PoHn) urad Cetove: — Vertagspottam! MM Kiageniur!
izhaja v Ceiovtc — Erzcheinangsori Ktagenturt
Pozamezni izvod ISO ti!., mesečna naročnina S tiiingov
Letnik XXX.	Celovec, petek, H. september 197$	Štev. 37 {1727)
Predsednik ZSO na zboru izseijencev:
Dosiedno odkinnjamo prepevanje
kajti osnova in ciij čiena 7 nista potrditev ziočinske genocidne poiitike, marveč njena poprava
Le kdor je sam doživet veseije in videi srečne obraze izseijencev ob njihovi vrnitvi iz tujine in slišal zmagoslavne pesmi partizanov, ko to prišli iz svobodnih gozdov, iahko razume, s kakšnimi trpkimi občutki praznujemo trideseto jubiiejno teto zmage nad fašizmom in dvajsetletnico podpisa državne pogodbe, siovenski izseijenci pa še posebej jubiiejno ieto svoje vrnitve na izropane domove. Kajti vse prešerno vesele pred tridesetimi ieti se razbiini spričo današnje stvarnosti na narodnem področju.
Ne moremo namreč mimo dejstva, da smo po tridesetih ietih zmage nad nacifašizmom in vrnitve v domovino še vedno aii še boijše že tpet tujci v domovini. Ne moremo mimo dejstva, da se nam kakor v času nacizma spet javno odreka domovinska pravica, ko baje ne vedo, kje Siovenci spioh živimo; ko hočejo brez sramu ugotavijati, kako daieč so uspeii s svojo raznarodovaino poiitiko; ko brez sramu izjav-ijajo, da je nekaj naravnega, če viada nasprotuje manjšini; ko — ka-
kor pred nacizmom in manjšinsko poiitiko}
med njim — nacionaiistične site spet usmerjajo
Toko je poudari) predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwtitter, ko je minuto nedeljo govori) na' občnem zboru Zveze stovenskih izseljenca' v Globasnici (o poteku občnega zbora posebej poročamo na 2. strani — op ured.). Spomni) Ije, da praznujemo tetos tridesetletnico zmage nad fašizmom — jubilej, ki ga je praznovat ves svobodoljubni svet v zavesti, da pomeni zmaga nad fašizmom ztom in razbitje najbolj nečloveške oblike vladanja in konec najbolj mračnjaške dobe v družbenem dogajanju zadnjega polstoletja.
Koroški slovenski izseljenci in koroški Slovenci sploh smo, kakor je dejal predsednik ZSO, to bodo doživeli na najbolj krut način na lastni koži: saj so bita čez noč pozabljena vsa veljavna pravila sosedskega in sploh človeškega sožitja; pozabljene so bile parole o stoletnem mirnem sožitju narodov v dežel), pozabljena načela vzajemne soseščine tudi v malem — postali smo brezpravna raja, tujci v domovin), ki so jim tedanji oblastniki odrekati pravico uporabe lastne govorice s pretnjo ..KHrntner, sprich deutsch!" in domovinsko pravico na lastni podedovani zemlji z razlastitvijo In nasilno preselitvijo številnih družin, katerim naj bi sledila še ostalo prebivalstvo iz točno poznanega ozemlja s slovenskim in mešanim prebivalstvom, kar naljbolj očitno potrjuje poznani Himmlerjev odlok iz leta 1943.
.Ker smo vso to nacistično dobo na najbolj krut način doživeli, smo se jasno tudi naljbolj iskreno veselili zmage, še prav posebno, ker smo s svojo aktivno partizansko borbo na strani zaveznikov in s svojim uporniškim trpljenjem v lizseljeniških in koncentracijskih taboriščih tudi bistveno k njej prispevali," je poudaril dr. Zwitter in ugotovil, da le s trpkimi občutki moremo obhajati jubilejno leto zmage nad fašizmom, če se zamislimo v današnjo stvarnost na Koroškem. .Dejstvo je namreč, da so pobudnik! In najbolj vneli zagovorniki ugotavljanja manlši-ne prav tiste organizacije, katerih predhodnik je bil Kdrntner Heimat-bund z vojnim zločincem In Izvajal-
cem genocidne politike Maier-Kai-bitschem na čelu!"
Če se mislijo v smislu dogovora na zadnjem tozadevnem sestanku tads?dnik! treh ' parlamentu zastopanih strank te dni ponovno sestati, da razpravljajo o možnostih in obliki izvedbe takoimenovanega preštevanja posebne vrste — je dejal govornik — potem je to spričo dejstva, da so tako ugotavljanje prvič zahtevale po podpisu državne pogodbe obnovljene domovinske organizacije, ki to zahtevo od tedaj naprej neprestano ponavljajo, s strani vlade in odločujočih brez dvoma izvajanje manjšinske politike teh nacionalističnih organizacij, katerih dejavnost bi po določilih državne pogodbe morala biti pravzaprav prepovedana.
.Koroški Slovenci tako ugotavljanje, k) vsebuje vse možnosti protipravnega vplivanja, pritiska in izsiljevanja, od nekdaj odklanjamo.
Zato spričo enotnega postavljanja in stališča vseh treh v pariamentu zastopanih strank v tem vprašanju, vsaj kar se tiče naših narodnih zahtev, pri predstoječih volitvah v parlament nobene teh strank ne moremo voliti! Stranka — in to velja še posebno za obe veliki državotvorni stranki —, ki želi tudi našo podporo, se bo v tem vprašanju torej glede ugotavljanja manjšine, morala vsekakor še pred volitvami nedvoumno izjasniti, ali smatra ugotavljanje manjšine odnosno preštevanje posebne vrste kot pogoj za reševanje odprtih vprašanj člena 7 državne pogodbe.
Kajti koroški Slovenci in zlasti slovenski izseljenci nočemo ponovno postati le številke. Zato odločno in dosledno odta jamo vsako pogojevanje realizacije naših pravic s številčnim ugotavljanjem, ker so kraji naše avtohtone naselitve poznani in so tudi pred dobrimi tremi desetletji ob izseljevanju točno vedeli za zadnjo našo vas, za zadnjo našo zavedno družino. Če mislijo, da sedaj z ugotavljanjem iahko žanjejo sadove nacističnega preseljevanja in povojne raznarodovalne politike, potem so v usodni zmoti: osnova in cilj člena 7 namreč nista potrditev zločinske genocidne politike, temveč njena poprava! Ne gre namreč za ovekovečenje nacionalne škode, ki se nam je prizadejala, marveč za popravo te škode! To je v bistvu jedro člena 7 in koroški Slovenci zofo nikdar ne bomo pristali na spremembo
Nesramno hujskanje
ZSO in NSkS najostreje protestirata
Z	govor: o/; p:vK p;'%;%/H: gor//*: je w:w;:/o nede/jo
^oro%% ffO Zdče/g vo/;/r: /;o;. Očbno so Pefrov: pr/stgš: že povsew pod vt;sow vse^o/; eM0sfr%?:s^eg% oprede/jevanjg &%Mc/erjd Xre:'s^eg%, z% &s po vo/;':i7^/) c?M^o od/oČMo odNdHp: „ve/:^o ^o%/:c;;o" wed 5P0 OVP, ^%^or t%d:	v/ado" ewe
Mwe sfr<M^e, tc^o d% os;%p: za bodoče wožwa /e se „MM/% ^oa/;'c:ja"
—	z FPO. Zato se zd: Petra .trideset /et premagovanja prete^/ost:" več ^ot dovo/j :'n je po njegovem p riše/ za PPO .čas, da s/aži naroda in državi".
Vendar pa Peter ni za vsa^o ceno priprav/jen sode/ovati v v/adi, marveč /*o še/ v ^oa/icijo /e s tisto stranjo, ^i /?o spreje/a največ programski/; zaktev. Pavno v tej /ači pa pote/mo zaskrk/ja-joče izzveni nastop koroškega kandidata dr. 5cr:Mzrjd, ki je spet enkrat prav nesramno kajska/ proti koroškim 5/ovencem.
Scrinzi je deja/, da je PPČ) /akko ponosna na to, da je Po-roška v njenem takora. Z vsemi sredstvi pa ko njegova stranka skrke/a za to, da ko na Poroškem ponovno vzpostav/jen mir, ki ga je zmoti/a s svojo krezmernostjo majkna skapina .pok/icnik 5/o-vencev — p/ačancev Pjak/jane". /n še je doda/, da PPO z zadovo/j-stvom jem/je na znanje, da sta osta/i dve stranki po 2C-/etnem tak-tiranja akra/i tisto /iniijo, ki jo je PPO zastopa/a že od nekdaj. Pri tem je mis/i/ z/asti na agotav/janje manjšine, s katerim koče $crinzi
—	kakor je deja/ — s/ovenskim sodeže/anom ponaditi rešitev, ki ko spodmakni/a t/a kajskačem in neti/cem.
Pakik nekva/i/iciranik in nesramnik izpadov se more pos/a-žiti /e č/ovek, ki se čati varnega za ščitom svoje pos/anske nedotak-/jivosti. Vendar pa tadi imaniteta nikomar ne daje pravice do neodgovornega kajskanja na narodnostno mržnjo, zato z vso od/oč-nostjo protestiramo proti tema novema primera nizkotnega kajskanja proti S/ovencffM in njikovema vodstva/
V zvezi z Izjavami državnega poslanca FPO dr. Scrinzija ki je na volilnem zborovanju v Celovcu dne 7. 9. 197$ Slovencem očifal, da so netilci nemira v deželi !er jih označi) za .plačance Ljubljane", sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev to hujskaško podtikavanje odločno zavrnila in sklenila nadaljnje ustrezne ukrepe.
njegove vsebine in s tem državne pogodbe potom preštevanja in podobnih oblik zavojevalnega in zvijačnega reševanja naših vprašanj. Kdor pričakuje od nas kaj takega, tisti ne razume smisla mednarodno zajamčenih pravic v korist obstoja in razvoja narodnih manjšin, kakor je bil nedavno ponovno potrjen na zasedanju podkomisije OZN za preprečevanje rasne diskriminacije in za varstvo manjšin v Ženevi, kjer je bilo jasno poudarjeno, da je tre-
O AVSTR!JSKO-JUGOSLOVANSK!H ODNOS!H:
Sodelovanje lahko uspešnejše
če se izpoinjujejo mednarodne obveznosti

Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. Andrej Marinc je prejšnji teden v slavnostnem govoru na proslavi 50-letnice industrijskega kolektiva .Mura" v Murski Soboti zavzel stališče tudi k odnosom s sosednjima državama — Avstrijo in Madžarsko.
Glede Madžarske je dejal, da so na dobri poti, da izboljšajo sodelovanje, ki se je že bistveno okrepilo v zadnjih letih. Omenil je posamezne oblike tega sodelovanja ter ugotovil, da so še mnoge neizkoriščene možnosti. K pozitivnemu razvoju odnosov z Madžarsko pa je — kakor je naglasil predsednik Marinc — .prav gotovo prispevala tudi vse uspešnejša afirmacija in vse aktivnejša vloga, ki jo imata v medsebojnem povezovanju tudi madžarska skupnost pri nas ter jugoslovanske narodne manjšine na Madžarskem, kar velja tudi za porabske Slovence".
Z ozirom na odnose z Avstrijo pa je predsednik slovenske vlade izjavil:
.Stališča glede odnosov z Avstrijo smo jasno in odločno izrazili ob dvajsetletnici obstoja avstrijske državne pogodbe. Naši ljudje so bili upravičeno vznemirjeni, ko so ob naših mejah prirejali neonacistična zborovanja, ob šovinističnih napadih na Slovence na Koroškem. Vendar so vsa ta dogajanja le pripeljala do bolj treznega razmišljanja na avstrij-
ski strani, prišlo je do prvih pozitivnih premikov pri urejanju nekaterih odprtih vprašanj. .Pri tem je Marinc konkretno omenil, da je bilo po večletnem zavlačevanju končno uspešno rešeno vprašanje vrnitve kulturnih dobrin, ki so bile odnesene v Avstrijo med drugo svetovno vojno. Prav tako je navedel začetek dela ekspertov obeh držav, da bi se lahko pristopilo k uresničitvi več kot petdeset let starega sporazuma o vrnitvi arhivov. Posebej o Koroški pa je dejal, da bodo — kakor izgleda — končno obnovili razrušeni spomenik v Robežu, glede zaščite in pravic slovenske in hrvaške manjšine, ki izvirajo iz državne pogodbe, pa je prišlo do začetnega dialoga med avstrijsko vlado ter neposredno zainteresirano manjšino.
„V Sloveniji in Jugoslaviji — je ob koncu naglasil predsednik Marinc — smo vedno poudarjali, da imamo kot sosedje vrsto skupnih interesov, na katerih lahko uspešno gradimo medsebojno sodelovanje. Vedno smo bili odprti za vse konstruktivne pobude za urejanje konkretnih vprašanj, vendar je razumljivo, da se takšno sodelovanje lahko razvija ugodnejše, če medsebojnega vzdušja ne motijo izpadi in dogodki, kakršni so bili v preteklosti, ter če se mednarodno sprejete obveznosti izpolnjujejo v dobri veri in z dobro?yoljo."
________
ba manjšinam zagotovili vse pravice ne glede na njihovo številčno moč."
Predsednik ZSO je dejal, da koroški Slovenci od vlade — in to od vsake, od današnje in od nove po 5. oktobru — ne zahtevamo ugotavljanja za skrčenje naših pravic, marveč končno priznanje vseh pra-vtic, ki nam gredo. Ponovno je iz-rozil pripravljenost koroških Slovencev, da z vlado in s pristojnimi forumi iščemo sporazumno rešitev. V tem smislu smo se odzvali tudi vabilu vlade in s Spomenico ob dvajsetletnici podpisa državne pogodbe, v kateri smo obnovili in ponovili svoje dvajsetletne zahteve in predloge, ponovno dokazali svojo dobro voljo za sporazumno reševanje.
.Sedaj je na vrsti vlada, da s svoje strani dokaže isto dobro voljo in pripravljenost za reševanje v smislu naših pozitivnih in konstruktivnih predlogov," je naglasil dr. Zwitter. .Če smo neposredno po zadnjem razgovoru z vlado na o-snovi pozitivnega vzdušja pri razgovoru in ob dejstvu, da je vlada prvič pismeno odgovorila in zavzela stališče do naših predlogov ter še posebej ob izjavi kanclerja Krei-skega, da v obljubljenem nadaljnjem reševanju vseh odprtih vprašanj lahko vidimo tudii .paket", podoben obliki reševanja južnotirol-skega vprašanja, koroški Slovenci ocenjevali položaj nekoliko bolj pozitivno, pa moramo po študiju odgovorov resornih ministrov in deželnega glavarja Wagnerja ter zlasti zaključnega poročila takoime-novane študijske komisije ugotoviti, da naš rahli optimizem nikakor ni bil na mestu.
(*Dd/je #. ifr<?w:)
Občni zbor Zveze siovenskih izseijencev:
Ob stvarnosti na Koroškem
!e s trpkimi občutki obhajamo jubiiejno !eto povratka iz pregnanstva
V znamenju tridesetletnice zmage nad faiizmom in tridesetietnice povratka siovenskih izseijencev iz pregnanstva je potekai minuio ne-detjo občni zbor Zveze siovenskih izsetjencev. Prostore Šožtarjeve go-stiine v Giobasnici so napoiniii miadi in stari čiani izseijeniikih družin iz vseh deiov naše dežeie — iz Ziije in Roža, z Gur in seveda iz Podjune. Zbrane so biie tri generacije: stari očetje in matere, ki so pred tremi desetietji že kot odrasii moraii zapustiti dom; srednja generacija tistih, ki so usodo pregnanstva doživijaii še kot otroci; pa rod naših najmiajših, ki so o strahotah takratnega nasiija zvedeii ie iz pripovedovanja svojih očetov in dedov.
Občni zbor je vodil predsednik ZSi Lovro Kramer, ki je med navzočimi posebej pozdravil jugoslovanskega generalnega konzula Bojana Lubeja ter predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra in predsednika Zveze koroških partizanov Karta Prušnika-Gašperja, ki oba sta častna člana naše izseljeniške organizacije. Z dostojno komemoracijo so se zbrani izseljenci spomnili vseh umrlih sotrpinov. Pri tem je Janko Ogris naglasil, da letos, ko obhajamo 30-letnico zmage nad fašizmom in s tem 30-letntco osvoboditve in povratka iz pregnanstva, naš spomin velja ne samo tistim članom, ki so umrli v času po zadnjem občnem zboru, marveč .tudi vsem ostalim nekdanjim sotrpinom — tako tistim, ki smo jih morali ob vrnitvi v domovino za vedno pustiti v tujini, kakor številnim onim, ki jih je usoda tekom zadnjih treh desetletij iztrgala iz naše izseljeniške družine in smo jih na pokopališčih širom naše dežele položili k zadnjemu počitku v domačo zemljo". Komemoracija je izzvenela v obljubo, da bomo v častnem spominu ohranili vse umrle sotrpine — žrtve nacističnega nasilja in borce
za pravice koroških Slovencev.
O dogodkih pred tremi desetletji in še posebej o današnjem položaju ter boju koroških Slovencev za uveljavitev enakopravnosti na avtohtoni zemlji je prisotnim spregovoril predsednik ZSO dr. Franci Zwitter (njegova tehtna izvajanja objavljamo na posebnem mestu — op. ured.). Vprašanjem preteklosti in sedanjosti pa je veljala tudi širša izmenjava mnenj, kajti občni zbor je bil povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem, kjer so bivši izseljenci v večjih in manjših skupinah obujali spomine na skupno usodo pregnanstva ter se menili o današnji stvarnosti na Koroškem, ob kateri koroški Slovenci res le s trpkimi občutki moremo obhajati jubilejno leto vrnitve naših v nacistični dobi pregnanih družin. Bilo je toliko stvari, o katerih je tekel pogovor: Kako in zakaj smo bili pregnani z domače zemlje in kaj vse smo doživeli v pregnanstvu. In danes, ko nemški nacionalisti trdijo, da smo bili na .okrevanju", preseljeni te iz .vojno pogojenih" vzrokov in celo v našo korist. Medtem ko koroško zgodovinopisje o tem zločinu nad delom koroškega avtohtonega prebivalstva dosledno in
zavestno molči, pa duhovni nasledniki nekdanjih izseljevaicev hočejo uspehe takratnega genocidnega .reševanja" manjšinskega vprašanja in povojne asimilacijske ter ger-manizacijske politike danes legalizirati s posebnim preštevanjem oziroma ugotavljanjem manjšine. V takih pogojih je potrebno, da mimo vseh osebnih in političnih nesoglasij združimo vse naše sile v skupnem boju za uresničitev pravic, ki smo si jih priborili z našim trpljenjem in našim bojem proti fašizmu in so nam zapisane v členu 7 državne pogodbe kot sadu tega boja.
Srečanje v Globasnici sta olepšala in obogatila domači moški pevski zbor pod vodstvom Janeza Petjaka ter skupina mladih domačih godbenikov. Tako je imela prireditev ob pesmi in godbi tudi svojo veselejšo plat (globaškim pro-svetašem tudi tem potom izrekamo prisrčno zahvalo za njihov lepi prispevek!); posebno razveseljivo pa je bilo videti, kako se tudi naš najmlajši rod ob spoznavanju usode njegovih prednikov usmerja na pot zvestobe idealom, za katere smo bili koroški Slovenci vedno pripravljeni doprinašati napore in žrtve. Spontani in zato še toliko pri-srčnejši prispevek dveh mladih pevk, katerih nežna glasova sta Si le s težavo utrla pot od ožjega omizja v širino dvorane, je bil eden izmed zunanjih znakov tega preraščanja zvestobe narodu in materinemu jeziku iz roda v rod. In predsednik Kramer je upravičeno z zadovoljstvom zaključil prireditev v imenu odbora, kateremu je občni zbor ponovno izrekel zaupanje.
Tudi Slovenci v Italiji
odločno zahtevajo svoje pravice
V zadnjem času so predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji sprejeli spet važne dokumente in ukrepe za izbojevanje pravic, ki so jim zagotovljene v ustavi in mednarodnih pogodbah. Pri tem gre predvsem za izjavo Slovenske kulturno gospodarske zveze o rabi slovenskega jezika, za zahtevo skupine predstavnikov beneških Slovencev po polnem priznanju narodnostnega statusa Slovencev v Videmski pokrajini ter za stališče Sveta slovenske skupnosti v vprašanju slovenskih televizijskih oddajah.
SKGZ s svojo izjavo o rabi slovenskega jezika daje podporo izvoljenim slovenskim mandatarjem, ki so v zadnjem času ponovno in odločno za stavili vprašanje rabe slovenščine v vseh izvoljenih organih področij, kjer žive Slovenci v Italiji, torej v občinskih svetih velikih občin, v treh pokrajinskih svetih in v deželnem svetu. V vseh teh forumih so namreč pokrajinski svetovalci in občinski svetovalci komunistične partije, socialistične stranke in Slovenske skupnosti zahtevali, da govore v izvoljenih organih v slovenščini in da se njihovi govori s tehnično ustreznimi modernimi sredstvi prevedejo v italijanščino.
S to zahtevo pa je bilo — kakor je rečeno v izjavi SKGZ — zastavljeno širše vprašanje, ki je temeljna pravica vsakega človeka in vsake skupnosti, da lahko svobodno rabi svoj materin jezik ne samo v okviru družine in svoje narodne skupnosti, marveč tudi v javnosti. „Raba materinega jezika ni samo stvar odnosa med občani, temveč je tudi vprašanje družbenih odnosov oblast-obČan. Ne re torej zgolj za osebno zadevo vsa-ega posameznika, temveč za razmerje med skupnostmi, v našem primeru za odnos med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo, do
svobode rabe jezika kot temeljnega izraznega sredstva."
Nadalje SKGZ poudarja, da jezik in njegova raba ni samo nekaj praktičnega, temveč tudi sodi med simbole človeške bitnosti. Zato ne more biti svobode, demokratičnega razmerja in sodelovanja, če na večnacionalnem ozemlju narodnostne skupnosti nimajo pravice rabe materinega jezika. Ni nobenega dvoma, da sta svoboda in ta pravica nedeljiva; kadar prepovemo, onemogočimo ali otež-kočimo rabo jezika v kakršnikoli obliki, smo v resnici kršili to svobodo. Končno pa gre — kakor je rečeno v izjavi SKGZ — tudi za zelo praktično vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti, saj ni mogoče zahtevati od .navadnega" državljana, da bi v odnosih z oblastmi uporabljal slovenščino, kadar tega ne morejo storiti niti njegovi izvoljeni predstavniki.
„Zato tudi ni čudno, da je fašizem najprej udaril po slovenskem jeziku, ko je začel nasilni proces raznarodovanja, in da so na Koroškem pod udarom dvojezični napisi," ugotavlja SKGZ ter spominja, da se Slovenci na Tržaškem in Goriškem že več kot sto let borijo za to, da bi svobodno rabili slovenščino v vseh organih. Nadalje izjava SKGZ zavrača izgovor naj bi slovenski mandatarji zaradi praktičnosti govorili v italijanščini, ter meni, da se za tem skriva nerazumevanje za narodnostne pravice Slovencev, predvsem pa ostanki nacionalistične miselnosti, ki je slovensko govorico imela za manjvredno.
Končno SKGZ opozarja, da ni nobenega zakona, ki bi rabo slovenščine prepovedal, marveč nasprotno obstajajo razni zakonski predpisi, obstajajo členi ustave in obstaja predvsem zelo točen člen mednarodne pogodbe — londonski sporazum, ki na-
tančno določa jezikovne pravice Slovencev v tržaški pokrajini. Če kljub vsemu temu pravica rabe slovenščine v izvoljenih organih še vedno ni uresničena, terjajo objektivne razmere nadaljevanje odločnega boja ter Slovenci upravičeno pričakujejo, .da bodo demokratične sile italijanske družbe podpirale slovenske izvoljene predstavnike, da bodo z nadaljevanjem s slovenskimi posegi v praksi uresničili načela ustave italijanske republike".
Na nevzdržni položaj beneških Slovencev je pristojno oblast in politične dejavnike opozorila skupina 35 izvoljenih predstavnikov beneških Slovencev raznih strank, predstavnikov kulturnih in emigrantskih društev ter duhovnikov. Izrazili so željo, .da bi pokrajinska uprava spodbudila osrednje organe države in dežele, da sprožijo ukrepe za vedno večjo konkretizacijo izvajanja pravic, ki pritičejo Slovencem Videmske pokrajine ter naj uresničijo pogoje za njihov popoln razvoj na vseh področjih".
Svet slovenske skupnosti pa je — kakor v zadnjem času tudi druge organizacije in ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — zavzel stališče k vprašanju uvedbe slovenskih televizijskih oddaj ter zahteval, da morajo biti take oddaje na dostojni ravni ter morajo odgovarjati duhu zakona o reformi italijanske radiotelevizije. V tej zvezi je Svet slovenske skupnosti odločno zavrnil poskuse, da se reformo izigra z nekaj minutnimi oddajami tedensko ali celo v dvotedenskih presledkih, ter zahteval dnevne oddaje, ki bi jih pripravil ustrezno opremljen sedež v Trstu. Predvsem pa Svet slovenske skupnosti zahteva, da morajo v komisiji, ki naj bi nadzorovala slovenske televizijske oddaje, biti izključno slovenski predstavniki.
A V5TR7/T'
Ned gradivo, s katerim se skaša $R0 v sedanji vo/i/ni korki predstaviti kot stranka, ki je vredna 7?%jcečjeg<3 zaapanja (keri; g/atov vo/i/cev), sodijo predvsem? tadi .okračani", k; so jik pred/oži/a javnosti posamezna ZTMTZžstrstfzz in ki vsekajejo preg/ed dosedanjega de/a soczzz/zsZzčzze v/ade ter njene načrte zn bodočnost. V tetn gradiva pa krez dvoznn zavzema posebno znesto dokame??t zananjega ministrstva odnosno zananjega znžnžstrn dr. Rie/ke, iz z pod nns/ovozn .5vet zaapa zltzsirzjz" predstav/ja sadove avstrijske zananje po/itike.
Nas pri tezn seveda najko/j zanima tisti de/ doizzzzzzentzz, kjer je govora o n-ostrijs^o-jzzgosiotznns^iž' odnosih, iznjtz' v tezn sk/opa je — čeprav ze/o sizopo — omenjeno tadi naše, to je manjšinsko vprašanje. /n takaj si — zvest tozadevni avstrijski praksi pred raznimi mednarodnimi jo rami — zananji minister in preko njega Avstrija na zeio enostaven način pripiše zas/age in mednarodni ag/ed pač s samokva/o, ker očitno izostaja kva/a in priznanje drzzgzk.
V	krajšem orisa razvoja avstrijsko-jagos/ovanskik odnosov je rečeno, da je v tradicionalno dokrik odnosik, ki jik je vzdrževala Avstrija z /agos/avijo na mnogik področjik, priš/o do .doiočenik ne-sk/adij v nekem vprašanja, to je vprašanja s/ovenske manjšine na .Koroškem", kar da je /eta 7972 sproži/o .dip/omatske očitke /ago-s/avije in napade jagosiovazzskik okči/". Tako/ Domača in mednarodna javnost pa ničesar ne zve o vzrokik, ki so prived/z do tek .do/očenik nesk/adij",- ne zve ničesar o tem, da je do jagosiovanskzk .očitkov" in .napadov" priš/o izk/jačno po krivdi Avstrije, ki 20 /et zav/ačaje izpo/nitev svojzk mednarodni/? okveznosti iz državne pogodke, kz' 30 /et zav/ačaje vrnitev med zadnjo vojno naropanik ka/tarnik dokrin in ki 30 /et zav/ačaje izročitev arkivskega gradiva. Vse te okveznosti je prevze/a ^Ivtirija v mednarodnik pogodkak in sporazamzk, pa jik k/jak tema vse do danes ni izpo/ni/a/
Vendar pa v .okračana" zananjepo/itzčne dejavnosti oz. še po-sekej razvoja avstrijsko-jagos/ovanskik odnosov niti z kesedico niso omenjene te okveznosti in je dos/edno zamo/čano predvsem dejstvo, da je neizpo/njevanje tek okveznosti edini vzrok za pos/akšanje odnosov. Nasprotno; zananji minister Bze/ka agotav/ja, da je v zadnjem časa priš/o v tek odnosik do .širokega amzrjanja", in sicer zaradi .zavestno amerjenega sta/išča avstrijske zvezne v/ade, ki se je pokaza/o tadi v aradnik avstrijskik izjavak".
Torej ne kva/a in priznanje dragik, marveč izrazita samokva/a. Do tega zak/jačka nekako prikaja tadi /aka 3ta/ar, ko v /jak/jan-sem De/a komentira omenjeni predvo/i/ni dokament avstrijskega za-nanjega ministrstva. Ugotav/ja, da so po skrajni zaostritvi odnosov med /agos/avijo in Avstrijo ok pros/avi dvajset/etnice avstrijske državne pogodke priš/i .prvi znaki odtajevanja", konkretizirani v vrnitvi ka/tarnik dokrin, v začetka pogovorov za vrnitev arkivov in v napovedanik pogovorik č/anov v/ade z manjšino. .Toda ok srečanja Tito-Kreiskj^ v Ne/sinkik je ki/o očitno prezrto predsednikovo svari/o, o nerešeni/? vprašanjik, zav/ada/o je skoraj evforično razpo/oženje, kako dokro da so ?Mpe/jana pota k najko/jšim odnosom."
Če kaj, je razrešitev manjšinskega vprašanja eno od tistik od-prtik vprašanj, čeprav nikakor ne edino, ki zapirajo vrata k do-krim sosedskim odnosom in širšim perspektivam. Toda pristop Avstrije k razrešitvi tega vprašanja nikakor ni takšen, da ki si od njega sme/i oketati aspešno reševanje. Tisto .zavestno amerjeno sta-/išče" avstrijske v/ade, o katerem govori minister Rie/ka, namreč ok-sega tadi nezas/išano izjavo avstrijskega predstavnika v podkomisiji OZN za preprečevanje rasne diskriminacije in za varstvo manjšin, da je .naravno vsaka v/ada sovražna manjšinam",- kakor tadi topo vztrajanje pri agotav/janja manjšine kot pogoja za rešitev manjšinski/? vprašanj — čeprav je mora/ avstrijski zastopnik priznati, da je ozem/je avtoktone nase/itve manjšine zgodovinsko znano, tako da je njegov nastop zapasti/ med č/ani omenjenega mednarodnega jo rama vtis, da koče Avstrija s preštevanjem /ega/izirati in aradno priznati reza/tate, dosežene z genocidno po/itiko za časa nacizma in s po/itiko asimi/acije ter germanizacije po vojni.
Naj še enkrat navajamo iz že omenjenega komentarja v De/a, kjer jaka .*? ta/ar piše;
V	,,tradiciona/no dokrik in na mnogik ravnek okranjenik" odnosik med Avstrijo in /agos/avijo ni priš/o do „nesk/adij in napadov v jagos/ovanskik sredstvik množičnega okveščanja" samo zaradi enega vprašanja, zaradi po/ožaja s/ovenske manjšine na Koroškem, kakor je reke/ šej avstrijske dip/omacije, ko je prezentira/ zananjepo/i-tični predvo/i/ni dokament socia/istične v/ade. Takšno prikazovanje vzrokov za odnose v zadnjik /etik je nasprotno po/itiki .široke pomiritve", ki naj ki jo ki/a zavestno zastavi/a danajska v/ada v svojem okravnavanja jagos/ovanskik ana/iz avstrijske zananjepo/itične prakse do /agos/avije. Ravnanje s s/ovensko in krvatsko manjšino v pretek/osti, njano nezadovo/jivo stanje v sedanjosti in zato tadi apravičena skrk za njano prikodnost so krez dvoma ne/oč/jiva in kistvena sestavina jagos/ovansko-avstrijskega komp/eksa odnosov, o katerik smo že rek/i, da niso tako tradiciona/no dokri, kot jik s/i-kajo. Nič manj dvom/jiva kot prva ni draga trditev, da gredo za prve znake ko/jšik odnosov v prikodnje vse zas/age .širini" Ba//kaas-p/atza. Ta enostranskost je ja/ova, ker ne atrjaje zaapanja na dragi strani. Na tak način socia/istična v/ada Avstrije pika v en rog s tistimi (in tek v Avstriji ni tako ma/o, ne /e na Koroškem), ki vztrajno prišepetavajo nezaapanje v verodostojnost partnerja, /agos/avijo. Ro eni strani danajski dokament pritrjaje tistim, ki trdijo, da so ravno 5/ovenci (a/i Nrvatij tisti nekodigatreka, ki ka/i odnose a/i pa daje /agos/aviji pripraven povod za zaostrovanje odnosov z nev-tra/no, demokratično in miro/jakno sosedo, na dragi pa /astnim izjavam o široko razvejanik in k/jak vsema okranjenik povezavak jem/je vrednost, ker pripisaje vse zas/age /e — seki. ..
A/i je potem res apravičena in ateme/jena trditev, da .svet zaapa Avstriji"?




Z našim živ) j en jem in bojem
seznanjena tudi beograjska ndadina
„M7acf; rod"
sfopd v jubi/ejno Je^o
Teden dni prej kot pri nas se je tudi v Jugosiaviji začeto novo ^ot$ko teto. Podobno kot verjetno povsod v svetu z raziičnimi prireditvami in drugimi svečanostmi, zamittjenimi kot prehod iz časa počitnic v čas iotskega deta. tn o eni takih prireditev naj bo tukaj govora: o -Prvem gotskemu dnevu", k) je bi! t. septembra na osnovni goli „Fi!ip Ktjajič Fiča" v Beogradu. To pa predvsem zaradi tega, ker je biio na je) prireditvi posebej govora tudi o nas koroSkih Siovencih, o naši pro-biematiki in o našem boju za pravice, ki smo si jih priboriti s svojim prispevkom v borbi prot) fašizmu in ki so nam zajamčene v državni pogodbi.
Omenjena prireditev -Prvi šolski dan* je bita v znamenju tridesetletnice zmage nad fašizmom — tri-desettetnice svobode, miru in deta. Poseben pečat so ji dati ietošnji dobitniki nagrade -Četrti ljulij" (te najvišje nagrade podeljuje Zveza združenj borcev NOB Jugostavije vsako teto za posebne zastuge za gojitev tradicij narodnoosvobodit-"e borbe), ki so se zbrani mtadini Predstaviti poteg visokih osebnosti družbenopotitičnega življenja ter Uglednih umetnikov, kateri so spored prireditve obogatiti s svojimi prispevki.
Kakor smo v našem tistu že poročati, je tetos prejet nagrado -Četrti julij* tudi Karet Prušnik-Gašper. Na Prireditvi v Beogradu ije tamkaišnji Sotski mtadini kratko orisat potožaij 'n probtematiko stovenske narodne
skupnosti na Koroškem. Pri tem je omenit tudi tetevizijski fitm -Tujci v domovini* in menit, da je bit nastov filma povsem upravičen: saj koroški Stovenci ne moremo govoriti v materinem jeziku s predstavniki de-žetne vtade, niti ne moremo spraviti svojega denarja v promet, ne da bi se morati postužiti nemškega jezika. -Tujci v domovini pa se čutimo ziasti tedaj, ko moremo svoje otroke posebej prijavijati, če jim hočemo zagotoviti vsaj nekaj pouka materinščine," je dejal Karet Prušnik in nadatjevat:
-Koroški Stovenci pa svoj materin jezik in svoj narod gioboko spoštujemo, ker se zavedamo, da je te na zdravi narodni podiagi mogoče graditi napredno, humano misei-nost, ki ustvarja temeije za pravičnejšo in iepšo bodočnost. Zato tud!
med drugo svetovno vojno, ko je bii nemški fašizem na svojem oboroženem osvajaiskem pohodu, nismo staii ob strani. Že ieta 1942 smo se prikijučiii jugosiovanskim partizanom in z orožjem v roki osvoboditi zemtjo, na kateri živimo. Ta boj je terjat vetike žrtve in na našem ozemtju je na 40 pokopaii-ščih pokopanih $00 padtih borcev proti fašizmu. Prav iz teh veiikih žrtev pa je tudi nastat čten 7 državne pogodbe, za katerega uresničitev se borimo še danes, tn ta naš boj jasno priča, da hočemo na svoji zemtji, ki je prepojena s krvjo naših borcev, živeti enakopravni med enakopravnimi."
V tej zvezi je tovariš Gašper opozoril tudi na današnjo stvarnost na Koroškem. Omenit je protizakonito podiranje uradnih dvojezičnih napisov; spomnit ije, da so nemški nacionalisti razstreliti že dva partizanska spomenika ter oskruniti sedem partizanskih grobišč; navede! je najnovejši primer diskriminacije v zvezi z zemtjiščem za Kulturni dom v Celovcu, predvsem pa je deijat, da nameravajo avstrijske oblasti na zahtevo preti-stovenskih organizacij izvesti preštevanje manjšine, čeprav so ob podpisu državne pogodbe pred dvajsetimi teti vsi dobro vedeti, kije Slovenci živimo, kje so naši domovi in kje so grobovi padlih borcev proti fašizmu za svobodo naroda.
-Kijub vsemu pa bomo koroški Stovenci vztrajati v svojem boju," ije nagtasi) tovariš Prušnik, -ker vemo, da je ta boj tudi prispevek k ohranitvi miru. Vztrajati bomo na tradicijah narodnoosvoboditne borbe in vedno voditi tako poiitiko, ki bo v korist nam vsem. V imenu koroških Stovencev pa se s tega mesta iskreno zahvatjujemo za veiiko moraino in drugo pomoč, ki jo nam nudita v tem našem boju, kajti brez pomoči matičnega naroda in njegove države bi bi! ta boj gotovo obsojen na neuspeh."
Zbrani šatski mtadini pa je tovariš Gašper želel, da bi imela pri pouku veliko veselja in uspeha; žele! ji ije, da bi krepko stopata po stopinjah svojih hrabrih očetov in dedov, ki so ponos in zgled vsem narodom v boju za svobodo in pravico.
Enakopravnost v praks!
V	Jugoslaviji enakopravnost narodov in narodnosti ter njihovih jezikov ni le zagotovljena na papirju, marveč se izvaja vsestransko predvsem tudi v praksi. Nai navedemo dva nova primera te prakticirane enakopravnosti na področju jezikov.
V	SR Sloveniji ie bila nova republiška ustava zdaj objavljena tudi v madžarskem in italijanskem jeziku. Izdajo so pripravili v sodelovanju Z republiško konferenco SZDL ter komisijo za vprašanja narodnosti pri skupščini SR Slovenije. Prevod besedila ustave v italijanski jezik je oskrbel novinar RTV Koper fkoorska postaja radia in televizije ima redne vsakodnevne oddaje v italijanščini — op. ured.) Ettore Battelli, v madžarski jezik pa jo je prevedel predsednik občinskega sodišča v Lendavi Ferenc Hajoš.
V	Vojvodini se bodo od letošnie jeseni naprej učbeniki za osnovne in srednje šole razlikovali med seboi le v ieziku, vse ostalo pa bo po predmetih in razredih povsem enako. Učbenike bodo tiskali v šestih jezikih: srbohrvatskem, hrvatsko-srbskem, madžarskem, slovaškem, romunskem in tusinskem. Že za začetek novega šolskega leta so v omenjenih jezikih pripravili kakih 170 knjižnih naslovov, medtem ko je bilo še pred desetimi leti v Vojvodini le kakih deset podobno zasnovanih učbenikov.
Za ta edinstveni podvig ne le v Jugoslaviji, marveč sploh v svetu, so se zanimali tudi Švicarji, ki jim enakopravnost narodnosti in jezikov prav tako ni -deseta briga". Predvsem so se tudi zanimali, koliko bo to stalo. Pa so jim v Jugoslaviji dali zelo preprost odgovor: nič ni predrago, kadar gre za narodno enakopravnost!
Zavod za izdaianie učbenikov v Novem Sadu tiska poleg teh učbenikov tudi posebne knjige v jezikih posameznih narodnosti; namenjene so predvsem razvijanju in populariziranju njihovih kultur. Po zaslugi te prizadevnosti imajo šolarji v Vojvodini zdaj že kar 90 odstotkov vseh učbenikov na voljo v materinem jeziku.
Šolski /Ar „M/tir/:' rod" oBBaja jaMej.* z novo šrev//^o za meseca september in o^to(?er je vstopi/ v 23. /eto izdajanja.
Tema /'rez dvoma pomem/mema in za vse nas radi razvese/ji-vema dogodka je nameni/ avodno besedo vodja manjšinskega šo/ske-ga odde/ka nadzornik Radi Voak, ki v kratkik kesedak prikaže nzzvo) „M/<zr/eg<! roda" od njegovega -rojstva" /eta /932 pa do seda-njega jaki/ejnega /etnika. Takrat, pred četrt sto/etjem, je konzorcij dvojezicnik acite/jev pod vodstvom ravnate/ja Franca zlickko/zerja ter ok sode/ovanja tedanjega šo/skega apravite/ja Radija Voaka in strokovnega acite/ja Rernarda 5traa^a zače/ izdajati šo/ski /ist v s/o-venskem jezika. Oko/i „L//adega roda", ki naj ki pomaga/ dvigati (in treka je priznati, da je to svojo na/ogo tadi aspešno oprav/ja//j kva/iteto s/ovenskega poaka na okvezni šo/i, so se zvrsti/i nada/jnji šo/niki in dragi sode/avci, ki so v/aga/i mnogo trada, požrtvova/-nosti in znanja v odgovorno de/o — za m/adino in iz /jakezni do m/adine. Zato je „ A//adi rod" tekom /et pritegni/ mnogo m/adik kra/cev in prijate/jev.- vz/jaki/e so ga generacije šo/arjev in tadi ači-te/jem je posta/ drag in dokrodoše/ prijate/j, ki jim pomaga pri njiko-vem de/a.
Za jaki/ejni /etnik je aredniški odkor pod vodstvom šo/skega ravnate/ja Hermana Ve/ika poskrke/, da ko -A//adi rod" spet izredno kogat in pester. Ro/eg že dos/ej okičajne vsekine, ki je primerno razporejena za posamezne šo/ske stopnje, prinaša novi /etnik dve novi rakriki.- ena je posvečena stvaritvam našik pesnikov in pi-sate/jev (tokrat je predstav/jen Janko Messner s črtico -Ce/ovški /ok"), draga pa nosi nas/ov -Spoznavajmo soseda v njegovi /itera-tari" (kot prvega spoznamo -pisate/ja sprave" /ose/a Triedricka Rerkoniga in njegovo prav/jico -Beračija").
Že kežen preg/ed nove števi/ke oketa, da ko -M/adi rod" tadi v kodoče v kesedi in s/iki (tokrat je i/astracije prispeva/a Marička Koren, nas/ovno stran pa krasi izredno /epa karvna s/ika Kostanj, posnetek Hanzija IVeissa) nadi/ m/adim kra/cem kogat izkor pri-v/ačnega in poačnega kranja. Zato se /akko v po/ni meri pridraži-mo nadzornika Voaka, ki svojo zakva/o izdajate/jem povezaje z apanjem, -da ko pot jaki/anta tadi v dragem četrtsto/etja tako ^^aspešna kot dos/ej".
KNJIGE ZA MIR IN NAPREDEK
Pod zgornjim geslom je trenutno v Moskvi velika mednarodna razstava knjig, na kateri številne države iz vseh delov sveta s pomočjo knjig, plakatov in albumov prikazujejo napore narodov in ljudstev za socialni napredek, prijateljstvo in sodelovanje. Vabilu se je odzvalo več kot 500 založb, izdajateljskih hiš in ustanov iz 44 držav (poseben prostor pa ima na razpolago tudi Organizacija Združenih narodov), tako da so se morali posamezni razstavljalci kljub velikemu razstavnemu prostoru pri izbiri in predstavitvi svojih eksponatov precej omejiti.
Ob izbiri gesla, pod katerim je bila razstava prirejena je seveda razumljivo, da so posebno močno zastopane tiste knjige, v katerih se izraža želja in hotenje po socialni preobrazbi ljudi. Pri tem imajo posebno težo knjige
s socialnopolitično in tudi samo s politično vsebino. Veliko zanimanje pa vzbujajo seveda tudi knjige s področij znanosti in tehnologije.
Razstavo spremljajo tudi različne dodatne prireditve oz. spremljevalne razstave. Tako so na ogled dela z umetniškimi reprodukcijami svetovno znanih umetnikov in številne so tudi knjige grafike, skulptur, uporabne umetnosti in umetniške fotografije. V velikem paviljonu predvajajo razne filme (npr. zanimiv barvni film o razvoju pisave od začetkov pa tja do Guttenberga in sodobnih tiskarn). V času razstave se vrstijo srečanja s pisatelji, likovnimi umetniki, glasbeniki in igralci, za obiskovalce razstave pa prirejajo tudi obiske knjižnic, znanstvenih in kulturnih ustanov ter drugih znamenitosti Moskve.
DUŠAN NEČAK

Volitve v Kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni vojni
Prvi mandat je pripadel Landbundu, drugi krščanskim socialcem, tretji pa Slovencem, ker je bilo njihovo število glasov (2572) nižje od polovice (4388) in tretjine (2925) Land-bundovih glasov, pa sta zato tretji in četrti mandat pripadala Landbundu, šele peti Slovencem šesti krščanskim socialcem, sedmi spet Landbundu, osmi nacionalnim socialistom, deveti znova Landbundu in tako naprej, dokler ni bil razdeljen tudi zadnji, 24. mandat. Na ta način je dobil Landbund 12 mandatov, Christ-licher Bauernbund 6, Kmečka zveza 3, nacionalni socialisti 2 in socialisti enega.
II.
O povojnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico ni izšla nobena javna uradna publikacija. Zato smo posneli volilne rezultate po časopisju. Med posameznimi poročili so določene, vendar ne bistvene razlike, ki pa ne vplivajo na končno sliko volitev. Uporabili smo najbolj zanesljive podatke. Ob prvih volitvah je časopisje objavljalo tudi podatke po posameznih občinah, ob poznejših pa se je omejevalo le še na podatke po okrajnih kmetijskih zbornicah in za deželno zbornico.^
Število volilnih upravičencev za koroško kmetijsko zbornico se je le dvakrat v večji meri spremenilo. Do prve in največje spre-
22 Predvsem smo se naslonili na podatke v Ailge-melne Bauernzeitung 17. nov. 1956 (za volitve 1951 In 1954), 2. dec. 1941 (za volitve 1956 In 1961), 19. nov. 1966, Volkszeitung 14. nov. 1971, Kdrntner Ta-geszeitung 16. nov. 1971.
membe je prišlo med volitvami v letu 1932 in prvimi povojnimi volitvami v letu 1951. Število upravičencev v vsej deželi se je dvignilo od 25.319 na 31.593, torej za 6.284 ljudi ali 25 "/p. Glavni vzrok za to je bil v razširjenju volilne pravice, zlasti v znižanju cenza od 2 ha na 1 ha ter od 20 ha gozdnih zemljišč na 10 ha. Do druge spremembe je prišlo med volitvami v letih 1956 in 1961, torej po noveli zakona 1958/1959, z uvedbo enotnega cenza na 1 ha za vsa, tudi gozdna zemljišča in drugimi, že zgoraj navedenimi spremembami. S tem se je dvignilo število volilnih upravičencev od 32.638 na 38.022, torej za 5.364 ljudi ali 16 "/p. Poslej je ostalo število volilnih upravičencev v bistvu isto (38.362 leta 1966, 38.741 leta 1971).
Če primerjamo število volilnih upravičencev za volitve v kmetijsko zbornico s številom upravičencev za deželnozborske volitve vidimo, da je bilo na primer pri deželnozborskih volitvah leta 1953 na Koroškem 285.720 volilnih upravičencev, pri kmetijskozborskih volitvah leta 1951 pa 31.593 ali, da je v kmetijsko zbornico tedaj volilo 13 "/p vseh volilnih upravičencev za deželni zbor. Pri zadnjih kmetijskozborskih volitvah leta 1971 in zadnjih deželnozborskih volitvah 1970 pa dobimo sliko, ki nam kaže, da je bilo leta 1970 volilnih
upravičencev za deželni zbor 336.378, za kmetijsko zbornico naslednjega leta pa 38.631 ali 11 "/o vseh deželnozborskih upravičencev.^
Glede volilne udeležbe na žalost nimamo na razpolago podatkov za vse volitve; manjkajo nam za leto 1951. Popolnejši so podatki o številu veljavnih glasov. Delež veljavnih glasov od skupnega števila volilnih upravičencev v celi deželi je znašal 76 "/p leta 1932 (volilna udeležba 77 "/p), 79 "/p leta 1951, 78 "/p leta 1956 (volilna udeležba 81 "/p), 76 "/p leta 1961 (volilna udeležba 82 "/p) in prav tako 1966 (volilna udeležba 80 "/p), 80 "/p leta 1971 (volilna udeležba 81 "/p). Povprečna volilna udeležba v celi deželi torej ni pretirano nihala; precej večje pa so razlike, če primerjamo volilno udeležbo po področjih posameznih okrajnih zbornic. Opozorimo naj na to, da smo upoštevali pri naslednjih primerjavah le volitve 1956 —1971. Tako je bila vseskozi nadpovprečna udeležba v področjih okrajnih kmetijskih zbornic Št. Vid, Trg, Šmohor in Celovec. Pri volit-
25 Glej podatke o volitvah upravičencih za volitve v deželni zbor v publikaciji: Die Landtagswah! in Kdrnten am 12. Februar 1970, Klogenfurt 1970 (publikacija deželne vlade).
vah leta 1961 je bila zabeležena pri volitvah v okrajno kmetijsko zbornico Šmohor najvišja volilna udeležba sploh 89 "/o. Na področju celovške okrajne zbornice udeležba ni bila dosti nad povprečjem, imela pa je najbolj enakomeren odstotek (trikrat 82 "/o, enkrat 83 "/o). Samo enkrat je bila volilna udeležba pod povprečjem na področju okrajne zbornice Kotschach, podobno v Velikovcu. Tu je bila izredno nizka (77 "/o) pri volitvah 1956, enaka povprečju 1966, nad njim 1961 (83 "/o) in 1971 (85 "/o). Dvakrat nad povprečjem (1961, 1966), dvakrat pod povprečjem (1956, 1971) je bila v Beljaku. Večinoma je zaostajala za povprečjem volilna udeležba na področju okrajne zbornice v Wolfsbergu, vedno pa v Spittalu in Winklernu; na ozemlju te okrajne zbornice, ki je bila tudi najmanjša v deželi, je bila leta 1966 dosežena tudi najnižja volilna udeležba (66 "/<*). V primerjavi z državnimi in deželnimi volitvami je bila volilna udeležba pri volitvah v kmetijsko zbornico občutno manjša; saj je bila po povprečju za celo deželo pri deželnih volitvah najnižja 86 "/o (1970), pri državnih pa 89 "/o (1945). Na vseh ostalih državnih volitvah je znesla nad 90 "/o in je dosegla višek leta 1956 s 95 "/o.^ Ta primerjava nam priča o manjši pomembnosti volitev v kmetijsko zbornico.
(/Vd</<z/;etMnje v prZBor/w;Z !tev//&Z)
24 Glej podatke o votlini udeležbi v isti publikaciji in v Die Natlonalratswahlen vom 10. Oktober 1971, Wien 1971, (publikacija notranjega ministrstva).
12. september 1975

Nepozabni vtisi s potovanja
ietošnjih maturantov siovenske gimnazije
Kol smo kratko že poročali, so se koncem avgusta vrnili ietošnji maturantje siovenske gimnazije v Celovcu s svojega desetdnevnega potovanja po Jugoslaviji. Omenil smo, da sta imela strokovno vodstvo potovanja naših maturantov po Jugoslaviji na skrbi profesorja ljubljanske univerze dr. Vladimir Klemenčič in ivo Furlan. Obema gre zahvala, da je bilo potovanje polno užitkov, ki bodo vsem udeležencem gotovo ostali v trajnem spominu.______
Koroški maturanti so na svojem potovanju po Jugoslaviji prepoto vali tri republike in si ogledali njihove prestolnice — Ljubljano v Sloveniji, Zagreb na Hrvaškem in Sarajevo v republiki Bosna in Herce-govina. Pot jih je vodila skozi najatraktivnejše predele notranjosti Ju-goslavije in ob slikoviti obali Jadranskega morja.
Prijave
k dvojezičnemu pouku so še možne
ZH	lo/ah se ;e ze ^rzče/. Verz^zzr je prz-
^ZM o:ro& ^ JvojezzczzezMzz porz^zz se znožzM zzz to v pwz7z JeseZzA z^zze/z po przce^zz zzovegzz so/s^egz! /eZzz. Tore; je še ecs, Jzz przjzzvzzzzo oZro/ee /3 zzvo;ezzcwewzz pozz^zz. 5/cueMs^zz prostzeZzM zvezzz je prezš przceZAzozzz rzoizegzz šoMegzz /eZzz zze/zzzzjewzw 5/ozzezzsšzzzM prosveZzzzzzz arzzsZ-vozzz ozzzozzzzz pz-ez/seJz!z'^ozw z'w ^rzzjevzzzzzz zzzzzpzzz^ozM, Zzz^o ^ot vs^o /eto, z-zzzposMz: jorwzz/zzrje zzz przjzzve s prošrzjo, &z jzi zz:z-ae/z;o zzzed sZzzzse, ^z zzzzzzjo šo/oo^fezne otzo^e.
zlfzs/zzMo, ^4 se vszzMo zzzveJzz, Jzz je MzzZerzzzsšzz jezzšz oszzo^zz s/e^ez-zzegzz zzzzroJzz zM M/egove ^zz/izzre. Pzž zzzzs pz! je to še posejz-tzegzz powenzz, saj stojt'7720 srezjz jzorjze zz: zjosego ?MŠzA zzzzroJzzostMŽ^ pr^vzc, ^z so z^zzzčezze tz č/ezzzz 7 zjržztvtze pogoje. Dvajset /et že czz^zzzMo, ^ ^oPo o^-oezMostz zzzpžszzzte v tezM vzzžztezzt .žo^zzzMezztzz, sp;jzMewz/z tz zje;zzz:jzt. Posebej ve/;a to tzzzjz' Zz: šoMo vprztšzzztje, z(zt ^ozto otzocz s/o-zzezzs^zA stzzršev zzzze/z' zwožztost pozz^zt v svojezM zzzzzterž-Me?M ;ezz^zz, zze Jzz jzž jzTz stztršz' zzzorzz/z' še/e posebej pzžjztv/jzztz.
Nzzšzt z/o/ŽMost je, z/zz se pos/zzžzzKo trez!zztzzz/z ZMožzzostz' — ce-pzzzv se zzztzez/zzzzzo, z/zz so tz Mztspropzz s przzvz'cztwž, Až Mzzw pržpzt-dzz;o — zn ztzz stonzMo vse, je v zzzzšzžz zMoče/z. 5 fezw /zowo po-^zzzzztz Ztzzso zzv/jezzjs^o ZMOC zzz vztrzzjMost v /zor/zš Zzt Mztše pzzzvzce. Czzzz vecpt tzo oz/zz'vz:ost pozzva Mzzštžz orgzzzzzzzzczj, tezM prej jzowo :z-tzo;evz;/z' vse tzsto, /:zzr zzarzz gre.
štztrsz, zzzvez/zzjte se, z/z: je z?MMje z/vežz jezz^ov več z^ot szzzzzo czzegzz^ zzz J^ /zoz/o otroez ^zzszzeje /zvzz/ežzzz vzzšz' oz//očz:ost;, Aer j:w /zo pot s^ozž zzv/je?tje /ztzjzt. 7(z/or zmzt to ZMožzzost, zzzzj se je pos/zzžzzje. A*zzsprotz!z'A:z tegzt so szzzvo zzz:roz/z:z zzestrpzzežz, zzjzAov; zzrgzzzrzezrtz' pa yo	reyy7^co.
Torej prtjdve ^ z/vojezzčzzezzzzz pozzšzzz so še rzzožzze. ATz/or rzzzzM Mstrezrzzjz przjzzv?t:7z jorzzzzz/zzr/ev, p7z /zzAšzo z/o/zz prš zztstopzzz^z/z ^rzt-;evwz/z ztrzzštev zz/z prz' cezztrzz/z v Ce/ovczz. 5evez/zz pz: je przjztvzt rzzož-
^	172	Jo/f, prz	/^^0 72^-
p7W2;o J^7-J2 ^/2 pWito;722 z^2 vzgojo o^ro^.
/ubj7e/' grorsTre ces^e
Po sprejemu v Ljubljani, ogledu tovarne Gorenje v Velenju, mesta Celja zn Rogaške Slatine so se naši maturantje prvič ustavili na Hrvaškem v Kumrovcu, kjer je rojstna hiša maršala Tita, ki je preurejena v spominski muzej. V Kumrovcu je zgrajen tudi veliki dom mladosti s prispevki iz celotne Jugoslavije. V glavnem mestu Hrvaške Zagrebu so si ogledali razne zanimivosti. Zagreb ima danes že blizu 600.000 prebivalcev. Po ekonomskem potencialu spada med najmočnejša mesta jugovzhodne Evrope. Med zadnjo vojno je bil Zagreb eno najpomembnejših žarišč organiziranega odpora proti okupatorju. Na poti proti glavnemu mestu BiH Sarajevu so si ogledali znameniti nacionalni park s Plitvičkimi jezeri, ki jih štejemo med najveaje atrakcije sveta, v Bihaču muzej prvega zasedanja AVNOJ-a (26. 11. 42) in v Jajcu muzej drugega zasedanja AVNOJ-a, na katerem so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije, pa še celo vrsto drugih kulturnih spomenikov. Velika posebnost me-
Iz statističnih podatkov koroškega turizma je razvidno, da smo v letošnjem juliju dosegli rekorden uspeh, saj je v tem mesecu bilo naštetih kar 6,278.000 nočnin, kar je v primerjavi z lanskim letom prirastek za 1,286.000 nočnin ali za 25,7 "/c. Zgoraj omenjena številka nočnin pomeni, da je Koroška v mesecu juliju dosegla absolutni rekord po drugi svetovni vojni (do letošnjega julija je bilo rekordno leto 1972, takrat so našteli 6,134 milijona nočitev). Na obrtnem sektorju so v juliju beležili
2.655.000	nočnin, kar odgovarja prirastku za 20,8 "/o, na privatnem sektorju pa 2,078.000 nočitev ali plus 28,2 "/0. Na kampingih so našteli
1.153.000	nočitev, kar je prav tako prirastek za 28,2 "/0; v ostalih prenočiščih, kot so otroški in mladinski domovi ter apartmaji, pa so beležili
393.000	prenočnin, kar odgovarja razveseljivemu prirastku za 43,8 "/0.
V	obrtnih in privatnih gostiščih so v juliju našteli skupno 4,733.000 prnočitev, od tega odpade na tuje goste 4,198.000 in na domače 535.000 nočitev. Pri tem znaša delež tujih gostov 88,6 "/o, od teh samo delež gostov iz ZR Nemčije 87,2 "/o. Zanimivo pri teh številkah je, da je število nočnin pri inozemskih gostih naraslo za 28,8 %, domačih pa padlo za 4 odstotke v primerjavi z mesecem julijem lanskega leta.
Najvišji porast števila prenočnin v mesecu juliju pri tujih gostih je beležila ZR Nemčija z 31 "/0, nato sledi Jugoslavija s 24,4 "/w, Nizozemska s 24 in Švedska z 10,7 "/c, medtem ko je število gostov iz ZDA, Švice in Danske nasprotno nazadovalo.
V	letošnji poletni sezoni — od maja do julija 1975 — so našteli skupno 8,7 milijona prenočnin, to je 22,8 "/o več, kot v istem obdobju lanskega leta. Od zgoraj omenjene številke odpade 6,8 milijona na obrtna in privatna gostišča s prirastkom števila tujih gostov za 23,9 in padcem
sla Jajca so tudi slapovi na reki Vrbasu.
Tretji dan so dosegli glavno mesto socialistične republike BiH, Sarajevo. To je najbolj centralna republiška prestolnica Jugoslavije, ki ima izredno ostro klimo. Iz obdobja turške zgodovine in iz časa avstrijske okupacije te dežele (1878— 1918) je ohranjenih mnogo spomenikov. Po osvoboditvi je mesto dobilo univerzo itn druge visoke strokovne in znanstvene ustanove. Celodnevni ogled mesta še zdaleka ni zadostoval, da bi si ogledali številne zanimivosti, ki so po svoji raznolikosti zelo pestre ter velike zgodovinske in kulturne vrednosti.
Naslednja atrakcija na vožnji proti Jadranskemu morju je vsekakor sedlo Ivan planina med gorovjema Bitovnje in Bjelašnico, preko katerega pelje moderna avtomobilska cesta, ki doseže skoro tisoč metrov višine. Ivan planina je razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem. Tod poteka tudi klimatska in rastlinsko-geogratska
števila domačih gostov za 3,8 "/0. Število inozemskih nočnin je znašalo 8 milijonov, število domačih pa
773.000	nočitev.
Iz zgoraj navedenih številk je jasno razvidno, da se je položaj turizma na Koroškem silno popravil, kar velja tudi v zveznem avstrijskem merilu. Avstrija je danes na področju turizma brez dvoma ena najbolj uspešnih držav vEvropi. Glavna „za-sluga" za to pa gre seveda turistom iz ZRN, ki v Avstriji vidijo (bližina, isti jezik, recesija v ZRN itd.) še najugodnejše pogoje za oddih.
mefjp med bolj kontinentalno Bosno in toplejšo Hercegovino. Po prijetni vožnji mimo Jablaničkega jezera (elektrarna in ogromno umetno jezero na Neretvi) se cesta na dolžini 40 kilometrov skupno z reko Neretvo globoko prebija skozi gorovji Čvršnico in Prenj. Ta košček zemlje je eden najslikovitejših in divje romantičnih predelov notranjosti Jugoslavije.
Po prijetni vožnji skozi dolino Neretve so naši potniki kmalu dosegli glavno mesto Hercegovine Mostar, ki je zgrajen na obeh bregovih zelo globoke Neretve. Posebno zanimiv je stari del mesta z visokimi minareti svojih 40 mošej. Mojstrsko delo turške arhitekture je vsekakor nad 400 let stari in 28 metrov visoki kameniti most in še mnogo drugih zanimivosti ki so si jih naši maturanti ogledali. Mostar leži v kotlini in ga štejejo med najtoplejša mesta v Jugoslaviji. Nadaljnja pot proti morju vodi skozi izredno rodovitno dolino Neretve, kjer bujno uspeva grozdje in drugo sadje ter zelenjava. Pri Opu-zenu so dosegli ptavo Jadransko morje in se ob njegovi slikoviti obali po jadranski magistrali bližali najbolj oddaljenemu cilju — Dubrovniku, biseru Jadrana.
V tem lepem mestu so naša dekleta in (antije ostali več dni, kjer so se predali kopanju, počitku in seveda ogledu tega zgodovinskega mesta. Dubrovnik je danes najbolj obiskan turistični kraj Jadranske obale. Staro mesto v notranjosti debelega obzidja ima še danes isto lice, kot ga je imelo v 16. do 18. stoletju, ko je Dubrovniška republika imela svoj največji pro-cvit. Kar je Dubrovnik pozneje izgubi) na gospodarski veljavi (trgovina se je prestavila zaradi izgradnje železnic bolj na severni Jadran), je pa zato ogromno pridobil na turističnem področju, saj je danes svetovno znana turistična atrakcija.
Na povratku domov so se peljali skozi slikovito Makarsko primorje, ki se zaradi svoje bujne vegetacije močno turistično razvija in uveljavlja. Ves obalni pas pod Biokovim imenujejo v zadnjem času „Makar-ska riviera". Ker je Split danes organsko središče Dalmacije, saj zavzema središčni položaj na jugoslovanski obali in ker ima pomembne spomenike, so naši izletniki mestu posvetili posebno pozornost. Glavna atrakcija mesta je vseka-
Dne 3. avgusta pred štiridesetimi leti je v pogorju GroSglocknerja (Veliki Klek) „uradno" prekoračil prvi avtomobil Visoke Ture, ki ločijo Koroško od Solnograške. Tega dne je bila slovesno otvorjena ena najatraktivnejših gorskih cest v Alpah.
Pobuda za izgradnjo cestne povezave med krajem Bad Fusch na Sol-nograškem in že takrat obstoječo „AlpenvereinsstraBe" (cesta planin-
kor Dioklecijanova palača, iz katere se je pozneje razvilo staro mesto Split z značilnimi ozkimi ulicami. V tem delu mesto so palače v slogu benečanske gotike in renesanse ter številne umetniške galerije, med njimi znamenita Meštrovi-čeva galerija s številnimi skulpturami tega največjega jugoslovanskega kiparja.
Nedaleč od Splita je mestece Trogir, ki slovi zaradi številnih ohranjenih spomenikov — mestno obzidje, mestna vrata, rotovž iz 11. stoletja, katedrala iz 13. stoletja Itd. Seveda so tudi temu zgodovinskemu kraju posvetili dotočen čas. Na poti ob severni obali Jadrana so se še ustavili v Zadarju — staremu mestu, bogatem na kulturnih spomenikih (cerkev iz IX. stoletja), v Crikvenici, znanem turističnem kraju, v Reki, največjem pristaniškem mestu Jugoslavije (120.000 prebivalcev) in Opatiji, največjem turističnem centru Severnega Jadrana. Svaje potovanje so naši maturanti zaključili z ogledom Postojnske jame. V Postojni so zadnjič prenočevali in se naslednjega dne preko Ljubljane vrnili srečni in zadovoljni domov.
Za .popotnico" je vsak udeleženec maturitetnega potovanja prejel brošurico .Vodič za ekskurzijo po Jugoslaviji" in zemljevid Jugoslavije 1:1,250.000 kjer bo vsak lahko osvežil spomin na lepo uspelo maturitetno potovanje. Tistim, ki so se ob teh vrsticah morda navdušili za te lepe kraje, pa priporo-čomo, da se postužijo tega vodiča, ki ga je izvrstno pripravil Mirko Bogič in bo tako lahko koristno služil tudi drugim in tako napravil potovanje v te kraje mnogo bolj atraktivno.
skega društva), ki vodi od Heiligen-bluta (Svete krvi) do Franz-Josefs-Hohe na koroški strani Tur, se je rodila ze leta 1922. Graditelj ceste je bil dipl. inž. Wallack, ki si je s to gradnjo pridobil velik in nepozaben sloves.
Gradnja ceste je trajala komaj pet let. Pri tem je treba upoštevati, da so cesto lahko v glavnem gradili samo poleti, v ostalem času je delo zaradi mraza in snega seveda počivalo. Gradnja ceste je od graditeljev zahtevala ogromno napora, trpljenja in trdega dela, saj je bila borba s trdo skalo in vremenskimi neprilikami včasih skoro nečloveška. Izgradnja te ceste pomeni izredno pionirsko dejanje, s katerim je nerazdružljivo povezano ime graditelja alpskih cest dipl. inž. Walacka. Nanj spominja danes lepi Wa!lackov planinski dom na južni strani Visokih Tur. Še trajnejši spomenik pa si je postavil s cesto samo, ki je arhitektonsko pravo gradbeno čudo. Cesta preko Glock-nerjevega področja je danes ena največjih turističnih privlačnosti v Alpah ter je privabila že na milijone ljudi, da si jo ogledajo.
Kljub 40-letnemu obstoju cesta še ni nič zgubila na atraktivnosti, kako tudi, ko pa je pokrajina, preko katere pelje, še vedno tako lepa in privlačna, kot je bila nekdaj.
Čestitamo!
Zvezni predsednik dr. Rudoif Kirchschidger je pred kratkim po-deiit prof. dr. Vaientinu inzku na-siov .dvorni svetnik."
Dr. Vaientin inzko je poieg svoje redne pedagoške siužbe kot profesor siovenščine in zgodovine tudi strokovni nadzornik za Zvezno gimnazijo za Siovence ter za pouk siovenščine na srednjih in višjih šoiah na Koroškem. Aktivno se vkijučuje tudi v narodno-poiitično iivijenje koroških Siovencev ter je bii več ief predsednik MSKS, zadnje čase pa deiuje ziasti v sinodainem gibanju oziroma v nemško-siovenskem koordinacijskem odboru ceiovške škofije.
Prof. dr. Vaientin inzko je bi! ob podetitvi tega visokega odiikova-nja deiežen števiinih čestitk, katerim se pridružuje tudi uredništvo našega iista.
Mladina gradi most razumevanja
Na pobudo Avstrijsko-jugosiovanskega društva na Koroškem in ob tesnem sodeiovanju miadinskega sekretariata za Koroško je ietos na otoku Krku v prijaznem ribiškem naseiju ietovaia večja skupina otrok iz Bavarske, Koroške in Siovenije. V počitniškem domu .Dane Šume-njak v Baški so otroci, v starosti od 10 do 15 iet, našii svoje skupno bivaiišče. Ktjub raziičnim jezikom, ki jih govorijo, se je miadina treh dežei odiično razumeta, saj je v igrah, športu, piavanju itd. našia svoj skupni .jezik". Romantično ribiško naseije in pa tudi kristaino čista morska voda sta btagodejno vpiivaia na teiesno in duševno vzdušje otrok, tako da ni biio nobenih probiemov, ziasti ker jih je vodstvo vzgajaio v smisiu medsebojnega razumevanja, in ker so biti vsi pogoji za ptodonosno sodeiovanje dani, je biio med miadimi tjudmi res pravo tovariško vzdušje.
Viška bivanja na morju sta biia med drugim tudi iziet z ribiško iadjo na otok Košijun, kjer so otroci obiskati neki samostan, ki so ga ustanoviti Frankopani, ter iziet na ceiino v Senj, kjer so si ogiedaii uskoški grad .Nehaj".
Kar prehitro je otrokom treh dežei minii čas bivanja na otoku, kjer so skupno doživijaii iepe urice ob petju, kopanju in igrah in se tako navaditi eden na drugega, tako da je med njimi prišio do res pravega prijateijstva in to ktjub raziičnim jezikom, ki jih govorijo.
Tako otroci treh raziičnih dežei gradijo most medsebojnega razumevanja. Tovariške stike, ki so jih navezati, hočejo še boij učvrstiti, saj si vsi žeiijo, da bi se tudi drugo ieto spet srečati v tem romantičnem ribiškem naseiju, kjer bi iahko nadaijevaii z gradnjo mostu medsebojnega razumevanja — ne giede na meje, ki jih iočijo.
Uspešen razvoj turizma
nekaj tednov imamo prilož-nost videti helikopterje zvezne vojske (Bundesheer), ki krožijo nad Karavnakami in odlagajo tam ose-^ in razne tovore. Gre za akcijo geometrov, bi imajo nalogo, da popravijo oziroma izboljšajo obmejne
Na avstrijsko-italijanski meji
še vedno sledovi fašistične dobe
make (napisne table, mejnike itd.) "a državni meji med Avstrijo in Jugoslavijo. Podobnih skupnih akcij je bilo že več. Letos je prvič, da so ^ to akcijo vključili helikopterje, ki 'majo pravico, da lahko pristajajo tudi v sosednji državi. Ker poteka meja deloma na zelo ozkih grebenih, spuščajo geometre s pomočjo Vrvi iz helikopterja na izpostavljeno mesta in jih na ta način po opravljenem delu spet dvignejo ter Poletijo z njimi v Podgorje, kjer Imajo svoj „glavni štab".
Dela na avstrijsko-jugoslovanski meji se odvijajo v dobrem medsebojnem vzdušju. Do pred nedavnim so obnovili celo vrsto mejnih znakov, na stotine izboljšali in na novo Prepleskali.
Področje, na katerem urejujejo mejo, se vleče od Olševe do av-strijskowitalijansko-jugoslovanske tromeje na Peči (Ofen, po najnovej-Sem .Dreildnderecke"). Ta odsek je dolg 104 km in ima skupno 1755 mejnih znakov. —
Gotovo redno kontrolirajo in urejujejo državno mejo tudi med Avstrijo in Italijo. Značilno je, da pri teh periodičnih kontrolah mejnih znakov (mejnikov) očitno še niso opazili, da na najbolj frekventira-nem področju Karnijskih Alp, na Mokrinah - Naf)fe!d, ki Ije poletno tn zimsko turistično sredlišče, po 30 tetih propada Hitlerjeve Nemčije še Vedno obstojajo mejniki z oznakami ! (Italija) in D (Deutschland). Da Avstrijske oblasti oziroma obmejni Organi, ki dnevno patroliratjo mimo teh mejnikov, tega še niso odkrili m dali popraviti, je naravnost sramotno. Vsekakor je za demokratično avstrijsko javnost nerazumljivo, da ti ostanki fašizma po tolikih letih še niso odstranjeni. Da ta malomarnost na avstrijsko-italijanski meji škoduje ugledu Avstrije v svetovni javnosti, ni treba posebej poudarjati.
Zgornje Dobje pri Ločah
V četrtek 28. avgusta smo spremljali k zadnjemu počitku na loško pokopališče Franca Vidica, pd. Kovačiča iz Dobja. Po daljši bolezni je v 73. letu starosti za vedno zatisnil svoje oči.
Po rodu Ije bil Vidicev oče Gorenjec, ki je že v mladih letih našel na Koroškem svojo drugo domovino. Po poklicu je bil mežnar in organist. To službo je opravljal okrog 50 let. Poklica se je izučil na Peravi v Beljaku, pri glasbenem mojstru Grafenauerju, bratu znanega slovenskega državnega poslanca iz Zilje. Vidic je bil dolgo let pevovodja v domačem slovenskem prosvetnem društvu ,Jepa". Pod njegovim vodstvom je zbor zaslovel daleč naokoli in bil takrat med najbolj priljubljenimi na Koroškem.
Ker so bili zavedni Slovenci, so usodnega aprila 1942 — kot mnogo drugih poštenih koroških Slovencev — pregnali tudi Vidiceve. Po povratku iz izseljeništva se je Franc Vidic spet posvetil prosvetni
dejavnosti, zlasti petju, kateremu je bil predan z dušo in telesom.
Po naravi je bil Franc Vidic skromen in blag človek in zato zelo priljubljen. Spoštovali so ga vsi brez razlike. Zato tudi ni bilo nič nenavadnega, da sta se od Vidica poslovila kar dva pevska zbora — pevski zbor SPD ,Jepa — Baško je-
V A B ) L O
Gostifna Smrečnik — S o š t a r v Giobasnici vabi na
ŽEGNANJE
v nedeijo 14. septembra 197$ ob 19. uri. Za dobro razpo-ioženje in pies bodo skrbeti ..Fantje iz Podjune"
Ljubitetji piesa in proste zabave prisrčno vabijeni!
zero" in nemški zbor. V imenu sotrpinov je predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer položil venec in v krotkih, vendar pretresljivih poslovilnih besedah orisal življenjsko pot sotrpina izseljenca. Pogreba tega zaslužnega moža se je med drugimi udeležila cela vrsta bivših izseljencev iz Zilje, Roža in Podjune, ki so tako izkazali poslednjo čast svojemu tovarišu, s katerim so deliti skupno usodo v pregnanstvu.
Velika množica ljudi, ki je obrobljala pokojnikov grob, je prepričljiv dokaz, da nas je za vedno zapustil mož, ki je med ljudstvom užival obče spoštovanje. Pogrebni obred sta v odsotnosti domačega žapnika opravila dekan sosednje fare Millonig in duhovnik domačin dr. Mikula, ki je pokojniku posvetil ganljiv nagrobni govor.
Franca Vidica bomo ohranili v lepem spominu, globoko prizadeti ženi in otrokoma pa izrekamo globoko sožalje.
Po sfovens&rh „ vinski?! cesfa/i"
Kdor žeti obiskati tako imenovane stovenske „vinske ceste", mora seveda prevoziti precej kilometrov. To posebno, če žeti priti v Beto Krajino in hkrati obiskati še spodnjo Štajersko.
Rad bi zapisat, da sem odpotoval ob lepem sončnem jutru, ki v človeku še bolj izzove strast do potovanja. Toda vreme ni bilo najboljše. A sklep je sklep, odpotoval sem. Med potjo do Labota sem upal, da se bo vreme zboljšalo. Kmalu sem bil na mejnem prehodu Labot —Vič. Tam promet ni velik, zato so carinske formalnosti kmalu opravljene. Tako sem hitro prestopil mejo.
Pot me je najprej vodila v Slovenj Gradec. Po kratkem postanku sem pot nadaljeval preko Velenja v Celje. Ko človek vozi skozi Velenje, meni, da potuje skozi velemesto. Široke ceste in visoki nebotičniki ter veliki in urejeni parki delajo tak vtis. Iz Velenja v Celje je le kratek skok. To čedno mesto, ki je za Mariborom največje mesto spodnje Štajerske, je zelo prikupno. V izložbah sem videl, da imajo sezonsko razprodajo. Cene so bile znižane za 30—50 odstotkov. Ogledal sem si tudi tržnico, kjer so ponujali krasno domače sadje, cene so bile podobne našim in človeku se zdi malce čudno, da je domače sadje dražje od tistega iz Južne Amerike.
Šlo je dalje preko Laškega, ki slovi po znanem pivu, ter Radeč in Krškega, kjer sem prispel na glavno cesto Ljubljana—Zagreb. Vozil sem do Novega mesta, kjer sem se nameraval ustaviti v znani gostilni „Pri vodnjaku", a nenadna ploha mi je prekrižala načrt. Tako sem nadaljeval pot po meni doslej neznani slovenski „vinski cesti" v Belo krajino. Zaradi slabega vremena razgled ni bil najboljši, kljub temu sem občudoval zanimivo pokrajino. Hribčki z vinogradi so visoki le kakih 600 m nad morjem. Ob pobočju teh hribčkov sem prispel v Metliko in od tam v Črnomelj, kjer sem se namenil prenočiti. Čeprav v teh krajih še ni razvitega turizma, je bil hotel .Lahinja" zaseden.
Črnomelj je zgodovinsko zanimiv kraj. V listinah se prvič omenja leta 1277 kot trg, kot mesto pa leta 1407. Med zadnjo vojno je bil Črnomelj središče narodnoosvobodilne vojske in kot tak osvobojeno ozemlje. Tu so zgradili tudi prva partizanska letališča. Blizu Črnomlja in Metlike je meja med Slovenijo in Hrvatsko; tvori jo reka Kolpa. V Metliki, kjer sem prenočil, se je vreme zboljšalo. Tam je nekaj gostiln, ki jih vsakomur lahko priporočam. Obiskal sem gostilno .Na Dragah", kjer imajo poceni domače jestvine, zlasti pa odlično domače vino — metliško črnino. Seveda imajo tudi domača bela vina in to po zelo nizki ceni.
Kot sem že omenil, v teh krajih turizem še ni dovolj razvit in morda tem krajem prav to daje svojo mikavnost, da marsikoga zanese tja. Tako sem tam srečal Italijane, Francoze in seveda tudi Nemce. Prijetna domačnost in gostoljubnost ter odlično vino spravijo človeka v dobro razpoloženje.
Drugi dan sem zapustil Belo Krajino in se po ne-asfaltirani cesti napotil proti Kočevju. Nepregledni gozdovi in redek promet na tej cesti na človeka napravijo poseben vtis, zlasti če pomisliš, da na tej poti lahko srečaš medveda, kajti v teh gozdovih jih je še precej. Po 39 kilometrih vožnje končno zagledam Kočevje. Vreme nagaja tudi tu, zato ogled Kočevja ni mogoč in gre pot kar naprej proti Ribnici. Preko Velikih Lašč, rojstnega kraja znanega pisatelja Josipa Stritarja, prispem v Ljubljano. Tam se vreme nenadoma zvedri. Zdi se mi škoda, da do tega ni prišlo prej, pa nič zato, saj mi ni bilo žal prvega potovanja v Belo Krajino. Domov sem se vrnil poln lepih in nepozabnih vtisov. Pred nami je jesen in s tem trgatev, ki me bo morda zmikala, da se še enkrat podam na pot — na slovensko .vinsko cesto" in v Belo Krajino.
y. /.
Boroveljski prosvetaši v novo sezono
OJBor 5/ovfMsBcga prosvetnega Jraštva v Borov/jaB si je za letošnje leto zastavi/ načrt prireditev in de/a, B: ^a Bo izvede/. 5 svojin: de/on: je priče/ že Bar oB začetBa novega /eta, nato so se vrsti/e še nada/njnje prireditve. Tat/: v po/etjn prosvetaši niso tnirova/i. Prireja/i so iz/ete v pianine. /VajBo/j v spomina pa je iz/et v 5/ovenijo, Bjer so si og/eda/i parti-zansBo Bo/nico Franjo.
Pred nami je jesen in de/o na prosvetnem področja je treBa nada/je-vati. OdBor 5PD Borov/je ima pred seBoj termin, Bi ga je do/oči/ že oB pričetBa /eta.* to je 25. septemBer, ta-Brat Bo pri Cinge/ca na Trati pevsBi Boncert. Že v po/etja so se dogovori/:' z mošBim pevsBim zBorom 5PD .Edinost" v P/iBerBa, s triom Korotan 5PD .Danica" v Št. Vida v Pod-jani in z žensBim oBtetom 5PD .OBir" na OBirsBem, da 25. tega meseca pridejo na Trato. To Bo Brez dvoma /ep pričeteB nove prosvetne sezone in /jaBite/ji s/ovensBe pesmi v Borov/jaB in oBo/ici se na prvo prireditev našega draštva vese/imo.
/Vaše draštvo ima za /etos seveda še neBaj aBcij v načrta. Ta ne smemo prezreti pravBar oprav/jeno aBcijo g/ede prijav otroB B dvojezičnema poaBa. Za da/jšo perspeBtivo pa Bo naše draštvo še razširi/o svojo dejavnost. Pri tem je seveda največji pro-B/em astrezen prostor za vaje in drage sestanBe. Dvorano so s pomočjo 5/ovensBe prosvetne zveze za si/o aredi/i, treBa pa Bo še sBrBeti za primerne sto/e v dvorani in tadi tozadevno odBor že išče možnosti za rešitev, Bi je v g/avnem povezana s finančnimi sredstvi.
Draštvo Bo goji/o tadi povezavo s sosednjimi organizacijami v matični 5/oveniji. Torej Bo de/a dovo/j. 5 šte-vi/nimi oBisBi prireditev našega draštva pa Bomo odBor najBo/j nagradi/i za njegovo Ba/tarno-prosvetno prizadevanje.
Siovensko prosvetno društvo v Borovtjah vab) na
PEVSK! KONCERT
k) bo v nedetjo 28. septembra 1975 ob 14.30 uri pr) Cin-geicu na Trati.
Sodeiujejo:
#	moški pevski zbor SPD .Edinost" v Piiberku
#	trio .Korotan" s pevci SPD št. Vid v Podjuni
#	ženski oktet SPD .Obir" na Obirskem
Ljubiteiji tepega petja prisrčno vabijeni!
Odbor
iCi
UH
JOSIP JURČtČ	5
Domen
.Veš kaj! Le nekoliko lepše me glej, da me ne utjeziš, 'n potlej bi bil trd in svojeglav in ni te toliko, da bi iz Atene spravil, kar vem. Da pa nekaj vem, povem fi kar na-prvo, kalj tukalj delaš. Sova je zlezla iiz svojega žlambora 'n je šla svojega svaka Čuka obiskat čez to gorico. Kragulj je pa zoduhat, da ni stare sovražnice botre Sove doma in je je šel čakat in tukajle nomestu je čaka. Hi, hil Kaj ni res tako?"
.Kdo ti je povedal, da čakam graščaka?"
.Vse pride v modro glavo, Domen, vse! In še kaj drugega izve, kdor ima dve ušesi kakor Urh iz Kostela, če sta ravno le beračevi. Pa kako je to, da te ni najti nikjer? Govore, da si se obesil, utonil in vsega spaka, ker se ljudem ne pokažeš. Lej kleka! Ko bi bil jaz s svojo malho naprej bernjal po vaseh, bi bil tačas že kako klobaso pogoltnil to predpust in kak polovičar za žgano vince bi mi bil med prste pa!, tako sem moral pa za teboj nositi te besede."
.Katere besede?"
.Le potrpi! Tam na Štajerskem sem bil do onega tedna. Dejal sem pa: Šent, Urh, že od novine nisi pobiral Po Kranjskem, kjer imajo še vendar tebe in tvoje gosli najrajši. In tako sem jo uslrigel čez gore in vode; dasiravno je tale moj palec na nogi, ki iz čevlja gleda, včasih skom-Ija! in tožil, da sem mu hišo slabo pokril na zimo, vendar sem — tri dni in tri noči je tega — srečno prišel v vaš kraj. Ravno sem šel gori mimo koče, kljer tvoja stara živi in spi — misli! sem iti dot v vas do Jurca ali župana, da
I bi bi! čez noč — kar vidim, da menca po hišici — kaj misliš, kdo?"
.Kdo? Povedi!"
.Sova!"
.Sova je šel k moji materi?"
.Le stoj, nisva še pri koncu. Jaz pravim: ,Ne, tebe pa nočem srečati, volk kosmatin, morda bi se zmotil to bi te zakadil v sneg in ne smel potlej devet let več leskaj.' Zakaj midva s Sovo si nisva nič kaj prijateija že iz starih časov ne. To je pa tako prišlo. Nekoč ..."
.Drugo pot boš pravil, zdaj povej, ali je šel k moji materi in če veš, kaj ji je rekel!" seže Domen beraču v besedo.
,To je res, da vem, kaj ji je pravil. A, ljubi moj Domen, Zaletel-pečpodr), jaz sem tak mož, kar hodim po svetu: vse ali pa nič! Vse ali pa nič! Nepotrpežljivost nikjer ni pridna. — Nekoč so tukaj v gradu oves mlatili, predlansko leto je bilo nemara, ko jaz pridem pred pod. Huj, precej me mlafiči naženo, da sem jim zagodel in zapet tisto svojo, saj veš, ki pravi:
Čc sen: raztrgan, Baj za to?
OB /eta :we/ Bon: vse novo."
.Lepo te prosim, govori mi zdaj, drugikrat boš pet!"
.Nepotrpežljivost nikjer ni pridna!" je trdil berač Urh. .Dobro se mi je godilo pri fantičih mlatičih, kar ti pride stara suha prekla Sova na skedenj in se zadere nad menoj tako grdo, da me še zdaj zebe po hrbtu. Kar precej sem jo mora! pobrati in od tedaj si nisva nič kaj v rodu. Kaj meniš ti, da bi te bil jaz iskal že tri dni po sedmih vaseh in po vseh dolinah, ko bi jaz Sovo rad ne ime)? — Počenem tedaj v lopo, pasja obist ga tedaj prinese do veže in meni nič tebi nič gre noter. Kaj ima? Le ztezem v
vežo, skrijem se med loparje za vrata in poslušam. Kaj sem slišal? Tvoja stara se je hudobovala in jokata na postelji, on pa je renčal ko pes, kadar mu rogovilico pokažeš. Za prvega nisem mogel nič razločiti. Nastavljal sem ušesa ter nastavljal. Kmalu se mi je zdelo, da se o teb! menita. Tvoja stara ga je zmerjala, gospoda, da je bilo grdo. .Kako je to?' si pravim.
,Daj mi pismo ven,' sem slišal Sovo reči tvoji materi, ,daj mi pisanje nazaj, jaz ti dam petsto kron zanj, dote bo za tvojega sina dovolj. Moje ime pa nesi v grob s seboj, tvoj sin bo živel brez očeta tudi odslej.'
,Nič, ti živinče brez srca!' je govorila tvoja mati hripavo, ,ti zver nečloveška, zakaj nisi šel mimo mene, zakaj si me zakopal v to revščino? Kaj je bilo meni treba Izgubiti pošteno imel Ti si mi ga požrl. Ti si kriv, da je moj sin nesrečen, da je brez imena !n poštenja, da ga iz hiše pode, ker svcjego nečloveškega očeta ne pozna, da je morda nesrečno smrt storil, zakaj, kar vsi ljudje vedemo, bom morala verjeti tudi jaz, revica na svetu.' In ti ne veš, kako ti Ije jokata tvoja stara.
,Ni se obesil ne,' ji odgovori oni gosposki pes, ,jaz sem izvedel.' Potlej pa zopet ne vem, kaj je dejal, ni mi prišlo do ušes.
,Ti si me prisilil, da te ne bom imenovala pred smrtjo, prisegla sem ti in držala črno prisego,' reče tvoja mati, ,dasi mi je težko stalo. In zdaj bi rad še zadnjo? Ne boš je imel, ne nikdar ti ne bo drug dat pisanja v roke ko on, ki te ga je sram. Vsaj po moji smrti naj bo vede!, kakovega očeta ima. Le daj ga v vojake, krokar! Potlej pa prelomim prisego in razkažem pismo; najprvo pa tvoji ženi.'
.Potlej greš v pekel,' je dejal Sova.
,Kdo gre bolj na dno ko ti,' tako je že vsa hripava kričala tvoja mati.
12. september 1975
Ofro^r se bo/j
VecRra! se zgod/, t/^ M!OMM!o o!roRa ^ zdMVM/R:: .s/: R^M! drMg^TM, RdM:or Me RZ Mr/ se/, se RMM:, Ro;/ :M ;oR^. VMs/R otroR Moče ^r!cc :M s so/zrzMz/ /zs/Z/zz/e Mzzzrer, ce/o ^rzez ZM o/zzzprzMz Mzrzferz se zz/z, z/z! se Mecesz! MeZMz!Megz! SZMSMO Ro;Z.
J^z!/ Mzzrez/z/o MZz!!ezef VeezMz! sfgrsev pMfz7-Mo rz!VMz! ZM otroR% že pre/ przpMvz' Mz! Me/erz; Movegz!, MezMz!Megz! ZM ZMzzM; pr:';efMegz!. Ne^zz-^erz pz! wo;/R ofroR Me zMzz/o przprzz-zzzJz' z/o so-z/e/ovz!M;z! z'M prosfcooZ/Me oz//očz'fve ter „Ro-M;ze". Ozro^z! prosz/o, wzz oR/;!!R/;^;o MZMe doRrotc, M!zz grozz/o zM ves čz!s przgovzzrjzz/o.' ^Ne /o^zz/, Me /o^zz;, s z!/ Me Ro Mzc /zzzz/egz!. /*z! Ra; ;oRa^, sz!; r/ Me Z*o Mz/zee Mz!rez/z/ Mzč /zzzz/egz:. Ne ;oRa;/" Ro/; poMz:v/;z: M!at/ Resez/o ;oRai/, Ro/; oiroR ;oRa.
Z M Ra; Mz:; Mz!rez/zM!o, z/z! R/ se o!roR zzzMzrz/, pofo/ažz/ zM prepzzstz/ preg/ez/zzf
^e z/oM!z! ga ZMOMZMo prež/ oz/Roz/ozM z/zzsev-Mo przpMvzZž Mzz MovosZ, R/ ;o Ro z/ožzve/. Naz/oŽ:!: M!!! M!OM!MO RzZM! Ro Se/ ZM ZaRa/. /sRreMo M!zz ZMOMZMo povedat/ vse, fzzz/ž M!a/e MepzzžeZMOsfz, R/ ;zR Ro M:ora/ preMesz/. Toda /zpoz/Rzzz/Mo doda;M!o se, z/zz ;e z/ovo/; ;z!Mz!sRž zM Ro vse RoM;ŽMO Mz!rez/z7, Rar M!zz Roz/o MzZ-zocz'/:.
Če pz! ;e otroR /e pzeoRčzzf/pv ZM Ro v zad-M;ezM ZreMzz;R;z vztrepeta/, se zRz!/ ZM zajoRa/, OSfz!MZMZO ZMZZMŽ. Ne przgOVzZr/zZŽZMO M!ZZ.' „Ne ;oRa;/", arMpaR gzz zaeM/wo sprafevat/ o četM povsezM z/rzzgezM, M!zz Zz!CMzzMo przpovez/ovz!fz Rzz; pOSeRMO ZrZMZMZZVegz! ZM oR !eM! Ro pozaRZ/ Mz! StrzzR. DoR/er zdraVM:R a/Z Rz/o drag, Rz MZZ! RozMo ofroRz! preda/Z, Me pr/de R/zzzz zM gz! Me przzMe Zz! roRo a/Z poRožz! po g/z!vž, ;e prav, z/z! M7atZ OtroRa drž/ ZMZZMO Zz! roRo ZM ZMZZ Z z/o-t/RoM! v/Zva dodatMO ZMOC.
PrezzszMezzt/ ofroRovo pozozMost ;e v &red-so/sRž z/oRz ze/o przpozoč/žzv ZM zzčzMRovzt HRrep. Če RoMzo ofroRzz povcz/z?R, poRz!Zz!/ž Rz!; z/rzzgegz!, Rz:;, Rz:r ;e zzzMz!; M;egove Ro;z!ZMŽ,
Poskusite!
PMČAMEC V GOBOV! OMAK!: po!rebujemo pMčan-ca, ao!, : i!!ce maščobe, čebu!o, 50dkg gob, i!tco moke, česen, poper, ie!en peterš!!!.
P!ščanca ireiemo na večte kose, poso!!mo !n rumeno opečemo na vroč! maščob!, nato ga damo v drugo posodo. Ma !st! maščob! preprai!mo zrezano čebu!o, dodamo gobe !n zač!mbe ter duš!mo. Ko šekoč!na povre, potresemo gobe z moko, prepražimo !n za!!iemo z vodo. Ko omaka zavre, pr!denemo opečenega piščanca in pokrito dušimo do mehkega. Pred serviraniem dodamo ze!en peteršii^. Jed iahko !zbo!!šamo s kis!o smetano in rumenjakom — jed ne sme več vreti.
OCVRT! KROMP!R3EV! ZREZK!: potrebujemo Mdkg Krompirja, so!, 2 jajci, 2 do S ž!ice be!e moke, o!je za cvrenje.
Surov krompir oiupimo in nastrgamo, nato ga rah-!o ožmemo. Krompirju primešamo jajca, moko in so!.
!z mase z ž!!co ob!ikuiemo taniše zrezke !n jih ocvremo v vročem o!ju. Zrezke takoj serviramo (če predo!go stojijo, se zmehčajo in niso okusni).
B!SKV!T Z MAREUCAM!: potrebujemo 4 jajca, 4 ž!!-co s!adkorja, 4 ž!ice beie moke, $0 dkg mare!!c, s!adkor za potresanje.
Penasto umešamo rumenjake in siadkor, nato rah-!o primešamo sneg be!jakov in moko. Testo damo v pomaščen in pomokan pekač za prst visoko in obtožimo z rezinami mareiic. Pecivo spečemo pri sred-nj) vročini, nato ga potresemo s s!adkorjem v prahu — režemo oh!ajeno. Pecivo !ahko serviramo s stepeno smetano.
Nekaj o zdravilnem vpHvu rmana
.Iskati je treba pri navadnem!" Tako je pred nekaj sto !eti rekel srednjeveški zdravnik in naravoslovec Paracelsus. In res: redko katera rastlina ima v sebi toliko zdravilnih moči kot navadni rman (Achillea mille-folium). Da ga Slovenci že dolgo poznamo, dokazuje že to, da se je med ljudmi ohranilo 46 ljudskih imen za to preprosto in skromno zelišče.
Rman je razširjen po vsej Evropi tja do severnega polarnega pasu. Najdemo ga na travnikih, mejah, pašnikih, po sončnatih posekah, po poteh in njivah. Vsekakor ta rastlina ni občutljiva, samo na prevlažnih tleh pa vseeno ne uspeva. Zelišče začne cveteti v začetku junija in bo cvetelo vse do prvih jesenskih stan. Nabiramo ga skozi dobra dva meseca — do konca avgusta.
Ro RMM/% pozcR// M:: !o, čfMr sc Ro;:. N:Rd-Ror g% Mf SM!CM!0 S S:7o RgM! pot:sM!t: c/: aopMs!:!:, Jd R/ sc sfrdR sprc/MCM:'/ v grozo :M ^:Re so/zc v oR^CM Rr:R.
PodoRMo Ro! ZdČMc z</rd!!M:'cd sprdscvd!:'.-„NdRo !/ ;c :*!Mef /wds !: ^7: </oM!d Rrdtcdš' Nd; pd MZMCO, ;o !M!dsf Nje /?d s: doR// !d /ep: pd/owrf Nje s: že R:7 Md poč:7M:cdRf JrMdš Jo-MM Ro!d/Rc d/: !roRcM;o^' — /dRRo !Md!: d/: occ yreMSM:cr: otroRovo pozorMost :M rdzprs: RojdZM:.
Zanimivo je, koliko zdravilnih snovi se je znašlo v eni sami cvetoči rastlini: ahilein, eterično olje z azulenom (olja je največ v cvetovih, manj pa v listih), v olju so še oljncr in tinolenska kislina, ceritni alkohol in cero-tinska kislina. Ostale sestavine so še: aspa-ragin, beljakovine, inulin, gumi, fitosterin, fosfati, nitrati, organske kisline, stearin, smola, nazadnje pa velja omeniti še vitamin C.
Od zdravilnih delov porežemo nadzemne dele cvetoče rastline, od tega pa osmukamo liste ter cvete; za čaj pa lahko naberemo samo cvetove. Rman sušimo le v senci.
Rman učinkuje na celo vrsto notranjih organov: črevesje, želodec, jetra, žolč, ledvice, krvna obtočila in dihala. Pri zunanji uporabi pa se obnese rmanov prevretek za zdravljenje ran, obkladki dobro denejo razpokanim rokam pa ranjenim bradavicam doječih mater. Živčne ljudi krepijo hladne kopeli iz prevretega rmasia; toplim kopelim pa dodamo kamilice, če si hočemo zmanjšati bolečine v živcih (nevralgije).
To zdravilno zelišče je zelo priporočljivo pri črevesnih in želodčnih boleznih ali vnetjih: pri pomanjkanju apetita, napenjanju, črevesnih ali želodčnih krčih, pri vnetjih debelega črevesa ter želodčne sluznice.
Tako zdravilen vpliv na prebavila pa po-
večuje še druga rmanova moč: pospeševanje krvnega obtoka. Prav tako izboljšajo in čisti kri (to zmanjšuje revmatične tegobe), pri začetkih sladkorne bolezni pa prav boljša sestava krvi pomaga pri zdravljenju-Ugoden vpliv, ki ga ima rman na krvni obtok, povzroča izboljšanje vsake krvavitve: tz nosu, pri zlati žili ali pri mestruaciji.
Ob tej zadnji rmanovi odliki — da uravnava premočne in preslabe krvavitve — lahko damo rmanu vzdevek zares odličnega .ženskega" čaja. Še boljše od samega rmana so le mešanice čajev (npr.: 100 gr rmana, 75 gr kamilic, 25 gr kolmeževih korenin, 50 gramov regratovih korenin). Z vrelo vodo za 2 skodelici je treba preliti dve mali žlici fe mešanice, pije pa se mlačen ali topel ne-oslajen po požirkih. Pitje tega čaja zdravi tudi bel tok; za izpiranje je odličen tudi mlačen preliv rmana.
Omeniti velja tudi zdravilen učinek, ki ga ima rman na sečne organe: priporočamo ga pri vseh vnetjih, katarju mehurja, pri bolezenskem močenju postelje ali pa tiščanju na vodo. Za vse take težave je najboljša mešanica 100 gr rmana in 30 gr arnikovega cvetja (za vsako skodelico prilijemo čajno žlico mešanice). Ta čaj pijemo eno uro pred spanjem po požirkih.	M. L.
Jean Cocteau, znani francoski kritik, umetnik in pisatelj-moder-nist, je v svojem govoru ob slavju, ki ga je univerza v Oxfordu leta 1946 priredila njemu na čast, povedal naslednje:
„Moj prijatelj Pobers, ki predava v Utrechtu na katedri za parapsihologijo, se je odpravil na znanstveno raziskovanje na Antile. Preučil bi rad vlogo telepatije pri običajih tamkajšnjih domačinov. Doživel je nekaj zelo značilnega. Če želi na Antilih kakšna žena svojemu možu ali pa sinu, ki je odšel v mesto, še kaj dodatnega povedati, stopi kratko malo k nekemu poljubnemu drevesu in mu prek njega sporoči svoje želje. Mož ali sin ji potem res prineseta to, za kar je prosila. Ko je Pobers nekoč opazoval takšno proceduro, je stopil po končanem postopku k ženi in jo vprašal, zakaj pri tem .telefoniranju' uporablja drevo.
Odgovor ga je presenetil, kajti vseboval je v sebi vso razlago, ki nam lahko razjasni današnji moderni problem mrtvičenja naših naravnih zmožnosti in instinktov zaradi stalne uporabe strojev.
Vprašanje se je namreč glasilo: .Zakaj uporabljaš drevo?'
Odgovor je bil: ,Zato, ker sem uboga. Če bi bila bogata, bi imela telefon.'
Kakor je videz, domačinke z Antilov še ni pokvarila civilizacija. Znala je še .počakati", da so se v njej sprožili naravni tele-patični miselni valovi in vzpostavili direktno zvezo z njenim možem ali sinom. Tudi njen mož ali sin sta bila očitno še zmožna spre-
jeti te valove in doumeti njihovo vsebino.
Današnji moderni človek tega več ne zmore. Vsaj za zdaj ne. Pokvarila ga je civilizacija, in za mnoge reči, ki so se nekoč odvijale same po sebi, potrebuje danes komplicirane stroje.
Prav lahko je mogoče, da je današnja civilizacija samo posledica dolgotrajnega in napornega truda, da bi si s pomočjo kompliciranih strojev .zavestno" pridobili spet tiste zmožnosti, ki jih je prejšnji človek, ne da bi se bil tega zavedal, že imel brez vseh tehničnih pripomočkov po naravi.
Najnovejša spoznanja v tej smeri pravijo, da takšne domneve zdaleč niso absurdne.
Prav lahko je mogoče, da nas
vodi razvoj prek današnjih kompliciranih tehničnih strojev do mnogo preciznejših in subtilnejših instrumentov, ki so v naši notranjosti in ki lahko, če dobimo z njimi kontakt, v drobcu sekunde izvršijo stvari, ki se nam zdijo danes še nemogoče. Elektronski raču-
nalniki kažejo prvi zalet v tej smeri.
2e dejstvo, da se je začel današnji svet v veliki meri ukvarjati s takšnimi idejami, priča, da smo v tem pogledu na pragu novih odkritij.
Zdi se, da so začeli v današnjem času naši notranji akceleratorji hitreje delovati. Zdi se, da imamo v svojih možganih ogromen in popolnoma neizkoriščen strojni park z najfinejšimi instrumenti in mehanizmi, ki samo čakajo na to, da bi ga vključili in da bi začel delovati.
Tako se v nas v današnjem času mnogo podira, še več pa gradi.
Vse se razvija v neko novo, popolnejšo smer. Industrijski izdelki
postajajo boljši, lepši, trpežnejši, popolnejši. Ne izrabijo se več ta* Ko hitro. V nekaterih primerih mislimo, da bodo večno trajali.
Začeli smo pač misliti precizneje, tankočutneje, bolje, enostavneje in s tem popolneje.
Precizni elektronski računalniki, ki smo si jih zgradili, lahko v nekaj sekundah opravijo delo, za katero smo prej rabili dneve, tedne, celo mesece.
Edina pomanjkljivost, ki jo imajo, je v tem, da ne znajo samostojno misliti. Povedo nam lahko samo to, kar smo vgradili vanje, kar torej že sami vemo, čeprav na naša vprašanja odgovarjajo z elektronsko hitrostjo.
Potrebovali bi torej samo še stroj, ki bi znal tudi misliti in bi reševal probleme, ki jih sami ne moremo razvozlati.
Vendar, kdo lahko trdi, da takšen senzibilen in samostojno misleč super stroj v nas že ne obstaja? Kdo lahko trdi, da ta samostojno misleči supermehanizem že stalno ne deluje ter samo čaka na trenutke, da obrnemo svoje sprejemnike k njemu?
Danes, ko začnemo spoznavati, da še zelo malo vemo o sebi, postaja zmerom večja možnost, da bomo spoznali tudi te najskriv-nejše toda tudi najpomembnejše kotičke našega bistva.
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Neraziskane sile v nas
Mene sfrah popade, skočim iz veže in se pofem skrijem v lopo. Kmalu zalem je prikte) iz hiše Sova, bled ko smrt. Ko bi bilo femneije, bi ga bi) poskusil posadili v sneg; pa sem zopet rekel: najboljše je, da človek v ljudski ogenj rok ne vtiče; ni se mu bati, da bi se opekel. Vendar z Domnom sva se imela prav po pravici kakor dva prijatelja; povedati mu moram te čenče; tako sem mislil. Zdaj pa sam premisli; povedat sem ti besede, kakršne so bile. Sodi ti, kakor hočeš, jaz sodim tako in rečem kar naravnost, očeta imaš, pa prekanjeno hudičevega očeta. Ne bi bil neglavnih grehov ni prvi ni sedmi, ako mu jih na-šteješ, da te bo poznal. Zdaj pa zdrav, morda se še kaj vidiva ali pa ne; bogve kdaj se za plot uležem. Nekaj dni se bom pa še tod klatil, da bom videl, kokov mož si kaj. Ho, ho, soj veš kaj mislim!"
Rekši, se zasuče na svoji zakrpani široki peti in stori tri stopinje, potem pa se zopet obrne: ,Slišiš, Domen, nič ne skrbi. Urh iz Kostela nima babjega jezika. Jaz ne bom nikdar nič pravil. Ti pa delaj, kakor hočeš."
Po teh besedah se zopet obrne po strmi stezi in, pe-vaje neko staro pesem, se skrije v ovinku. Vendar se od daleč zopet prikaže in vpije nepremaknjeno stoječemu Domnu: ,Hoj, slišiš, Domen! Ne stoj ondukaj! 2e pred sem ti hofel povedati, ako čakaš Sove, ne boš ga pričakal, že pred poldnem je bit doma, po drugi poti je šel, ne čez goro!" Potem se je zopet glasna pesem razlegala po gori.
Lahko si je misliti, kako je bilo Domnu. Uprt na svojo debelo gorjačo je srepo gledal v tla. Med vso pripovecf-jo beračevo ni zinil ne besede. Prelresnito ga ije, kar mu je poročil Urh. Človek, ki ga je preganjal, ki ga je on sovražit bolj ko vse druge ljudi, tisti bi bil v resnici njegov oče? To ni mogoče. Vendar celo krdelo spominov se mu pripodi v glavo. Zdaj se mu je razjasnila marsikatera be-
seda materina, ki je popred ni razumel; spomnil se je, da je govorila o očetu, ki ni samo fak kakor drugi ljudje, ampak še kaj drugega, da mu je obetala dote dovolj, in vendar sama ni imela ničesar, samo kar je z roko pridelata itd. Vse to je potrjevalo beračevo pripoved in vendar ne! Kako bo tisti njegov, ki ga je edini grcfo pogledovat, ki ga ni mogel videti, da ne bi zvlekel obrvi in zgrbančil čela!
Enake misli so blodile ubogemu Domnu po možganih. Misel je misel podila. Skoraj vrtelo se mu 'je v glavi. Z obema rokama je tiščal svoj kij, kakor bi hotel prste v les vtisniti. .Očeta nimam!" reče nazadnje, kakor bi iz uma bil, ko se je beračeva pesem že slabo slišala iz doline. .Očeta nimam — on mi ni oče — jaz ga ne maram — jaz ga —" Zadnjih besed ni mogel izgovoriti, kri mu je šinila v glavo, oči so bile izbuhle in usta belopena.
Usede se v sneg in nasloni glavo v dlani in na kolena.
Mladič, ki je šel Iz mlina po tej stezi nazaj, j,e videl korenjaškega Domna, sedečega tik gazu, kako so mu debele solze tekle izpod prstov. Ko je še) tiho mimo, se Domen ni ganil z mesta niti ga ni čul. Rad bi ga bil ogovoril in tolažil, ker sta bila popred prijatelja, a si ni upal. Nekoliko časa ga je gledal od daleč potem pa ga je pustil sedeti v snegu.
5
PISMO
Cerkveni orglar in učitelj, gospod Krševan, je imet ravno važen opravek doma v svoji hiši. Sedel je namreč na trinogem stolu za mizo, pred njim je stala grozovito velika skleda in v roki je držal leseno žlico, ki je ven in ven imela svoj pot od sklede do ust. Njemu nasproti je sedela njegova žena, z njim zaročena, stepa na eno oko, na drugo pa
škilasfa. S posebnim veseljem je gledala, kako pridno mož zauživa, kar mu je pripravila njena skrb.
Bil se je namreč gospod Krševan ravnokar vrnil iz stranske hribovske vasi, kamor je bil šel ogledovat nekega mrliča. Ker zdravnika daleč v okolici ni bilo, je imel on ta opravek; vendar zastran njega in njegove vednosti bi bili lahko vsakega v spanju pokopali. Kajti, dasi je bil za gospodom duhovnikom, ki je bil že star ko zemlja, najbolj učeni mož v okrožju, vendar ni zna) drugega ko brati in pisati in za veliko silo je tudi kako nemško stolkel. Pa čemu bi mu tucti bilo znanje, ko bi ga bil ravno imel? Učence, ki 'jih ije učil brati no molitvene bukvice, te je vsako zimo lahko na prste seštel, poleti pa so mu še ti izleteli, kadar je trava pognala in ije bilo treba pastirjev. Vino piti je znaf brez črk in knjig, da so mu kmetje le dajali bero, kar je imel izgovorjene po stari farmanski postavi in pravici — in česa bi si bil Krševan še želel, kadar je bil le pri vinu?
.Nemara pa, da si mi zopet potico zapil že po poti," jame tožiti enooka ženica. .Gledaš že kakor miš iz moke; nos imaš rdeč! Jaz ne vem, kaj boš imel na starost. Le glej, milo boš iskal, kje ti kdo ovsa pomoli, grdavš lakotni! Misli, da bi se ne prebilo brez njega v krčmi, in ne more mimo, da ga le kaj okroglega tišči."
.Klepeči mi, klepeči!" se zadere mož in, po strani po-gledavši milo svojo ženico, preneha nekoliko časa posegati v skledo. .Drugega te ni ko gobec."
.Tako je, tako, vse sem jaz. Ti pa poženeš vse po grlu; da bi kako reč prihranil, tega ti še mar ni."
.Komu bom hranil, imaš li otroke?"
Pri tem očitanju vzdihne stara ženska, spomnivši se, da ji je bog vzel edinega sina, ki ga je imela.
.Jaz bom že žive! do smrti in ti tudi. Zaslužil sem jo sam, kaj hočeš potlej. Pusti me in sitnosti ne prodajaj!"
(Dg/;e v pr/Ror/M;: Itev:/R:J
f"todnik Emerson si je popra-vit lasuljo in slovesno prebral:
.George Lamberl, izvršili ste ostuden zločin, ki ima le redke primere v zgodovini kriminala. To sodišče vas je soglasno spoznalo za krivega umora vaše žene Josie. jJrnoriti ste jo z osmimi zabodljaji in zato vas obsodim na smrt z obe-šenjem."
Sodnik Emerson je bil miren in veder, nikdar v dolgoletni praksi ni bil tako trdno prepričan, da je sodil pravično z najmanjšo senco ne-Sotovosti. Kot on, so bili prepričali tudi ljudski porotniki; sedem mož 'n pet žensk. George Lambert je bil nevaren zločinec in prav je bito, da x&ine s površja zemlje.
Jutro je bilo mrzlo in megleno. Publika, ki je do zadnjega kotička napolnila sodno dvorano, je burno Ploskala, ker je bila prepričana o krivdi obsojenca, ki ni znal pritegniti nase pozornosti in simpatije prisotnih, ni reagiral, ni jokal, ni se
Razburjal.
Za dobro voljo
je sreča/ svojega rojaka v -S
.ZC?j <je/aj ra^aj?"
*$e.*M Mg poročne??? potova??ja."
./?? ^je je že??a?"
..0??a je že Ma v ^v?c?."
.Afo; oč^a pa Aod? po/ed ??? po-^????: ^rez ^/o^a^a," se /?v%/? ???a/?
y<!??eze^.
.7o ???' ???č," ???a odvr??e Pepček. =*Moj ce/o ^rez /as."
,Ljubil sem Josie," je izpovedal v svojo obrambo, .zakaj noj bi bil torej to storil?"
Premalo, da bi odvrnil sum in dokaze, ki so ga bremenili. V resnici je bil že pod vislicami.
eorge Lambert, zastopnik tovarne hladilnikov, je bil že po svoji zunanjosti nepomemben, še manj pa nevaren tip, star petintrideset let, a kazal je deset let več, svetlolas, bledoličen, elegantno oblečen, a kljub temu ni dajal vtisa elegantnosti zaradi svoje naravne neokretnosti. Preprost mož, ki bi brez ostudnega zločina nikdar ne bi) vzbudil pozornosti.
Metodičen in suženj navad, je svoj čas razdelil na delo, ki mu je sicer šlo od rok, ni pa žel največjih uspehov, in za svojo krasno Josie, ki je bila tako lepa, da so se vsi sosedje čudili, kako je le mogla poročiti Georgeja. Bila sta mirna zakonca, o katerih ni nihče več govoril, ko so prenehala prvotna začudenja.
Edina strast Georgeja Lamberta, zastopnika hladilnikov, je bilo igranje biljarda. Pri tem je pokazat čudovito spretnost. In še to samo ob sobotah zvečer v kavarni .The Gui-nea" pol milje od doma. Ostalih šest večerov !je bilo posvečenih Josie. Ni kadil in ne pil, živel je le za ženo in biljard.
In tak človek, s kakšnim vzrokom noj bi bil osemkrat divje zabodel telo svoje življenjske družice? Na to vprašanje niso znali odgovoriti niti porotniki, a dokazov je bilo toliko, da so kljub temu lahko opravičili svojo vest. Obupna dokazovanja branivca niso nič odtehtala, George Lambert je bil odvraten morilec, ki ni mogel uteči vislicam.
sosedov, preplezal vrtni zid in vstopil skozi zasteklena vrata. George je, po izjavi branilca, vstopil najprej v spalnico, nato v kuhinjo in še v jedilnico. Povsod je bilo vse mirno in v redu. No pragu kopalnice pa je obstal okamene). V polmraku je na tleh zapazil brezoblično gmoto, v kateri je ob prižgani luči prepoznal truplo uboge Josie, prebodene z bodalom. Nekdo drugi bi bil zakričal in klical sosede. George pa je bil redkobeseden in mož posebne vrste: telefoniral je v Scotta n d Yard.
Med sodno obravnavo je bil obtoženec ravnodušen celo takrat, ko so ga obdolžili umora lastne žene, da bi vnovčit zavarovalno polico.
V	resnici so sodnik, porotniki in publika mrzili Georgeja zaradi njegove mirnosti, pomanjkanja občutka žalosti ali ogorčenja, ki so bili zanje dokaz krivde. Po mnenju javnega tožilca je bil Lambert s spremenjenim glasom telefoniral v soboto zvečer, da bi se sestal z neznanim klientom, ki bi bil zanj alibi.
V	resnici je prišel v „The Guinea" z zamudo, on, ki je bil vedno točen. Oseba, ki ne obstaja, ne more pričevati, res? Zločin, pravi obtožnica, je bit pripravljen prekanjeno in spretno od .dobrega igralca biljarda": .George umori ženo, si umije krvave roke in gre k neznanemu klientu. Je miren, mrzel, čist kot vedno. Po dveh urah se vrne, da utrdi alibi, prepleza zid in kliče policijo."
Sovraštvo publike je prestrašilo starega odvetnika Ruperta. Govoril je brezupno: .Ali je mogoče, da je tako boječ človek ubijal s tolikšno krutostjo? Človek ni pit in ne kadil, ni imel intimnih razmerij, ljubil je
nežno samo svojo družico?"
Sodna obravnava je trajala štiri dni. Razsodba: vislice!
B**^an pred usmrtitvijo je šel i odvetnik Rupert k obsojencu, ki je bil miren in veder kot vedno. .George, jaz vem, da ste nedolžni," je mrmral ginjen, .porotniki so zagrešili veliko sodno pomoto." .Hvala, odvetnik," je odgovoril Lambert, .ne zanimajte se več zame. Čez štiriindvajset ur bom že pri moji ubogi Josie. Da bi le vedel, kdo je bil in zakaj?" ... Odvetnik je utihnil in v grlu ga je stisnilo. .George," je nato dejal, ,je vaša žena vedno kadila egipčanske cigarete?"
.Josie ni nikdar kadita; nihče od naju ni kadit." .Kako?" je zblebe-ta! zagovornik rdeč in razburjen. .Mogoče je hišna pomočnica, ki je prihajala za nekaj ur?" ... .Nisva nikdar imela hišne pomočnice. V najino hišo ni prihajal nihče." Odvetnik je odskočil in dodal: .Ampak potem . .. potem ... v sprejemnici sta bila dva ogorka egipčanskih cigaret in ker je bila hiša zapečatena, morata biti tudi še tam ... tečem takoj k sodniku." .Ah, da," je izgovoril mirno George, .bratranec moje žene je kadil take cigarete, ampak ga nisva videla že dalj časa" ...
jp^o treh dneh je George r**^ Lambert zapustil zapor. Cigaretna ogorka sta vodila Scotland Yard do Josienega bratranca in po dolgem zasliševanju je bila odkrita umazana in kruta zgodba. Bratranec je bil v resnici ljubček lepe in .zveste" Josie, ki je k njej prihaja! enkrat tedensko, in sicer v soboto zvečer, ko je George igral biljard.
Neke sobote, ko se je znočilo, je telefoniral Georgeju, da ga je zvabil z doma, nato umoril Josie, ker se je odločila, da zapusti moža in bo živela z rojim, on pa je bil razmerja že naveličan.
Stari odvetnik je z ogorkom rešil Georgeja Lamberta, ko je bil že pod vislicami. In ga je resnično reši)? Človek, ki je mirno kljuboval procesu in obsodbi, vdano čakal smrt, ja zapusti) zapor upognjen in strt. Kaj je zdaj pomenilo zanj življenje? Za Georgeja Lamberta bi bile vislice tisočkrat boljše od resnice.
D0M!SL!CE
0 Le dve stvari sta, s katerima iahko osrečimo ženo: pustiti jo v prepričanju, da so njene besede odio-čiine, ati pa dovoiiti, da v resnici odloča.
@ Kdor želi, da mu verjamejo, si mora obleči tako imenovano golo resnico.
#	Kdor se v iivijenju prepogosto upogiba, ne more na koncu stati vzravnan.
#	Mavrice ne častimo več tako siiovito kot primitivna ijudstva, ker vemo, kako nastane.
0 Eva bi iahko prisegia, da je imela zvestega moža.
0 Ljubezen je veiika učiteljica: uči nas, naj bomo tisto, kar nikoli nismo bili.
$ Lev se je umaknil, zdaj je človek kralj vseh živali.
$ Ljubezen je lakota po drugih, čudna lakota, ki preži na nas kot volk na križpotju hrepenenja.
#	Morali bi porušiti vse spomenike mrtvim in postaviti spomenike živim, kajti živeti predstavlja mnogo večji napor kot biti mrtev.
#	Ni potrebno delati velikih stvari; zadostuje, da delate majhne stvari na velik način.
#	Politika se bistveno razlikuje od elektrotehnike: boji se izolacije.
#	Še noben moški ni svoji očital, da preveč govori, dokler mu je zagotavljala kako čudovit je.
#	Ljubezen nam večkrat v trenutku povsem spremeni naše navade.
#	Od vseh pogledov na svet je najbolj žalosten poslednji pogled na svet.
#	Čim več se nekdo uči, tem več zna. Čim več nekdo zna, tem več pozabi. Čim več nekdo pozabi, tem manj zna. Čim manj kdo zna, tem manj lahko pozabi.
#	Bogataši živijo nevarno, posebno še za mizo.
???;?/? /e ??ar//fgova/ o/vs&ova/-^4 gosf/šča,	zato z očZf&o??? ??a-
govor?/ Mafa.^ar;a.'
-^a :??Mfe /?/a^ar ,Vo;??o ???a%a???/', %??6/g?- j?A :'???ate to/r^o v /o&a/a."
„Vo;s&opa/Z w?o se z ??;????:'," od-gofon ??ata^a?*, „fe??&:r so o??e z???a-ga/e/"
„Aa^o /e /?Z/o v ^Z?za, žerraf"
„SZ;a;??o/ G/e?/a/a se??? ??e^o &o???e-<**?o Z?? se??? Ma ??a po/ ????-;fa o?/ w?e/-a ..."
„7? sZ ??epo/'o/;š/p'oa/ Več/??o r?a-7rauZš vse sa???o ??a po/."
P
.A/er?/???, e/a /e s&?-a;??Z čas, e/a po-rocZva /jčer," ;e re&/a ???%;?.
,^a???o /'rez ??ag/Zce," ;e prZsravZ/ °ce.	ča&a, e/a /?o p?*Zse/ tisti
pravZ."
„č.e za/ra;?" oe/vr??e ???afZ. „7ae/Z /4z ??Zse??? ča&a/a."
fot??i& sosee/Z v v/a^a,-„/???are otrobe?"
„Da, sZr?a."
„Oe//Zč??o. zt/Z ^ae/Zf .Me."
.To ;e Jo/?ro. 7o/?a^ ;e strap. zl/Z
&art<??"
.7ae/Z ??e."
.Čae/ovZt /a??r. T<?M??i%< je ???a/o. Ko/Z&o pa /e starf"
„Da??es Z???a prvZ rojst??i e/a??."
*"g*"ragedija se je odigrala v ] nedeljo zvečer. Že v soboto so se Georgejevi soigralci zelo začudili, zakaj ga ni bilo ob enaindvajseti uri, kof je bila njegova navada že več let. Sicer mu ije nekdo telefoniral in je v njegovi odsotnosti sprejel sporočilo njegov znanec: neki Newporf žeti naslednji večer sestanek z zastopnikom, da bi sklenit kupčijo za nabavo hladilnika. Pustil je tudi svoj naslov: ulica Newcastle, 163, predmestna četrt Londona.
Čez deset minut se je pojavil George Lambert miren in veder kof vedno, vzel je na znanje telefonsko sporočilo z naslovom, igral dve uri biljarda in s svojo spretnostjo premagoval nasprotnike.
Naslednji večer okrog osemnajste ure je šel z doma s propagandnim materialom, da obišče neznanega klienta v ulici Newcast!e, 163. Po dolgi vožnji s podzemsko železnico je prišel v revno in slabo razsvetljeno četrt, pogreznjeno v gosto meglo. George je povpraševal mimoidoče, obrtnike in mestne stražnike, a nihče ni vedel za ulico New-castle. Brez haska; bila je gotovo šala. In kdo naj bi bil šotjivec in zakaj?
Branilec odvetnik Rupert je izjavil, da se je obtoženec utrujen in razočaran zaradi izgubljene kupčije vrni! domov okrog enaindvajsete ure in naše! vrata nenavadno zaprta. Na vztrajno trkanje ni nihče odgovoril in zoto je, ob začudenju
Višja instanca
Ustavila se mi je ura.
Zavrtel sem telefonsko številko za točen čas. Toda namesto znanega magnetofonskega glasu sem zaslišal prijeten ženski glas:
.Kaj želite?"
.Rad bi zvedel, koliko je ura."
.Koliko je ura? Samo to?"
.Samo. Zakaj pa?"
.Ah, nič."
.Mi boste povedali, koliko je ura?"
.Ne, ne bom, toda pomagala vam bom dobiti odgovor na vaše vprašanje."
.Pomagali...?"
.Seveda. To je moja dolžnost. Ljudje nam telefonirajo, sprašujejo, koliko je ura, mi pa državljane pošiljamo, kamor je treba."
.Trenutek," sem se pozanimal. .Zakaj pa sami ne poveste, koliko je ura, namesto da pošiljate ljudi, kamor je treba?"
.To sta vendar dve različni službi. Mi samo sprejemamo naročila, odgovore pa dajejo drugje. Zapišite si naslov: bulvar Skobeljeva 35. Služba za točen čas."
Pustil sem vse drugo in pohitel na bulvar Skobeljeva 35. Tam so me sprejeli zelo ljubeznivo.
.Želite kavo?"
.Prosim."
Popila sva kavo in pokadila cigareto. Uslužbenec je bil neverjetno ljubezniv. Končno sem zbral pogum:
.Torej, koliko je zdajle ura?"
.Želite vedeti točen čas?"
Vzel je beležnico in si nekaj zapisal.
.Če sem vas prav razumel, ste prišli zato, da bi zvedeli točen čas?"
.Da! Da! Da!"
.Prišli ste na pravi naslov. Naša dolžnost je povedati državljanom, kam se morajo obrniti z vprašanjem,
ki jih zanima. Morali se boste obrniti na višjo instanco. Zapišite si naslov: ulica Carja Borisa."
Stekel sem na ulico Carja Borisa. Vzdušje je bilo tam dosti bolj delovno. Kava, konjak in cigarete so bili že na mizi.
.Dobili smo obvestilo," je rekel namestnik direktorja, .da želite zvedeti točen čas."
.Krasno. Čakam."
.Kaj pa?"
.Odgovor na svoje vprašanje. Koliko je ura?"
„Ah! Da ... da ... Vse je že pripravljeno." Pomolil mi je izpolnjen obrazec. .Tole pokažite na Gerlovi 9, tovarišu Andrejevu. To je naš načelnik. On vam bo dal odgovor."
Stekel sem, držeč obrazec v iztegnjeni roki. Na Gerlovi 9 sem moral najprej v čakalnico. Vratar je zapisal moje podatke iz osebne izkaznice, nekam telefoniral in mi nato izročil prepustnico.
Tovariš Andrejev me je prisrčno sprejet. Ponudil mi je list papirja in svinčnik.
.Napišite," je rekel.
.Kaj pa?"
.Avtobiografijo."
Napisal sem jo.
.Hvala," je rekel tovariš Andrejev in spravil mojo avtobiografijo v blagajno. .Zdaj se morate obrniti na višjo instanco. Na ulici Šestega septembra 49 je naš višji načelnik. On vam bo dal vse potrebne podatke."
Na ulici Šestega septembra 49 je bila vrsta. Čez tri ure so me spustili k sekretarju, ki mi je izročil zapečateno ovojnico. Odprl sem jo. Na listu je bilo natisnjeno: „V odgovor na vprašanje, ki vas zanima, vam sporočamo točen čas: ura je 11 in 40 minut."
Pogledal sem na uro na steni. Kazala je tri četrt na tri.
VAStt KONEV (BOtGARUA)
Dosiedno odkianjamo preštevanje
(Nrzdd/jettrznje s A ifrgw)
Iz vseh teh dokumentov namreč izhaja, da Avstrija odnosno vlada vztratja na zgolj formalnopravnem reševanju, in to samo individualne zaščite na osnovi golega subjektivnega priznanja, kar pride Ijiasno do izraza v načrtu izvedbe ugotavljanja manjšine ali — kakor to imenujejo — preštevanja posebne vrste, ne da bi na kakršenkoli način upoštevala naših dvajsetletnih zahtev in predlogov.
Spričo topega vztrajanja na formalističnem reševanju v obiiki ugotavijanja, ki ziasti tudi po bridkih izkušnjah pri vseh tjudskih štetjih vsebuje vse možnosti vplivanja, pritiska in izsiijevanja, tudi od neposredno predstoječih razgovorov ne moremo pričakovati pozitivne rešitve naših vprašanj v smistu naših upravičenih zahtev in konstruktivnih prediogov! Nasprotno: film ,Tujai v domovini" rn še posebno nekonoiltantna in agresivna reakcija nanj s strani predstavnikov v parlamentu zastopanih strank in pretežnega dela avstrijskega tiska, naravnost brutalna diskriminacija in provokacija naše norodne skupnosti s protiustavno preprečitvijo nakupa zemljišča za Kulturni dom v središču Celovca in končno še tirade sovraštva župnika Mucherja ter podobni izpadi drugih govornikov proti koroškim Slovencem — vse to nazorno prikazuje, da smo koroški Slovenci v resnici tujci v lastni domovini, da smo kot avtohtona narodna skupnost potisnjeni v popolno izolacijo, to se pravi da smo spričo popolnega nerazumevanja uradne koroške družbe za naše upravičene narodne težnje zlasti po zadnjih deželnozborskih volitvah popolnoma odrinjeni od političnega in družbenega dogajanja v deželi. Taka izolacija pa vsako narodno skupnost, torej tudi našo, nujno vede
#	at) v popolno podreditev in s tem v izolacijo, kar je očitno cilj uradne politike;
#	ali pa v težnji, da izbruhne iz te izolacije, v odpor in nujno v radikalizacijo.
Za to je dovolj primerov v raznih narodnoosvobodilnih gibanjih v svetu, pa tudi v številnih manjšinskih prizadevanjih v Evropi sami, da omenimo le Ciper, Irsko, baskovsko gibanje in prizadevanje francoskega prebivalstva v Švicarski Juri, ki ne zahteva le priznanja enakopravnosti svojega jezika v francoskih pokrajinah bernskega kantona, marveč tudi popravo škode, ki se mu je prizadejala s stoletnim odrekanjem jezikovne enakopravnosti v pokrajinah, ki mejijo na francosko govoreče ozemlje tega kantona."
Koroški Slovenci pa želimo enakopravno integracijo v družbo, v kateri živimo in ki nas obdaja, je poudaril predsednik ZSO, vendar ob polnem upoštevanju naših pravic in naše narodne svojstvenosti, to se pravi: želimo se udeležiti in biti enakopravno soudeleženi na vsem javnem, političnem, kulturnem in gospodarskem življenju. ^Uresničitev take sodobne rešitve sožitja večinskega in manjšinskega naroda pa ne odvisi samo od nas samih, marveč v prvi vrsti od zadržanja večinskega naroda in njegovega odnosa do manjšine. V tem smislu je manjšinsko vprašanje tudi in celo prvenstveno vprašanje večinskega naroda in žeiimo, da bi na-šii od njega čim več podpore s tem, da bi se čimprej obnovil Solidarnostni komite za pravice koroških Siovencev kot odtočen odgovor demokratičnih sii večinskega naroda na trenutno vzdušje in trenutno stvarnost na Koroškem, k!i no žalost nikakor ne kažeta, da bi bilo sploh tudi le trohico pripravljenosti na stroni pristojnih forumov za kolikor toliko konstruktivno sodelovanje. Nasprotno: vztrajanje na reševanju potom ugotavljanja ne ogroža le učinkovitosti, marveč ogroža dejansko osnovo in potek, če ne celo možnost predstoječih razgovorov"
Zato si koroški Slovenci ne delamo nobenih iluzij, je menil dr. Zwitter. Smo sicer kljub temu pripravljeni stvarno razgovarjati, ne moremo pa več čakati na rešitev naših vprašanj nadaljnjih dvajset let!
„Ce smo namreč skoraj dvajset let že v lastno škodo in nevarno potrpežljivo čakali in verovali obljubam in lepim besedam, je ta čas za vedno minil. Minil je zlasti čas, ko so lahko mimo prizadete manjšine poskušali reševati njena življenjska vprašanja. Danes so splošno priznana načela, da ima vsaka manjšina naravno pravico do stikov z matičnim narodom in da sta skrb in briga matičnega naroda njegova samoumevna dolžnost in pravica. Tako torej v svoji borbi nismo več sami, saj se naši interesi ujemajo tako z interesi naše republike, kakor z interesi matičnega naroda in njegove države za zavarovanje miru in za izboljšanje odnosov med sosednimi narodi in državami v smislu načel zaključnega akta Evropske konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih."
Govornik ije poudaril, da hočemo koroški Slovenci tudi s svoje strani odločno nadaljevati prizadevanje zo dosego pravic. Opozoril je na potrebo priljav otrok k dvojezičnemu pouku, zlasti pa moramo — kakor je dejal — opustiti vse malenkostne politične spore in osebne užaljenosti ter strniti svoje vrste okrog osrednjih organizacij, da bosta ob podpori vseh pozitivnih sil lahko odločno zastopali skupne narodne težnje pri pred-stotječih razgovorih z vlado in preprečili izvedbo naklepa ugotavljanja manjšine.
,V posnemanju prakse južnotirolske manjšine," je zaključil svoja izvajanja dr. Zwit-ter, „pa bomo kakor le-fa iskali in — lahko smo prepričani — vedno tudi našli vso podporo matičnega naroda pri naših prizadevanjih za zavarovanje našega obstoja, in to podporo tako v smeri notranjega reševanja kakor zlasti na mednarodnem področju. Tako notranja borba kakor mednarodna intervencija pa zahtevata od nas aktivnost, vztrajnost In enotnost. Zato na delo in v borbo vsi, to naj bo naš sklep na občnem zboru Zveze slovenskih Izseljencev v letu tridesete obletnice naše vrnitve v domovino!"
RADIO CELOVEC
NEDELJA, M. S.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 7.00 Prominenca Igra svoje priljubljene melodije — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.15 Iz mestnega gledališča —
14.50	Voščila — 16.00 ..Posebni znaki: nobeni" — 17.05 Veselite se življenja — 18.15 „Z Reke v Koper" — 17.00 Nedeljski šport — 17.50 Citre in harmonika — 20.05 Avstrijska ra!!ye — 21.50 Srečno, tovariši na konja — 22.10 šport.
PONED., IS. 7.: 6 00 Jutranja telovadba — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 7.15 Naravoznanstvo za vse
—	7.50 Ljudska glasba z Dunaja — 10.00 Zadovoljni z giasbo — 11.15 Iz dežele, za deželo — 15.50 Glasba in reklama — 14.50 Z zvenečo glasbo — 15.00 še vedno priljubljeno — 16 00 Igramo se trgovino — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 17.07 Staroavstrijska slikanica — 20.05 ..Posebni znaki: nobeni"
—	21.05 Evergreeni humorja — 21.50 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
ČETRTEK, 18. 7.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 7.05 Svet tehnike — 7.50 Avstrijska ijudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.45 Koroške šege in navade — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 „0 Žalik ženah in povodnih možeh" — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 17.07 Avstrijske godbe na pihala — 20.05 Kako je bilo poprej na Koroškem in štajerskem — 21.00 Ljudska oddaja z W. Rud-niggerjem — 22.10 šport.
PETEK, 17. 7.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 7.05 Aspekti sile — 7.15 Iz zgodovine gramofonske plošče — 7.50 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.50 Pridite in pojte — 15.00 še vedno priijubljeno — 16.15 Igrajo štajerske mladinske pihalne godbe — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 17.07 Novo na področju lahke glasbe — 20.05 Orkestrski koncert — 21.50 Melodije minulih dni — 22.10 šport.
TOREK. 16. 7.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 7.05 Svet tehnike — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.50 Veselo zaigrano — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 ..Strah na Miami-u" — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgiedi — 19.07 Ljudska glasba — 20.05 Kaj radi slišimo — 21.10 Državnozborske volitve iz koroškega vidika — 22.10 šport.
SREDA, 17. 7.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 7.05 Pozdravljen stric Maks
Zveza koroških partizanov In Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabita na
ODKRjTJE
SPOM!NSKE PLOŠČE
v .Koči nad Arlhovo pečjo" na Bleščeči planini, ki bo v nedeljo 28. septembra 1975 s pričetkom ob 11. url dopoldne.
Hkrati bomo ob tej priložnosti obhajal) tudi 75. obletnico rojstva organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem.
— 7.50 Koroške ljudske viže — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni obzornik — 14 50 Na obisku pri koroških zborih —
15.00	še vedno priljubljeno — 16.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 17.07 Kjer se poje, tam je prijetno — 17.50 Za prijatelja planin — 17.45 Poročna glasba — 20.05 Srečanja — 21.1 Otto in Wolfi — 21.50 .Umor v počitniškem naselju" — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, IS. 7.: 7.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 14. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 1S. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Slovenski samospevi — L. Detela: Današnja književnost v nemškem jeziku.
TOREK, 14. 7.: 7.50 Revija koroških zborov — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Vrtiljak popevk.
SREDA, 17. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Minute z ... — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 18. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
PETEK. 17. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — melodije za razvedrilo.
	A V S	T	R	! J A 1
MS	SOBOTA. 1!. kulturni bazar	7.:	1000 16.30	Niijeavstrijski Rdeči avlobt/9
— 17.00 Kdo rokodelči z nami? — 17.50 Indian River — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Oddaja s Heinz Conradsom — 18.25 Prizma — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.50 čas v sliki in kultura — 17.55 šport — 20.15 Halo... hotel Sacher... vratar — 21.20 Panoptika — 21.40 Film z divjega zapada — 25.10 Poročilo.
NEDELJA, 14. 7.: 15.50 Horizonti — 16.50 Oddaja z miško — 17.00 Listamo v slikanici — 17.20 Pripravljen pomagati — 17.50 Viki In močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.50 igraj z nami. Južna Tirolska — 17.00 Slike iz Avstrije —- 17.50 čas v sliki in kultura — 17.50 šport — 20.15 Delopust — 21.45 Jour fixe — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, IS. 7.: 7.00 Za predšolske otroke —
7.50	šolski poskusi in šolska reforma — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Dvoboj v Dlablu — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali —
18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeijski šport — 20.50 Ceste San Frančiška — 21.45 Veselje ob glasbi — 22.15 Poročila.
TOREK, 16. 7.: 7.00 Za predšolske otroke — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Skoro pošteno dekle — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Schbngruberji — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Panorama — 21.05 Premakljivi cilji — 22.50 Poročila.
SREDA, 17. 7.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.50 Kmetijstvo danes — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Mata Hari — 17.00 Dagobert in Lalobe — 17.50 Konny in njegovi prijatelji — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Naslednji prosim — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Horizonti — 21.00 Svet knjige — 21.50 Wa)tonovi — 22.15 poročila.
ČETRTEK. 18. 7.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.50 Organizacija podjetja — 10.00 šolska oddajo — 10.50 Abbott in Castelo med pirati — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Follyfootova farma — 18.25 Ml —
18.50	Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije —
17.50	čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Novo v znanosti — 22.15 Poročila.
PETEK. 17. 7.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.50 Umetniške tehnike — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Ampak, gospoda moja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Jetsonovi — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Konfrontacija kandidatov za zveznega kancierja — 21.05 Carollne Cherie — 22.50 Poročila.
A ^ ST R ) J A 2
SOBOTA. H. 7.: 16.15 Ljubljenec bogov — 18.00 Grips — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Osvvald von Wolken-stein — 20.00 Galerija — 20.15 Od in z Helmutom Oualtingerjem — 21.20 čas v sliki In šport — 21.45 Politična dokumentacija.
NEDELJA, 14. 7.: 14 00 Mednarodni jahalni turnir —
16.50	Mata Hari — 18.00 Boubon Street — 18.50 Kav-kaskaja plenica — 17.50 Enciklopedija. Znanstvena knjiga — 21.45 čas v sliki in šport.
PONEDELJEK. 15. 7.: 17.55 Snov in prostor — 18.25 Angleščina za začetnike — 18.50 Pregled sporeda —
17.00	Dežela slonov — 20.00 Waltonovi — 20.50 Ga-ping glll — zgubila se je reka — 21.40 čas v sliki in kultura — 22.15 šport.
TOREK. 16. 7.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 Angleščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Lovec slika
—	20.00 Eksplozija prebivalstva na svetu — 20.45 Prijateljice — 21.05 čas v sliki in kultura — 21.40 šport.
SREDA, 17. 7.: 17.55 Organizacija obrata — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Če morajo živali k psihiatru — 17.50 Otroci z Bangkoka —
20.00	Festival režiserjev — 21.50 čas v sliki in kultura
—	22.05 šport.
ČETRTEK, 18. 7.: 17.55 Umetniške tehnike — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Zrak za življenje — 17.50 Dali, dali — 21.05 čas v sliki in kultura — 21.40 šport — 21.45 Trailer.
PETEK, 17. 7.: 17.55 šolski poskusi In šolska reforma — 18.25 Nemščina — 18.50 Pregled sporeda — 17.00 Viterbo — mesto v deželi Tatiuma — 20.00 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.05 čas v sliki in kultura
—	21.40 šport — 21.45 šef.
ŠPORTNI VESTNIK
^ Alžir pripravtjen za otimpijado 1984
V	Alžiru so se pretekli teden končale VII. sredozemske igre, katerih najuspes* nejše države so bile Italija, Francija in Jo* goslavija. Na športnih igrah prijateljstva so športniki Italije posegli 51 krat po zlat", 40 krat po srebru in 36 krat po brotio. Drugouvrščena Francija je dosegla vsega skupaj 81 odličij (31-26-24). Po število dobljenih kolajn so jugoslovanski športnih v Alžiru nekoliko zaostali za pridobitvam: iz VI. sredozemskih iger, ki so bile v Izno* ru, vendar je treba navesti, da so sredozeto* ske države nastopale na letošnjih igrah s kvalitetnejšimi športniki kot doslej. Z ^ odličji so Jugoslovani dobro obranili naslov tretjenajboljše športne države ob Sredozemlju, a je razlika k vodečima državama le še prevelika. Jugoslovanski športniki s" osvojili 24 zlatih odličij, od teh so jih ne* pričakovano dosegli 10 komandov atleti-16 srebrnih in 19 bronastih. Na dan zaključne slovesnosti VII. sredozemskih ig"f so na štadionu, ki je pripravljen kot vse ostale športne naprave za morebitne letne olimpijske igre 1984, alžirski nogometaši premagali v finalni tekmi Francijo s 3:2 (2:2) in si tako pred Francijo, Tunizijo. Marokom in Jugoslavijo zasigurali vsaj za naslednja štiri leta naziv najboljše nogo* metne reprezentance ob Sredozemlju. Med najboljše košarkarske reprezentance se je vpisala jugoslovanska, ki je edinega resnejšega nasprotnika Španijo — Italijani tokrat niso nastopili z najmočnejšim moštvom premagala že v otvoritveni igri. Po velikem številu športnih disciplin in velikem števil" sodelujočih držav lahko smatramo sredozemske igre za nekako mini olimpijske igre-Ker so športniki deloma preizkusili tudi že športne objekte „Olimpije 84", je omenjen: vzdevek upravičen. Najboljši športniki Sredozemlja se bodo naslednjič zbrali v Split" 1979 leta.
^ Lauda svetovni prvak
Avstrijec Niki Lauda si je na 13. dirk! za svetovno prvenstvo v formuli 1 v italijanskem avtodromu Monza dokončno zasi* gural naziv avtomobilističnega svetovnega prvaka, potem ko mu je za „življensk: uspeh" manjkala le še polovica točke. Do* najčan Lauda je na veliki nagradi Italije za* sedel za Švicarjem Regazzonijem (ferrari) in starim svetovnim prvakom iz Brazilije Fit-tipaldijem (McLaren) tretje mesto. Za pokojnim Jochenom Rindtom, ki svojega največjega uspeha ni doživel, saj se je ubil leta 1970 tik pred zaključkom SP prav tu v Monzi, je Avstrija dobila z Laudo svojega drugega avtomobilističnega svetovnega prvaka. Lauda, ki lahko v izostalih dirkah še točkuje, je do sedaj zbral 55,5 točk, za njim se uvrščajo Fittipaldi (Brazilija) 39, Reutemann (Argentinija) 37, Hunt (Velika Britanija) 30 in Regazzoni (Švica) 25,
^ Zahomčani neuspešni
Na mednarodnih smučarskih skokih na skakalnici iz umetne snovi v Mostecu pri Ljubljani so tekmovali tudi člani ŠD Za-homc Seppi Gratzer, Hanzi Millonig in Hanzi Wal)ner. Kljub deloma izvrstnim skokom (Wallner je padel v drugi seriji) se Zahomčani niso mogli uveljaviti. Zmagal je poljski reprezentant Krzysztofiak (51,5,
52.5	- 231) pred Jugoslovani Zupanom (52,
53.5	- 230,9), Jurmanom (53, 53 - 227,8) in Pudgarjem (51,5, 51,5 - 226,5). Gratzer je s skokoma 52 m in 51,5 m in oceno 219,3 zasedel 7. mesto pred tovarišem Millonigom (51, 52,5 - 218,8).
Nekoliko spremenjen je bil vrstni red na drugem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Kranju, kjer so tekmovali isti skakalci. Zmagal je Jugoslovan Jurman pred Poljakom Stolwskym (deseti v Ljubljani) in Jurmanom iz Žiri.
# Nogomet
V	tretjem kolu nogometnega prvenstva 2. koroškega E razreda je Slovenski atletski klub zmagal v Galiciji s 3:1, a kljub dobljenih dveh točk ni navdušil. Gole sta dosegla Fera in Peter Waldhauser (2). Enajsterica iz Sel je minulo nedeljo mirovala in bo naslednjo tekmo imela v nedeljo ob 15. uri na domačem igrišču v Selah proti Galiciji. Slovenski atletski klub bo gostoval v Hortendorfu, kjer se bo prvenstvena tekma pričela ob 9.30 uri. Od zmage do zmage hiti mladinska ekipa SAK, ki je po zmagah nad Pokrčami in Pošti slavila še lepo zmago 3:1 v Vetrinju (Kupper, Polan-šek in Velik). Mladinska ekipa SAK bo v nedeljo igrala ob 16. uri na igrišču v Gospi sveti proti sovrstnikom iz Gospe svete. Odhod bo ob 15. uri izpred Mohorjeve hiše.
Izdajotelj, zoložnik ]rt lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-S-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.