H I I Največji ilovenski dnevnik ▼ Združenih drŽavah Veii« za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 1 I j GLAS NARODA Iistislorenskihi^elavcOT^TAinerikL r i TELEFON; CHELSEA »78 No. 235. — STEV. 235. CUua Matter, September n, IMS, at the Pod Office at New York, N. I, wider Act of of March S. 117* The largest Slovenian Daily n I the United States. Issued every day except St?oxLay& g and legal Hobday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 5878 NEW YORK, TUESDAY. OCTOBER S, 193«. — TOREK, 7. OKTOBRA 1930. 9! VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVH1. HOOVERJEVE OBLJUBE ORGANIZIRANIM DELAVCEM AMER. DELAVSKA FEDERACIJA SE JE V ZADNJEM LETU POVEČALA ZA TRIDESET TISOČ ČLANOV Predsednik je obljubil, da se bodo vkratkem začele ogromne javne in železniške gradnje, kar bo pomen jalo najbolj praktični sistem za zavarovanje proti nezaposlenosti. — Kapitalisti so baje storili vse, kar so mogli, da so ohranili plače na stari • v • • visim. BOSTON, Mass., 6. otkobra. — Danes se je začela tukaj petdeseta letna konvencija Ameriške Delavske Federacije. Zborovanje je otvoril z molitvijo katoliški kardinal OConnell. Glavno točka današnjega dne je tvoril govor predsednika Hooverja, ki je obljubil delavcem, da bo začela vlada v najkrajšem času z velikimi javnimi gradnjami ter bo potrošila v to svrho na milijone in milijone dolarjev. Tudi železnice nameravajo izboljšati svoje sisteme ter zgraditi več nadaljnir prog. To bo najboljša garancija in to bo edini praktični načrt za zavarovanje prati nezaposlenosti. Razmere v premogovni industriji je označil predsednik kot skrajno demoralizujoče, vsled česar je nastala po raznih delih dežele velika revščina. — Vlada preiskuje tozadevni položaj že več kot deset let ter smatra kot edino rešitev odpravo nevarne konkurence med 6000 neodvisnimi lastniki 7000 premogovnikov. Sistem svobodnega tekmovanja ne sme iti nikdar tako daleč, da bi uničil stabilnost industrije ter vse izpostavil bedi. Po Hooverjevem zatrdilu, so si kapitalisti prizadevali obdržati mezde na stari višini. Nadalje je Hoover potolažil delavce z izjavo, da v Združenih državah ni še zdavnaj toliko brezposelnosti kot je je naprimer v Nemčiji ali v Angliji. Priznal je, da so v zadnjih desetih letih novi in izpopoljeni stroji pregnali iz raznih industrij nad dva milijona delavcev, toda skoro vsi ti ljudje so našli delo in zaslužek v novih poklicih. Hoover je bil navidez zelo utrujen ter je govoril brez vsakega navdušenja. Nato je poročal izvršilni odbor, da se izza zadnje konvencije* ki se je vršila v Toronto, povečala A. D. Federacija za trideset tisoč članov. Zdaj šteje 2,961,096 članov, ima 104 zveze ter 29,266 localov. Izvršilni odbor je tudi priporočil, naj se izreče konvencija za izdelovanje in prodajo piva, ki bi i-melo dve in tri četrtine odstotka alkohola. BAUMES0VA POSTAVA SE NI OBNESLA Governer Roosevelt je sklical konferenco v namenu, da se popolnoma izpremeni to postavo. ALBANY, N. Y., 5. oktobra. — Governor Roosevelt je sklical za dan 14. oktobra konferenco izvedencev, koje namen bi bil, naj se izprenmi Baumesovo postavo ter tudi druge postave. Njih izveden je je postalo tekom časa povsem nemogoče. V zvezi s tem je rekel governer. — Nikakega dvoma ne more biti, aa je obstajalo pri sprejemu odkrito upanje, d.a bo postava pripomogla k temu, da ustavi nadaljnje razširjanje zločinov. — Od takrat naprej pa se je vedno bolj utrdilo spoznanje, da je postava zgrešila svoj namen, in dokazi zadnjih par let kažejo, da je postal marsikateri obupan, ker ni mogel dobiti pravice. Konference se bo tudi vdeležil senator Caleb Daumes iz New-Jjurgha. Predsednik državne jetniške komisije. Sam Levisohn, bo ob te priliki predložil natančen program jetniike reforme. PREISKAVA GLEDE USODE BALONA R-101 GENERAL. ŠTAB ZRAK0PL0VNE SLUŽBE UNIČEN Angleško zračno ministr- Skoro vsi izvedenci angle-stvo je dalo tozadevno obljubo. — Bojna ladja bo privedla domov žrtve. ' NEURJE NI POVZROČILO KATASTROFE STAHLHELM HOČE NOVO 0B0R02ENJE ške službe so bili usmr-čeni. —Materi jalno škodo cenijo na deset milijonov dolarjev. LONDON, Anglija, 5. oktobra.— LONDON, Anglija, 5. oktobra.— Zračna ministrstvo je danes iz j a- Z naglico trenutka je izgubila An-vilo, da se bodo vršile vse prelska- { glija vsled uničenja vodljivega zra-ve glede vzroke,/ nesroee "R-101" koplcva "R-101" včeraj zjutraj 46 povsem javno. dragocenih človeških življenj. Poizvedovanja se bodo vršila v .... . ' , Z njimi pa so izginile tudi vse Angliji, in vse potrebno bo pri-1 - ■ , . . , ^ H izkušnje, katere je nabrala skupi- Znani nemški poveljnik 125,000 starih vojakov pravljeno s pomočijo francoske vlade. na strokovnjakov v času po vojni. • Ta skupina predstavlja takorekoč Dosedaj ni bilo še ničesar dolo- ' ______ . , _, , , , .. , . angleški generalni stab zrakoplov- cenega glede nac na, kako naj se ctTro ~ .... ___ ... J stva. Ti ljudje so se vec let priza- prevede v Ang-lijo trupla 47 žrtev katastrofe. Na jbrž bo dobila kaka bojna ladja naročilo, naj izvrši ta žalosten posel. POGREB MRS. PUTRICH se bo vršil v četrtek dne 9. oktobra iz hiše žalosti na 175 Cyrstal St., Brooklyn, v cerkev sv. Gabriela na Lin wood Street in New Lot Road, kjer bo ob desetih dopoldne maša zadušnica, odtam pa na St. Johns pokopališče. DRAGOCENA ZBIRKA ZA KONGRESNO KNJIŽNICO - WASHINGTON, D. C., 6. okt. — j Uradniki Kongresne knjižnice so I c'ojavili, da so si v zadnjem času nabavili 250.000 knjig južno-ameri-ške literature. Kongresna knjižnica ima sedaj najpopolnejšo zbirko te literature. GOZDNI POŽAR V NEW | PREDSEDNIK NA KONVENCI JERSEY I JI AMERIŠKE LEGIJE WILLIAMS TOWN, N. J., 6. okt. — Južno od tukaj j« izbruhnil požar ki se je z veliko naglico razširil. Sto akrov gozda je v plamenih. Vsa prizadevanja, ognjegaseov so bila dosedaj brez uspeha. OGROMNA DESTUERLIA ZAPLENJENA V NEWARK? V nedeljo so zaplenili suhaški a-g«ntje v Newarku, N. J , največjo distilerijo v zgodovini prohibicije. V tovarniškem poslopju na Orange Street se Je nahaja kotel, ki je držal testna Jat twoč gakm. Dlstilerija Je bila postavljena pred kratkim, ker ie hi obratovala. Našli so pa daset tisoč g lion maJAe in desetti-aač funtov sladkorja. Naprava je taela vredna najmanj osemdeset tisoč BOSTON, Mass ., 6. oktobra. — Predsednik Hoover je govoril danes j pied dvanajsto letno konvencijo A-j meriške Legije. Rekel je, da ^e sicer 1 polovica vsega sveta v stanu nemira in revolucije, dočdm ni b i mir Amerike še nikdar tako varen kot je baš v tem trenutku. RADIJ V PEPELU V Beth Israel bolnišnici v Newarku iščejo v velikem kupu pepela radij, ki predstavlja vrednost tri tisoč dolarjev. Neki adravnik je izgubil v torek tri cevke radija, ki fonajbrt zašle med smetf. V petek so smeti zažgali. S pomočjo aparatov so dognali, da je v pepele radij, In sedaj so ga začeli iskati. Radfj so uporabljali za zdravljenje bolnikov, u imajo raka. OSEM SRAJKARJEV OBTOŽENIH LOUISVILLE, Ky. 4., oktobra.— Danes je bilo obtoženih osem štraj-kujočih premogarjev, češ, da so v zvezi z bombnim napadom na premogovnik v Webster okraju. Kot znano, se je dne 11. avgusta pojavil nad tamošnjim okrajem aero-plan ter vrgel več bomb na kom-panijsko lastnino. SVOJO ŽENO JE DAVE devali, da porazijo nemško supre-macijo v vodljivih zračnih ladjah. Neglede na velikanske izgube v vodstvu, -je tudi treba smatrati za popolnoma izgubljene svote, katero so porabili za grajenje zračnih ladij. Te izg-ub? znašajo več kot deset milijonov dolarjev. Tragedijo smatrajo za velik uda-1 rec za gradilni program zračnih |adij. Med izvedenci, ki so izgubili svoje življenje. se je nahajal tudi podpolkovnik Richmond, ki je napravil načrte za 'R-101", mož, ki je {jrišel takoj za dr. Duerrom, slavnim gradilcem Zeppelinov. Ko so lansko leto gradili tako R-100 in R-101, so smatrali kritiki vodljive balone za zastarele. Vsi so jih hiteli branit. in ADVERTISE 'GLAS NARODA* PHILADELPHIA, Pa., 4. okt. — 22 letni Edward Davis je bil danes zjutraj aretiran ker je skuša; zadaviti svojo ženo. Mimo je prišel neki policist ter mu to preprečil. Žensko so odvedli v bol- nišnico, kjer se je šele po par ^-f november, a usoda je hotela... rah zavedla. Zdravniki so izjavili, da je malo manjkalo, da je ni zadušil. MANIU ODSTOPIL KOT ROMUNSKI MIN. PREDSED. PARIZ, Francija, 6. okt. — Iz Bukarešte poročajo, da je romunski ministrska predsednik Julio Ma-niu odstopil iz "zdravstvenih ozi-rov". Kralj je takoj sprejel njegovo resignacijo. Vzrok njegovega odstopa je baje ta. ker se ni mogel s kraljem sporazumeti glede usode kraljeve ločene žene. vodljivih balonov, dr. Eckener, pravi, da se mu ne zdi verjetno, d a bi dež prisilil "R-101" k tlom. LIPSKO, Nemčija, 6. oktobra. — Znani poveljnik Zeppelinov, Ir. 1 Hugo Eckener, je povedal tukajšnjim časniškim poročevalcem, da dež najbrž ni prisilil k tlem največjega vodljivega balona "R-101". Tozadevno mnenje se je namreč pojavilo po raznih angleških listih, toda dr. Eckener ne smatra te domneve verjetnim. Rekel je, da je imel angleški balon skoro isto toliko moči kot 'Graf Zeppelin', ki je moral na svojem poletu v Južno Ameriko skozi grozen vihar. Dež je izvajal na "Zep-pelina" sedem tisoč funtov pritiska, pa je balon navzlic temu nadaljeval pot. ne da bi zmanjšal svojo te-žino. — Na povratnem poletu okolu ! sveta, — je izjavil dr. Eckener. — i j smo zašli v tako to&o in tak vihar I kakoršnega nisem še nikdar doži-j vel. Vihar smo pa izborno prestali, ne da bi vrgli s krova le mrvico balasta. — Nobena katastrofa ni bila mogoča, — soizjjavljali izvedenci, — takrat. — Obe vodljivi zračni ladji sta prestali poskusne polete v najbolj neugodnih prilikah, radi katerih sta znana meseca oktobra in Malo poprej se je glasilo, da je ; Richmond odobril zgrajen je nadaljnja dela "R-101". To se je zgodilo vspričo prevelike teže motorjev, vsled katere je bila skoro popolnoma uničena dvi-galna sila zračne ladje. Podpolkovnik Richmond (je bil star šele 37 let. Odkar je v službi jzza leta 1915, je delal neprestano z zračnimi ladjami napol okorelega tipa. Leta 1920 je bil Richmond član medzavezniSke kontrolne komisije v Nemčiji ter je nekaj časa tudi Nadzoroval bojne ladje in vse hi-tlroplane, katere je izročila Nemčija. KANCLER SPREJEL HITLERJA V AVDIJENCI BERLIN, Nemčija, 6. oktobra. — Kancelar Heinrich Bruening je spre jel nocoj v avdijenci Adolfa Hitlerja in fašistično delegacijo. O čem se je posvetoval s Hitlerjem, ni znano. Delegaciji je pojasnil značaj programa za finančno reformo. zahteva revizijo pogodb ter razveljavljenje socijalistične diktature na Pruskem. EHRENBREITENSTEIN, Nemčija. 5. oktobra. — Kakih 125,00u članov Stahlhelma, znane organizacije frontnih vojakov, ki so tako nacionalistični kot Hitler sam, se je zbralo danes tukaj, da demonstrirajo za zopetno prebuditev nacionalističnega duha. Zborovanje se je vršilo v trdnjavi Ehrenbreitenstein, ki se dviguje navpično iz doline Rena. Franz Se Id te, voditelj Stahlehlma je izjavil v svojem govoru med velikanskim odobravanjem navzočih, da ni treba smatrati sedanjega položaja v Nemčiji kot mir, pač pa bi morali veterani nastopiti proti trajnemu zatiranju. Stahlhelm je pr pravljen boriti se do skrajnih meja za zopetno o-boroženje svojih rojakov in za re-viz'jo sramotnih pogodb, ki so bile vsiljene Nemčiji. Dostavil je, da zahteva Stahlhelm •takojšnje razveljavljenje socijaii-stične diktature na Pruskem ter takojšen izgon vseh, ki so Nemčijo spravili v nesrečo. Kot častni gostje so prisostvovale zborovanju Stahlhelma deputa-cije italijanskih fašistov ter odposlanci Norveške in Finske. Navzoč je bil tudi prejšnji nemški prestolonaslednik Viljem, ki je bil pred kratkim izvoljen za častnega člana šleskih in brandenburških krajevnih zvez. JAVNO PRENOČIŠČE V JETNISNICI Župan mesta Chiea*a Je odredil, dm se uporabi staro jetnišnieo Cook okraja kot bresptačno prenočišče sa mestne brezposelne. Jetnisnica je 'vsako nočuje tudi na dvorišču. noč polna, in kot vidite na sliki, jih nekaj pre- Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 .......................... $ 9.40 1000 ............................ S 18.60 2000......*.......................S 37.00 2500 .......................... S 46.25 6000 ............................ $ 91.50 10,000 ..............................5181.80 Lir 100_____. . S 5.75 200 _____$11.30 300 _____$16.80 500 __..__$27.40 1000 _______$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakaartla. Nujna nukaifla izvršujemo po Cable Letter n pristojbino 75 ecaivt SAKSER STATE BANK H COBTLANDT STREET NEW YORK, H. 1 Telephone Barclay 0380 — 0381 ___ i»jf ;_ NEW TORE, TUESDAY, OCTOBER 7» 1936. _____ r "Glas Naroda" mJ. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) tawr, President Louis Benedik, Ticas. Ptank 8; Piece of b 214 W. lath of tiie corporation end addresses of above officers: of Manhattan, New York City, N. Y. -GLAS NARODA (Voice of the People) Dopisi. Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za cedo leto velja list za Ameriko, Za New York za celo leto $7.00 in Kanado .......v...............„..$6.(X) Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta .................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7 00 Za četrt leta ................................SI.30 ^ Za pol leta ...................................$330 Subscription Yearly $6 00._ Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda'' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 —mu HT—H IVI HIIMinMi'ill RUSKA LEKCIJA FAŠISTOM Frank Schifrar. zastopnik G. N. Library, Pa. V Parixu iziiajajovi ruski list "Rossija i iSlavjan-stvo" jv priobčil v svoji zadnji številki pod naslovom "Tržaške usmrtitve" t-lunek, v katerem izvaja: Tragieni dogodki v Trstu so vzbudili zanimanje vsega slovanskega — da, ne samo slovanskega — javnega mnenja za usodo slovanske manjšine v Italiji. V št. <>8 našega lista smo priobčili vtise holandske pisateljice Backer van Bosse„ ki je lansko jesen posetila Pri morje. "Italijanska država, — je zapisala Backer van Bosse — izvaja sistematično zatirajoč in iztrebljajoč svoje narodnostne manjšine politiko, ki ogroža evropski mir.' Sedaj, ko je politika zatiraja, ki jo je svet dolgo trpel brez odpora, povzročila proti Italiji pok ret herojskega protesta, o katerem je svet izvedel šele iz obtožnic v tržaškem procesu in iz razjarjenih člankov fašističnega časopisja, sedaj skuša italijanska vlada s krutimi procesi zadušiti oni pok ret, ki ga je sama povzročila. Ako torej verjamemo poročilom fašističnih listov, ako je res, da slovanska mladina v Primorju požiga italijanske šole, meče bombe v italijanske klube in pripravlja a-tentate na Mussolinija, se vprašujemo: Zakaj se vse to godi 1 A4Popolo d'I t alia" piše, napadajoč Slovence, o njihovi lojalnosti napram avstrijski vladi in pripominja istočasno, da si ti isti Slovenci hoteli svoječasno iti v boj za Benečansko republiko proti Napoleonu. Kako spričevalo izdaja, tega se menda sam ne zaveda, fašistični ofi- . .1 domovini pa štiri sestre in tri bra- cijoz italijanskemu režimu! Kaj vse so morali zagrešiti te. — Počivaj v miru naš priljubljeni brat, mi vsi pridemo enkrat za teboj. Center. Pa. , Kmalu bo prišel sv. Martin in te- ■ daj ga bomo pa krstili. Peter, po-Delavske razmere so tukaj pač žufi se da ne prldeš prekasno. take kot drugod. Slabše ni kot po Nadalje vam naraanjam. da so drugih krajih, kakor se vidi iz ča-'mladi fantje in dekleta pirredili 28. sopisov. Nekateri delajo malo bc-j septernbra ljrro imenu Ije, drugi pa slabše, kakršno ima Naša mati". Farancv je bila polna dvorana. Igralci so svoje vloge dobro igrali četudi so bili prv.č na odru, so pokazali, da so sposobni za i-gro.. 4. oktobra bodo šli na C h loke in tam pokazali svojo igro. Potem bodo pa iz Chcloke prišli sem. Bomo videli, kateri bodo boljši igralci. Pozdrav!« Naročnik. pač kdo delo. Čisto brezposelnih ni dosti. Zaslužek je pa seveda pod ničlo, tako, da človek ne more zaslužiti za na jbo\j - potrebne stvari. Imam tudi poročati žalostno vest, da Je dne 18. septembra preminul na Universal rojak John Jereb v starosti 59 let. Pogreb se je vršal v nedeljo, dne 21. septembra na katoliško pokopališče na Unity. Ranj-ki je bilo zelo priljubljen med Slovenci. kakor tudi med drugim narodom. To je pokazala udeležba pri pogrebu, ki je bil eden največjih,! kar jdh pomnimo v tem kraiu. Ran j ki je spadal k 4. društvom, namreč k društvu št. 33 J. S. K. J , j na Center Pa., in k S. N. P. J., k hitel do stražnika na Dunajski ce-neki slovaški jednoti in k L. O. of sti zidarski delavec Valentin Ješe, Moose. Vsa štiri društva so mu po- J stanujoč v zasilnem stanovanju v klonila lepe vence v zadnji pozdrav, nevi še ne dokončani Cvarovi stav-Ranjki je bil doma iz vasi Hotavlje! bi na Vodovodni cest.. Imenovani nad Škof jo loko. V Ameriki je bi- je stražniku v vsej sapi povedal, da val okoli 30 let in ves čas na Uni-j 5e je pripetil malo poprej na stav-versal. Tu v Ameriki zanušča ža-! bi čaicstcn dogodek. Na stra:>niko-lujočo soprogo, dva sina in dve, vo vprašanje, kaj misli s tem, mu hčeri in dve sestri. Bil je tudi dolgo, j jC jecc izvpevedal, da S2 je ustre-letn' naročnik Glas Naroda. — m neki njegov tovariš, ua sicer na-Dragi John, počivaj v miru ;n lahki j ravnost v srce. Stražnik se je takoj naj ti bo ameriška gruda. Družini, nate prvial na Cvarovo stavbo Ur izrekamo naše sožalje. j ugledal v eni izmed zasilnih pro- i -terov mrtvega mladeniča, pri ka- SAMOMOR MLADEGA DELAVCA 20. septembra okrog 6.30 je pri- terem je našel delavsko knjižico, gla^ečo se na ime Anton Bogataj, rojen leta 1905 v Santiagu v Južni Ameriki, prost-ojon pa v Oslico n?d Kranjem. Stražnik ie takoj nato I obvestil policijsko d:rekcijo, ki je odposlala ogledu nesrečnega samomorilca komisijo zdravnika dr. Ju- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Pismercostni izpit za volilce. Načelo, da morajo volilci biti je ustanovila določen standard pis- Ker že vsak začenja pisati o delavskih razmerah, bom tudi jaz na pisala par vrstic. Mcntur 10, Pittsburgh Coal Companija obratuje. , ^ , ^ . . .. reeka ter policijskega uradn.ka Po- zdaj vsak dan, ne ve se pa nic za J koliko časa. Na svetujem nobene- j mu. da bi sem hodil iskat delo. — Drugih posebnih novic ni tukaj v naši naselbini. Seveda, ker ie z delom in s zaslužkom slabo, se tudi Kakor pripovedujejo Bogatajevi I tovariši, je šel nesrečnež -v smrt za-' radi hude bolezni. Te dni je dobil debnjks Bogataj se je res ustrelil [ naravnost v srce in je bil na mestu mrtev. Po odredbi komisij? je bilo trupJo pozneje prepeljano v mrtvašnico k Sv. Knštafu. pismeni, se je toliko uveljavilo — zlasti od leta 1900 sem. da dandanes več kot polovica držav Unije je uvedlo take določbe, ki skušajo za-braniti nep'smenim volilcem izvrševanje volilne pravice. Nekatere države zahtevajo, da mora biti vo-lilec spodoben čitati ustavo Združenih držav; država Masaschusetts. naprimer, določa v svojem vp'il-nem zakona, da se more cd volile * zahtevati, da prečita odstavek u-stave. Razne države, zlasti na Jugu, zahtevajo splošno znanje pisanja in čitanja. Kar se tiče pisanja, nekatere države zahtevajo le da mora volile? biti v stanu podpisati svoje ime. dočim Louisiana zahteva od volilca. da izpiše prošnjo za registracijo vsebujočo 70 besed. Kot dokaz, da razume, kar čita. mora volilec v državah Virginia in Mississippi biti v stanu razlagati odstavek ustave, petem ko ga je prcčital. L. 1927 .ie Kongres sprejel zakon, ki določa, volilec v Alaska mora biti v stanu pisati svoje ime. spol in naslov v registrarsko knjigo brez vsakegr. pripomočka in, ako ga volilni komisar pozove, mora dokazati, da zna angleški čitati in pisati. Velik del teh zakonov ni povolj-no uspel za nameravano svrho, ker je večinoma nejasno, kaj se smatra za pismenost. Določba, aa mora volilec čitati "Z razumevanjem", j-? nejasna in podvržena vsem mogočim interpretacijam. Nekatere države pa so uvedle take kvalifikacije, da se lahko nekateri volilci kratkomalo izključijo te volišča. To zlasti velja za južne države jer pismeno;tne določbe volilnih zakonov služijo ža to. da se črncem odjemi je volilna pravica. Država New York jo bil edina, ki menosti. Edina je tudi v tem, da jo prepustila sodbo o pismenosti šol-pkim oblastim. V amendmentu k državni u=tavi je bil sprejet državni zakon, ki začenši od 1. januara 1929 zahteva od vo'.ilca, da morajo volilci predložiti v pismi komisri •board of registry > pi?menostna spričevalo, predno se n*egovo ime sme vpisati v seznam voliicev. To spričevalo o pismenosti »certificate of literarcyt si volilec lahko priskrbi od šolske oblasti je mestna uprava in šolska oblast : poskrbela za mnogo več sredstev v to svrho in za večje število šol. Živel je velik sovražnik žensk. Bil je še razmeroma mlad in iep ter visoke, čedne postave. Tudi denarja je precej imel. Ženske so bile kar nore nanj. Bil je z vsemi u-ijude. Roj t k jc čita1. v listu: — Pd šestih tednih ^iise. znanil radio močan naliv. Gicboko se je zamislil in rekel sam pri sebi — Radio, to pa je iznajdba in pol. Kdo bi domneval, da ima na vreme veliv. Kc je enkrat suše Ustvaritelji moderne civilizacije. Nedavno je bivši ameriški posla- dobe. Ti znanstveniki in ne pred-stare domovine""da~je tam za 'ved- naka?il° za bolnico' k3er pa ga za- i nik James W. Gerarcl objavil sez- ' sedniki upravnih svetov raznih ker- pri drugih rečeh ne more napredo vati. Ravno sem dobila sporočilo no preminul naš brat, Anton Ma-. ček v najlepši mladeniški dobi, star 20 let Rojen je bil v Strahomeru pri Igu. Umrl je 28. avgusta 1930. \ Tukaj v Ameriki zapušča dve sestri, cbe stanujoči v Library, Pa., v radi prenatrpanesti niso sprejeli. To ga .je tako p^trlo, da je posegel po samokresu in si končal življenje. nad temi ljudmi, da je to tako mirno in zakonom se po-koref-e ljudstvo, kakršni so primorski Slovani, prišlo v obupni položaj, da je poseglo po orožju terorističnih i«ktov! Sedaj je tudi minilo osem let, od. kar so nas zapustili za vedno naši stariši. Blag -spomin vsem skupai. Končno pozdravljam vse čitate-Jje Glas Naroda širom Amerike in tudi Peter Zgago. On bi se seveda najbolj prikupil nam čitateljem in čitateljicam, ko bi nekoliko podajl-šal svojo kclcno, da bi kaj več na-i pisal cd Marjane. Pozdrav! Uršula Lipovšck. 4'Ne smet« živeti!" — tako govori manjšinam italijanska vlada. "Popolo d Italia" piše o "neobstoječi slovenski narodnosti", o ljudeh "brez kulture, brez naeijo-ualnosti, takorekoe brez jezika". In ta narodnost zahteva svoje pravice! Fašistični organ je to spravilo tako i/j ravnotežja, da je <*?lo pripravljen priznati zgodovinski upravičenost Avstrije v njeni umetnosti "z bičem v ro ! kali in z vešalami držati na uzdi to brezformno zmes' narodov" — pozabi vsi pri tem, da so v tej zmesi bili tudi' To vara pošljem tri dolarje za' Italijani sami.. Ne, to ni politika Kima* na katero so ta- vaš list katerega z vesoljem čitam, ko sklieujejo ideologi fašizma. Rimska imperija je bila ^ ko bodo kr^tki dn?" t- vi in dolge noži. Tiče seljivke ze silna radi tega, ker je znala zase pridobivati druge na- siovo jemljejo, samo vrabci se še rode. . ' vi veselijo. | Peter Zgaga, naznanjam ti, da ---------------^ i inn o že imeli trgatev in prešali smo' Kače v vodnjaku. Iz Radeč poro?ajo: Pretekle dni ie dal mestni cabor čistiti studenec,! ■"Science Service" poudaril, da ki izteka pri Mcletovi pekarni. Ve- : čina meščanov uživa to vodo, zato j se niso malo preplašili, ko so vide- j li, da so iz shrambe potegnili 14 j k3č, deloma mrtvih, nekaj pa živih, j Vsakdo se zdaj čuva zajeti tam vo- I do. ker je že drugič, kar so se tam ■ vgnezdile kače. nam -ameriških viadalcev". t. j. : poracij določujejo našo moderno osebe, ki baje kontrolirajo gmotno | civilizacijo, in tudi politično usodo ameriškega naroda. Ta lista je vzbudila precejšnjo senzacijo in mnogo protestov. Sedaj pa je glavni urednik od ne veliki biznesmeni in bankirii so o-ni. ki regulirajo našo civilizacijo, marveč da -industrijalni revoluci-ionisti" — znanstveniki, tehnolo- Izmed teh ustvarteljev moderne civilizacije Mr. Davis navaja taka slavna imena kot Edison, Orviile Wright, Mme Ourie. Marconi. De Forest itd. Izmed njih se nahaja tudi ime dveh Jugoslovanov: prof. Mihajlo Pupin in Nikola Tesla. Na tak način je naš narod raz- naveličal. je. je taiccj naznanil dežev gi — so eni, katerih ženij je spre- ■ meroma kaj bogato prispel k u-menii tok sedanje industrijalne • stvarjanju moderne civilizacije. New Duluth, Minn. SE/NAM ARANŽIRANI H KON CERTOV. 30. novembra: gostovanje v operi "Ilpffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. KRALJ NA VOLILNEM SHODU V Zawicrczu se je vršil prvi shod stare poljike dinastije Piastovičev. vsepoljske monarhisti^ne organizacije. tekom katerega je prišlo do burnih prizorov. Komaj je končal "Podaniki" so nafjprej z odprtimi usti poslušali čudno prikazen, nat > pa so -Piastoviča" zgrabili in ga ootegnili z odra. Pri tem je samc- Iz Little Fails mi poročajo, da je osem obilnih rojakini sklenilo na drevesih preganjati svojo debelost. Pravijo, da bo sedai dreve- sih sedenje jako prijetno, ker so jabolka zrela. Tudi mene vabilo, na jim pridem delat kompanijo. kar sem pi drage volje Maajcu odstopil Pa še drug močan in gora k pozdrav sem dobil iz Little Fallsa. Kot marsikaj drugega, merijo v Little Fallsu tudi pozdrave na ga-lcne. In odkrite-rčno moram priznati: — pol galone t?mošnjega vedno odtehta galeno tukajšnjih pozdravov. * Mlad profesor je sedel s svojo ljubico zvečer v vrtni lopi. Objemala sta se in pol j ubovalr«, naenkrat je pa pričelo grmeti Toda profesor je profesor. Med objemi in poljubi je štel bliske, pazil, kako nu v Benetkah. v 11 o^J f t Vf*! 'rega ae ideluje :enalnih '"brtil* kupe. Samo e« ■ stal ie na Je pripeljal platno, iz otori. v fe-e stopil v je naredil, santuo, malo teatralno ceš: a'i lem? In on je .smel. zakaj ako že sram imeti srpotnika. potem naj t:? k kakor :e bil moj Graf. — tljage ni imel pretirano mnogo, fd vožnjo pa se je izkazalo, da mi bistveni del polliterska stekleni-r. napisom Antra centime", v ej je biLi. črna tekočina in na ^je o?i sem v;dei kako je Graf pi! t nto do poslednje kaplie. Da, , svet ima mnogo čude* in eno i sem spoznal med Benetkami in rarro kako se pije tinta nI Graf ugoden pasaž^r. potnikov in vljudno je | jenja, da st prižge ciga- j ;xiiiuvor .pa je bil nemi j tudi tintopitje.... Tako staroslavno mesto Bo-logno. kjer so, kot pravi pesem: bel le den.ie in tam stoji naš via t točno dve uri . Pa izstopim, sopotnika pustim samega v kupeju, po Likam se po kolodvoru in dve u-ri minejo kar hitro Pa spet v kupe, na staro mesto Vlak se pomakne preti Firenci prili GRAF VOX MISKOLC Prek j Apenin jo rete viik Sojetnika »e pola§U nemir Bre? vpra-an;a vzame moj povr-nik in ga obe*i r drusti vogal kupe>a. vzame moj klobuk in ga položi na klop in koveeg z eno besedo: o-kupira ves tupe Zakaj0 On pravi — Tutlc occupato Io Napo!':. Dobro je Ftujni ch.arsti Meleto sahtm žrtve v konverzaciji in žrtev sem jaz —Io seno un funk-• icnar. — mi pravi. Potem nada-' lju e madžar?iti in jaz mu prikimavam s po možnosti ijubeznjivim obrazom. Razgovor se pne dalje in on ga zaliva narahlo.. Konverza-cija je čedalje živahnejša in čim živahnejša postaja. tem manj razumem, ker govori zdaj sploh že samo madžarski — Pove mi petem, da je iz Miškolca To je bilo n-sodno! Zanj! V tem hipu je bil kr I scen. v tem hipu sem ga uklenil v ] 1 svoj -pomin. v galerijo odličnih so- | petnikev in krstil: imenoval se i baš na večen ča«e, li gobec in klepetulja. ti baratom in tintopive^, imenoval ze bos: Graf von Miškolc* Trebušasta steklenka se prazni gra t s t* je pcr»iužu;e in govori Ko' •e vozkno skezi predor, me opozori 1 na ta fakt. češ. da je to: * alagut.. * In alagut se vozimo oetdeset- j krat V Rim gre in v Na polj.,.. A 1 najprej v Napoli Št:ri tedne ima dopu-ita Chianti tece in beseda V Rusi i je bil .. ujet.. Halo!.... pa i jo urež mo po ru?ko. .. A on. ki govori vse ;tz ke po madžarsko, pove., da je "ruski haroši čelovjek —\ Ako mu zmanjka besede, skomigne} z rameni in naredi ge to z obema1 rokama razprostre jih in spet sklene. Pri tem na^obi Uita... To steri tisočkrat icer besed mu zmanikuje s pošastno naglico —' kaker vinca v njegovi kleii.... Torej v Napolj gre in zato hoče! ostati .sam v kupeju. da bo spal... | Ako kdo odpre vrata in pogleda v' kupe, se prestraši, ker vidi vset kovcege, klub moj in plašč po se- • dežih Graf Miškolc pa mu reče .=; | suverenim prezirom ruski: - Bud f zdarov, — v slovo A zgodi se. da! vse rezerviranje nič ne pomaga zakaj nedelja je in pred Firenco jej portaja ki se imenuje' Pistoia izreke tehtne in nepozabne besede: La mare La mare Vse kar jc oilo v oddelku je Jbštalo z krikom ka pomeni to ? Potem pa te nastal smeh Razmišljal sem in spozna!, da je Graf Miškolc hotel s temi usodnimi besedami "jovedi-*i: elejte. rr.ati! La madre a rekel je "morje!" Da. da morje, črno morje sladkega ChianUa. Beseda je pa tudi na malega v-°-kakor učinkovala, ker se je točno odzval, kar se tiče "la mare". Do Firence se je sprijaznil z vsemi in .spravil vse otroke z občudovanja vredno vztrajnostjo do krčevitega jeka. Ko je viak zavozil na peron fiorentinskega kolodvora, je tuliio v kupeju vse, kar je bilo do deset let in ljudje so z blazno naglico zapuščali prostor.. . Bili so med njimi taki. ki so se vozili v Kalabrijo in Taormino na Sicilijo. — a rajši stati na hodniku — samo v temu peklu ne. In Graf von Miškolc je imel od Firence dalje svoj kupe in je lahko mirno zaspal ali pa užival črno tekočino.. Roke sva si dala On pa je potoval v Napolj. Da. v Napolj! Par dni nato je divjal tam silen potres... In zaradi tega pišem te vrstice. Moj ugledni učitelj kemije in učenjak profesor Belar je to pet v zmoti... Niso bili vzrok potresa elementi ne. no seizmografi so sicer beležili tresljaje, da. to je res — a potres je naredil moj Graf von Miškolc. — So stvari, katerim ne vem. kako so se rodile in ki so obdane z večno skrivnostjo — tu pa sem prepričan. da je moja domneva prava: j ko je 'funkcijonar prestopil th. napoljske luke. je bila katastrofa • tu.... Učenjaki ne bi nikoli ugotovili > parvega vzreka Zato dcprinašam znanosti ta skromni prispevek o postanku napoljske katastrofe in ga povežem s pozdravom Miškolcu. IZ DEŽELE VESOLJNEGA POTOPA ti m zt človek nikdar ne kje zadene ob zagonetko. ne ve. prete presenečenje na vsakem j raku... In je tako! Z mojim sodnikom se je tekom dveh ur kanja na poftaji zgodila čudovi-metamorfoiza Prej tih in mrk, g von i zdaj na hodniku z vsemi sanrji Govoril ie madžarski, ui pa kdaj jc pa pomešal besedo liiansko z ogrskim naglasom. — »voril je neprestano na desno iu .•o. ko da se hoče nagraditi za >d Benetk Odkod izpremem-Potcm sredi razgovora r kupe. zapre vrata, zagrne >r in reče: "basta \ Izpod svo- >lk >pl ja p ■klet i&ča pa potegne trebuiasto ;o "Chianti Castello di Meleto —- nastavi in pije .. Da, da . fdaj so se mi misli zjasnile in "An-tracentinte - je bila le plašč. .. Chianti pa je postal zgovoren.... Ta Pistoia. k. Jtoji na koncu A pen in, je za Fiorentince tisto, kar je za nas Bled In zato se jih na-tepe v vlak. kar se da... Okrog e-najste ponoči je in vse se baše v najin kupe Za osem je prostora in osem nas je. .. Tu popade Grafa Miškolca besna zloba in žel'a do maščevanju Z veliko gesto vabi one, ki morajo stati na hodnika — i kupe M češ, le noter, saj je še prostora .. 1-Jt. pri tej priči plane nanj šest ljudi in ga prične zmerjati z vsem razpoložljivim besednim zakladom Najdejo s? celo taki, ki na glas trde. da je tepec, eden pa je bil toliko hudoben da se ni sramoval izjaviti, da spada moj graf celo v norišnico. Taki so ljudje, kaj hočete. — On pa pože z gesto vojskovodje na mlado ženo, ki sedi z majhnim otrokom v kupeju, in :;;....."Ess- sraKi^'f!3'!f3«BiSBE:!rj!.:;:'!!aia5:"!!:i!a P V asirsko-babilonskem oddelku brit^kega muzeja so razstavljene; najnovejše zbirke izkopanin iz o-koiice stare Nini ve. ki jih je muzeju dala odprava dr. Campbella Thompsonova in Hutschinsona. Še važnejše pa so izkopanine skupne-odprave britskega muzeja in penn-sylvanske univerze iz okolice pradavnega sumerskega m^sta Ura. Osobito pozornost zaslužijo številna okostja, ki jih je odprava izkopala globoko izpod debele naslage gline, nanešene ob kaki veliki povodji. Učenjaki so mnenja, da je ta po-vodenj najbrž bila oni katastrofalni vesoljni potop, ki ga nam opisuje sv. pismo stare zaveze in druge bajke narodov ob obali Sredozemskega morja. Zelo verjetna je razlaga. da se je ob koncu ledene dobe. ko se je voda raztopljenih ledenikov Armenskega višavja odtekla v morje, dvignila gladino morja in zailila prastara človeška bivališča. Množice vode, ki so bile negibne v armenskih' ledenikih, so bile nedvomon tako ogrconne. da so zvišale gladino morja. Iz Armenskega višavja tečeta mezopotamski reki Evfrat in Tigris in sta tudi znatno prispevali k temu vesoljnemu potopu, po katerem je ostalo sumersko ozemlje zasuto pod globoko plastjo ilovice. Iz te naplavine izkopani predmeti pričajo o visoki kulturni stopnji onega ljudstva.'ki ga je zadela silovita povoden j. Najdeni lončarski izdelki govore o močno razvitem umetniškem okusu in je naravnost čudež, da 2idje, ki so prišli iz krajev s tako visoko razvito umetnostjo, v svoji novi domovini niso poaa. zali skoro niti sledu smisla za u-metnost. Izkopanine so nam ohranile tudi popolnoma tip sumerskega človeka, ki so ga učenjaki sestavili na temelju najdenih lobanj. Izmed okraskov vzbujajo pozornost dijadem iz tanko kovanih zlatih listov, dragocene ovratnice i n škatlica za puder, s katerim so si barvate sumerske lepotice Stroke zelene kroge okoli oči, V škalijKi je najden še ostanek U barrfe> V Gorico je prispel 29 oktobra "žitni vlak \ ki se premika iz pro ▼ince v provinco že več mesecev Ta vlak tvori osem velikih avtomobilov. kier so izložena srestva za plodno kmetovanje In kier se kažešc uspehi smotrenega poljedelstva. "Viak" se bo ustavil v Krminu. v Gradišču ob Soči in v Gorici. Lani se je razglašalo da poseti žitni vlak tudi Scsko :n Vipavsko delino. sedaj pa je določeno da ea t je ne b>. Zato vabijo vse goriške deželane v Gor:co da bodo videli fašistični žitni vLik. Pri slovesnem nameščen ju fc-šističnega zveznega vod-:tva v Pu.i se e v svojem govoru razgrel ta -nik Relli-Ražem proti onim številnim fašističnim nasprotnikom ki vcepljajo v ljudstvo prepričani \ da je mizerija v Italija največja in da je tega kriv fašistični režim. Rel li-Ražem je narciil, da treba tak«* laži odbiti s pestmi. Med drugim je potožil, da se ni moglo za Pulo še nič storiti, za kar tiči vzrek ^ £plorni gospodarski krizi. Ko bo premagana, nastopijo boljši časi za Pulo in njena industrijska ccna bo mogla vzcveteti...T Kar se tire industrijskih con v Trstu. Puli in na Reki, je gotovo, da ne bo uspevala nobena, ker se,nove življenju sposobne industrije ob gorenjem Jadranu nameščajo, kakor že znano. v Marheri, v novo zgrajenem industrijskem središču in pristanišču tik Benetk. Trst želi doseči kar najugodnejše cestne zveze z Gorico. Vidmom. Čedadom in Pordenonom. To potrebo čuti Trst kot glavno v obrambo Italije proti vzhodni Evropi in Bal kanu. Tržaški listi priporočajo zato rimski vladi neprestano, da na; poskrbi za kar najrazsežnejše cestne in železniške zveze v Julijski Krajini. "Piccolu je pri srcu zlasti zveza z videmsko Furlanijo. kjer vidi najizdatnejšo in najčistejšo demografično zalogo za penetrac:-jo in jezikovno razširjenje pro:i obmejni črti. To se zdi "Piccoiu" p > italijanski vojaški ttmagi najvažnejša akcija. Iz Trsta odide poljski generalni konzul Vladimir Kwiatkovski. pozvan v zunanje ministrstvo. V Trstu je služboval osem let in ustanovil italijansko-poljsiu kulturni krožek. Te dni je imel krožek svoj letni občni zbor, na katerem se predsednik dr. Pitaceo poslovil od Kwiatkowskega. proslavljajoč sa kot odkritosrčnega in zaslužnega prijatelja Trsta. Kwiotkovskemu je obljubil, da bo tudi na svojem novem mestu podpiral tržaške gospodarske interese. Dispanzerji za jetične v tižaški provinci so v Trstu. Miljah. Tržiču in Gradežu, na Krasu in na Pošto jnščini ni nobenega, pač pa je posetil podeželske občine potovalni dispanzer. Lani je bilo preiskanih v štirih dispanzerjih nad 5000 oseb, letos že skoro 4000. Potovalni dispanzer je posvetil svoje delovanje v prvi vrsti šolskim otrokom. Idrijski dekan msgr. Mihael Ar-ko je imenovan ob priliki svoje zlate maše za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlia. Celokupni goriški kapitelj mu je te dni izročil dekret z mitro. Člani "tere-zijanske. kapitolja prvostolne cerkve v Gorici" so pravi kanoniki in apostolski protonotarji "supranu-merarii" in kot taki papeževi hišni prelati s pravico mitre. Dekan Arko deluje v Idriji že 33 let in je pri prebivalstvu splošno priliuo-Ijen. Rudniška sirena v Idriji ne tuli več, ker jo je ravnateljstvo odpra- vilo. Dne 1. maja t. L je dal znamenje s sireno po pomoti dvakrat rudar Repulus iz stare idrijske rod-, bine. Prijeli so ga in poslali r.a Lipai.rki otok. kjer se počuti zelo slabo, ker je i etičen. V Senožečah je letovalo mesec dni 180 tržaških otrok Poslala lil je tja faštriična organizacija. Ko st se otrt#ci vrnili, se njihcvi starš niso mogli načuditi kako zcira* o barvo imajo in kako so ^e zredi!:. Ka so ih tehtali, so ugotavljali po vrst:, da so se otroci odebelili zi tri Li cek> za štiri kile. Tako dob. o se jim je godilo med slovenskimi kmeti. Najbolj je skrbel za tržaške otroke senežeški župan Medeni. Ilirska Bistrica je že star kra^. Blizu trga so odkrili grobišče iz predzeodovinske dobe. Bistrica m-je razvila od vznožju starega gradu okoli leta 1200. predvsem zaradi ogromnih gozdov. Tekom čan je nastala v Bistrici obsežna iesn-t industrija. Čitalnica je bili ustanovljena leta 1866. V trgu >e sedaj več uradov, orožniki in velike vojašnice. Bistrica šteje prebivalstva 1400. Turistov in letoviščarjev je v poletnem času vedno več. V Bistrici ie znana tovarna "Pekaie-te". Iz Argentine .poročajo izseljenci V kraru Sarandi delajo naši ljudie največ na cestah in pri gradnji poslopij po mestih. Preteklo zimo je bilo preveč dežja, zato ni bilo zadosti zaslužka. Kdcr ima delo, .s-ga mora trdno in vestno držati, kajti na tisoče ljudi je brez posli. Mnogo je rudi naših, ki iščejo de!.i že tri mesece, pa ga ne morejo dobiti. Kdor dobi iz Argentine denar t: a j ga debro porabi v svesti. da je zelo težko zaslužen. Naj nikar ne prihajajo v Argentino gospodar.'i v nadi, da bedo tam mnogo prislužili in poplačali dolgove v domovi -ni. Veliko je število naših, ki si z dol^ctrajnim delom priborijo ko maj malo vsakdanjega kruha. POZOR, ROJAK! Ia naaleva "na Usta, prejemate, je rmrrttn*, kdaj Vam j« naročnina pošla. Ife ia-1 bajte totaj. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali j direktno, ali pa pri čib ti asi b zastopnikov. Neki nemški politik, ki pa noče izdati svojega imena, je pozval j kakor poročajo berlinski listi, v nemško prestolnico indijsko pre-! rokinjo Tersren Lailo. da bi v pri- • ' hodnjih dneh na veliki politični; i konferenci napovedala bližnje do- j J godke po svetu in zlasti v Nemčiji. ' I Njene napovedi bodo potem obja-j vili. da bi omogočili čini širšo kon- 1 COLORADO f Laila je ž. v cpre- ^ j SchUttS j rokovala v prv. vrsti p- litikum .n j ; diplomate m. bodočnost in v treh! primerih so n ene prerokbe vzbu-J i d:le veliko pozorno^: To ;e bilo r.e CALIFORNIA F on tana, A. Hocnevar Ban Francisco. Jacob Lauahia Pueblo, Peter Cull*. A. Battle. Ball da. Louis Caste lie W&lsenbuTK. U J. Ba7u* koliko mesecem pred katastrofa!- IKDIANA nim padcem franka, ko je tudi napovedala točno, kdaj se bo frai.k ponovno stabiliziral: dalje je napovedala z vsemi podrobnostmi po-j vratek princa oz. sedanjega kralja 1 Karola v Rumunijo. a že 1. 1923 ie podala obširno izjavo o poletu obeh franco-kih letalcev Costesa in Bel-lonta čez Ocean Tako- po svojem prihodu v Berlin je napovedala nove dogodk** Po njenih prorokbali bo kmalu pj prvi seji novega nemškega državna- j ga zbora neki poslanec umrl, mož, t KAN8A8 Indianapolis. Louis Bantco ILLINOIS Aurora, J. Verbtch Chicago, Joseph Blisb. J. BsrčMs, Mrs. F. Laurich, Andrew SpJUar. Clcero, J. Fabir^. Joli«t, A. Anzelc, Mary BamMfH, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salie. J. Spellcb. Mascoutah. Frank Augustus North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barboriefi. Waukegan. Jote Zelene ki mu bo sledil, postane v dveh letih j nemški diktator, ki b^- vladal .-> po-I močjo parlamenta, v katerem bodo t sedeli zastopniki samo treh. p zneje samo dveh >trank. Diktator *>o Men-.. Glrard, Agnes Mocnic. Kansas City, Frank 2a**r MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kltzmliler. Fr. Vodoplvs«« čijo baje dvignil ia vsakršne krize in bo vodil citer boj proti ženski volil- MICHIGAN ni pravici. Še v letošnjem decern- Calumet, M. F. Kcbs bru se bo Nemčiia gospodarsko o-pomogia, prrhcdno pemlad bo rešila vprašanje svojih ncposlancev Tedaj vrrtJVKfiOTA jo čaka tudi večji puč oz pogrom, ki j c^sholmn> pr«^ Uouie. Frank bo zahteval veliko žrtev; do tem do_ Detroit, Frank Stulnr. Ant, Ja-nezlch. gedku bodo nemški narodni soeija-listi izginili s prizor, ča. Pucelj. Ely, Jos. J. Pe3hel. Fi »ekula. Eveleth, Louis Ooutc. Gilbert. Louis Vessel Hibblng. John Povit Virginia, Fraak Hrvatlch MUSLIMANSKA CERKEV V PRAGI V Londonu posluje odbor, ki ima na razpolago znatna denarna sredstva za gradnjo muslimanskih božjih hramov jjo evropskih mestih, kjer bivajo kake muslimanske manjšine. Med ru-kiir.i begunci v Pragi je precej muslimanov in ti so se obrnili na londonski fond. da jim zgradi prepotrebno džamijo. Londonski odbor se je odzval žeiji, praška občina pa je prispevala v ta namen stavbni prostor Za Pra-žane bo vsekakor zanimivo, ko bo do poslušali z minareta zategle pozive mujezinSa na molitev. Džamija bo sezidana iz belega marmorja, ter bo v notranjosti bogato okrašena z zlatom. Dalje pripoveduje aa. Laila. da bo napočila v martj aego 15 me-c-cih v Ru-;i i ogromna protirevolu-' cija: manjše revolucije b< do tudi MISSOURI , v Albaniji in v Italiji ki pa jih boj gt LouiSf Nabrgo) Mussolini baje potlačil'. Poleg aru-j i Jiih manjših stvari je napovedala : še to. dii bo Schmeiing še trikrat j vodil u-pešno borbo za naslov svetovnega b 'ksarskega prvaka a v 1 prihodnjem letu se bo angleški pre- I r*olr>na sled nik orin^- Waleski konč-! i ' | no pcrt>cil j NEW YORK ______________Gowanda, Karl Sternisna ; Little Falls. »Tan* MaaU MONTANA Klein, John K Horn. Roundup, M. M Panlati Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. jtJrodencs DUNAJČANI PIJEJO MANJ OH,° Du'.n'-la proizvodni a piva. Barberton. Jonn Baiant. Joe HlSL Cleveland, Anton Bobek, Chaa I Karlinger, Anton Slmclch. Math. - Slapnik zavzema ijrilično polovico celotne avstrijske proizvodnje te pijače, ie j v letošnjem avgustu nazadovala na- ! pram lanskemu avgusta za celih j 35 odstotkov. To nazadovanje sla j občutno ugotovili tudi država ir. dunajska dežela, ki sta v tera ča;u pobrali za približno 8 milijonov dinarjev m a njih raznih davščin ni ' pivo nego v lanskem avgustu. CENA ML KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA r. - - i Anglesko-slovensko Berilo (»OUIB NLOfKRI MUDB) naroseto ca pel KNJIGARNI GLAS NAR0BA na M it Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak ncdržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovali to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURN I A" v dne 28. novembra 1930 Nadaljni ixlet po isti progi: 10. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila In navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so ae sto in sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točnq in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK «2 CO&TLANDT ST., HEW YORK Tel. Barclay 3380 Euclid F. Bajt. Glrard, Anton Nagode Lorain. Louis Balaut In J Ktunto NLles. Frank Kogovšek, Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town. Anton Klkel]. OREGON Oregon City. J. Kouiar PENNSYLVANIA: Am bridge. Frank JacAo. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Genn. Broughton. Anton Ipatac Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Hrexovoc. V. »o-vaniek. Crafton. Pr. Uachek. Export, O. Previa. Loui* Jupan-« tit. A. BkerlJ. FarreU, Jerry Ukorn. Forest City, Math. Kamlt. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank renchack. Irwin, Mike Paoahek Johnstown, John Polanc, Martin Koroahets. Krayn, Ant. TaulelJ. Luzerne, Prank Balloch. Manor, Fr. Dernahar. Meadow Lands, J. KopxtvML Midway John Ž ust. Moon Pun, Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Ath in U. Jakoblch. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pezdtrc. Bteelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. SkcrU. Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jovaa Wlllock, J PeternsL UTAH ' ^ Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: .Williams River, Anton WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koren. Sheboygan. Johr Zorman WEST ALUS: Frank Skok. WYOMING Rock Bprings, Louis Dlamondvllie. F. Lambert. Joseph Tratnik In KRATKA DNEVNA ZGODBA i Mali Oglasi ; imajo velik uspeh I ( - 1- f-:^ I in mmmmw NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 7, 193«. 7 Nadaljevanje — Ne, Mai vina, tudi jaz. Ne pa tako kot misliš ti! Prijela se me Je častihlepnost in njej sem žrtvoval dosti, — še preveč! Pozabil sem pogosto kaj je pravzaprav z menoj. Odtujil sem se samemu sebi ter pokladal darove na trtvenik! Zakopal sem se v delo. Sedaj, ko je bila nasičena moja častihlepnost, se mi je zdelo prazno in ničevo vse, kar sem dosegel. Želel bi, da bi ostala revna ter brez — krivde! Njegove zadnje besede so zvenele mrko in temno. Ona se je pozorno obrnila vanj. — Brez krivde? Da, Rolf, sedaj uvidim. Morala bi te boljše razumeti, ti več zaupati. Zapletla sem se v malenkostno ljubosumnost ter se postavila na stran, ker sem misli la, da sem to dolžna svojemu ponosu. Edinole jaz sem kriva vsega — ti ti si popolnoma brez krivde! On je prebledel ter za trenutek zaprl oči .Nato pa je zagorel poljub na njegovih ustnih. — Če bi vedela! — si je mislil pri tem... — Biti brez krivde, — Malvina, kdo bi mogel to? — je rekel hri-pavo ter mučno. * Pogledala ga je prestrašeno. — Rolf kaj pa U je? — Nič, Malvina, — ne prestraši se! Le nekoliko sem nervozen, prenapet od dela. Čas je, da pride domov najin sin! On me more nekoliko razbremeniti. Mladostna prožnost izginja! Skrbno so visele njene oči na njem. — Privoščiti si moraš nekoliko miru, kadar se bo Heinz vrnil domov. Ne smel bi ga pustiti odpotovati za vse leto! — Vendar, Malvina, dosedaj je še šlo. On ni še tako uživel v svojo posel, da bi ne mogel biti sam. Jaz mu privoščim to lepo potovanje, na katerem se lahko dosti nauči! — Naj sedaj skoči s svojimi mladimi močmi v jarem. Kako dobro, da si vzgojil Heinza za svojega naslednika! — Sedel Je zopet k njej ter položil roko krog ramen. — Da, Malvina, to je dobro. In on bo postal zmožen človek, najin Hetnz. Ta bo vodil naprej moj posel in jaz bom imel veselje žnjim. Sedaj, ko si talco dobro pripravila He inza, izprezi tudi ti za par mesecev in skupaj bova lahko odpotovala, v miru in udobnosti. Kjerkoli nama bo ugajalo, bova ostala. Na ta način bova lahko dobila nazaj, kar sva zamudila v svojem življenju! Ona je vsa srečna prikimala in on jo je nežno poljubil na usta ter očl. — Ti si še vedno tako lepa, Malvina. Kot mladostni čar leži na vsem tvojem bitju! Ona je lahko vzdihnila. — Imam sive lase na glavi! — je rekla, polna žalosti. — Pri meni moraš šteti rjave, Malvina. Sneg leži na moji galvi! — Vedno boš mlad, tudi kot starček, — je rekla s plamtečimi oči. Iztegnil je roki predse. — Dokler bom mogel delati, — da! Ko pa me bodo zapuščale moči, si želim hitrega konca! Le ne tako brezposelno veneti, — to bi bilo strašno za mene! Takrat se je vrnila Ria. Nosila je pred seboj vazo, katero je postavila na mizo. Stric Rolf jo je takoj pričel dražiti. Zelo razposajen je bil danes. V očeh tete Malvine pa se je bliskalo mokro. Mehek, srečen izraz je ležal na obrazih obeh. Ria je globoko vzdihnila. kot oproščena težke teže. Malvina je bila zelo prijazna žnjo in stric Rolf je bil tega vesel. Vsak trenutek je bilo pričakovati povratka Heinza Materna. Naprava je z veseljem veliko potovanje po vseh možnih deželah, Za njegov sprejem so pripravili vse mogoče stvari. Ria je zelo želela spoznati Heinz Materna. Videla je že dosti njegovih slik in očetu je moral biti zelo podoben. Ali mu je bil sličen tudi po značaju? Aii bo prijazen napram njej aii pa osoren, kot njegova mati? Dosti je razmišljala o vsere tem ter nestrpno pričakovala dneva, ho bo dospel. Razpoloženje v hiši je bilo sedaj zelo veselo in prešlo je celo na služabnike Izmenjava pisem s Heinzem se je omenjevala le na najbolj potrebno. ker Je hodil iz kraja v kraj. Malo pred Božičem je prišlo pismo Heinza in za njim tudi on sam Ria se je umaknila v svojo sobo da ne moti prvega svidenja sina • s ta riši. Z okna ga je videla stopiti iz voza Rdečica razburjenja Je oblila njena lica. I V resnici. Heinz Matera je bil pomlajena podoba svojega očeta. Bil Je velik in vitek kot on ter imel ista. široka pleča ter iste elastične kretnje. Njegov obraz je kazaJ energične poteze in oči so bile na sličen način globoko udrte. Celo lase Je nosil tako kot njegov oče. Ria je slišala njegov smehljaj, ki je bil zelo podoben smehljaju očeta. Občutek velike zapuščenosti jo je obšel, ko je stala v svoji sobi ter čakala, kedaj bo konec prvemu pozdravu. Pri da si jI je bilo tako. kot da se mora iznova boriti za svoje mesto t hisi. Kako naj se postavi napram sinu? Pri kosilu Sta se srečala prvič. V veselju svojega svidenja z očetom Je popolnoma pozabil na novo tovarišico. Heinz Matern Je spoznal dosti najlepših žensk vsega sveta. Vsled tega ni napravila tiha, priprosta narava Rije Rotman nikakega posebnega utiša nanj. Tudi ni bila, kot pravijo, lepa ženska, kajti njeni čari niso stopili v oči tako hitro, kot bi človek domneval. Kdor pa se je vglobil v njene poteze ter v njene temne oči, je moral takoj videti, kako globoka duša n skriva v nji. Sedaj je stala Ria pred nJim leseno in trdo. ČJtala Je začudenje na njegovem obrazu in čutila pekočo boleči-np, katevo vzbuja njena navzočnost. Kot takrat, ko Jo Je teta Malvina tako leseno in mrzlo pozdravila, bi tudi sedaj najhitreje potegnila izpred teh moških oči. Seznanila sta Ri)o s sinom, a mladi sin je imel izpočetka čuden občutek napram deklici. Kaj naj stori? — 8 takimi napol zrelimi punčkami Je treba skrajno previdno rav- fcf Seveda Je bil preveč dobro vzgojen, da bi pokazal svoje mnenje nje. * Dočim so sedeli pri mizi, je naslovil nanjo le par sploteih besed mu Je hitre, plahe odgovore ter nI dvignila pogleda. SLO TUB DAiLft 0 PARIŠKIH LOVCIH V pariškem občinskem vestniku i je bilo nedavno objavljeno opozorilo pariškem lovcem, dase to in to ^ nedeljo ob 7. uri zjutraj konča lo- , vopust in da je od tiste ure dalje dovolten odstrel vsake živali. Iz-' vzeti so samo fazani, ki se smejo streljati šele v nedeljo, dne 21. sept. od 19. ure zvečer. Opozorilo velja seveda le za seinski department, ki je tako gosto naseljen, da je dolgo-ušec pravi čudež in se nanj vržejo cele čete lovcev. Fazana pa srečaš le, ako ga je usodna zmota prinesla v ta preobljudeni kraj. Vendar se je na ta poziv par tisoč ljudi ja^lo za lovsko karto v seinskem departmentu. Pariški listi tolmačijo to lovsko strast z veliko potrpežljivostjo pariških lovcev. Ti so zadovoljni, da s puško sede na preži cele ure in da sanjajo o ča- BREZPUC.Vl POUK. HOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo postati državljani Zdrpženih držav. Oglasite re za pojasnila v ljudski šoli itv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 1«. do 12., soba št*. 308, ali pa t itondeljrk tu Kredo ob S. do 5., soba 41 S. sih, ko so po istih krajih francoski kralji še prirejali gonje za jeleni in mrjasc*. Marsikomu je še všeč, da je lztrebljena ta nevarna zverina. Sploh doživi oni lovec največji lovski dogodek, ki si je plezajoč čez plotove raztrgal nove hlače, kar je dokaz naporov, ki jih je mož prestal na lovu. V ostalem, kdo bi bil krvolok, da bi sam pobijal zajce, ko jih v trgovini dobiš že lahko osnažene. Saj tudi pečenko jemo, pa nam ni treba klati svinj ni pobijati goveda. Tako Ijudomi-li so pariški lovci! POSLEDICA NESLANE ŠALE V nemškem mestecu Vaha ob reki Werri se je vrgla v vodo in u-tonila 17-letna delavka Avgusta Scharfenberg. Samomor je povzročil mojster v tovarni, ki je sklical podrejena dekleta ter jim naznanil, da bo ena izmed njih odpuščena. Pozval jih je, da vadljajo in žreb je določil Scharfenbergovo, ki je v obupu med opoldanskim odmorom skočila v vodo in si vzela življenje. Popoldne se je izkazalo, da si je mojster dovolil le surovo šalo. da se zabava nad mukami siromašnih delavk. SAKSER STATE BANK 82 COETLANDT S NEW YORK, N. 1. posluje vsak delavnik od 8.SO dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo w vol bra izjeme, te stare in stanovitne domače Pravljico in pripovedke (KoSutnlk) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .................. .4« Popotniki ................. Poznava Boga ............... . Pirtai ............„~......... ] Povodenj ................... I Praški Judek ............... .Prisega Hnronskega glavarja Prvi« KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. BAZNE POVESTI in BOMANI: Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman Cd zvezka) Amerika, povsod dobra, najbolje .............. .$3.50 .<5 Korejska brata, povest la mialJono t v Koreji ...................II Krvna osveta ............ ..........JS% Kuhinja pri kraljici gosji noflei Kaj m Je Maricara sanjalo.............25 Krtiev pot. roman (Bar) trd. ven. Lit K rižev pot patra Kopljemika .71 Agitator (Kersnik) bro«. .......80 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Andrej Hofer......................................m Beneška vedeževalka ....................J5 Bel grajski biser .....7....................J55 Bell meeesen .......................................40 Bele noti, mali Junak .....................6« Baikansko.Turška vojska .......M Balkanska vojska, s slikami .... .25 Boj in zmaga, povest ...........g« Blagajna Velikega vojvodo.............6« Boy, roman .................... Baraka vojska..............................4f Beatin dnevnik ................................'9% Boiičnl darovi.................. Boija pot na Bleda.............* Cankar: Grešnik Lenard, bro«... .7« Mimo življenja ............JB6 Mrtvo mesto .................75 Romantične duše......60 Cvetko .................... Cesar Joief EL ........... Cveti na BorograJska....... Čarovnica .................. ČeLeiiea Črtice is ilvijenja na kmetih Drobiž, in razne povesti •pisal Mil čina ki ......... X5 .31 JSC .35 JZ5 JU Kraljevič berač ................ JS5 Levstikovi zbrani sipsi ......... JI L zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonet Je — Romance, balado in legende — TohaaC (Levstik) ...7t 2. sv. Otročje igre v peseneafc — Različne poezije — Zabavljice ln pumice — Jeza na Parna s, — Ljudski Gals — Kraijedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. Trdo rezano..........] , .t« . M M JI . JB5 , * JI Preganjanje Indijanskih mlsjonar- l^T oooooooooooo «39 Potop, I. zv.....................3.- Potop, II. zv....................3.— .70 Strahoto vojno ................ Štiri smrti, 4. sv............... Smrt pred btšo ................ Stanley v Afriki ........ Strup iz Judejo ................ Spomin znanega potovalca .... Stritarjeva Antbologija bro«. .. Sisto Šesta, povest is Abrucev .. Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...... .....a............ Stric Tomova koča ............. Lov na ženo (roman) .......... .80, Študent naj bo, T. sv........... 5. zv. SUka Levstika in njegovo kritike in polemiko............ m Ljubljanske slike, Hlfinl lastnik. Trgovec, Kcpčijski stražnik, U-rsdnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd. ................ jta (Oba zvezka skupaj) ..... Razkrinkani Habsburiani ...... Rinaldo Rinaldin! .............. Robinzon ...................... Robinson (Cruseo) ............. Rdeča megla .................. Revolucija na Portugalskem .... Roman treh src................. Rdeča ln bela vrtnica, op v eat .. Rdeča megla ___________________________ Rdeča kokarda.................. Slovenski ialjlvec .............. Slovenski Robinzon, trd. ves. ... Sueški invalid ................. Solnce in sence................. Skozi Urno Indijo .............. Sanjska knjig*, mala .......... Sanjska knjgn, nova velika .... Sanjska knjiga Arabska.......... Spake, humoresko, trda ves .... Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca 1914-18............... Sredozimei, trd. res............. bro*. ...................... Darovana, zgodovinska povest Dekle Eliza ................. Lucifer (roman) ................1.— Marjetica ...................... JM MoJo iivljenjo...................75 Mali Lord .................... .80 Miljonar brez denarja...........75 Malo življenje ................ .65 Maron. krščanski deček Is Libanona ...................... iS Mladih zanikerneiov lastni ilvo- topis ........................ .75 Dalmatinske povesti ............ .35 Mlinarjev Janes ................ J* Dolga roka .................... JijMusolino ...................... .40 Do Ohrida in Bitolja .......... .70 Doli z orožjem ................ ii Don Klfiot is La Manhe...........40 Dve sliki. — Njiva, Startu — (MeSko) .................... j| Devica Orleanska .............. jM Duhovni boj ................... J| (Dalje prihodnjič.) Dedek Je pravil: Msiidn in toljčkl .......................40 Elizabeta ..................... JI Fabijoia ali cerkev v Kataksmbah .45 Fran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba .............. M Fra Diavolo.................... M Gozdovnlk (2 zvezka) ...........L2I Gospodarica sveta..................41 Godčevsld katekizem............ .25 Gostilne v stari Ljubljani Gr&ka Mitologija........ Gusarji ........................ .75 Radii Mura« (Tolstoj) ........ M I lektorjev meč.................. .50 Hodi časi. Blag« dote. veseloigra .75 G ni ena (Kmetova) .........................41 H odo Breadno (II. «r.) ................JS Uomoreske, Groteske ta Satira, vezano ..................... JI brofiirsno ....................M I* dežele potresov .............. .75 Izlet g. Bnmčka................1J50 (zbrani spisi dr. H. Dolenca____ .10 Iz tajnosti prirsdo.............. JI Iz msduimga svata, trdo vez. LM Igračka brofilrano —.......... JI Igralec ........................ .75 Ssssatvssssst^ssssslasss Janko la Metka (sa otroke) ____ J| lemač Zmagovat, Med piasovt.. JI Jutri (Strug) trd. v............. .75 bro«. ....................... JO Jurčičevi spirit Popolna Izdaja vseh lO rremkov, lepo rezanih.................II.— Sosedov sin. broL .............. .S 0- zvezek: Dr, Sitar — Tmgmmm broširano ...............C.. .19 Joan MSocrija (Povesti la Življenja ............. Kako m m Jas Hkal (Alefcrec) L svenek ......... Kako warn m Jm (Aleiovoe) II. Mrtvi Gostač .................. JS Mali Klatež ....................70 Mesija ......................... JM Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 Mlada ljubezen................. -35 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ............JE5 Histerija, roman ................ L— Morski razbojnik ........................ .50 Na različnih potih .............40 NotarJv nos. humoreska ..JS Narod, ki izmira ....................... Naia vas. 11. del. 0 povesti .... JO Nova Erotika, trdo ves..........71 Naia leta, trd. ves. ............ JO broSirano ...........................j Na Indijskih otokih ............ M Na« ljudje .....................«• Nekaj is roško sgodovirs ...... J5 Nihilist ......................... Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bi vloga. slovenskega polka ........LSI Nove življenje ................. M Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka M Onkraj pragosda ............... M Odkritje Amerike, trdo vezano .. JI mehko vezana ...... JI Praprečanove zgodbe ................ 35- Pasti In zanki ................ J5 Pater Kajetan .L«^^ Pingvinski otek ................ JI Povest a sedmih sfinirsilti ...... JI Pravica kladiva .............. JI Pabbki Is Roža (Albreht) .... JS Pariški zlatar .................. JS Prihajat, noveof ...... ..... JI Požigalec ......................................JS Povesti, pesmi v prod (Baudelaire) trdo vezano.................. L— Plaž tvona .................... .41 Pri strica ...................... M Prst božji .................... JI Patria, povest la irsko juna&s do-dobe ....*......•••••••••.•*■ JI Pol Hira vipavca .............. JO PteleSaJ MeUkaaee JI Fiavljteo EL Malar ............ JI PndMaaL Prcftsn la dragi svež. ■U ▼ grssssfisi ............ Jg Prigodo CsheBee MaJo, trda vea...L— Ptice settvha, trda ves ...........H P*od aevttde ...■•fJS (AleHovec) nL # i, i • Sveta Notburga ........... Spis je. male povesti ........ Svitanje (Govekar) ....... Stezosledec ................ Šopek Samotarhe „......... Sveta noč ................. Svs||o8i> Ko 00BC6 Slike (MeSko) .............. HAKESPEAREYA DELA: H Machbet. trdo ves. ....... brofilrano.............. Othelo .................... Sen Kresne noči .......... .53«' 30 JI .81 L— .75 JI .L— JO .70 .1.25 .40 ...75 .35 .85 .80 JO .1.S0 JO 1J5 JO .40 JI J5 .85 JI .75 m JJto JI JO JO .35 .35 J5 1.— JO J5 JI 1.20 .80 JO .70 .70 .70 SPLOŠNA KNJIŽICA: §*. 1. (Ivan Albrecbt) grada, Ivzirna povest, 104 itr, brofilrano .................. St. 2. (Rado Murniki Na Bledu, Izvirna povest, 181 atr„ brofi... Št. 3. (Ivan RoCTian) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani _.................. Št. 4. (Cvetko Golar; Polotno klasje, izbrane pesmi. 194 str., broširano..................... St 5. (Fran Mllflnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ................ Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. Št. 7. Aadersonove pripovedko. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., brofi. .......... §tev. 8. Akt. fttev. lis.......... St. ». (Univ. prof. dr. Franc We-ber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. ........ St 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. rllijefna karikatura ln minulosti 55 str-, bro^. „...... ŠL IL (Povel Golla). Peteržkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str, brad....... St 12. (Fran MUOnskl) Mogočni prstaa, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., brofi.......... St 13. (T. M. Gariin) Nadožda Nikolajevna, roman, poslovenil U. 2un. 112 tsr^ brofi. ........ St 14. (Dr. Kari Engllfi) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 230 str^ bro«. ......................... St 15. E dm sad la Jnlee de Geo-eoort, "Bene Mauperta. . . . .T.. St 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str* brofi. ........ St 17. (Prosper ICarimee) Temo daže v vicah. povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str. .. St 18. (JarooL Vrcbllckj) J5 JO S. oktobra: Vulcanla, Trst Berengaria. Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Ram-burg Hamburg. Cherbourg; Hamburg t. oktobra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen tO. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg SLatendam. Boulogne lur Mer, Rotterdam Roma, Na poll, Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Mauretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Bailln, Cherbourg. Hamburg IS. oktobra: Berlin, Boulogne Bur Mer, Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam • 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Conte orande, Napoll, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dreaden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnia. Trst Kuropa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg. Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 29. oktobra: iJeutachland. Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengarla, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. Napoll. Genova 1. novembra: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Jlumerif, Cherbourg Republic, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam S. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Biancamano, Napoll, Genova 12. novembra: Vulcania, Trst Aqultania. Cherbourg George Washington. Cherbourg; Hamburg Albert Dallin. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg-, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 19. novembra: Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: l!e de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napoli, Genova 25. novembra: Europa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 28. novembra: Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg Deutschlmid. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg I. decembra: Aquilania, Cherbourg iTesident Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napoti, Genova 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. decembra: Vulcania. Trst Herengaria, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano, Napoll, Genova II. decembra: Berlin, lJ>.u'ogne Pur Mer, Bremen Roma. Napoll, Genova 12. decembra: I'e de Krance, Havre St Iyouis. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Europa. Cherbourg. Bremen 16. decembra: Maureta- in, Cherbourg 17 decembra: PreMdi-nt Roosevelt. Cherbourg. Ham* burp- New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: L>re«d«-n. Cherbourg. Bremen 23. decembra: Albert Eta 11 in, Cherbourg, Hamburg 21. decembra: Ameri' a. Cherbourg, Hamburg 16. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 17. decembra: Pans. Havre l>-vi,Lthan, Cherbourg 31- decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA NtjKialta M najbolj ugaSna Ml a* ootovanle nr ogromnik aarnlfcjh: PARIS 10. okt.; 5. dec. (6 P. M.I (4 P. M.) FRANCE 17. okt.; 14. nov. (7 P. M.) {7 P. M.) He de France 24. okt.; 21. nov. . 17 P. M.» <7 P. M.) Najkrajfta pot po taiesnici V tui 1* * poaebnl kabini s ▼■emt noAern ml edobnowtl — PlJaJa In alavn (rta«oiia kuhinja. Uradno aisk« can* VpraSalte kat«r*gako: pooblalfi«aega agaat* all * FRENCH LINE 1* STATE ITIIIIT MW YORK, N. V. JZ5 JS5 .75 .tt 3-5 «S5 M JS* M ,M .49 NagU vožnja ▼ Jufoslavjj^ Prihodnje odplutje: VULCANIA 8. OKTOBRA — 12. NOVEMBRA 11. decembra SATURNIA 25. OKTOBRA 28. NOVEMBRA (12:00 A. M.) 10. JANUARJA Saturate ln Vulcania prekaSa rae ladje aveta v raskoSju, udobnosti In naglici ter nudi najbotjUo alulbo t Evropo. Posebne cene za tja ln nesaj. Več novosti na teh motornih ladjah vklju too plavalni basen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Battery Place. New York lotsra t »en dejanja, potiovenll dr. Fr. Bradač, 47 bro«. .. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproSeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovistne brxo-parnike. t Tudi nedržavljani zamorejo po-i tovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za i povrnitev (Return Permit)ix Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovs-njem t stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem In oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. S. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vi žeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po i. juniju 1928. leta poročili; šene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni šene in neporočeni otroci izpod 11. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-pnščeni t to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK IS CORTLANDT STREET NEW TOKE r T Neljubljena žena. BMBSa^S KOMAM IZ ZTVUKNJA. ■u-rirs-. . Mil Zrn. Glas Naroda priredil G. P. Kretanje ParnikoY v— Shipping News — K ^N