Slika, ki vsebuje besede besedilo, risanka, zbirateljski predmet, oseba Opis je samodejno ustvarjen Spletna revija za prakticna vprašanja s podrocja telesnega in gibalnega razvoja 2025, letnik 9, številka 1 ISSN 2591-2410 Izdajatelj: Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Uredniški odbor: prof. dr. Marjeta Kovac, prof. šp. vzg. (glavna urednica), prof. dr. Gregor Jurak, prof. šp. vzg. (odgovorni urednik), Kaja Meh, mag. psih. (tehnicna urednica), dr. Jerneja Premelc, prof. šp. vzg. (namestnica tehnicne urednice), prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., izr. prof. Maroje Soric, dr. med., Urška Kereži, dipl. uni. filozofinja in novinarka Uredništvo Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, telefon: 01/5207700 Svetovni splet https://www.slofit.org/slofit-nasvet Uredništvo revije Ciciban že vec kot 25 let skrbi tudi za ozavešcanje o pomenu gibanja otrok. Od leta 2021 gibalnemu razvoju otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja posvecajo posebno pozornost. S Katarino Bizjak Slanic, športno pedagoginjo na OŠ Janka Glazerja, Ruše, v vsaki številki nagovarjajo otroke, njihove starše in vse, ki poucujejo predmet šport, k »miganju«. Z dovoljenjem uredništva revije Ciciban prispevke objavljamo tudi kot SLOfit nasvete, ki jih prof. dr. Marjeta Kovac z Univerze v Ljubljani, Fakultete za šport, strokovno še nadgradi in obogati ter vsebino postavi v širši kontekst gibalnega razvoja otrok. Izdajo publikacije omogoca sofinanciranje ARIS in Fundacije za šport. Kazalo vsebine Praznicni gibalni izzivi ................................................................................5 Zaslonski odklop z dirkajoco papigo ...............................................................9 Drsanje za vsakogar ................................................................................. 12 Preženimo viruse ..................................................................................... 17 Vpliv staršev na gibalno dejavnost otrok ........................................................ 21 Kako s plezalnim poligonom pripraviti ucence za planinski športni dan ................. 26 Še ena spretna hobotnica za nekoliko starejše otroke......................................... 31 Kaj je tvegana igra ................................................................................... 36 Kako zaceti z rolkanjem ............................................................................ 42 Spoštovani bralci, revija Ciciban je najbolj prepoznavna in najveckrat nagrajena slovenska revija, ki pokriva razlicna podrocja otrokovega razvoja med 6. in 8. letom starosti. Vsak mesec prijazno vabi otroke k branju s kakovostno književnostjo najboljših avtorjev, poljudnimi besedili in zanimivimi nalogami s podrocja naravoslovja, tehnike, umetnosti, športa ... Otroke spodbuja k samostojnemu reševanju razlicnih nalog, tako da jih usmerja k pozornemu opazovanju, logicnemu sklepanju, jezikovnemu izražanju, urjenju razlicnih predstav, oblikovanju cuta za estetiko videnega in slišanega ter pridobivanju socialnih vešcin. Otroci se ucijo mimogrede in tako usvajajo pomembne spretnosti. Seveda pa je domišljen didakticni del, ki ga pripravljajo priznani strokovnjaki, v pomoc tudi razrednim uciteljem in vsem drugim, ki sodelujejo pri vpetosti revije v institucionalno ter domace ucenje in igro. Uredništvo revije Ciciban že skoraj 30 let skrbi tudi za ozavešcanje o pomenu gibanja otrok, vendar so bili prispevki do leta 2021 obcasni. Od tega leta pa uredništvo posveca posebno pozornost tudi gibalnemu razvoju otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. S Katarino Bizjak Slanic, športno pedagoginjo na OŠ Janka Glazerja v Rušah, v vsaki številki nagovarjajo otroke, njihove starše in vse, ki poucujejo predmet šport, k »miganju«. V dogovoru in z dovoljenjem izdajateljice založbe Mladinska knjiga in uredništva revije Ciciban te izjemno kakovostne in zanimive prispevke nadgradimo ter objavljamo tudi kot SLOfit nasvete. Ti so namenjeni predvsem strokovni javnosti, zato vsak prispevek, objavljen v reviji Ciciban, s strokovnjaki Univerze v Ljubljani, Fakultete za šport, obogatimo z znanstvenimi spoznanji, didakticnimi nasveti ter zanimivostmi za bralce. Tako vsebino postavimo v širši kontekst telesnega in gibalnega razvoja otrok: ozavešcamo o spremembah v otrokovem telesnem in gibalnem razvoju zaradi vplivov okolja, pojasnjujemo povezave tega podrocja z drugimi vidiki otrokovega razvoja, kot so spoznavni, custveni, socialni, moralni, predstavljamo zakonitosti gibalnega ucenja, saj so otroci te starostne stopnje najbolj dojemljivi za usvajanje gibalnih spretnosti, svetujemo, kaj lahko naredijo starši ali ucitelji pri spodbujanju in umešcanju gibanja v otrokov vsakdan, seveda pa ne pozabimo še na razlicne zanimivosti, kot so izdelava športnih pripomockov za domaco uporabo, ustvarjanje zabavnih igric in izzivov za vse družinske clane ipd. Letos praznuje revija Ciciban že 80 let izhajanja, za kar ji iskreno cestitamo! Ob tej castitljivi obletnici ji posvecamo prvo letošnjo številko revije SLOfit. Vabimo vas k prijetnemu branju revije Ciciban in te tematske številke, pa tudi k sledenju vsem nadaljnjim SLOfit nasvetom. Prijetno branje in varno poucevanje, prof. dr. Marjeta Kovac, glavna urednica revije SLOfit in clanica casopisnega sveta revije Ciciban Praznicni gibalni izzivi Praznicne dni lahko preživite tudi ob gibalnih nalogah. Ker je dan kratek, izkoristite dnevno svetlobo za gibalne dejavnosti zunaj, ob vecerih pa se lotite razlicnih bolj zapletenih, a zabavnih gibalnih nalog. Leto je naokrog in Julija ter Matic se že veselita novoletnih pocitnic. Njuna mama, profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanic, je skupaj z njima za bralce revije Ciciban pripravila nekaj gibalnih nalog za dolge zimske vecere. Naloge razvijajo otrokovo sposobnost gibalnega nadzora, predvsem hitrega odzivanja in takticnega/strateškega mišljenja, zahtevajo pa tudi usklajeno sodelovanje obeh otrok. Za razvoj gibalnega nadzora, kar preprosto povedano pomeni, da se skladno in cim bolj pravocasno odzovemo z ustreznim gibanjem na nek dražljaj1 (npr. vidimo, kako hitro in v katero smer pada žogica ter jo poskušamo ujeti; ali poskušamo zadeti nihajoco žogico ali novoletni okrasek, privezan na vrvico), potrebujemo veliko vadbe. Sposobnost uspešne izvedbe takšnih gibanj strokovnjaki poimenujejo agilnost. Ceprav med strokovnjaki ni enotnega mnenja o definiciji te sposobnosti, Shepard in Young1 navajata, da je agilnost »hitro gibanje celotnega telesa s spremembo hitrosti ali smeri kot odgovor na nek dražljaj«. Agilnost je odvisna od razvitosti razlicnih gibalnih sposobnosti, kot so jakost, moc, hitrost in koordinacija, od tehnike gibanja, v veliki meri pa tudi od miselnih (kognitivnih) sposobnosti, npr. od vidnega zaznavanja gibanja, hitrosti premikanja cloveka (soigralca) ali objekta/pripomocka (npr. žogice, padajoce igrace) in hitrosti ter smeri odziva na razlicne vidne in/ali slušne dražljaje. Prikazane naloge v reviji Cicban so samo na videz preproste, a se pri njihovi izvedbi, posebej ce jih vkljucimo v vadbo, kjer gibanje veckrat ponovimo, aktivirajo podrocja v možganih, ki so odgovorna za nacrtovanje in izvajanje gibanj2. Bolj so ta možganska podrocja razvita, hitrejša in bolj natancna je naša reakcija2. Pri prikazanih nalogah je pomemben tudi razvoj osredotocenosti na nalogo1 (npr. budno spremljanje, kdaj bo bratec spustil igraco in v katero smer se bo igraca premikala), kar poveca otrokovo vztrajnost in obenem sposobnost hitrega odlocanja v nepricakovanih situacijah. Ob tem otroka vsak zase nacrtujeta strategije v igri (kako in kam spustim igraco, da jo drug ne bo ujel oz. kako se moram odzvati, da bom »prelisicila« brata). Soodvisnost ustvarja tudi poseben odnos drug do drugega in daje igri v paru poseben smisel. Vira 1 Shepard, J. M. in Young, W. B. (2006). Agility literature review: classifications, training and testing. Journal of Sports Science, 24(9), 919-932. doi: 10.1080/02640410500457109 2 Young, W. in Rogers, N. (2013). Effects of small-sided game and change-of-direction training on reactive agility and change-of-direction speed. Journal of Sports Science, 32(4), 307–314. https://doi.org/10.1080/02640414.2013.823230 https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Ciciban_04_PRAZNICNI%20IZZIVI%2048_kopija.jpg?ver=2024-12-17-070624-140 https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Ciciban_04_PRAZNICNI%20IZZIVI%2049_kopija.jpg?ver=2024-12-17-070855-253 Zaslonski odklop z dirkajoco papigo Zaslonski odklop z dirkajoco papigo Juhuhu, zimske pocitnice so tu. Prav zimske pocitnice so lahko cas za zaslonski odklop, saj smo postali sužnji zaslonov. Bi namesto sedenja pred zaslonom raje poskusil igro z dirkajoco papigo? Zabavno, a moraš biti potrpežljiv, vztrajen in iznajdljiv. cic4_Papigadirka_1_m... cic4_Papigadirka_2_m... Drsanje za vsakogar Drsanje za vsakogar Drsanje je šport, namenjen vsem starostnim skupinam. Rekreativno lahko drsamo skoraj polovico leta na pokritih drsališcih ali v lednih dvoranah. V res ugodnih zimskih razmerah pa lahko drsamo tudi na zaledenelih naravnih vodnih površinah. Za najmlajše, ki bi želeli drsati, smo pripravili nekaj nasvetov s slikovnim gradivom. V zgodovini je bilo drsanje eden od nacinov premikanja po zaledenelih površinah. Najdbe na Finskem, Švedskem in v Rusiji kažejo, da so bili najstarejši pari drsalk narejeni iz kosti ali rogov vecjih živali že pred vec kot 4000 leti. Splošcene kosti - drsalke so imele na vsaki strani luknjo in usnjen par trakov za pritrditev stopala. Okoli 14. stoletja so na Nizozemskem, državi z naravnimi pogoji za drsanje, ki je imela veliko vodnih površin in dolge ter ostre zime, zaceli uporabljati leseno plošco, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekac. Pri drsanju so se drsalci odrivali s palico. Najprej so z drsanjem premagovali vecje razdalje po zamrznjenih kanalih, nato pa so zaceli drsati tudi za zabavo. Okoli leta 1500 so Nizozemci drsalkam dodali tanka rezila, kar je omogocilo, da so se drsalci lahko zaceli odrivati samo z nogami. Rezila, ki so ostala skoraj nespremenjena vse do danes, so prav tako izdelali Nizozemci.1,2 Drsanje se je v 19. stoletju pojavilo tudi v Sloveniji.1 Danes so slovenska drsalna društva združena v Zvezo drsalnih društev Slovenije. Na njenih spletnih straneh lahko najdete seznam društev, kjer je mogoce vaditi umetnostno ali hitrostno drsanje. Društva delujejo na Jesenicah in Bledu ter v Ljubljani, Celju in Kranju. Zveza drsalnih športov prireja tudi tecaje usposabljanja za bodoce strokovne delavce v športu - trenerje. Obvestila o datumih tecajev so objavljena na njenih spletnih straneh. Tecaje drsanje za zacetnike in bolj izkušene drsalce ponujajo tako društva, vkljucena v Zvezo drsalnih športov, pa tudi zasebniki. Skupaj z njimi organizirajo tecaje drsanja za predšolske in šolske otroke v okviru nacionalnih programov Mali soncek in Zlati soncek tudi lokalne skupnosti. V programu Mali soncek predšolski otroci, stari od pet do šest let, usvojijo naslednjo nalogo: Otroci se prosto drsajo po drsališcu. Prostor s stožci ali drugimi oznakami uredimo tako, da otroci veckrat spreminjajo smer (vijugajo med stožci) ter se vsaj enkrat zapeljejo pod neko vodoravno oviro (pomembno je, da skrcijo kolena). Otroci se morajo varno zaustaviti. V programu Zlati soncek otroci lahko usvojijo drsalne spretnosti in jih pokažejo v naslednjih izbirnih nalogah: 1. razred: ROLANJE ali DRSANJE ali KOTALKANJE: otroci opravijo štiri gibalne naloge: 1. vožnja/drsenje po eni nogi vsaj 2 m, 2. vožnja naprej najmanj 10 m (osnovni rolerski/drsalni korak), 3. slalom med štirimi ovirami, 4. vožnja/drsenje v pocepu pod vodoravno oviro in varno zaustavljanje na koncu poligona. 2. razred: ROLANJE ali DRSANJE ali KOTALKANJE: otroci opravijo tri gibalne naloge: 1. vožnja naprej 10 m, obrat za 180o, vožnja vzvratno 10 m, ponoven obrat v vožnjo naprej, 2. spušcanje in vstajanje med vožnjo (pocep in vstajanje) trikrat, 3. vožnja v položaju lastovke (5 m) ali poskok. 3. razred: ROLANJE ali DRSANJE ali KOTALKANJE: otroci opravijo tri gibalne naloge: 1. vožnja naravnost – 5 m, 2. limonce - 15 m, 3. vožnja naprej in vmes trikrat sonožni poskok. Vira 1 Zacetki umetnostnega drsanja – zgodovina. https://drsanje.si/zgodovina-drsanja/ 2 Zgodovina drsanja. https://sl.eferrit.com/zgodovina-drsanja/ cic6_Drsanje_1_mala cic6_Drsanje_2_mala Preženimo viruse Preženimo viruse Biti bolan ni prav nic prijetno. Virusi so na pohodu in ko obležimo, moramo pocivati. Po nekaj dneh pa se le lotimo pregona virusov z zanimivo igro. Tako bo cas okrevanja hitreje minil, otroci pa bodo lažje pocakali ponovnega snidenja s sošolci. Se še spomnimo virusa SARS-Cov-2?1 Pošteno je prestrašil cel svet. Sodi v obširno skupino virusov, ki jih imenujemo koronavirusi. Poznamo vec kot 5000 vrst virusov, ki lahko okužijo od najmanjših organizmov, do rastlin, živali do cloveka. Virusi so zelo majhni patogeni (veliki so od 20 do 300 nanometrov, vidni so le z elektronskim mikroskopom), ki se lahko razmnožuje samo v živih celicah. Sami namrec nimajo celicnih mehanizmov, ki jih potrebuje za lastno razmnoževanje. Sestavljeni so iz nukleinske kisline (DNK ali RNK, nikoli pa iz obeh hkrati), okrog katere je zašcitni ovoj iz beljakovin ali mešanice beljakovin in lipidov.2 Ko virusi vdrejo v živo celico, jo izkoristijo za cim hitrejšo in cim vecjo tvorbo novih virusov. Poznamo številna virusna obolenja, npr. ošpice, norice, mumps, hepatitis, meningitis, med njimi je tudi v zimskem casu zelo pogosta gripa.3 Tudi Julija in Matic sta zbolela. Dolgcas zaradi nujnega pocitka sta po nekaj dneh bolezni zacela preganjati z zanimivo igro, ki jo predstavlja profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanic za bralce revije Ciciban. Ob igri sta spoznala tudi, kaj so virusi, ob toplem caju z limono pa sta lažje premagala bolezen, ki je zelo tipicna za zimsko obdobje. Viri 1 SARS-CoV-2. SARS-CoV-2 - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) 2 Virusi. https://sl.wikipedia.org/wiki/Virusi 3 Nalezljive bolezni od A do Ž. https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/respiratorni-sincicijski-virus-rsv/ cic5_Prezeniviruse_1... cic5_Prezeniviruse_2... Vpliv staršev na gibalno dejavnost otrok Vpliv staršev na gibalno dejavnost otrok Starši imajo pomembno vlogo pri vkljucevanju otrok v razlicne gibalne dejavnosti. Predstavljamo rezultate dveh obsežnih študij o povezavi gibalne dejavnosti otrok in staršev ter prakticen primer sodelovanja matere in otrok. Naj vas spodbujajo, da razmislite o vecji vlogi v gibalnem vsakdanu svojih otrok. Otroštvo predstavlja pomembno obdobje za vzpostavitev zdravega življenjskega sloga.1 Njegov izjemno kljucen dejavnik je tudi vseživljenjska telesna dejavnost. Pri tem imajo starši pomembno vlogo.1-3 Številni raziskovalci so se osredotocali na ugotavljanje, kakšen model posnemanja predstavlja starševsko gibalno udejstvovanje, kako spodbujajo in podpirajo svoje otroke pri gibalni dejavnosti. Skupina danskih raziskovalcev pa je ugotavljala, kako sta povezani gibalna dejavnost staršev in otrok.1 V meta-analizo (sistematicno analizo že izvedenih neodvisnih študij, s katero prihajajo raziskovalci do novih ugotovitev) so vkljucili 39 raziskav, objavljenih med letoma 2008 in 2018 v priznanih raziskovalnih zbirkah. Študije so preucevale objektivno izmerjeno gibalno dejavnost otrok (torej s pomocjo posebnih merilnikov in ne vprašalnikov) in vsaj eno meritev starševske gibalne dejavnosti. Pri tem so bili pozorni na starostne skupine, spol staršev in otrok, metodologijo merjenja starševske gibalne dejavnosti (vprašalnik ali merilnik) in vrsto ter intenzivnost gibalne dejavnosti. Velikost vzorcev v raziskavah je bila od 15 dvojic (dvojico je predstavljal eden od staršev in otrok) do 1267 dvojic (povprecje je bilo 319). V vecini študij so gibalno dejavnost merili s posebnimi napravami pospeškometri. V vecini študij je bila ugotovljena pozitivna povezanost med starševsko in otrokovo gibalno dejavnostjo ne glede na starost otrok in spol v dvojici otrok-starš. Študije, kjer so tudi starševsko gibalno dejavnost merili na objektiven nacin, so pokazale mocnejšo povezavo med otrokovo in starševsko gibalno dejavnostjo od študij, kjer so straši le porocali o svoji gibalni dejavnosti. Ceprav ni bilo ugotovljeno, da bi intenzivnost dejavnosti (nizko intenzivna, zmerno do visoko intenzivna) zelo vplivala na povezavo, pa je povezava gibalne dejavnosti med staršem in otrokom šibkejša, ce se oba starša in otrok ukvarjajo z nizko intenzivno dejavnostjo. Podobno raziskavo so objavili leta 2021 portugalski in španski raziskovalci.2 Prav tako so iz podatkovnih zbirk izbrali referencne clanke in analizirali tiste raziskave (v koncno so analizo vkljucili 32 raziskav, objavljenih med leti 2001 in 2020), v katerih so raziskovalci preucevali povezavo med starši in otroki, starimi 6 do 12 let (skupaj je bilo vkljucenih 37.960 oseb, od tega 18.693 otrok in 19.267 staršev). Otroška in starševska gibalna dejavnost je bila merjena ali z vprašalniki ali objektivno (s podpeškometri ali pedometri) ali pa so raziskovalci kombinirali oba pristopa. Vse vkljucene raziskave razen štirih so pokazale pozitivno povezavo med starševsko in otroško gibalno dejavnostjo, pri tem pa se je pokazalo, da je pri vecji starševski gibalni dejavnosti vecja tudi gibalna dejavnost otrok. Posebej je bila vidna povezava dvojic istega spola (mati-hci in oce-sin). V nekaterih študijah se je pokazalo, da je vpliv materine gibalne dejavnosti pomembnejši od ocetove; materina zmerno do visoko intenzivna gibalna dejavnost je imela pomemben vpliv na sinove in hcere, ocetova zmerno do visoko intenzivna gibalna dejavnost pa le na njihove sinove. Rezultati številnih študij kažejo na pomembno vlogo gibalno dejavnih staršev kot modelov za gibalno dejavnost otrok. Avtorji izpostavljajo pomen starševskega spodbujanja gibalne dejavnosti v družini, zato priporocajo, da starši vec casa preživijo z otroki gibalno dejavno, pri tem pa naj bo ta dejavnost zmerno do visoko intenzivna. Ne smemo pa pozabiti tudi na vlogo staršev pri logisticni podpori otrokom, ki se ukvarjajo s športom (vožnja do društva in nazaj; custvena podpora; financiranje športnega udejstvovanja s placilom vadnin, clanarin in nakupom športne opreme). Vec priporocil o podpori staršev si preberite v našem prispevku Skupna vadba otrok in staršev je temelj vseživljenjske gibalne navade. V prispevku za revijo Ciciban pa si poglejte nekaj primerov skupne vadbe med profesorico športne vzgoje Katarino Bizjak Slanic in njenimi otroki. Viri 1 Petersen, T. L., Mřller, L. B., Brřnd, J. C., Jepsen, R. in Grřntved, A. (2020). Association between parent and child physical activity: a systematic review. International Journal of Behaviour Nutritition and Physical Activity 17, 67. doi: 10.1186/s12966-020-00966-z 2 Matos, R., Monteiro, D., Amaro, N., Antunes, R., Coelho, L., Mendes, D. in Arufe-Giráldez, V. (2021). Parents' and Children's (6-12 Years Old) Physical Activity Association: A Systematic Review from 2001 to 2020. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(23), 12651. doi: 10.3390/ijerph182312651. PMID: 34886372; PMCID: PMC8656881. 3 Courtney, J. B., Moss, H. E., Butki, B. D. in Li, K. (2019). Parent Support, Perceptions, and Child Attributes Affect Child Activity. American Journal of Health Behavior, 43, 311–325. 4 Yao, C. A. in Rhodes, R. E. (2015). Parental correlates in child and adolescent physical activity: A meta-analysis. International Journal of Behaviour Nutritition and Physical Activity, 12, 10–47. cic7_Telovadimoskupa... cic7_Telovadimoskupa... Kako s plezalnim poligonom pripraviti ucence za planinski športni dan Kako s plezalnim poligonom pripraviti ucence za planinski športni dan Predstavljamo zanimiv plezalni poligon, ki ga lahko uporabijo ucitelji športa kot pripravo otrok za planinski športni dan, posebej ce ta vkljucuje tudi kakšno plezalno dogodivšcino. Plezalni poligon lahko otežimo tudi tako, da ucenci premagujejo plezalne ovire z dodatno obremenitvijo in tako krepijo mišicje celotnega telesa. Kako pripraviti otroke na vecje telesne obremenitve? Na igriv nacin lahko to naredimo s plezalnim poligonom v telovadnici. Primer za najmlajše smo že predstavili v prispevku Plezalni poligon na letveniku za najmlajše, zdaj pa prikazujemo poligon, namenjen ucencem prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Poligon predstavlja nizanje razlicnih nalog (lahko v telovadnici, v vodi, na smucišcu ..). V prikazanem primeru ucitelj uporabi poligon, sestavljen z razlicnimi nalogami na letvenikih. Lahko pa izkoristi tudi celotno telovadnico z dodatnimi nalogami, s katerimi ucenci razvijajo tiste gibalne sposobnosti, ki so pomembne na planinskem pohodu. Vstop na poligon: Za vstop uporabimo švedsko klop z zaticem, ki je zataknjena za precko letvenika. Po njej se lahko otrok, ki sedi, potegne s pomocjo vrvi, lahko pa se povlece tudi tako, da povlek izvede v leži na trebuhu s pomocjo pritega z obema rokama. Otrokom, ki tega ne bi zmogli, najprej ponudimo lažjo razlicico – poteg z raznoženimi nogami ali pa hojo po vseh štirih. Namesto švedske klopi lahko za vstop uporabimo tudi švedsko skrinjo, ki jo postavimo z daljšo stranjo pravokotno na letvenike. Višino prilagodimo starosti otrok. Nanjo otrok naskoci v oporo klecno ali oporo cepno in nato nadaljuje z gibanjem po letveniku. Sestop z letvenika: za sestop lahko uporabimo švedsko klop, po kateri se otrok spusti sede kot po toboganu. Težja razlicica je spust v leži na trebuhu z glavo v smeri »vožnje«. Naloge na plezalnem poligonu si sledijo od leve proti desni. Pri tem lahko omejimo prostor prijema z ruticami dveh barv. Na precke letvenika pritrdimo s posebnimi objemkami obroce, skozi katere mora zlesti otrok, obesimo dodaten drog, ki omogoca visenje, ali grbaco, ki jo otrok obide, prav tako lahko obide blazino, vpeto med pokoncni stranici. Pod precke postavimo višjo oviro (npr. valj), ki se je ne sme dotakniti, s pomocjo kolebnic naredimo zanke za priteg, del poti lahko otrok premaga tako, da je s hrbtom obrnjen k preckam … Možnosti je veliko, ucitelj pa lahko spreminja zaporedje nalog, obremenitev pa povecuje tako, da otrok premaga poligon cim hitreje, veckrat zapored ali z dodatno obremenitvijo (nahrbtnikom na rami, utežmi okoli gležnjev ali zapestij). Dodatne naloge, povezane s planinskim športnim dnem, lahko nanizamo ob obodu telovadnice. Naloge naj vkljucujejo hojo po ožji površini, npr. po gredi ali debelejši vrvi (razvoj ravnotežja), hojo po vseh štirih (krepitev rok in ramenskega obroca), preskok »potoka«, ki ga predstavlja modra blazina (razvoj skocne moci), poskoke s pomocjo koordinacijske lestve ali na tla položenih kolebnic (razvoj koordinacije), nošnjo težje žoge iz enega obroca v drugega (krepitev rok in ramenskega obroca). Na koncu s pomocjo skrinje in dveh manjših skrinjic naredimo »Triglav«, na katerega se otrok povzpne in tako usvoji najbolj zaželeni cilj vsakega obiskovalca slovenskih gora. Na poseben list si lahko pritisne tudi žig (lahko ga izdelamo sami) in se vpiše v »planinsko knjigo«. Primer, predstavljen prvic bralcem revije Ciciban, kaže, da na takšnem plezalnem poligonu ni nikoli dolgcas! Podoben plezalni poligon lahko ucitelji pripravijo tudi za starejše ucence, ki bodo spoznali, da je naporna vadba lahko tudi zabavna in igriva. cic8_Plezalnipoligon... cic8_Plezalnipoligon... Še ena spretna hobotnica za nekoliko starejše otroke Še ena spretna hobotnica za nekoliko starejše otroke Za starejše otroke lahko izdelamo hobotnico, igra z njo pa je lahko zaradi njihovih bolj razvitih sposobnosti in že naucenih spretnosti veliko bolj dinamicna. Uprizorimo lahko dinamicne tekalne igre s hobotnico, preskoke hobotnice ali preskoke lovk z akrobatskimi spretnostmi. V prispevku Spretna hobotnica smo predstavili, kako izdelamo hobotnico iz plavalnih crvov in obrocev, in nanizali nekaj idej za igre z njo. Za nekoliko starejše otroke pa lahko uprizorimo dinamicne tekalne igre s hobotnico, preskoke hobotnice ali preskoke lovk z akrobatskimi spretnostmi. Italijanska raziskovalka Tamar Gutnick1 se s sodelavci že nekaj let poglobljeno ukvarja z vedenjem hobotnic, ki je v marsicem celo podobno cloveku. Ugotovili so, da so hobotnice izjemno inteligentna bitja. Imajo kompleksen živcni sistem in odlicen vid. Hobotnice imajo tri srca, eno glavno ali sistemsko srce in dve škržni srci. Imajo tudi sifon, ki ga uporabljajo tako za dihanje kot za gibanje z iztisom vodnega curka. Njihova koža je sestavljena pretežno iz kolagenskih vlaken in je tako sposobna spreminjati barve, zato se lahko odlicno zlivajo z okoljem. Znanstveniki so ugotovili, da so zelo radovedne pri raziskovanju svoje okolice, da zanjo uporabljati orodja za reševanje razlicnih problemov in imajo odlicen spomin.1-2 Zadnja odkritja kažejo, da ima njihov živcni sistem vec kot 500 milijonov nevronov. To število je podobno kot pri psih. Pri psih in drugih vretencarjih so ti nevroni pretežno v možganih, pri hobotnicah pa je vec kot dve tretjini nevronov v telesu in lovkah. Lovke uporabljajo refleksne zanke za koordinirano gibanje. Še vec, ce hobotnici odrežemo lovko, se ta lahko še nekaj casa premika avtonomno.3 Ljudje imamo mocan obcutek propriocepcije. Pojem propriocepcija se nanaša na sposobnost zaznavanja položaja, drže in gibanja posameznih delov telesa v prostoru in casu. Temelji na neprestanem dotoku senzoricnih informacij iz perifernih receptorjev v centralni živcni sistem, pri tem pa kompleksno sodelujejo razlicni senzoricni sistemi (kožni, mišicni, kitni, sklepni receptorji, organ za vid, ravnotežni organ), na podlagi katerih se oblikujejo gibalni odgovori za vzdrževanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja4. Tako senzoricni receptorji, ki se nahajajo v koži, sklepih in mišicah, zagotavljajo povratne informacije našim možganom, ki shranjujejo in nenehno posodabljajo mentalni zemljevid položaja našega telesa in njegovih delov. Preprosto povedano, propriocepcija nam npr. omogoca, da hodimo, ne da bi gledali pod noge, ali se dotaknemo s prstom nosa z zaprtimi ocmi.3 Gutnickova s sodelavci je dokazala, da hobotnice uporabljajo tako proprioceptivne (sposobnost za obcutek, kje je lovka in kako se premika) kot taktilne informacije iz okolja (sposobnost obcutenja teksture kože), da opravijo nauceno nalogo, ki vkljucujejo usmerjen nadzor gibanja lovk. Hobotnice, ki so imele dve izbiri (škatla s hrano in druga brez nje), so se naucile gibalnih nalog, ki od možganov zahtevajo osredotoceno gibanje posamezne lovke, kar pomeni, da sta za opravljeni nalogo pomembna delovanje lovk, a le v omejen obsegu, saj signali prihajajo tudi iz hobotnicinih možganov.3 Pa poskusimo s propriceptivnimi nalogami tudi z našimi otroki. Pri nekoliko starejših, spretnejših otrocih lahko otrok, ki je »hobotnica«, lovi prijatelje, pri lovljenju pa si pomaga z usmerjanjem lovk – plavalnih crvov. Otroci lahko držijo obroc v višini pasu, lahko pa ga držijo tudi v vzrocenju. Skozi hobotnico lahko spretnejši tudi skacejo, pri tem pa sta obroca v navpicnem položaju. Ko hobotnica omaga in jo položimo na tla, pa lahko prek lovk naredijo tudi premet v stran ali pa na razlicne nacine preskakujejo lovke v paru, pri tem pa se noben od dvojice ne sme dotakniti lovke. Kako sestaviti hobotnico in kako jo uporabiti v igri, je prikazala na slikopisu za bralce revije Ciciban profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanic. Poletno sprostitev lahko prenesemo tudi v šolski vsakdan in hobotnico naredimo v plavalni šoli v naravi ali v razširjenem programu. Se vam zdi, da bi bila lahko to tudi zabava za starejše goste? Ob dobri solati iz hobotnice ali ob peceni hobotnici izpod peke? Poskusite! Viri 1 Tamar Gutnick. (b. d.) ReaserchGate [profil na ReaserchGateu] https://www.researchgate.net/profile/Tamar-Gutnick 2 Bošnjak, Š. (2023, 10. maj). Znanstveniki odkrili zanimivo znanstveno valovanje hobotnic. Študent. https://www.student.si/izpostavljeno/znanost/znanstveniki-odkrili-zanimivo-mozgansko-valovanje-hobotnic/ 3 Gutnick, T., Zullo, L., Hochner, B in Kuba, M. J. (2020). Use of Peripheral Sensory Information for Central Nervous Control of Arm Movement by Octopus vulgaris. Current Biology, 30(21), 4322–4327. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32916119/ 4 Šarabon, N. (2007). Vadba ravnotežja in sklepne stabilizacije. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 278-289), Ljubljana: Fakulteta za šport. https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/cic11-12_Pazi%20hobotnica_1.jpg?ver=2024-07-29-081740-880 https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/cic11-12_Pazi%20hobotnica_2.jpg?ver=2024-07-29-081740-880 Kaj je tvegana igra Kaj je tvegana igra Kanadsko pediatricno združenje in njihov Odbor za preprecevanje poškodb je pripravil smernice za zdrav otrokov razvoj s tvegano igro v zunanjem okolju. V prispevku predstavljamo definicijo tvegane igre, njihove klasifikacije in nekaj primerov pustolovšcin v gozdu, ki vkljucujejo tudi dejavnike. Odbor za preprecevanje poškodb pri Kanadskem pediatricnem združenju je v okviru pobud za vkljucitev otrok v tvegane igre1 pripravil tudi definicijo tvegane igre. Pri tem sta avtorici Emilie Beaulieu in Suzanne Beno izhajali iz dveh virov: . raziskav in publikacij norveške raziskovalke Ellen Beate Hansen Sandseter2, profesorice na Queen Maud University College of Early Childhood Education v Trondheimu. Ta na svojem blogu deli svoja raziskovalna spoznanja o otroški tvegani igri in dobrem pocutju otrok, vkljucenih v vrtce (toplo priporocamo, da si ga ogledate); . sistematicnega pregleda kanadske avtorice Mariane Brusoni (z univerze British Columbia v Kanadi) s sodelavci o povezavah tvegane igre na prostem in zdravja otrok.3 Razlicni avtorji opredeljujejo tvegano igro kot razburljive in vznemirljive oblike proste igre, ki vkljucuje negotovost izida in možnosti telesne poškodbe.1-3 Klasifikacije vrst tvegane igre za otroke od prvega do trinajstega leta so namenoma precej nenatancne, ker se lahko dejavnosti glede stopnje tveganja zelo razlikujejo glede na otrokovo razvojno stopnjo (ta je pomembnejša od starosti, saj so lahko pri enaki starosti otroci na razlicnih razvojnih stopnjah), pretekle izkušnje in osebnostne znacilnosti.1,3 V Preglednici 1 povzemamo razvrstitev tveganih iger po zgoraj navedenih avtorjih:1-3 Preglednica 1 Vrste tveganih iger s primeri Vrste tveganih iger Primer Igre na višini Plezanje, skakanje in vzdrževanje ravnotežja na višini, npr. plezanje na stol in skakanje s stola; plezanje po drevesu, guganje; hoja po elasticnem traku … Igre pri veliki hitrosti Kolesarjenje z veliko hitrostjo, sankanje, drsanje, šprinti Igre, ki vkljucujejo pripomocke Nadzorovane dejavnosti, ki vkljucujejo sekiro, žago, nož, kladivo, vrvi ali fraco, npr. gradnja brloga ali rezanje vej, skakanje pod vrteco vrvjo, streljanje s fraco ali lokom … Igre, ki vkljucujejo možne nevarnosti Igre pri ognju ali ob vodi, metanje predmetov Grobe igre Rokoborba, druge borilne igre, igre vlecenja in padanja, igranje s palicami, sabljanje s palicami Vrste tveganih iger Primer Igranje, kjer se lahko otrok izgubi ali se skrije Raziskovanje igrišc, sosesk ali gozdov brez nadzora odrasle osebe (npr. parkur) ali pri majhnih otrocih z omejenim nadzorom (npr. skrivanje za grmovjem, v cementnih ceveh, v jarkih …) Igra, ki vkljucuje zaletavanje Zaletavanje v nekaj (npr. debele blazine, bale sena) ali nekoga (npr. starše), morda veckrat in samo za zabavo Igre vživljanja v druge Doživljanje vznemirjenja ob opazovanju drugih (pogosto starejših) otrok, ki se ukvarjajo s tvegano igro Nikakor pa ni tvegana igra, ce otrok ne uporablja zašcitne opreme, tam kjer je nujna (npr. kolesarske ali smucarske celade, šcitnikov za zapestja, kolena in komolce …), ce nimamo nadzora nad otrokom v nevarnih okoljih (igra na cesti, plavanje in druge dejavnosti ob vodi, v vodi, pod njo ali na njej) ali ce npr. otroka, ki ga je strah ali se zaveda svoje šibkosti, vržemo v vodo, ga silimo v plezanje na višini ali pa v borbo s premocnim partnerjem; tako samo povecujemo njegovo slabo pocutje in odpor do dejavnosti.1,5 Tvegana igra je najpogosteje povezana z dejavnostmi na prostem (zunanje igrišce, vrt) ali v naravi (gozd, potok), saj okolje ponuja številne in razlicno zahtevne, obenem pa ustvarjalne priložnosti za igro. Tveganje je nelocljivo povezano s prosto, spontano igro brez vmešavanja odraslih.1 Otroci tako preizkušajo meje svojih sposobnosti in premagujejo morebitni strah. Tvegana igra spodbuja ustvarjalno, spontano igro, najprej z odpravljanjem nevarnosti, nato s podpiranjem prevzemanja tveganja, ki ga izbere in nadzoruje otrok sam in je primeren njegovim izkušnjam in sposobnostim. Koncept tvegane igre, razvit na Norveškem in v Kanadi, je deloma odziv na pogoste zašcitniške prakse6 in pretirane varnostne ukrepe, ki jih odrasli predpisujejo na otroških igrišcih, v vrtcih in šolah. Ti ukrepi omejujejo otroško ustvarjalnost, onemogocajo, da otrok zacne ustrezno ocenjevati tveganja in prevzemati odgovornost za izbor prostora, hitrosti in nacina gibanja, vkljucevanja pripomockov itd.. Otrok mora znati oceniti morebitno situacijsko tveganje in trezno izbrati prave odzive. Glede na dokazane koristi tveganja, povezanega z igro, se nekatere raziskovalci zavzemajo za takšna varnostna pravila, ki ucinkovito preprecujejo resne poškodbe in smrt, hkrati pa pomagajo otrokom pri usvajanju strategij obvladovanja tveganja, ki bistveno pripomorejo k zdravemu otrokovemu razvoju in dejavnemu vkljucevanju v okolje. Profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanic je za bralce revije Ciciban predstavila nekaj primerov tveganih gibanj v gozdu, ki jih je poimenovala pustolovšcine. Obenem pa je nanizala nekaj nasvetov glede tvegane igre. Nasvete o varnosti pri igri zunaj pa lahko najdete tudi v enem od naših SLOfit nasvetov. Viri 1 Generalna skupšcina Združenih narodov. (1989). Konvenciji o otrokovih pravicah. CRC - Konvencija o otrokovih pravicah (varuh-rs.si) 2 Brussoni, M., Olsen, L. L., Pike, I. in Sleet, D. A. (2012). Risky play and children’s safety: Balancing priorities for optimal child development. International Journal of Environment Research Public Health, 9(9), 3134–3148. doi:10.3390/ijerph9093134 3 Yogman, M., Garner, A., Hutchinson, J., Hirsh-Pasek, K., Golinkoff, R. M. in Committee On Psychosocial Aspects of Child and Family Health. (2018). The power of play: A pediatric role in enhancing development in young children. Pediatrics, 142(3):e20182058. doi:10.1542/peds.2018-2058 4 Janssen, I. (2015). Hyper-parenting is negatively associated with physical activity among 7-12-year olds. Preventive Medicine, 73, 55–59. doi:10.1016/j.ypmed.2015.01.015 5 Sandseter, E. B. H. (2009). Characteristics of risky play. Journal of Adventure Education and Outdoor Learning, 9(1),3–21. doi:10.1080/14729670802702762 6 Beaulieu, E. in Beno, S. (2024). Position Statement. Healthy childhood development through outdoor risky play: Navigating the balance with injury prevention. Paediatrics & Child Health, 29, 255–261. https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/cic_01_Pustolovscina_1.jpg?ver=2024-10-16-091802-397 https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/cic_01_Pustolovscina_2.jpg?ver=2024-10-16-091802-317 Kako zaceti z rolkanjem Kako zaceti z rolkanjem Rolkanje je bilo uvršceno kot olimpijski šport prvic na poletnih olimpijskih igrah 2020 v Tokiu, ki so sicer zaradi pandemije COVID-19 potekale leto kasneje (2021). Vkljucuje ulicno rolkanje in rolkanje po ovalnem poligonu. Pot do mojstrstva pa je dolga, zato mlade najprej naucimo varne vožnje z rolko. Rolkanje izvira iz ZDA (iz južne Kalifornije), rolkarje pa lahko opredelimo kot posebno subkulturo, ki pozna svoj nacin zunanjega izražanja s posebnim stilom oblacenja in celo frizurami, glasbo, obenem pa ima svoj filozofski pogled na svet.1 Pripadniki rolkarske subkulture v neangleško govorecih državah uporabljajo številne privzete besede iz anglešcine: rolka je »skejt«, rolkanje »skejtanje«, rolkar pa »skejter«. Tudi pri poimenovanju razlicnih tehnik, površin za rolkanje in opreme prevladujejo angleški izrazi (npr. half-pipe, slo: pol-pipa; early grab, slo: zgodnji prijem).2 Rolkamo lahko po razlicnih površinah. Sama vožnja pa hitro postane za mladostnika dolgocasna, zato so v preteklosti zaceli voziti ali drseti s podnožjem rolke po razlicnih površinah oziroma preskakovati razlicne objekte (robniki, stopnice, ograje, klopi …). Tako med vožnjo kot pri skokih med letom v zraku (kjer rolkar lahko drži rolko ali pa je ne drži) rolkarji izvajajo razlicne trike (npr. vožnja po dveh kolescih, vožnja oz. (pre)skoki z vrtenjem rolke, triki s premiki prednje in zadnje noge …). Tekmovalno rolkanje vkljucuje dve disciplini. Pri ulicnem rolkanju rolkarji uporabljajo objekte, ki posnemajo mestno infrastrukturo3, za premikanje rolke pa uporabljajo tehniko poganjanja. Druga tekmovalna disciplina je rolkanje na posebnem ovalnem poligonu. Triki, ki jih ocenjuje pet sodnikov, se razlikujejo glede na težavnost, višino, hitrost, izvedbo in raznolikost. Ocene so do 10 v ulicnem rolkanju in do 100 na ovalnem poligonu.4-5 Otrok ali odrasel zacetnik naj se najprej pripravi na rolkanje s t. i. pripravljalnimi vajami. Socasno se naj otrok nauci tudi varnega padanja. Ko se zna peljati z rolko, ga moramo posebej opozoriti na hitrost vožnje. Ta mora biti prilagojena znanju rolkarja in okolju, v katerem rolka. Profesorica športne vzgoje Katarina Bizjak Slanic je z Maticem in Julijo pripravila za bralce revije Ciciban slikovni prikaz, kako zaceti z vožnjo z rolko (vstop na rolko, položaj stopal na rolki) in kako se poganjati, da bo vožnja varna in zabavna. Viri 1 Bäckström, Ĺ. in Blackman, S. (2022). Skateboarding: From Urban Spaces to Subcultural Olympians. YOUNG - Nordic Journal of Youth Research, 30(2), 121-131. https://doi.org/10.1177/11033088221081944 2 Rolkanje (b. d.). https://sl.wikipedia.org/wiki/Rolkanje 3 Borden I. (2019). Skateboarding, space and the city. A complete history. Bloomsbury. 4 Rolkanje prvic na OI: Ko dobimo parke, bomo prevladovali kot v kolesarstvu. (2021). Rolkanje prvic na OI: Ko dobimo parke, bomo prevladovali kot v kolesarstvu - RTV SLO 5 D’Orazio D. (2020). Skateboarding’s Olympic moment: The gendered contours of sportification. Journal of Sport and Social Issue, 45(3), 395–425. https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Cicban_02_oktober%202024_Rolkanje.jpg?ver=2024-10-25-130859-137 https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/Cicban_02_oktober%202024_Rolkanje2.jpg?ver=2024-10-25-131401-143