NAPIS NAD ČLANKOM 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 KOLESARSKA KARTA BRKINOV IZVLEČEK Študentke in študenti geografije smo v študijskem letu 2017/2018 sodelovali z lokalnimi deležniki (občine, več javnih zavodov s področij turizma, razvoja podjetništva in naravovarstva, lokalni ponudniki turističnih storitev, lokalni podjetniki) in s podpornimi ustanovami ter izdelali kolesarski zemljevid Brkinov. Ta izjemno zanimiva pokrajina na stiku krasa in fliša je primerna za različne vrste kolesarjenja, saj omogoča tako kolesarsko izkušnjo kot doživetje pokrajine. Kolesarski zemljevid je geografski medij in tržni kanal, kar raznovrstnim lokalnim ponudnikom omogoča, da kolesarjem predstavijo svoje izdelke in storitve, prispevajo k boljši prepoznavnosti Brkinov, ob tem pa je tudi kamenček v mozaiku razvoja kolesarskega turizma na podeželju. Ključne besede: Brkini, kolesarski zemljevid, kolesarski turizem, geografija, podeželje, Slovenija. ABSTRACT What does studying geography, Brkini Hills and cycling have in common? Cycling map of Brkini Hills! In the academic year 2017/2018 geography students cooperated with local stakeholders and with support of institutions made a cycling map of Brkini. This extremely interesting landscape at the junction of karst and flysch is suitable for different types of cyclings, as it connects the cycling endeavour with the experience of the region. The cycling map is also a »geographic medium« and a marketing channel that allows a variety of local providers to present their products and services to cyclists. It also contributes to a better recognition of Brkini Hills and is at the same time a cornerstone in the development of cycling tourism in the rural areas. Key words: Brkini Hills, cycling map, cycling tourism, geography, rural areas, Slovenia. Kaj je skupnega študiju geografije, Brkinom in kolesarjenju? Kolesarska karta Brkinov! GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 | 17 KOLESARSKA KARTA BRKINOV Avtorice besedila MANCA DREMEL, magistra geografije Vinska Gora 40/A, 3320 Velenje E-pošta: manca.dremel@gmail.com DOROTEJA PENKO, diplomirana geografinja Dečno selo 48, 8253 Artiče E-pošta: doroteja.penko@gmail.com TJAŠA VEZOVNIK, diplomirana geografinja Cahova ulica 10, 6280 Ankaran E-pošta: tjasa.vezovnik@gmail.com EVA ŠABEC, magistra geografije Pivška ulica 6, 6230 Postojna E-pošta: sabec.eva@gmail.com KATJUŠA MRAK, magistra geografije Slap ob Idrijci 52/A, 5283 Slap ob Idrijci E-pošta: katjusa.mrak17@gmail.com IRMA POTOČNIK SLAVIČ, doktorica geografije, redna profesorica Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana E-pošta: irma.potocnik@ff.uni-lj.si Avtorice fotografij: DOROTEJA PENKO, IRMA POTOČNIK SLAVIČ, EVA ŠABEC COBISS 1.04 strokovni članek O ddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sodeluje z deležniki v lokalnem/regionalnem okolju na različne načine. Pobuda za sodelovanje lahko pride od lokalnih skupnosti in njihovih organiza- cij, lahko pa jo poda tudi Filozofska fakulteta, kjer jo skupaj oblikujemo štu- denti in mentorji. V zadnjih petih letih je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vzpostavil in financiral dva programa, ki krepita tovrstne povezave in h katerima je aktivno pristopila tudi univerza. Prvi, imenovan o kreativni poti (PKP), omogoča povezovanje visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom in tako študentom daje možnosti za pridobi- tev praktičnih izkušenj, dodatnih znanj in veščin, ki so vse bolj pomembne za vstop na trg dela in pri ustvarjanju karierne poti. Drugi, imenovan Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK), pa študente pod vodstvom men- torjev usmerja v iskanje inovativnih rešitev za izzive negospodarskega sektorja v lokalnem in regionalnem okolju. Oba programa temeljita na večmesečnem (3 do 5) interdisciplinarnem povezovanju manjšega števila študentov (od 4 do 8) in mentorjev (pedagoških in delovnih mentorjev iz gospodarstva oziroma družbenega področja), pri čemer so v ospredju snovanje uporabnih rešitev ter krepitev znanj, veščin in kompetenc. Ob sodelovanju z različnimi partnerji smo na Oddelku za geografijo v zadnjih letih izvedli osem projektov. Izpeljani so bili v več slovenskih pokrajinah (Velika planina, Solčavsko, Mirnska dolina, Vitanje, Brkini, Beka …) in bili precej odmevni. Tovrstno dobro sodelovanje je bilo temelj za nadgradnjo pobude študentov in nosilcev predmetov na magistrskem študiju geografije (Endogeni razvoj pode- želja, Razvojna neskladja na podeželju), ki je povezala občine (Pivka, Ilirska Bistrica, Divača, Hrpelje - Kozina), nosilce njihovega turističnega in lokalnega/ regionalnega razvoja (Javni zavod park Škocjanske jame, Javni zavod za upra- vljanje dediščine in turizem Pivka, Regionalna razvojna agencija Zeleni kras, d. o. o.), kartografsko podjetje IziMap, d. o. o., oblikovalko Polono Meze in Oddelek za geografijo. Ob začetku študijskega leta 2017/2018 smo najprej iskali ideje za projektno delo (slika 1). Na podlagi izkušenj iz projekta Partnersko kmetijstvo v Brkinih (projekt PKP) smo med lokalnimi prebivalci zaznali potrebo po turističnem ze- mljevidu celotnih Brkinov. Po analizi strokovne literature in ob informacijah s terena (lokalni deležniki) smo ugotovili, da imajo Brkini neizkoriščen razvojni potencial na področju turizma. Prav tako območje celotnih Brkinov ni na nobe- nem turističnem zemljevidu prikazano v celoti. Odločili smo se, da bomo izdelali turistični zemljevid, ki bo zajemal celotno območje Brkinov in bližnje okolice z markantnimi turističnimi točkami. Ker pa bi takšen zemljevid vseboval zelo veli- ko informacij (pohodne, kolesarske, tematske in druge poti) in bi bil zaradi tega precej natrpan z raznovrstnimi informacijami, smo se osredotočili na področje kolesarstva. Kolesarjenje smo prepoznali kot potencialno turistično aktivnost, ki v Brkinih še ni razvita in ima za to ugodne naravne danosti (raznoliko pokrajina 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 KOLESARSKA KARTA BRKINOVKOLESARSKA KARTA BRKINOV prvino zelene infrastrukture, saj poleg okoljske vloge (trajnostna mobilnost, interpretacija naravne in kulturne de- diščine in podobno) nudijo rekreativ- ne možnosti za lokalno prebivalstvo in s tem udejanjajo svojo družbeno vlogo. Lahko pa jih razumemo tudi kot obliko aktivnosti za obiskovalce oziroma turiste in s tem priložnost za povezovanje in ustvarjanje lokalnih turističnih ponudnikov, s čimer lahko kolesarske poti v lokalno okolje pri- nesejo pozitivne gospodarske učinke. Urejene kolesarske poti v privlačnem okolju so pogosto eden ključnih de- javnikov, zaradi katerih turisti izbere- okolico pritegnejo druge aktivnosti (na primer jamski turizem, naravo- slovni turizem, turizem na kmetijah). Certifikacijska Zelena shema sloven- skega turizma kolesarjenje prepoznava kot možen ključni produkt, ki zdru- žuje prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. V tem kontekstu je kolesarjenje priložnost za aktivni oddih v ohranjenem naravnem oko- lju, s čimer sledi aktualni strategiji razvoja slovenskega turizma, saj na odgovoren način osmisli usmeritev Slovenije v »zeleno, aktivno in zdra- vo« (Priročnik … 2016). Začrtane ko- lesarske poti lahko razumemo tudi kot s privlačnimi naravnimi in kulturnimi prvinami), pri čemer omogoča povezo- vanje različnih, v prostoru razpršenih turističnih in drugih ponudnikov. Kako lahko kolesarski zemljevid ponudi priložnost za razvoj podeželja? V Sloveniji se povečuje zanimanje za kolesarjenje in z njim povezanim de- stinacijskim turizmom (Kolesarjenje ... 2018; My way ... 2020). Brkini lah- ko ponudijo kolesarjenje kot primar- no aktivnost in motiv za obisk, kole- sarjenje pa je lahko tudi pomembna dodatna aktivnost obiskovalcev oziro- ma turistov, ki jih v Brkine ali njihovo Slika 1: Možganska nevihta z iskanjem projektne ideje, ki bi povezala občine, med katere so razdeljeni Brkini. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 | 19 KOLESARSKA KARTA BRKINOV stične kmetije, občine, turistično-in- formacijski centri, društva, šole, drugi ponudniki turističnih storitev) ter kartografskim podjetjem (IziMap, d. o. o.). V začetku decembra 2017 smo se vsi zainteresirani zbrali na prvem sestanku v prostorih občine Pivka, kjer smo študentje predstavili idejo izdelave zemljevida kolesarskih poti, kako smo si ga zamislili in kaj vse je potrebno za njegovo izvedbo. Partner- ji so se na naše zamisli, predloge in na- mene konstruktivno odzivali, njihove usmeritve in želje pa smo vključili v naše nadaljnje delo. Ves čas snovanja zemljevida smo bili z njimi v stiku prek elektronske pošte. Izmenjevali smo si zamisli o strukturi in vsebinah, ne znamke, vlagati v trženje, prirejati razne dogodke, razvijati specializirane ponudnike kolesarskih proizvodov in storitev, povezovati deležnike in podobno. Vse to vzpodbuja nove ra- zvojne projekte in pomeni možnost povečanja kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva in tudi razvoja podeželja nasploh. Kaj želijo prebivalci podeželja in kaj zmoremo narediti geografi? Primernost naše ideje smo preverili z intervjuji z zainteresiranimi organiza- cijami in subjekti (RRA Zeleni kras, JZ Park Škocjanske jame, zasebni ponudnih kolesarskih storitev, turi- jo določeno destinacijo. Na celostno kolesarsko izkušnjo bistveno vpliva dodatna ponudba, denimo kulinarična doživetja, naravne in kulturne vredno- te, nastanitvene zmogljivosti ter druga namenska turistična infrastruktura za kolesarje.. Ker se število kakovostnih kolesarskih destinacij povečuje, so če- dalje bolj pomembni dejavniki prepo- znana identiteta destinacije, trženjske aktivnosti in povezovanje vseh ključ- nih deležnikov (Priročnik … 2016). Kolesarski zemljevid Brkinov je tako le začetek vzpostavljanja kolesarske destinacije Brkinov, ki zahteva med- občinsko povezovanje. V nadaljnjih aktivnostih bo treba razvijati blagov- 2017 2018 IN FO RM IR AN JE IN V KL JU ČE VA NJ E LO KA LN IH S KU PN OS TI 2019 TERENSKO DELO PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI nabor idej in argumentacija okt nov dec jan feb m ar apr m aj jun jul avg sep okt nov dec jan karta izdana nadgradnja izbor projektne ideje in predstavitev deležnikom koncept kolesarskih poti predstavitev tras deležnikom evidentiranje ponudnikov storitev komunikacija z deležniki usklajevanje deležnikov Mesec prostora - Brkini (zelena infrastruktura) splet lokalni mediji regionalni časopisi promocijsko kolesarjenje BRKINI (PKP) Slika 2: Deset mesecev intenzivnega dela – rezultat: lokalni prebivalci in kolesarji poznajo in uporabljajo kolesarski karto! 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 KOLESARSKA KARTA BRKINOVKOLESARSKA KARTA BRKINOV (razgledišča, naravne znamenitosti, kulturno dediščino in podobno). S pomočjo aplikacije smo nato pripravi- li osnutek potencialnih tras (sliki 3 in 4). Trase smo speljali po državnih in občinskih poteh (podatke o lastništvu poti so nam posredovale občine) in se tako izognili težavam s pridobivanjem dovoljenj lastnikov zemljišč, s tem pa je zagotovljeno tudi vzdrževanje poti. Prav tako smo od sodelujočih partner- jev pridobili podatke o že obstoječih kolesarskih poteh, ki smo jih po po- trebi razširili in vključili na zemljevid. Spomladi 2018 smo prekolesarili vse oblikovane trase ter z aplikacijo Stra- lovalni pristop je omogočil, da končni izdelek vsebuje pobude vseh zaintere- siranih strani, kot smo jih študentje z geografskim znanjem pretehtali, ovre- dnotili in umestili na zemljevid. Idejo smo preverili s poglobljenim terenskim delom, ki je potrdilo naša predvidevanja, da bo kolesarske poti zaradi razgibanega površja in gravita- cijskih središč štirih občin treba skrb- no načrtovati. S terenskim delom smo pregledali (prehodili, prevozili s ko- lesom ali avtomobilom) celotno ob- močje, kjer smo z aplikacijo ArcGIS Collector označili zanimive lokacije ki bodo predstavljene na kolesarskem zemljevidu in fotografijah, o po- membnih informacijah, ki naj jih do- ber zemljevid vsebuje in se neprestano spodbujali, da bi projekt izpeljali v predvidenem roku. Sledila sta še dva sestanka, januarja 2018 v Divači, ko smo pregledali ugotovitve našega te- renskega dela, določili finančni okvir, format zemljevida, število njegovih izvodov in se dogovorili, da bo izšel v slovenščini in angleščini. Na tretjem sestanku marca 2018, izvedenem v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer, smo določali predvsem grafično po- dobo kolesarskega zemljevida. Sode- Slika 3: Lociranje točk v Brkinih, ki smo jih študenti na terenskih vajah prepoznali kot zanimive za vključitev v mrežo kolesarskih poti (foto: Irma Potočnik Slavič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 | 21 KOLESARSKA KARTA BRKINOV predstavljena s krajšim opisom, značil- no fotografijo, dolžino, zahtevnostjo, predvidenim časom kolesarjenja, višin- skimi metri in profilom, priporočeno vrsto kolesa ter vozno podlago. Na hrbtni strani so tudi legenda z osnov- nimi kartografski elementi, kratek opis Brkinov, kontakti ter seznam ponudni- kov turističnih in ostalih storitev. Na kolesarskem zemljevidu so Brkini postavljeni v središče, okrog njih pa so vstopne točke z različnih smeri: Diva- ča, Matavun, Kozina, Rodik, Slivje, Pivka, Prem, Ilirska Bistrica, Jelšane in Podgrad. Zemljevid želi obiskoval- cu poleg kolesarjenja predstaviti tudi Brkine kot zanimivo pokrajino. Ko- lesarske poti smo zato zasnovali tako, da povezujejo naravne in kulturne znamenitosti, pri čemer poti potekajo mimo lokalnih ponudnikov, ki se lah- ko vključijo v nadaljnji razvoj turizma in interpretacije Brkinov. ša (Vojaška) pa 56,8 km. Ker so poti zasnovane krožno in imajo več stičnih točk, jih lahko kolesarji poljubno po- daljšajo oziroma skrajšajo. Vsaka kro- žna pot je na hrbtni strani zemljevida va sproti zbirali GPS podatke. Po prekolesarjenem terenu smo, kjer je bilo potrebno, poti dopolnili oziroma spremenili traso, saj se je izkazalo, da ponekod pot v naravi ni bila prevo- zna. GPS podatke smo posredovali kartografu in z njegovim sodelova- njem trase digitalizirali. Digitalni po- datki o trasah (GPX) so kolesarjem na voljo tudi na spletni strani RRA Zele- ni Kras. Partnerji so nam posredovali tudi podatke o turističnih in ostalih ponudnikih storitev in blaga, ki smo jih dopolnili s sezamom ponudnikov iz registra Brkinske sadne ceste, saj so lokalni ponudniki, poleg ostalih de- ležnikov, ključni za razvoj turistične destinacije in podeželja. Kaj vsebuje in povezuje kolesarski zemljevid Brkinov? Zemljevid v merilu 1 : 52.000 (77 x 61 cm) vključuje 15 kolesarskih poti s skupno dolžino 495 km. Najkrajša (Bistriški krog)meri 18,1 km, najdalj- Slika 4: Načrt povezav med prepoznanimi zanimivimi točkami in potencialnimi trasami kolesarskih poti v Brkinih. Sliki 5: Študentke in študenti z delom v skupinah pripravljajo trase kolesarskih poti (foto: Irma Potočnik Slavič). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 KOLESARSKA KARTA BRKINOVKOLESARSKA KARTA BRKINOV hovem stiku z Matarskim ali Podgraj- skim podoljem. Tu ponika skupno 17 večjih vodotokov, ki so oblikovali 11 slepih dolin. Najbolj izrazite med nji- mi so Brezovica, Odolina, Jezerina in ne (UNESCO 2020), leta 1996 pa so postale tudi regijski park (Širša zava- rovana … 2020). Na zemljevidu smo označili tudi slepe doline, ki so značil- ne za jugozahodni rob Brkinov, ob nji- Brkini so razgibano flišno hribovje, kjer se slemena prepletajo z vmesnimi dolinami. Razpršena poselitev je veči- noma značilna za osončene vrhove sle- men, posebna privlačnost Brkinov pa so kmetijske terase. Nekdaj so bile bolj intenzivno obdelane (njive, sadovnjaki jablan, sliv, češpelj, hrušk, orehov) kot dandanes. Osojna pobočja večinoma pokriva gozd. Obrobje Brkinov ima kraške značilnosti: na severozaho- dnem, zahodnem in jugozahodnem obrobju je več podzemnih jamoziroma brezen. Nekatere bolj znane (na pri- mer Divaška jama, Škocjanske jame, Sveta jama na Socerbu, Trnska jama), ki v neposredno bližino Brkinov pri- vabljajo obiskovalce, smo označili tudi na kolesarskem zemljevidu. Škocjan- ske jame so leta 1986 pridobile status mednarodno varovanega območja, saj so vpisane na UNESCO-v seznam svetovne naravne in kulturne dedišči- Slika 6: Pogled z Artviž, najvišje točke v Brkinih (foto: Manca Dremel). Slika 7: Kolesarjenje po flišnem delu Brkinov (foto: Manca Dremel). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 | 23 KOLESARSKA KARTA BRKINOV Brdanska dana (Mihevc 1991), ki so dobro razvidne z nekaterih razgledišč na obodih slepih dolin ali pa z bližnjih vrhov flišnih Brkinov. sta V vzho- dnem delu Brkinov sta akumulacijski jezeri Mola in Klivnik, prvenstveno namenjeni uravnavanju pretoka reke Reke, privabljata pa tudi precej lju- biteljev športnega ribolova (Naravne znamenitosti … 2020). Severovzho- dno od Brkinov je Krajinski park Piv- ška presihajoča jezera z ekomuzejem (kolesarska pot Presihajoča) v katerem so predstavljene geomorfološke, geo- loške in hidrološke značilnosti jezer ter njihovega zaledja. Zaradi različnih življenjskih okolij – mokrih in suhih travnikov, grmišč, gozdov in jam – je tudi za to območje značilna izjemna pestrost rastlinskega in živalskega sve- ta (Ekomuzej Pivških … 2020). Na kolesarskem zemljevidu smo pri- kazali tudi poglavitne kulturne zna- menitosti Brkinov, kot so nekatere zanimive cerkve, arheološka najdišča, spomeniki in galerije, gradovi in vo- jaška dediščina. Tako je na primer kolesarska pot Vojaška speljana mimo Parka vojaške zgodovine v Pivki, kjer lahko obiskovalec dobi vpogled v slo- vensko in svetovno vojaško zgodovi- no. Kolesarske poti vodijo tudi mimo partizanskih bolnišnic v Beki in Zales- ju, utrdb Alpskega zidu na Primožu, gradu Prem, poslikav Toneta Kralja v cerkvah v Ilirski Bistrici, na Premu in v Podgrajah ter seveda skozi slikovi- to terasirano kulturno pokrajino. Na zemljevidu smo označili tudi arheolo- ška najdišča v Parku Škocjanske jame, na hribu Ajdovščina nad Rodikom in Lorencon srednjeveške zidane utrdbe na hribu Žerjalski vrh nad sotočjem Griže z Glinščico, ki je ena najpo- membnejših utrjenih postojank na kraškem robu nad Tržaškim zalivom (Krajinski park … 2020). Pomemben vidik načrtovanja in umeščanja kolesarskih poti v pro- stor je bilo tudi povezovanje lokal- nih ponudnikov (gostiln, prenočišč, 1 BRKINKA “Brkinka” Pot po osrednjem delu Brkinov z izhodiščem na Pregarjah je speljana po terasami, sadovnjaki, gručasmi vasmi, kjer lahko še srečate sadjarja Brkinske sadne ceste. The route along the central part of the Brkini region starts in Pregarje and 200 600 400 800 (m) 2,4 4,0 7,0 25,6 km11,2 14,3 17,9 21,9 23,3 PREGARJE Rjavče PREGARJE 3 / 5makadam, asfalt3 h 30 min 636 m25,6 km MTB, treking PREGARJE – Rjavče – Tatre – Kozjane – Suhorje – Ostro rdo – Prelo e – PREGARJE Slika 8: Primer profila in opisa kolesarske poti Brkinka. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 KOLESARSKA KARTA BRKINOVKOLESARSKA KARTA BRKINOV zdaj občina Ilirska Bistrica in tudi ce- lotni Brkini že znana in obiskana tu- ristična destinacija, kjer potekajo ko- lesarski festivali in rekreativne tekme. Vodene kolesarske izlete povezujejo tudi z drugimi dogodki. Tako je na primer kolesarjenje po Kettejevi poti eden od dogodkov ob praznovanju slovenskega kulturnega dneva, vodeni kolesarski izlet po Brkinih z električ- nimi kolesi pa spremljevalni dogodek Festivala brkinske sadne ceste v letu 2020. Povečanemu številu kolesarskih go- stov so se prilagodili tudi razni ponu- dniki storitev. Na voljo je več električ- nih koles, pogosti so vodeni kolesarski izleti, postavljajo se postajališča za ko- lesarje (ustni vir – predstavnica Obči- ne Hrpelje - Kozina 2020). Kolesarski zemljevid je prispeval tako k nadgra- dnji in obuditvi stare Brkinske sadne ceste kot tudi k pestrosti in razvoju turistične ponudbe na tem območju. Z njim smo postavili temelje za razvoj kolesarskega turizma in prispevali k ponovni skupni promociji Brkinov, ki bo dolgoročno lahko povezala lokalne ponudnike in občine. Zemljevid kot del mozaika, ki šele nastaja Projekt izdelave kolesarskega zemlje- vida Brkinov je primer uspešnega sodelovanja študentov, podpornega okolja na področju izobraževanja in podjetništva, kartografskega podje- tja, občin ter nosilcev turističnega in lokalnega/regionalnega razvoja, že od vsega začetka pa je imel tudi podporo lokalnega prebivalstva. Z zemljevi- dom smo postavili temelje za razvoj kolesarskega turizma in prispevali k izletniško in manj kot športno desti- nacijo. Za kolesarske poti po Brkinih so namreč značilne precejšnje višinske razlike, ki so z običajnimi kolesi pri- merne le za dobro kondicijsko pripra- vljene kolesarje. Septembra 2018 smo ob predstavitvi kolesarskega zemljevi- da skupaj s partnerjem JZ Park Ško- cjanske jame udeležence povabili na kolesarjenje po delu poti z električni- mi kolesi. Postanki so bili načrtovani na okoliških turističnih kmetijah, kjer se je tovrstno vključevanje lokalne ku- linarike izkazalo kot pomemben po- tencial za nadaljnji razvoj Brkinov kot turistične destinacije. Kakšna je prepoznavnost zemljevida po dveh letih od njegovega nastanka? Zemljevid je izšel junija 2018. De- ležen je bil medijske podpore in je vzbudil zanimanje predvsem pri lo- kalnih prebivalcih in med kolesar- skimi navdušenci. Že med njegovo izdelavo smo poskrbeli za promocijo na spletnih straneh sodelujočih par- tnerjev, ob izidu pa je bil predstavljen v lokalnih in regionalnih medijih (ra- dio, časopisi, spletne strani) ter širše. Zemljevid je na razpolago v vseh turi- stično-informacijskih centrih sodelu- jočih partnerjev. Na območju Brkinov v zadnjih dveh letih opažajo porast kolesarskih go- stov. Prihajajo tako domači kot tuji gostje, med katerimi izstopajo obi- skovalci iz bližnje Italije. Zemljevid je še vedno zanimiv, aktualen in iskan med obiskovalci Brkinov. Z njim smo močno obogatili takrat še nastajajočo kolesarsko destinacijo, ki so jo razvi- jali v občini Ilirska Bistrica. Tako so turističnih in izletniških kmetij, kam- pov, planinskih koč, hotelov, motelov in mladinskih hostlov) ter točk z raz- lično športno-rekreacijsko ponudbo (plezališča, športno letališče, konjeni- štvo, wellness). Koga kolesarski zemljevid vabi v Brkine? Pri razvijanju kolesarske destinaci- je je treba prepoznati ciljno skupino kolesarjev in kolesarski turistični pro- dukt oblikovati glede na priložnosti in omejitve okolja ter zahteve in potrebe ciljnih skupin oziroma tipa kolesar- skega gosta. Po ogledu terena in pred- hodni odločitvi, da trase začrtamo po obstoječih javnih poteh, smo se osredotočili na kolesarje z MTB in/ali treking kolesi, saj vse krožne poti po- tekajo tako po asfaltu kot makadamu. Literatura kolesarje deli na turne, gorske in cestne kolesarje, kolesarske popotnike, gravitacijske gorske kole- sarje in družinske kolesarje (Priročnik … 2016). Glede na to členitev lahko ugotovimo, da so kolesarske poti v Brkinih in okolici najbolj prilagojene kolesarskim popotnikom, ki večinoma uporabljajo treking kolesa in vozijo po stranskih asfaltnih cestah, makadam- skih cestah in namenskih kolesarskih poteh. Nekatere trase so fizično manj zahtevne in primerne tudi za družinske kolesarje, ki kolesarijo z otroki po utr- jenih, namenskih kolesarskih poteh, ločenih od prometnic. V zadnjih nekaj letih se med kolesarji uveljavlja uporaba električnih koles, ki omogočajo kolesarjenje tudi lju- dem s slabšo fizično kondicijo. Tako lahko ti Brkine doživijo bolj kot GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2021 | 25 KOLESARSKA KARTA BRKINOV ponovni skupni promociji Brkinov. Kolesarski zemljevid je tudi geografski medij in tržni kanal, kar raznovrstnim lokalnim ponudnikom omogoča, da kolesarjem predstavijo svoje izdelke in storitve. Prispeva k boljši prepoznav- nosti Brkinov in je hkrati kamenček v mozaiku razvoja kolesarskega turizma na podeželju. Viri in literatura 1. Ekomuzej Pivških presihajočih jezer 2020. Medmrežje: http://www.pivskajezera.si/ekomuzej (13. 9. 2020). 2. Kolesarjenje po Sloveniji2018. Medmrežje: https://issuu.com/slovenia/docs/kolesarjenje-slovenija-sl_b392507514099d (27. 5. 2021). 3. Krajinski park Beka - dolina Glinščice 2020. Medmrežje: https://www.visitkras.info/krajinski-park-doline-glinscice (12. 9. 2020). 4. Mihevc, A. 1991: Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa. Izbrani primeri s slovenskega krasa. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. My way of cycling to a perfect rest 2020. Medmrežje: https://slovenia-outdoor.com/wp-content/uploads/2021/01/kolesarjenje_2020_eng.pdf (27 .5. 2021). 6. Naravne znamenitosti 2020. Medmrežje: https://www.ilirska-bistrica.si/turizem/odkrijte/naravne-znamenitosti/ (12. 9. 2020). 7. Priročnik za razvoj kolesarskih destinacij 2016. Medmrežje: https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2016/06/5.pdf (28. 9. 2020). 8. Širša zavarovana območja 2020. Medmrežje: https://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%c4%8dja/SeznamParkov.htm (12. 9. 2020). 9. UNESCO. Škocjanske jame – svetovna dediščina 2020. Medmrežje: https://www.park-skocjanske-jame.si/informacije/certifikati (21. 12. 2020). 10. Ustni vir – predstavnica Občine Hrpelje - Kozina, 2020. OPOMBA IN ZAHVALA Pri izdelavi kolesarkega zemljevida Brkinov so sodelovali študentke in štu- denti magistrskega študija na Oddelku za geografijo FF UL: Doroteja Pen- ko, Manca Dremel, Katjuša Mrak, Blaž Kralj, Špela Gros, Sara Možina, Žiga Smrekar, Kaja Krevs, Tjaša Vezovnik, Katja Vidgaj, Urška Oblak, Jerica Vi- mer, Simona Bizjak, Urban Križaj, Marija Kurent, Nevenka Mihevc, Špela Herič in Jana Vodopivec. Za zelo dobro sodelovanje se zahvaljujemo vsem projektnim partnerjem, navedenim v uvodnem delu prispevka, in kartogra- fu Iztoku Karižu.