, da so druge stvari v deželi bolj potrebne. Resolucija se na to vsprejme. 15. Posl. K lun o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1891. Skupna potrebščina znaša 331.659 gld., pokritje pa 22 254 gld.T primanjkljej pokriti je iz deželnega zaklada. Posl Svetec graja nepedagogično uravnavo nemških mestnih ljudskih šol v Ljubljani. V te šole vs prejemaj o se tudi slovenski otroci, in posledica je slab napredek v šoli, kar dokazujejo letna poročila o teh šolah. Mestna občina naj razširi slovenske šole, da ne bodo slovenski otroci tiščali v nemške šole. Stvaren govor posl. Svetca odobravali so slov. poslanci. Dež predsednik baron Winkler, zagovarja nemške šole in pravi da so dobre. Roditelji pošiljajo svoje otroke, v katero šolo koli hočejo. Posl. dr. Schaffer hvali nemške šole kot izvrstne in se spodtika nad prostori, v katerih so šole nastanjene. Posl. Svetec zajel je informacije glede te šole po kakem „klatschu" (klepetanju.) Zaradi tega izraza nastane burno ugovarjanje mej
329
slov. poslanci, inej katerim ugovarjanjem zakliče poslanec dr. Schaffer proti posl, dr. Tavčarju „Das ist eine Unverschamt-heit" (to je nesramnost). Deželni glavar graja poslanca dr. Schafferja zaradi izraza „Unverschamtheit". Posl. Svetec ugovarja baronu \Vinklerju glede dobrih vspehov na nemških šolah. Posl dr. Tavčar odlocao nasproti po?l dr. Schafferju protestuje, da bi kdo poslancev zajemal informacije po kakem „klatsehu" in pravi, da mestna občina nima boljših prostorov za nemško šolo, da pa jih je že iskala, toda zaman. Posl. dr. Schaffer prekliče izrečeni izraz „Unverschamtheit." Posl. Orasselli pravi da je mestna občina že vse storila, da bi dobila boljše prostore, toda zastonj, kakor se je godilo prej slovenskim šolam glede prostorov, tako godi se zdaj nemškim, potrpeti je treba Ko je govoril še poročevalec K1 u n, vsprejel se je proračun. Na to se je seja prekinila in nadaljevala popoludne.
—   Deželni zbor kranjski imel je minoli torek svojo peto sejo, v kateri je odobril po daljši in živahni debati proračun deželnega zaklada za 1. 1893, potem se je pa z dopisom ministerskega predsednika preložil na nedoločen čas.
—   Družba sv. Cirila in Metoda je prejela veliko zbirko večinoma trdno vezanih knjig od gospe vdove dež. poslanca Elize Eobičeve. — Čast. prvomestnica kranjske ženske podružnice, gosp. županje Leop. Savnikova, je poslala ob podružnični vstanovitvi do sedaj najobilneji edenkratni donesek, 293 gld. 10 kr. Presenetilo nas to ni: na trdi skali stoječi slovenski Kranj čuva namreč v sebi skalnatih značajev. — Prva ljubljanska moška podružnica pošiljali20 gld. 30 kr. in „slovenski klub" pa „koroško katoliško-politično društvo" v Celovci 100 gld., češ, ker uprav naša družba najbolj potrebuje podpore radi vedno množečih se svojih zavodov. Naklonili so družbi nadalje: Ženska šentjakobsko-trnovska podružnica koj ob svoji ustanovitvi 60 gld.; ženska in moška podružnica v Kamniku 58 gld. 50 kr. kot dohodek veselice z dne 4. sept ; čast. g. J. Keršio, župnik v Jesenicah, mesto običajnih formalnosti 30 gld. povodom izleta „Ljubljanskega Sokola" v Jesenice; č. g. Fr. Lekše, kaplan v Vojniku 26 gld. kot podružnični prvomestnik; za družbo navdušeni Viteslav pod Krvavcem (Cerklje na Gorenjskem) 15 gld.; g. Fr. Silvester iz Vipave 12 gld.; č. g. Fr. Krek, kaplan v Cerkljah 10 gld. nabranih o rojstvenem dnevu presvitlega cesarja v večji družbi; g. pravnik Fr. Begallv 7 gld. 31 kr. nabranih v veseli družbi slovenskih učiteljev na Dunaji; g. A. Virant 6 gld., nabranih mej „Dolenj. Sokolom" pri izletu v Družinsko vas ; g. Ivan Globočnik, tajnik „Slovenskega bralnega društva" v Kranji 6 gld., katere so zložili kranjski rodoljubi ob priliki sklepa kegljanja za dobitke na korist bralnemu društvu; gpdč. Karolina Lapajne iz Idrije 5 gld ; „Stari Slovenec" 2 gld. in g. abiturijent Frd. (romilšek 1 gld., ki so ga zložili dijaki na primiciji č. bratov Vavpotičev v Ormoži. — Grinjenim srcem se Vam zahvaljujemo, častite Slovenke in dragi Slovenci, na Vaši dejanski radodarnosti napram naši družbi. — Sveta brata Ciril in Metod Vam bodita zato priprošnjika; višji Bog pa bodi Vaš večni plačnik.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Slovesen banket. Sešel se je posebni odbor, ki razpošilja naslednje vabilo: Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Žalibog, da se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero nas ne more dovesti do toliko zaželene sprave. Ravno nasprotno, še poostril je razglasje mej slovenskima strankama. Z obžalovanjem moramo konstatovati, da je katoliški shod in njegov pripravljalni odbor proti uzorni naši družbi sv. Cirila in Metoda in v zvezi ž njo proti našemu starosti narodnemu poslancu gosp. Luki Svetcu postopal na način, kateri je moral užaliti njega in vsacega rodoljuba. Ljubljanski rodoljubi so torej sklenili prirediti- gosp. Luki Svetcu na čast v nedeljo dne 9. oktobra 1892
ob polu 2. uri popoludne v prostorih starega strelišča v Ljubljani slovesen banket, s katerim hočemo izjaviti, da se popolnoma slažemo s svojim v borbi za narodne koristi osivelim prvakom in vernim nositeljem neskaljenega sporočila dr. Blei-weisovega na svoj narod. — da visoko cenimo našo vzvišeno, za naš narodni obstanek toliko potrebno in zaslužno družbo sv. Cirila in Metoda, — in da smo nasproti skrajnostim, izjavljenim na katoliškim shodu, složen in jedin narod, kateri ne glede na stan in nebistvene dosedanje razlike v mišljenji odslej hoče hoditi jedno pot in z združenimi močmi dosezati skupni naš smoter. Vabimo torej odlične rodoljube iz vseh pokrajin, da se ne strašijo truda in troškov in se udeleže te predbežne izjave združene narodne stranke. Prosimo, da se blago vole rodoljubi mej seboj dogovoriti o udeležbi ter da se najdalje do 5. oktobra 1882 naznani število udeležencev. V Ljubljani, dne 16. septembra 1892. Pristavlja se, da se vabila niso mogla doposlati vsakemu posameznemu ter se prosi, da se neglede na to, ali je kdo vabilo prejel ali ne, javi sam ali v družbi z drugimi za vdeL-žbo. Opozarja se tudi še na to, da bode dne 9. oktobra zvečer v novem deželnem gledališči slovenska predstava.
—   Otvoritev deželnega gledališča. Včeraj otvorilo se je prav slovesno novozgrajeno in zares vseskozi krasno deželno gledališče. Slavnostni predstavi prisustovali so gosp. dež. predsednik baron Winkler, deželni glavar Oton Detela, zastopniki deželnega odbora, mestnega zastopa, razne deputacije, ravnatelj narodnega gledališča v Pragi g Šubert, nadrežiser g. J. Kolar iz Prage in premnogobrojno odlično narodno občinstvo. Predstava vspela je sijajno isto tako prolog alegorija in predstavljana tragedija ,,Veronika Deseniška". Občinstvo zapustilo je v prvič s polnim zadovoljstvom novi hram Talije.
—   Nova župnija. Kuratni beneficij v Lozicah, ki je bil dosedaj poddružen fari St Vid pri Vipavi povzdignjen je v samostojno župnijo.
—   Petdesetletnica. Dne 25 t. m. bilo je 50 let, ko je bil frančiškanski most v Ljubljani zgrajen in otvorjen prometu.
—  Samassova livarna za zvonove izdala je povodom svojo 1251etnico poseben slavnostni spis, iz katerega povzamemo, da se je vsega skupaj ulilo od utemeljenja tvrdke pred 125 leti 5091 zvonov v skupni teži 2 027.743%. Tega števila ni dosedaj  še nobena zvonarna v Avstriji dosegla.
—   Darili. Gosp. Albert Samassa sedanji lastnik Sa-massove zvonarne je povodom njenega 1251etnega obstanka izročil prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu 1000 frankov v zlatu za sv. Očeta. — Istotako podaril je g. Alb. Samassa za ljubljanske mestne uboge  125 gld.
—  Nove brzojavne postaje odprle so se minoli teden v Jesenicah, v Kranjski Gori in v Beli peči.
—   Pri občinskih volitvah v Slatini na Stajarskem zmagali so Slovenci.
—  Za lože v deželnem gledališči skupilo seje 13.129 gld., vzklicna cena je znašala 7210 gld.
—   Azijo pri carinskih plačilih določil se je za mesec oktober z 19% za vsa taka plačila, ki se plačujejo v srebru mesto v zlatu.
—   Zblaznel je pulj^ki okrajni glavar Albert de Conti. Nesrečnika preveli so v bolnico v Trstu.
—   Kolesarska dirka z Dunaja do Trsta vršila se je minolo soboto in nedeljo. Z Dunaja odpeljalo se je v soboto dopoludne ob 10. uri 15 dirkačev, od katerih je prvi neki Josip Sobotka rodom Ceh dospel v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 1/2 8. uri in v Trst ob 2. uri popoludne. Sobotka prevozil je na kolesu torej 500 kilometrov, oziroma 100 ur dolgo pot peš-hoda po neprestanem vozarenju v 28 urah. Sicer dospelo jih je od navedenih 15 dirkačev še drugih 6 v Trst. Naj-zadnji dospel je tja v nedeljo popoludne ob 1/2 6. uri.
330
—   Vitez Waser predsednik višjemu deželnemu sodišču v Gradci vložil je prošnjo za umirovljenje. Le želeti je, da bi zasedel zdaj to mesto mož, ki bi bil nam Slovencem prijazneji, nego je bil g. vitez Waser.
—   Umrl je minolo sredo v Ljubljani g. Andrej Gre-gorič. c. kr. sodni in mestni zdravnik v pokoji in lastnik zlatega križca za zasluge. Pokojnik bil je že v 90. letu svoje starosti in kot tak najstarejši zdravnik na Kranjskem. Gregorič bil je splošno znana in jako spoštovana oseba.   L. m. z.
—  Šentjakobsko-Trnovska ženska podrnžnica sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo 2. oktobra svoj prvi redni občni zbor pri  „Virantu".
—   Dolenjska železnica. Proga Grosuplje-Novomesto pričela se je že graditi. V Trebnjem zasadili so prav slovesno prvo lopato dne 21. t. m.; v Bršlinu pri Novem Mestu so pa zapičili slovesno prvo lopato včeraj.
—  V tržaške šolske zavode družbe sv Cirila in Metoda vpisalo se je pocetkom tega šolskega leta 390 otrok. Iz tega števila se pac vidi, kako potrebna je slovenska šola v Trstu.
— Hmelj v Savinjski dolini se je letos prav dobro obnesel. Kupci prihajajo od vseh stranij in plačujejo hmelj vrlim Savinjcanom  prav drago.
—- Laškega vina uvozilo se je v Trst od 27. avgusta t. 1., to je od dne, ko je stopila znana klavzula v veljavo pa do dne 17.  septembra 73.853 hektolitrov,
— Kolera povsodi ocividno pojenjuje. V Galiciji se ni noben slučaj kolere več pojavil že od 18. t m. V Hamburgu zboli jih še do 120 na dan, umre pa okrog 40, se je torej veliko na boljše obrnilo. Do 24. septembra zbolelo je v Hamburgu vsega skupaj 17 157 oseb, umrlo pa 7339. V Parizu oboli do 20 osob na dan, umrje pa do 10. Na Ruskem je kolera po nekaterih gubernijah skoro popolnoma že ponehala, a se zopet posebno v edni guberniji močno razširila.