ILUSTROVAN LIST ZA LEPOSLOYJE IN ZNANSTYO. STEY. 12. ggU LETO V. urejuje in izdaje ranče Lampe. MZ.JZ Pf^j^RANCE y, V LJUBLJANI, DNE i. DECEMBRA 1892. 4 TISEK .KATOLIŠKE TISKARNE' V LJUBLJANI. Vsebina XII. zvezka Stran 1. Msgr. Frančišek Sogar o, apostolski vikar osrednje Afrike. — Spi sal dr. Fr. L....................529 2. Tihotapčeva žena. Zložil Ant. Hribar.........534 3. Zmota in p o vrat. Povest. — Spisal Iv. Š. (Konec) . ... 535 4. Očetova tajnost. Povest. — Spisal Slavoljub Dobrdvec (Konec) . 544 5. Prijatelju. Zložil A. C. Slavin...........552 6. Svet. Zložil A. C. Slavin................552 7. Ribička. Zložil A. C. Slavin..... ... . 552 8. Sonetje. Zložil A. C. Slavin.............. 553 l) Otožnost. — m) Zlata ribka. — n) Vražen šepet. 9. Zamrtnik. Zložil A. M. 10. Kamnik. Prirodopisno-zgodovinski obraz. — Spisal Jos. Benkovič (Konec) . . . . 11. Naš jezik in naša književnost. (Dalje in konec.) Spisal dr. Fr. L 12. Paperki staroslovenski. Piše P. Ladislav. (Dalje in konec. 13. Vetrecu. Zložil A. M............. 14. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. — Spisal dr. Fr. L (Konec)......... ....... 15. Slovstvo.............. A. Slovensko slovstvo. Knjige »družbe sv Mohorja« za leto 1892 2. Jeruzalemski romar. Spisal dr. Frančišek Lampe. 3. Domači zdravnik. Sestavil Valentin Podgorec. 4. Slovenske Večernice. — Psalmi. Preložil Iv. Vesel. — Sofoklejev Edip na Ivolonu Napisal B. Perušek. — Maksimilijan I., cesar mehikanski. Spisal Fr. Ne-deljlco. — Ilustrovani narodni koledar. Uredil in izdal Dragotin Hribar. — B. Hrvaško slovstvo. Iv. Lepušič: Bošnjakuše. — C. Rusko slovstvo. Ant. Budilovič: Občeslavjanskij jazik v rjadu drugih obščih jazikov drevnej i novoj Evropy. — Nikolaj Gavrilovič Gemiševskij: Očerki Gogoljskago perioda russkej literatury. — Knez Certelev: Stihotvorenija. — N. P. Aksakov, N. i S. F. Sarapov: Pisma o golode. — N. Gogolj: Mrtvija duši. Razne stvari................575 Naše slike. -v / 553 554 558 562 563 564 570 1. Vuk Stefanovič Karadžič...........529 2. Pogled na nekdanje mesto Hartum........536 3. Msgr. Frančišek Sogaro. (Po fotografiji urednikovi) .... 537 4. Izvirek kamniške Bistrice. (Po fotografiji.) . . .... 545 5. Mekine pri Kamniku. (Po fotografiji.)..........556 6. Tunjice. (Po fotografiji.) ... ..........557 7. „Vrata" v kamniških planinah. (Po fotografiji.).....561 8. Zima v Tatrah............ 568 in 569 9. Mali grad nad Kamnikom. (Po fotografiji.).......576 HSJar Nujna prošnja. Uredništvo prosi slovenske rodoljube, naj mu pošljejo nasvetov, kako bi se slovenski imenoval ,.Heller" Ako se hitro ne odločimo, kmalu pride „helar" v navado. V prih. štev. priobčimo svoj nasvet. Pri upravništvu se še dobita: Letnik II. za 2 gld., letnik IV. za 3 gld.. v Bonačeve izvirne platnice vezan II. letnik 3 gld. 20 kr., IV. letnik 4 gld 20 kr. Cena: Za celo leto 3 gld.; za pol leta 1 gld. 50 kr. Za dijake na leto 2 gld. 60 kr. Uredništvo in upravništvo je v Marijanišču. Za ljubljanske naročnike posreduje iz prijaznosti „Katol. Bukvama Msgr. Frančišek Sogaro, apostolski vikar osrednje ^Vfrike. (Spisal dr. Fr. L.) ečini cenjenih čitateljev je neznan mož, katerega opisujem __ v teh-le vrsticah. Ni se odlikoval v našem slovstvu, ni umetnik v navadnem pomenu, ni velik učenjak, niti Slovan, niti Avstrijec ni. Vendar mu z veseljem in z nekakim ponosom posvečujem ta mali življenjepis, ki mi gaje narekovala ljubezen in hvaležnost. Da povem ob kratkem : Msgr. Frančišek So-garo je jeden izmed onih mož, katere sem spoznal na jutrovem, katerih prijaznost mi je osladila marsikatero uro ondotnega bivanja, katerih odkrito občevanje mi je vzbudilo nove misli, pa „DOM IN SVET", 1892, štev. 12. Vuk Stefanovič Karadžid. tudi novo navdušenost za prave vzore. In ne samo, da se je tam začela ta vez, ampak tudi ohranila se je do danes. Sicer veže ta vez dva ne-jednaka člena — slavnega moža in mojo neznat-nost: a prav zato je meni tako ljuba in koristna, kakor je revežu ljubo, ako se nanj ozira bogatin. Da vzbudim pozornost čitateljev takoj v začetku, povem, da je msgr. Sogaro katoliški škof in da morebiti ni škofije tako obširne po prostoru, pa tudi ne tako majhne po številu duš, kakor je njegova. On je namreč apostolski vikar (namestnik) osrednje ali centralne Afrike; ta dežela je pač velika dovolj tudi za 34 vsakega kralja. A njegovi podložniki, njegove ovčice — kje so ? V njegovem srcu pač; sicer so pa črni narodi v osrednji Afriki jako daleč od katoliške cerkve. Zlasti v poslednjem desetletju se je postavila huda zapreka med katoliške blagovestnike in črnce, namreč mohamedanstvo v deželi novega preroka Mahdija. Vendar naš misijonar za osrednjo Afriko le deluje, deluje uspešno, kakor bodemo videli. Mislim, da mi je treba le mimogrede opozoriti čitatelja, da nadaljuje Sogaro tisto delo, katero je pred štiridesetimi leti tako navdušeno zvrševal naš slavni rojak Knoblehar. Dandanes ni Sogaro Avstrijan, biva namreč v Egiptu: pač je bil nekdaj. Rodil se je zadnji dan 1. 1839. v nekdanji avstrijski Italiji; rojstveni kraj mu je Lonigo, ki spada k pokrajini Vi-cenzi. Šolal se je v Veroni v tamošnjem »zavodu apostolskih misijonarjev«. Tu je občeval seveda z avstrijskimi uradniki in tudi vojaki. Ko je bil posvečen v mašnika, rabili so ga takoj za dušno pastirstvo, ker se je bil naučil za silo nemščine in tudi nekoliko hrvaščine od hrvaških vojakov — ako se prav spominjam njegovega lastnega pripovedovanja. Mladega duhovnika je sicer jako vleklo v tujino oznanjat nevernikom blago vest, a bil je krhkega zdravja. Zato je deloval doma v dušnem pastirstvu. L. 1866. smo izgubili Benečijo in Lom-bardijo, Sogaro pa je vedno ohranil neko sočutje z Avstrijo, kar mu je jako olajšalo njegov poznejši poklic. Ostal je vedno v zvezi z misijonskim zavodom v Veroni in spremil misijonarja Bono-mija do Benetek, ko je šel ta v Afriko, vendar je sprejel 1. 1874. župnijo svetega Jurija v Veroni. Kot župnik je deloval vneto za svoje župljane, pa tudi v misijonskem zavodu, moškem in ženskem, je pomagal, kolikor je mogel. Misija za osrednjo Afriko je imela tedaj glavno postajo v Hartumu, velikem mestu v Sudanu. Drugi sudanski postaji sta bili: El-Obeid in Delen. Sudan je bil tedaj pod egiptovsko oblastjo. L. 1881. umre tedanji apostolski vikar Comboni v najboljših letih. Takoj so prosili ondotni misijonarji zaščitnika svojega, nadškofa veronskega, naj jim da župnika Sogara za vikarja. Nadškof jim izpolni željo, nasvetuje propagandi Sogara za vikarja, četudi se je ta jako branil in se le težko udal. Papež potrdi Sogara za vikarja, in v začetku 1. 1883. odrine naš novi blagovestnik v Egipet. Težko se je ločil od svojih župljanov. A še težje stvari so ga čakale, ko je stopil na afriška tla. Kakor se vzbudi vihar nenadno, tako je podrl novi prerok mohamedanski, Mahdi, egiptovsko vlado v v Sudanu. Ze se je lotil Ivordofana in vzel misijonsko postajo Delen.1) Tukaj je bil prednik Bonomi: prišel je Mahdiju v roke z vsem misijonskim osebjem vred. Ko je Sogaro zvedel, kaj se godi v Sudanu, hitel je takoj proti jugu, da bi uredil in pripravil misijonske naprave za najhujše slučaje. Na težavnem potovanju pride v Berber in Hartum. Tu zve, da je padel tudi El-Obeid, glavno mesto kordofansko; misijonska postaja je bila uničena, misijonarji so bili ujeti. Mnogo se je trudil, da bi rešil jetnike, a vsi poskusi so izpodleteli. Tu ga pokličejo nazaj v Käjiro, da bi od tukaj vodil gibanje misijonsko in priskrbel potrebnih pomočkov za odhod misijonarjev, če bi prišla v nevarnost tudi hartumska postaja. In res je prišla. Angleži so poslali sicer majhno vojsko na jug zoper Mahdija, ali ta je zmagal njih generala Hicks-a in pokončal njegovo vojsko, kije štela lO.OOOmož. Kraj Delen je na južni strani mesta El-Obeida, med 12. in 13. stopinjo severne širjave. Sedaj ukaže Sogaro, naj zapuste Hartum vsi misijonarji in kar je oseb v misijonski napravi, pa naj se umaknejo proti severu v Berber. Srečno je prišla karavana, ki je štela 100 oseb, po Nilu v Berber. Vodil jo je misijonski prednik Francoz Leon Hanriot. Od tukaj je bilo treba iti skozi nubijsko puščavo. Tudi za to je dobro skrbel Sogaro in pomagal, da je karavana brez nezgode prišla v mesto Koroško ob Nilu. Med tem je padel tudi Hartum, general Gordon ga ni mogel oteti. Mahdi je razdejal vse; misija za osrednjo Afriko je i ako izgubila glavno postajo, svoje središče. Zaradi varnosti je združil apostolski vikar vse svoje osebje v Kajiri, sklenil delovati polagoma tukaj, dokler bi se ne vrnili ugodnejši časi. — Pri vsem tem prizadevanju ga je podpiral konzulat naše avstrijske vlade. Osrednje-afriška misija je namreč pod avstrijskim varstvom, in Avstrija je tudi za njo storila doslej največ. V Kajiri je bilo mnogo težav, dokler se niso priredili potrebni prostori. Iz prva so stanovali zunaj Kajire ob cesti proti Gizeh, potem pa so si priredili misijonsko hišo s cerkvijo vred zraven vodovodnih naprav na zapadni strani Kajire. Sogaru so jo sedaj tudi posrečilo rešiti misijonarja Bonomija iz Mah-dijeve oblasti. Ko se je tako trudil, da bi zbral in za novo delovanje učvrstil ostanke svoje misije, dojde mu poziv, naj pride v Rim. Tu mu sporoče, da so mu namenili škofovsko čast. Res je bil posvečen dne 2. avgusta 1. 1885. za škofa Trapecopol-skega, t. j. naslov škofovski ima od mesta Trapecopolis v Frigiji. Odtlej je deloval in deluje škof Sogaro največ v Kajiri. Najprej se je trudil, da bi nekoliko zacelil rano, katero je vsekal Mahdi njegovemu delu. Več misijonarjev in misijonskih sester je bilo še ujetih. Ker so jih Mahdijevci skrbno stražili, izpodletel je Sogaru marsikateri poskus, da bi jih oslobodil. Veliko dela mu je prizadela odškodnina za izgubljene zavode. Egiptovska vlada je bila namreč prisiljena obljubiti neko odškodnino vsem onim strankam, ki so izgubile svojo imovino v Sudanu. Tudi Sogaru so obljubili odškodnino, ki je res majhna; pa še za to je bilo mnogo potov. Se lani so tekle obravnave. Ali se je vsa stvar ugodno končala, ali ne, nisem še zvedel. Upati smemo, da se bode Avstrija potegnila za svojo varovanko, osrednje-afriško misijo. Na drugi strani si pripravlja moči in sredstva, da bi takoj zopet šel na jug, v kadar se odpre pot. Ze lani so Egipčani namerjali, da bi pritisnili na Mahdijevo kraljestvo, ki je po smrti prerokovi čim dalje slabše in razkrojeno; a opustili so ta namen. Vendar ni dvomiti, cla se bode prej ali slej pot v Sudan zopet odprla, ker bodo kristijani prišli od drugih stranij v deželo, ako ne bode egiptovska vlada nič storila. Sogaro pripravlja mlade misijonarje, ki se bodo poleg starejših poskušali s težavami v puščavi. Ti se poučujejo natanko o sedanjem tamošnjem stanju, o narodih, njih jezikih in navadah. Sedaj ima tudi že jednega črnca -mašnika, nekaterim čita-teljem znanega Danijela Sorur-Farim-Dena; polagoma si jih bode vzgojil še več. Poleg duhovnikov si vzgaja tudi delavce, ki znajo razna dela, učitelje za pouk, misijonske sestre za žensko poučevanje in bolniško strežbo. Ker ne more delati za zamorce v Sudanu, dela zanje pri Kajiri in sicer v veliki naselbini, katero je ustanovil pred par leti v Geziri, onostran Kajire, ob levem bregu reke Nila. Ta naprava je izmed največjih znamenitostij, katere 34* sem videl v Egiptu. O nekaterih posameznostih in o svojih opažnjah bodem pisal še pozneje. Našim čitateljem kaže slika na str. 185. tega letnika prizor iz te naselbine: zamorske ženske z njihovimi otroki in nadzoruj očimi sestrami vred. V ozadju so šotori, v katerih bivajo po navadi zamorci; vidi se tudi neki misijonar na desni strani slike; ta kaže Leona Ilanriota, ki je bil poprej prednik hartumske postaje. O tej naselbini mi je nedavno sporočil nekatere stvari ondotni misijonar p. Frančišek Ksav. Geyer, ki je bil pred dvema letoma tudi vLjubljani. Pismo slove tako: Častiti gospod! Bili ste tako vljudni, da ste poslali našemu prečastitemu gospodu škofu msgr. Sogaru več izvodov svojega ilustrovanega lista »Dom in Svet«-a, v katerih je naslikana skupina naših zamork in sester iz zamorske naselbine Gezire. Misijonarji, sestre in zamorci so se tega jako veselili. Dovolite, da povem nekaj o tej naselbini. Naselbino je ustanovil pred štirimi leti naš prečastiti gospod škof. Ob-seza pet in petdeset hektarov najboljše plodne zemlje. Važno vprašanje je bilo, kako bi to zemljo namakali. Zadnje leto so postavili parni stroj, ki dviga v jedni minuti 6000 litrov vode iz Nila 8 m visoko in porablja vsako uro 25 kg premoga. Pridelujemo : rži, prosa, sladorjeve trstike, bombaža, paradajzarjev, kumar, boba, graha, zelenjave itd. Zanimivo je gledati, kako gredo zamorski mladeniči v vrsti na delo, razkrope se čez polja, delajo pod nadzorstvom bratov, ob avemariji pokleknejo in molijo in se potem z orodjem na rami vrnejo v misijonsko postajo. Tukaj vidimo uresničen oni »ora et labora«, po katerem je jedino mogoče zamorce uspešno vzgojiti nravno in versko. V naselbini sta dve veliki hiši, jedna za misijonarje in zamorce, druga za sestre in dekleta. Okrog obeh hiš je prostorno dvorišče, kjer se neprene- homa sučejo neoženjeni zamorci. Za hišo misijonarjev se vrste delalnice kovačev, mizarjev, sedlarjev, kroja-čev, čevljarjev in gospodarska poslopja: hlevi, kašče in skladišča. Prijetno se zdi tujcu, kadar pride v te prostore in vidi vse v najlepšem redu, črne rokodelce pa pridno pri delu. V nekaterih rokodelstvih so zamorci posebno spretni. Nekateri Črni čevljarji izdelujejo tu izvrstne čevlje in ne preskrbujejo samo naselbine, ampak tudi druge misijonske postaje s čevlji. Mladi nadarjeni zamorci hodijo v šolo, kjer se uče poleg navadnih učnih predmetov arabščine, jednega evropskega jezika in katekizma. Pred kratkim smo ustanovili tudi malo semenišče. Deklice vzgojujejo sestre. Kadar sta zamorec in zamorka dorasla do pripravne starosti, vzameta se in se nastanita v zamorski vasi, ki stoji ob cesti med obema hišama. Na koncu te vasi je cerkev, ki je, žal, še čisto neznatna. Stanje zamorske naselbine je to-le: 54 dečkov in mladeničev, 46 deklet, 53 rodbin z otroki v vasi in 30 rodbin, ki delajo deloma v naselbini, deloma zunaj nje, torej vsega skupaj 300 oseb. K temu številu štejte še več rodbin, ki se pripravljajo na krst. Ganljiv prizor je, kadar je cela črna občina združena v cerkvi pri službi božji ali pri rožnem vencu. Ako bi se dalo več takih naselbin ustanoviti, posebno v krajih, blizu katerih kupčujejo s sužnji, bilo bi kmalu rešeno vprašanje o sužnosti in kupčiji s sužnji. Prihodnjič Vam bodem poročal kaj iz verskega življenja naših zamorskih kristijanov. Z odličnim spoštovanjem Vaš udani P. Ksaverij Geyer, apostolski misijonar. Izmed drugih naprav omenjam tukaj samo še misijonsko postajo v Helluanu, kakih šest ur na jugu od Käjire. Tu je prav lepa katoliška cerkev, bodisi po vnanjščini, bodisi po notranjščini. Pri cerkvi je šola za katoliške otroke. Ker prihajajo sem v sloveče helluanske kopeli bolniki s celega sveta, zato je ta postaja pravi biser med raznimi misijonskimi napravami. Njeno delovanje je jako koristno. Lani je doživel Sogaro veliko veselje, da je rešil zopet jednega izmed svojih misijonarjev in pa nekaj sester iz oblasti v Mahdijevcev. Ze, ko sem bil v Käjiri, pripovedovali so mi o tej nameri, ki je bila pa seveda tajna. Neki pogumen mož je potoval kot kupec na jug, prišel je do jetnikov in jih oslobodil. Po neizmernih težavah so prišli v Kajiro v v decembru lanskega leta. Časopisi so tedaj jako hvalili skrb škofa Sogara za svoje pomočnike — svoje duhovne otroke. Msgr. Sogaro potuje večkrat po opravkih ali v Rim ali na Dunaj. Lani se je trudil, da bi na novo poživil avstrijsko Marijino bratovščino, ki podpira osrednje - afriško misijo. Gredoč na Dunaj se je pomuclil meseca oktobra tudi v Ljubljani, kakor mi je bil prijazno obljubil na mojo prošnjo. Urednik tega lista je imel veselje, da je zopet prebil v njegovi družbi nekaj ur, in ob tej priliki je naredil njegovo fotografično sliko, katero vidijo čitatelji natančno posneto na strani 537. te številke. Tudi letos je potoval skozi Avstrijo in se zdravil v Wörishofenu pri župniku Kneippu. Večkrat ga namreč nadleguje bolehnost, slabost želodčna. Njegovo stanovanje v Käjiri je jako preprosto. Lahko se zve zanj, ako se vpraša, kje so misijonarji za črnce. V taki hiši, kakoršna so naša srednja žup-nišča, biva škof sam, trije ali štirje misijonarji-mašniki in nekaj misijonskih bratov. Takoj zraven je cerkev, ne velika, pa dosti lična. Spredaj je prostorno dvorišče in ob strani vrtič. Vidi se tem možem, da so skromni, pripravljeni za težave in trpljenje. Kakor bodem povedal na drugem mestu, preživel sem tudi jaz nekaj dnij v tej hiši. Nihče se torej ne čudi, da mi je marsikaj ostalo v spominu in srcu iz onih srečnih dnij. Kakor je pohlevno škofovo bivališče, tako tudi njegovo vedenje. Tako očetovsko preprosto, ljubeznivo in vendar častitljivo je bilo vse govorjenje in kre-tanje, da je vzbujalo h krati ljubezen in spoštovanje. Umeva se, da govori rajši svojo materinščino, izborno laščino, kakor da bi se mučil z nemščino. Za nobeno stvar, ako ni neobhodno potrebna, ne dovoljuje si postrežbe. Kadar gre kam dalje v mestu, jaha osliča, kakor drugi, vozil se je tudi v nižjem razredu na železnici, nego ima gospoda navado, njegova in misijonarjev jed je čisto samostanska, preprosta. Obed je hitro končan; tem več časa se porabi za molitev in delo. Kolikor je možno, opravljajo molitve skupno; za večerno molitev smo pokleknili v sobi na tla, in škof z nami drugimi vred tako ljubko in po domače, kakor je nekdaj v roj-stveni hiši pokleknil oče z nami otroki in družino. — Kdor vse to vidi, on se prepriča, da ti možje delajo le za druge, a zase toliko, kolikor morajo. Kdor da miloščine tem misijonarjem, on se lahko zanese, da se ne bode porabila za sebične želje. Razgovor msgr. Sogara je vedno resnoben, zanimiv in tehten. O vseh rečeh misli natančno po naukih svete vere, sklepa in ukrepa zmerno, zvršuje previdno. Njegovi misijonski podložniki ga ljubijo, pa tudi on jih ljubi kot svoje brate. Msgr. Sogaro je dokaj visoke postave, prijazne zunanjosti ; govori počasi, a gladko, najrajši o misiji v osrednji Afriki. Ker je Avstrija zaščitnica te misije, zato je monsignor Sogaro udan našemu cesarstvu in njega svetlemu vladarju. Našega vzvišenega vladarja spoštuje in ljubi iz hvaležnosti. Lansko zimo je potovala naša svetla cesarica po Egiptu in obiskala tudi to misijo. Jako se je zanimala za črnce, a ti so tudi z veseljem opazovali visoko gospo, zlasti še zamorke. Vladarica jih je bogato obdarovala. V Veroni izhaja v laščini pisan list, ki objavlja zanimivosti iz delovanja Sogarovega in njegovih sotrudnikov. Sicer pa je njih gibanje mednarodno, in posamezni misijonarji znajo več jezikov. Afriki vshaja solnce nove dobe. Od vseh stranij tišče vanjo odločni in neumorni raziskovalci. Upati smemo, da bode jednako napredovalo tudi krščanstvo. Med možmi, ki so delali za krščansko prosveto v Afriki, imenovali bodo pisatelji našega Knobleharja, in med drugimi tudi njegovega sedanjega naslednika Sogara. Tihotapčeva žena. s~-5Š,s^il^činkovec crčinka, 5|tfSneg pa naletuje; L Mati čuva sinka, Prede in vzdihuje. Gladko nit so snuli Včasih njeni prsti, Vozel zdaj grmuli K vozlu se po vrsti. Solza ji pritaka, Teče ji po lici, V rokah nit namaka Žalostni predici. Sinček pa igra se, Steče mami v krilo, Ljubko nasmehlja se In jo vpraša milo: »Mama, dobra mama! Kdaj pa pride ata? Več ne bo ga k nama, Dobra mama zlata?« In kolo zastane Materi predici, Solza njena kane Sinčku na ročici: »Daleč ata doli Sel je v Turke črne. Tonček, pridno moli, Da se ata vrne!« Steče Tonček mali Zopet k igri svoji; Mater pa napali Ljutejši so boji. Sama de pri sebi: »Kaj, da toli časa, Moj soprog, o tebi Duha ni, ne glasa? Tihotapsko nosil Več ne boš tobaka, Rajši bodeš prosil . . Mati tiho plaka. Ščinkovec crčinka, Sneg pa naletuje; Mati čuva sinka, Prede in vzdihuje. Žčni na vreteno Gladka nit se zbira, Možu prestreljeno Zdaj srce umira. Ant. Hribar. Zmota in povrat. {Povest. — Spisal Iv. Š.) (Konec.) X. Zakaj bi jaz vesel ne bil, Ki imam sedem kamenov, Pa m' drugega ne meljejo, Kakor pšenico rumeno ! Pa imam žago in malin . . . Narodna. esen je minula, za zimo prišla pomlad. V Zatišju je žito dobro kazalo; prav lepo je poganjalo, in videti je bilo, da bode pahnilo po več stebel. Vendar ni nihče govoril o dobri tetini, marveč vsi drugi pogovori so se čuli po vasi. »Ali si že videl Repnikovega Tineta?« vprašal je nekoč cerkvenik Gorjanca. »Seveda sem ga; saj mi je še pravil, kako ga je strela osmodila po hrbtu, ko je vedril pod visokim mecesnom. Samo zato je neki prišel domov, ker ga hrbet boli.« »Beži, kam! To si je po poti izmislil, v ali mu je pa Cudinov Miha svetoval, naj nam tako govori. Ljubilo se mu ni več trdo delati, pa jo je nazaj prima-hal. Ljuba duša, kdaj si še slišal, da bi po zimi treskalo?« »Nemara je pa doli v Valahiji bolj vroče, ker je drugačen kraj.« »Kaj, bolj vroče? Saj ni tako daleč od nas. Pa če bi tudi bilo, po zimi strela ne bije, kakor po noči toča ne gre, pa je amen.« »I, jaz ne vem; pa bodi kakor že, sedaj je doma.« Po tem kratkem pomenku sta stopila moža nekaj korakov naprej ter zopet obstala. »Kako ti je pa mladi Radrgar po-všeči?« poprašal je cerkvenik svojega spremljevalca. »No, da ti po pravici povem, po licu že nič ne. To ti je vse rjavo na njem: rjavobrad je, rjavolas, rjavobrv, menda tudi rjavih očij, suh pa kot sama kost. Ne vem, zakaj dekle ni dobilo boljšega moža!« »Skoro gotovo ni imela časa izbirati, ko ga je tako hitro prignala tam z Nemškega od nekodi. Pa saj sam veš: jeseni, kmalu ko je odšel Poličarjev Vid v mesto, odpeljala se je nekam in, potem prišla ž njim. Kje sta se poročila in kako, ni mi znano, čeprav se v Zatišju brez mene ne sklene nobena poroka.« »Samosvoji ljudje so ti to, a sedaj jih bode menda Repnikov Matevž ugnal v kozji rog; kakor se čuje, ne bode jim nič pomagala njih nemščina. Ne vem, od kdaj že teče pravda.« »Natanko ni lahko povedati, koliko časa se že plete vsa stvar. Predobro skrivajo vsi. Samo to pa rečem, da bi Matevž nič ne opravil, ko bi ga ne vo- v dil Simen.« v »E, to vem, da Simen nima slame v glavi. Le poglej, kako dobro si je prebral. Matevž ga kar posluša, kakor svojega gospodarja, pri Radrgarju pa ni smel črhniti nobene. Sedaj so trije dobri delavci pri Repniku, odkar je še Tine doma. Nekaj drevja bodo podrli, primaruha, da ga bodo. Kam bode pač Matevž na žago dajal?« »Kaj še nisi slišal, da bosta postavila s Poličarjem svojo žago? Kajpada, Poličarja draži, ker ima Radrgar pro-dajalnico in krčmo. Samo nekaj malega zvestih pivcev mu ni odgnal Nemec; kar je delavca in gospode, pa vse od kraja rajši k njemu zahaja, ker je pijača majhno ceneja. Vredna pa gotovo ni nič: oni dan sem šel tjekaj na po-skušnjo, pa me je drugi dan vse dopoldne glava bolela. Po Poličarjevem vinu se mi ni pripetilo nikoli nič takega, zato ker ima pošteno blago. Mož je imel prej vse sam, sedaj mu pa že uide marsikak božjak. Jaz menim, da bi se mu dobro zdelo, če bi Matevž zmagal v pravdi.« »Seveda se bode Matevže ve zmage veselil, toda Bog ve, kdaj. Naj bi mogli Matevžu do živega, davno bi že imel Radrgar pravico! Zato bi se pa jaz ne bil lotil pravde, ko bi bil na Matevže-vem mestu. Gospoda je namreč gospoda: vselej rajša pomore gosposki suknji, kakor kmetu.« Podobno se je govorilo po vsem Zatišju. Nekateri so povedali več, drugi Pogled na nekdanje mesto Hartum. manj; ti so privoščili temu zmago, oni pa nasprotniku. Samo tri osebe so bolj molčale: Simen, Matevž in Poličar. Ko je Simen zvedel, da je Klotilda omožena, oddahnil si je ter dejal veselo: »Hvala Bogu, Radrgarju se je jedno kolo snelo. Da je le Vid ž njim izpre-gel, pa je dobro! Stari Poličar ne bode dolgo klečeplazil okrog njega.« v Takrat je bilo Simnu prvič v njegovem življenju žal, da ne zna nem- ščine. Najrajši bi bil šel pravit luteranlii pod okno, da ,tudi dobri mački včasih miš uide! Toda popustil je svojo nakano, ker bi ji ne bil mogel dopovedati, kam merijo zabavljive besede. Po zimi je bilo završalo po Zatišju, da bodeta dve krčmi v vasi. Dasi Šimen Poličarju ni privoščil izgube, vendar mu je bila nekoliko všečna ta novica. »Poličar je naš! Sedaj bode pa Radrgarju odzvonilo, predno mine leto. Saj sem mu pravil še pred dražbo, kako se nam bode naredilo, pa je bil tako kratkoviden! Pa kaj, ko je bilo vse tako leno, in ko se ni nobeden s tem pečal, kar je bilo potrebno. Ravno tako je bilo v Zatišju, kakor v tisti hiši, o kateri pripovedujejo, da ,baba gobe žanje, dedec korenje strže, sin polže strelja, hči pa punce delal Sedaj se bode pa menda že vse dobro izteklo, če le Bog da svojo pomoč.« Tako je Simen modroval in čakal, kako se bodo stvari presukale. Msgr. Frančišek Sogi Poličarja pa je trla jeza, da mu novi sosed postavlja gostilno prav pred no-son. »Naj bi bil zlomek izbral vsaj tak prostor, da bi jaz ne videl vseh nje-govh gostov! To se mi pa zdi, kakor D. (Po fotografiji urednikovi.) bi se mi vse rogalo!« Tako se je jezil hodeč ob malodane praznih mizah, katere so poprejšnje čase radi zasedali žejni ljudje. Se huje pa mu je delo, ker ga vaščani niso več častili po nekdanji navadi. »Poličar je rekel!« skliceval se je včasih kdo in zmogel nasprotnika. Sedaj pa je jelo odločevati geslo: »Pri Radrgarju pravijo, da tako in ne drugače.« Jasno je kakor beli dan, da je ta izprememba pekla prvaka zatiškega. Začel je torej ugibati, kako bi se vnovič popel do svoje veljave, toda ukrenil ni nič. Cene pijači ni hotel znižati, ne toliko zaradi tistih bore novcev, kateri bi mu odšli, ampak zaradi zlih jezikov. Vedel je namreč, da bi se reklo tu ali tam kaj podobnega, kakor: »Prej nas je molzel, sedaj pa rad odjenjuje. E, tudi pri Poličarju ni vse, kakor bi se spodobilo !« V teh dneh ga je često nekaj zbodlo, kakor slaba vest, šepetajoč mu: »Zakaj nisi sam kupil pri Cudinu?« »Kdo pa je vedel, da bode taka reč iz tega«! odgovarjal je glasu v sebi ter bil vedno precej nasajen in osoren. »Matevž, pojdiva nadPoličarja!« opomnil je neko jutro Simen svojega gospodarja ter ga pomenljivo pogledal z zdravim očesom. »Sedaj pa stavim glavo, da naju bode poslušal!« »Mislim, da«, posmehnil se je le-ta ter bil brž pripravljen na pot. Odkar mu je namreč odvetnik zagotavljal, da se pravda srečno suče zanj, bil je zelo pogumen in podjeten. Brez posebnih težav sta ta dan pregovorila Poličarja, da bode sekal in nakupaval les skupno z Matevžem. »Ker je Radrgar skazil meni vse krčmarjenje, odškodoval se bodem pri lesni kupčiji! Tudi mi mu bodemo jedno zagodli, da ga bode nekoliko pogrelo!« Tako je izpregovoril in dal roko Matevžu. Potem pa so pričeli delati. Poličar in Matevž sta v kratkem pokupila dokaj lesa pri sosedih, ali vsaj obljubila, da bodeta boljše plačala ka- kor Radrgar. In marsikatero deblo je zdrčalo odslej po drčah zatiških. Veliko lesa pa je čakalo že naloženega ob potoku med Poličarjevim in Repnikovim poslopjem. Vendar so bili Poličarjevi in Matevževi drvarji bolj usmiljeni in previdni, kakor zemljemerčevi. Varno in izbirčno so sekali ter skrbno pazili na mlado drevje. »Kaj pa odlašate, da ne napravite žage?« poprašal je nekoč Poličarja Rep-nikov Tine, kateri je že precej po koncu hodil, zlasti kadar je menil, da ga nihče ne vidi. »Tako delate, kakor bi se vam posekani les smilil, rastoči pa ne.« Tine se sicer nikoli ni vtikal v tuje stvari, a tu je vse jedno pozvedoval o žagi, čeprav bi človek mislil, da mu je deveta skrb. Kdor tako sodi o Ti-netu, ne dela mu krivice. Njemu je bilo pač malo na tem, kje in kdaj bodo izrezali hlode v deske. Mnogo rajši bi se bil prepričal, da bode kmalu konec hudemu trpljenju pri sekanju. Revež je namreč povsodi iskal zložnega življenja, a godilo se mu je prav tako, kakor onemu, ki je prišel ,z dežja pod kapi Najprej ni bil zadovoljen doma, potem se je naveličal služiti si kruha na tujem, in sedaj je premišljeval, kako bi si preložil. Strašno nestanoviten sitnež bi bil, da mu ni Stvarnik podelil pomoči: neodločne počasnosti. Ta lastnost ga je tudi ovirala, da ni vzel dote iz hranilnice in je počasi zapravljal. Poličar in Matevž bi ne bila brez svoje žage, da nista imela skrivne nade. v Simen jima je namreč vedno zagotav ljal, da zemljemerec ne bode dolgo ? vasi. »Le počakajta, saj se vama ne gcdi v škoda. Kadar bode Cudinova žaga prazia, tedaj bode dovolj bolje z našim lesom! Do zime bode zvalil Radrgar svoje hbde nanjo, potem pa —« »Pa pripravljajmo les! če se preva-rimo, nič ne de, drugo leto je tudi še čas.« Tako je odobraval Matevž Simnov nasvet, in zadovoljno je pritrjeval Poličar. Pri Radrgarju so na videz dobro gospodarili. Deske so se dobro prodajale, krčma in prodajalnica nista bili odprli zastonj, s kratka: za enkrat jim je šlo vse po sreči. Toda za naprej si Rad-dreher, ki je že mnogo preračunil na svetu, ni obetal najboljše sreče. Spoznal je, da bode še pred zimo posekal ves v les po Cudinovih gozdih, potem pa bode konec njegovemu delu. Koder je namreč poprašal, ali mu prodajo kaj lesa, odgovarjali so mu: »Ravno te dni sem se pogodil s Poličarjem«, ali pa: »Imam že z Repnikovim Matevžem besedo.« »Kdo bi bil mislil, da so kmetje tako prebrisani, posebno ta-le Poličar! Kar • • • ■» v čez noč mi je preprečil vse načrte! Ce mu bode žagal Simen, zmorejo me. Jaz nimam svojih ljudij, ki bi mi delali brezplačno. — Mari bi se ne bil lotil krčme, in Poličar bi mi ne bil storil tega! Toda nazaj ne morem in tudi nečem !« Tako je včasih ne baš veselo premišljeval, potlej se pa zadovoljneje nasmehnil ter si dejal: »Posestvo si plačal, nekaj tisočakov ti bode ostalo, e, lahko si jih prislužil.« Po takih tolažilnih besedah se je vselej nekam zamislil. Gotovo si je pred-očeval v duhu številke, velika števila, ki imajo na koncu ničle — čudo! ničle, katere kaj veljajo. Svojemu zetu Otonu pa vse jedno ni dovolil, da bi šel v stalni pokoj. »Služba je služba«, rekal mu je. »Kadar se povrnemo v domovino, bilo bi ti dolgčas, če ne bi imel nobenega opravka.« Oton mu ni ugovarjal, dasi je sicer prerad kazal svoj učiteljski poklic. V ono malo letih namreč, kar jih je preživel med otroki, navzel se je bil neke v družbi ne vedno ljube navade: vsa-koga je zavračal in mu nadležno usilje-val svoje nazore. Tudi mladi svoji ženi je večkrat oporekal, toda prav slabo se mu je obneslo. Klotilda mu je naravnost povedala, da nista v šoli. Sploh bi bilo težko reči, da je bil njun zakon srečen. Oton tega ni nikoli nikomur trdil — menda tucli samemu nikdar niso prišle take misli. Klotilda pa si je večkrat na tihem grizla ustnice, če se je spomnila Vida. Zato se je orno-žila, da bi njega dražila, češ, saj bode domov prišel, in gotovo ga bode jezilo, ko bode videl, da sem ga tako lahko pozabila. A njeno maščevanje Vida ni bolelo: prav nič se ni pokazal v Zatišje. V Ljubljani se je po večmesečnem pridnem učenju, dejal bi, popolnoma v streznil. Bil je zopet nekdanji Vid. Živel je kakor prejšnje čase za svoj vzorni zdravniški stan. Le kadar mu je poletelo dušno oko v rojstveno vas, bilo mu je nekako tesno, vselej ga je nekaj zbodlo v notranjem. »Klotilda — Cilika, o kolika razlika!« Bolestno si je ponavljal ne jedenkrat take vzdihe. Razmere v domači vasi mu niso bile neznane, saj je pri njih tudi sam sodeloval po svojih močeh. Dogovoril se je bil namreč s pogumnim in imovitim meščanom, ki je bil pripravljen kupovati deske. Samo o Ciliki mu ni poročil nihče ne vesele, ne žalostne novice. Oče mu je ni nikoli omenjal v pismih, kakor včasih, ko so bili še sosedje, sam pa si tudi ni upal vprašati, kaj dela. Nekoč je sedel o prostem času za mizo ter opazoval kanarčka v tičnici. Ujeti pevec je skakljal po svoji ječi — skakljal in skakljal, a bil vedno v ječi. Podobno se je godilo Vidu: »Misli in misli — nič ne izmisli.« Ugibal je, kako bi se zopet sprijaznil s Ciliko. Pisal bi ji — toda kmalu je zavrgel to misel, češ, črka je premrtva. Najrajši bi bil naprosil Šimna, da bi posredoval, saj njemu je Cilika največ zaupala. Toda kako bi se sešel ž njim? Domislil si je slične zvijače, kakoršno je bila nekdaj porabila Klotilda. Sedaj se mu je prvič vrinila slutnja, da se je morda Nemka tačas samo hlinila. »Živega gada bi potreboval, pa ga v mestu ni dobiti, ker imajo lekarnarji samo mrtve. Simen naj mi ulovi jed-nega in prinese v Ljubljano!« Te besede si je že zapisal mecl novice, ko je končaval pismo, namenjeno očetu. Pa premislil se je in vse raztrgal. Lahkokrili kanarček pa je urno tekal po svoji kletki, a prišel ni nikamor. Tudi Vid se ni odločil za nobeno stvar. Mučne negotovosti ga je vendar kmalu rešilo sodišče, katero je pozvalo priče za- v radi Cudinovega in Repnikovega gozda. Šimen in Cilika sta prišla z Repniko-vim Matevžem v Ljubljano pričat, da sta res obe hiši sekali v onem gozdu. Ob tej priliki se je posrečilo Vidu, da je zvabil Simna na svoje stanovanje. Toda Šimen, ki je obsojal Vidovo nezvestobo, bil je iz prva trši, kakor bi bila Cilika sama. Redko je odgovarjal staremu znancu ter ga malomarno poslušal, ko mu je razkladal svoj razpor s Klotildo. Sčasoma pa se je prepričal, da se je Vid izpametoval, da se kesa prejšnjega ravnanja svojega, in jezik se mu je razvozljal. »Nisem vedel«, dejal je že prijazno se smehljajoč, »da ste se ji tako moško odrezali. Prav ste storili, prav, da ste luteranki v obraz povedali, kaj verujemo. Jaz sem pa vedno s Ciliko vred mislil, da vas je ona priseljenka pre- varila in popustila. Odkritosrčno vam povem, da sem večkrat rekel o vas, po-mislivši na Ciliko: ,Po pravici se mu povračuje. Danes meni, jutri tebii Ker ste pa sami razdrli vez ž njo, in sicer iz tako plemenitih vzrokov, žal mi je prezgodnje sodbe svoje. No, to bode Ciliko veselilo, bolj, ko ne vem kaj!« Potem pa je drage volje povedal, kaj je doslej počela Cilika. »Da le one ni vzel, to me tolaži!« Tak je bil po Simnovem poročilu njen najčešči vzklik, kadar se je ž njim menila o Vidu. Poslavljajoč se pa je Šimen obljubil, da bode Ciliki vse to povedal, da je namreč Vid zopet tak, kakoršen je bil nekdaj. »Vse bodem dobro opravil, le brez skrbi bodite! Cilika je dobra — kmalu vam pridem povedat, kaj je rekla«, zagotavljal je že med vrati in šel zadovoljen od veselega Vida. »Oba s Ciliko se malo oglasita pri meni, predno odideta«, naročal je še Vid. v Ciliko je jako razveselilo Simnovo poročilo. Dasi se je bila že navadila svoje žalosti, vendar se je je rada iz-nebila. »Hvaležna sem Bogu!« govorila je iz srca, »da se je iztrgal iz mrež one. če bi se prav za - me ne zmenil več, vesela sem že zato, ker je ono tako dobro izplačal « v Čeprav je Vidu vse odpustila, vendar je Simen ni mogel pregovoriti, da bi šla takoj k njemu. »Nekoliko ga je treba kaznovati«, smejala se je nedolžno - poredno. »V Ljubljani se ne zmenim čisto nič zanj, v Zatišje naj pride!« »No, kaj pa naj odgovorim spokorniku v tvojem imenu, kaj?« popraševal jo je v Simen, ko se je vračal sam k Vidu. »Sama ne vem, kaj bi mu sporočila. — Povej mu, naj kmalu domov pride, da se kaj več pomeniva. Le reci mu, da se mu ni treba ničesar sramovati, saj vsak človek lahko kdaj zabrede. Pa saj ti bolje veš: da nisem več huda nanj, da je bilo v Zatišju dolgčas, kar njega ni bilo doma —« »Posebno tebi, je-li?« ponagajal ji je Simen, gledaje na uro. »Urno se mi bode treba zasukati, da vlaka ne zamudiva. Kar na kolodvoru me počakaj!« In urno je odbežal. Po njegovem odhodu pa se je zamislila deklica v one čase, ko je imela še mater, ko je še Vid zahajal k njim v vas, in ko še ni bilo teh Nemcev-luterancev. Nekaj ji je dejalo, da se še povrnejo taki ali še lepši dnevi. Vid je kmalu izpolnil Ciliki željo. Neko saboto proti večeru je stopal po domačih zatiških tleh, kjer ga že ni bilo celo leto. Za Raddreherja in hčer se ni menil, kakor pred letom dnij ne. Pač pa se je rajši sprehajal po gornjem koncu doline, od koder ni bilo daleč do Gorjančeve hiše. Klotildo je samo enkrat od daleč videl na sprehodu z Otonom, a govorila nista. Zakaj, kakor bi se bila sramovala pokazati svojega moža, zavila je ž njim v goščavo. Za par dnij se je Vid vrnil v Ljubljano, a vse bolj vesel, kakor prejšnjo jesen. V Zatišju pa so bili kratko po njegovem odhodu možaki neznansko ponosni. Toda ne zato, ker je vzrastel med njimi Poličarjev zdravnik — velik gospod —, marveč zlasti zato, ker je njih sosed, Repnikov Matevž, dobil pravdo ter pri sodišču užugal gosposkega človeka, zemljemerca Raddreherja. »Takega pa še ne! takega pa še ne!« kričal je cerkvenik v zboru mož. »Nismo še zadnji, Zatišenci, ne, čeprav imamo v dolini skrite svoje hiše!« pravil je samozavestno Gorjanec. »Pravica je pravica«, poudarjal je zadovoljno junak pravde, Repnikov Matevž. Pri Raddreherju pa so se prav takrat resno posvetovali, kaj bi bilo sedaj početi. »Oton! jaz in hči se odpeljeva precej domov. Nečem, da bi se mi posme-hovali ti nevedni ljudje«, naročal je zemljemerec zetu. »Proč od todi, proč!« silila je tudi Klotilda, katero je vse jezilo, odkar je zopet videla Vida. »Kaj pa naj počnem sam tu?« vpraševal je njen mož kislega obraza. »Kar je še lesa«, ukazoval mu je Raddreher, »poprodaj ga. Tudi proda-jalnico in klet izprazni, nič ne de, če tudi malo pod ceno. Kadar bodeš vse od hiše spravil, prodaj še poslopje in posestvo! Nam je odslej nepotrebno. Da bi v najem dajal, pa tudi nečem. — Še nekaj! Med ljudi raztrosi novico, da so me nujno pozvali na Češko, kjer bodem gradil železnico.« Poličar je videl drugi dan, da se je peljal njegov sosed s hčerjo iz vasi. Toda še na misel mu ni prišlo, da odhajata za vedno. v Simen pa je kazal Matevžu za vozom in dopovedoval: »Ali ti nisem pravil? Poglej, ako me vse ne moti, gnezdo se že prazni. Izginil bode kakor voda pri koritu. No, dobro, da je zgradil železnico, sedaj jo sam najbolj potrebuje. Čudinova žaga pa bode imela kmalu novega gospodarja.« Pa je bilo res tako. Mesec pozneje je bilo klicano, da prodaja Walter Raddreher nekdanje čudinovo posestvo. v »Sedaj bi pa ne kupil Cudinovine, ko bi imel tudi kaj denarja, nikar, ko se komaj branim, da me samega ne za-pode iz hiše pod milo nebo«, razlagal je neki poslušalec svoji okolici. »Gozdi so posekani, po njivah pa je porastel plevel. Sama hiša in žaga pa tudi nista vredna Bog ve kaj.« »I, pa ne pojdemo na dražbo. Saj se dandanes zmerom lahko kaj kupi, da ima človek le kaj pod palcem. Toda tega ni, hm, hm«, odzival se mu je nekdo drugi, tožeč svojo revo. Komaj tretjina onih mož, ki so hoteli kaj kupiti na prvi dražbi, prišla je k drugi. Toda kakor prvič, tako so tudi sedaj zastonj trgali podplate. V imenu v v Cudinove Cilike je kupil Simen vse skupaj za nekaj več, kakor dva tisočaka. Ko so namreč možje čuli, da želi Cilika dobiti domačijo, niso ji dražili, zlasti ker so vedeli, da je Radrgar dovolj pri-kupčeval z lesom. »To je pa čudno!« razlagal je možem cerkvenik, ki je kaj več vedel, kakor navadni ljudje. »Ne pravi se brez pomena pri hiši ,pri Cudinui -Tako nerazumljive homatije se vrše pod to streho, da ne morem drugega, kakor čuditi se.« v »Pa je res čudno pri Cudinovih!« ponavljali so zamišljeno drugi ter se porazgubljali. v Okrog Cudina je bilo nekaj dnij potem zelo živo, potlej pa kmalu izmrlo. Oton in delavci so ostavljali in ostavili Zatišje. A ne dolgo zatem se je povrnila Cilika na zapuščeni dom, in ž njo je prišel Šimen v svojo nekdanjo službo. Pogostni gostje so bili tudi Poličar, Rep-nikov Matevž, včasih tudi Tine, Meta in stara Repnica. Hodili so gledat, kakšne deske se bodo narezale iz Poličarjevega in Matevževega lesa. Samo Neža se ni hotela sprijazniti s v Ciliko in Simnom. Matevž ji je sicer obljubil novo krilo, kadar bode stržil prvi denar za prodane deske, katere v v bode izžagal Simen na Cudinovi žagi, toda zaman! v »Le hodite k Cudinovim, le, da zopet ne bode miru pri hiši!« togotila se je doma. »Od tega soseda še ni bilo nikoli nič prida za nas — pa nič ne pomislite! Ali se ne spominjate--« In ponovila je vse stare žalostne zgodbe, v kajpada brez uspeha. Ce bi ne bili njeni domači toliko pametni, da so molčali, izpolnile bi se bile pač lahko njene besede, namreč ž njo bi se bili jeli prepirati. Dobro, da jo je večkrat preropo-tala Cudinova žaga! v Simen je sedel dan za dnevom, ne redko celo pozno v noč na žagi ter poln nad zrl v prihodnost. Samo to mu ni bilo po volji, ker ni tekel noben mlinski kamen. Prej ni miroval, dokler si ni uredil tudi mlina po svojem vkusu. V Zatišju so se vršile te premembe, Vida pa je tudi tačas razveselila novica, da je nastavljen kot okrajni zdravnik dve uri od svojega doma. Kar si je nekdaj slikal kot vzor, jelo se mu je uresničevati. »Delovat pojdem na deželo, med ljudstvo, ,ki jezik moj mi govoriš'! Ker sem v zadnjem času tudi nekaj izkusil, pomagal mu bodem vsestransko. Dal Bog, da bi bilo res tako!« V takih mislih se je pripeljal domov nekaj tednov, predno je nastopil svojo službo. »Cilika! pozabi popolnoma preteklo leto, in srečna bodeva oba! Se pred svojo blodnjo sem sodil, da si blaga duša, in da bi te lahko popeljal pred oltar. Sedaj čutim samo to, da sem ti storil veliko krivico, katere ne morem popraviti drugače, kakor — —« tako je navdušeno in prepričevalno govoril Vid Ciliki na njenem domu, proseč jo njene roke. A ona mu je pretrgala govor ; rdečica namreč ji je silila na lice ob Vidovih poklonih, in tako neumevno ji je bilo pri srcu, da si je zaradi zadrege večkrat pritrdila in popravila robec na glavi. »Kaj misliš, da bi se ne skesala, kakor se je nekdo«, ponagajala mu je, »ker me izkušnja uči, da se je kaj takega že pripetilo ? Vendar nikar ne misli, da ti nisem odpustila. Tu je moja roka v spravo!« Stisnila sta si roki, da se spravita in še kaj več potrdita. Sedaj pa pustimo mlada srečna človeka, saj vemo, da si imata mnogo povedati, če tudi ni bilo tedaj nikakih novic, zanimivih za našo dvojico. Mladost je mladost. Obrnimo se rajši k starim veljakom! Stari Poličar ni ugovarjal sinovemu koraku, zlasti zato ne, ker mu je Si-men zatrjeval, da pametno ravna. v »Prepričal sem se«, govoril je Simnu in mazal besede s pohvalo, »da ti vse bolje premisliš, kakor jaz sam in drugi. Samo malo nerodno bode zaradi hiše v pri Cudinu —« v »Nič nerodno!« ustavil se mu je Si-men. »Polje in travnike obdelujta z Matevžem ! Na žagi pa Vida in Cilike ni treba, dokler sem jaz ondi. Gostači se bodo pa že dobili, da ne bodo sobe prazne.« »Pa naj bode tako, no«, udal se je Poličar. Ko je zatiški cerkvenik zvedel novico v o ženitovanju pri Cudinu, razveselil se je ne malo, zakaj vedel je, da takega ne bode več doživel. Stric Gorjanec pa si je obetal par prav veselih dnij. Vabili so tudi Miho domov, saj v treh dneh bi bil lahko prišel. Toda namestu njega je prišel list. »Ves teden že nisem za delo. Nekaj sem se polomil. Najprej sem si roko preprijel in nategnil, pa sem vendar še delal. Potem mi je pa padajoče drevo nogo zlomilo pod kolenom. Skoro mi je dolgčas po domu, ker mi nikdo dobro ne postreže. Kadar bodem količkaj mogel na noge, pripeljem se domov in menda ostanem doma.« »Šema šembrana!« izpregovoril je ne v baš preveč pomilovalno Simen, čuvši to novost, »šema šembrana, kaj si pa vedno silil od doma! Sedaj ga bode nemara vendar pamet srečala. Da bi ga le!« Ta žalna novica sicer ni ovirala poroke, vendar pa je precej ogrenila Cili-kino veselje. Toda razvedrila se je v družbi svatov, katerim je Vid lepo napil, opominjajoč jih, naj vedno delajo zložno ter bodo pogumni in podjetni, da jih tujci ne bodo izpodrivali. Kot žalostno pričo te resnice jim je pokazal v Cudinove posekane gozde. To so bili dnevi za cerkvenika! »Saj sem vam pravil, da bode tako, v zakaj mi pa niste verjeli? Pri Cudinovih mora biti gospoda, pa je! A taka gospoda, kakor bode sedaj! Kdo, mislite, je pregnal luteranca iz naše vasi? Jaz sem ga, jaz! Jaz sem zvonil toliko časa, da ga je moč zvonov odpodila. Saj zvonim tudi, ko je huda ura, da toča ne pobije!« Mož je bil toliko dobre volje, da se ni spomnil posekanih gozdov. * * V Zatišju se je povrnil mir po teh dogodkih. Ljudje mnogo skupijo za les, zakaj pravično in dobro jim plačujeta Poličar in Matevž. Saj sta pa že tudi vajena svojega posla, in vse se jima posreči. Dan na dan vozi železnica de- v ske, katere je narezala Cudinova žaga. Vid večkrat pride pogledat s Ciliko v k Cudinu ali Poličarju in se raduje veselih obrazov po vasi. Cilika je sedaj oblečena nekam na gosposko stran, ker menda že mora tako biti, a njeno vedenje je ponižno, lepo, kakor je bilo vedno. Ozdraveli Miha in Tine pa bivata pri v Cudinu, zakaj valita in prekladata deske v in hlode, kakor jima veleva Simen. Ker delata zložno, živi Tine prav zadovoljno. Ko sta se pa nekoč njegov brat in žena nekaj malega sprla, in je Meta Matevža z jezikom užugala, razveselilo ga je to tako zelo, da je celo jedno zapel, namreč: Že jedno sem si zmislil, Da b' se oženil bil, Pa sem se spet premislil, Kak' bi se pregrešil! v Ce tudi se zemljemerec ,Radrgar' nikoli ne pripelje v Zatišje, pomnili ga bodo vaščani vendar še mnogo let. Kadar se v bodo zarastli Cudinovi gozdi, pozabili bodo morda še le neljubega jim gosta. Očetova tajnost. (Povest. — Spisal Slavoljub Dobrdvec.) (Konec.) VII. ojdi z menoj, dragi čitatelj, v povesti za skoro pet in dvajset let nazaj, pojdi z menoj tje v solnčno Gorico ob temnozeleni Soči. Brhka hči planin, kakor jo je nazval »planinski slavec«, izgublja prejšnjo živahnost, ko je prišla v ravan. Podobna se zdi človeku, ki je preživel svojo mladost, premagal svoje najhujše koprne-nje, svoje strasti in dospel v življenja moško dobo. Ljudje velikokrat lažejo, velikokrat skrivajo z lepo besedo najostudnejše čine. Midva pa, dragi bralec, bi se hotela popeti v ono nedosežno višino, odkoder je možno vse dogodbe opazovati nepristranski, v ono višino, kjer piše angelj Gospodov po resnici zgodovino človeških src. Prebivalci avstrijske Nizze so že večinoma pospali, le nekatere gostilne in kavarne so še odprte. Čudno je odme- valo v nočni tišini ropotanje kočije po tedaj nazvani »gosposki ulici«. Pred visoko, lepo hišo ustavi voznik, odpre kočijo in pomaga iz nje lepo oblečeni gospej. V naročju je imela malo dete, katero je krčevito stiskala k sebi. Voznik še potegne za zvonec pri vratih, in ko sliši, da hiti nekdo odpirat, skoči na »kozla« in oddrdra s kočijo domov. Vratar vpraša gospo: »Kdo je ?« — Ona je bila takoj v zadregi, kaj bi rekla; ko pa le nekaj izpregovori, domisli se vratar nečesa in pravi: »Morda ste vi gospa Marinijeva?« — Mara — ta je elegantno oblečena gospa — se strese po vsem životu, in še bolj pritisne dete k sebi. »Prosim vas, odprite no; jaz sem, jaz«, silila je ona, ker se ji je smilil otrok. Vratar odpre in skoro na glas za-godrnja, zakaj neki prihaja tako kasno. Ko mu pa stisne nekaj svetlega v roko, vošči ji vesel lahko noč in ji še pokaže z lučjo v stanovanje. Dospevša v skrbno opravljene sobe, položi spavajoče dete na posteljo ter je poljubi. V tem času je polagoma vstala postrežnica, za njo v kuharica in dekla. Ze dva dni so čakale njenega prihoda. Na pol zaspano so pozdravile novo gospodinjo, katero je vidno veselilo, da ji je »on« vse tako pripravil. Pohvalila je služabnice, da so jo prišle pozdravit, in jih poslala počivat, sama pa je sedla k mizici in nekaj pisala v svoj dnevnik. O ti priložnosti lahko opazujemo lepo, a nekoliko upalo lice gospe Gorčičeve, katero je zviti Marini preslepil, da je zapustila svojega soproga in ubežala v Gorico, kamor je bil tedaj Marini premeščen. Se prej, nego Gorčič, znal si je bil v Marini pridobiti srce lepe Marice. Zen- ' v: . . , Izvirek kam: (Po fc ska je pač ženska: vsaka gleda preveč na zunanjost, uglajenost in lepe besede. Marini je tudi vprašal njene stariše, da bi mu jo dali v zakon, a njen oče je menda poznal nestalnost prosilčevega značaja in mu prošnjo odbil, ne da bi mu pravil, zakaj. Ona je potočila nekoliko solz, on se je jezil, da mu je izpodletelo, posebne žalosti pa ni kazal. „DOM IN SVET'5 1892, štev. 12. ške Bistrice. rrafiji.) Ko je nekoliko pozneje Gorčič potrkal pri Märinih roditeljih za lepo mladenko in so mu jo tudi obljubili, premagal je Marini na videz sam sebe, opustil misel na Maro in se še dalje in povsodi laskal dekletom. Tudi Mara ga je nekoliko pozabila. Saj je bil Gorčič popoln mož, ki je imel najlepše lastnosti in zlat značaj za družinsko življenje. Ko jo je pa videl Marini, da je 35 srečna v zakonu, vzbudila se je v njem prejšnja strast. Motil jo je in premotil, zakaj govoriti je znal tako sladko in ljubeznivo, kakor malokdo. Največ hudobij je kriv hinavčev sladki jezik. On je vedel za Dinkov beg in vse tako uredil, da pojde sum na onega. Spremil je Maro do Zadra, potem se pa vrnil, da še bolj izbriše sleci svoje hudobije. Povest tudi ne ve ničesar o njegovem »hrabrem« činu, da bi bil namreč Gorčiča potegnil iz morja, ampak nam pravi, da nesrečni soprog ni iz obupnosti skočil v morje. Hodečemu ob bregu se je nekoč Gorčiču izpodrs-nilo. Mariniju šine takoj grozna misel v glavo, da bi pogubil neljubega človeka. Slučajno pa je bilo tam morje plitvo. Marini sicer skoči za njim in ga hoče potisniti v vodo, toda izpre-vidi, da ni lahko. Zato potegne res s trudom — Gorčič je bil bolj obilen — iz vode »utopljenca«, in odtlej se je zvi-tež hvalil, kako je rešil prijatelja grozne smrti iz obupa. Gorčič mu ni hotel ugovarjati. Lepa Mara je upala, da se sedaj začno za njo zlati časi življenja, a le preveč je verjela »medenemu« jeziku in prekmalu spoznala, da med na jeziku ni vselej tudi v srcu. Spoznala je nestal-nost Marinijevega značaja. In tedaj se ji je začela še močneje oglašati vest —, začelo se je kesanje, a prepozno. Mlademu Mariniju pa jokajoča ženska ni bila vzor življenja in uživanja. v Živela sta skupno blizu jeclno leto. Ona se mu je vedno bolj odtujevala in slednjič popolnoma odtujila. On jo je mrzil in gledal, kako bi se je rešil. Naposled je sovražil v isti meri njo, kakor tudi njenega otroka. Neki večer je prišel prav slabe volje iz urada in čakal večerje; dete je vpilo kakor za posebno nagrado. Seveda mladi otroci opravijo največ z jokom. »Nesi mi strani ono - le stvar, če ne jo vržem skozi okno«, reče jezno ; ona ga pa popraša še nekoliko mirno: »Ali nisi rekel, Giacomo, da, kjer bodem jaz, imel bode tudi moj otrok dovolj prostora?« »A pojdi, — kaj človek vsega ne reče!« zadere se on. »Torej nisi nikakmož-beseda?« vpraša Mara, kateri je bilo to že dolgo na srcu. Iz njegovega vedenja je lahko sodila, kaj misli. »Kaj mož-beseda? Sedaj se ti bodem tukaj še izpovedaval? Tvojih neslanostij sem sit do vrha. Pojcli, kamor hočeš!« Ko je izgovoril zadnje besede, zagnala je Mara takšen jok, da bi se je bil usmilil mrzli kamen, ko bi imel srce. V nji se je oglasil obup, kes, prevara in — moreča skrb za bodočnost. To ga je še bolj jezilo, in kar s silo jo je rinil od sebe. Le nekaj obleke je vzela s seboj, zavila dete in odšla — v temno noč. — — — Tiho šumljajo valovi zelene Soče, tiho se vale tje po planjavi. Oh, da bi tudi ona, tudi Mara mogla hiteti ž njimi do morja, potem še naprej, naprej do kršnih dinarskih planin, kjer brezskrbni pastir pase ovce, za kratek čas pa prepeva pesem o slavnih junakih slavnega svojega rodu. Tam pod onimi, revno obrasenimi planinami so divni kraji, tam je tudi njen dom, a tje ne sme; tam živi njen pravi mož, toda k njemu ne more. Potok tihih solza se ji udere po licu, ko tako sloni na visokem mostu nad tajno šumljajočo reko in premišljuje o zlatih snih srečne mladosti, solze padajo v globoko zclolaj tekočo vodo, družijo se kot njene želje z brezskrbnimi valovi ter hite ž njimi naprej, naprej... Le revni žarki bližnje svetilke padajo v vodo in medlo razsvetljujejo njeno površje; voda je pa vendar videti tako lepo zelena, tako vabljiva in zajedno v tako strašna. Ze je Mara zavila dete v svojo najlepšo obleko, prekrižala je in položila kraj ceste prav blizu svetilke, češ: dobrosrčen človek pride mimo in je vzame; jaz pa nisem več za svet, in svet ni za-me. »Bog mi oprosti!« reče in hoče stopiti na mostovo ograjo, da bi se vrgla v vodo, a vest ji ne pusti, obotavlja se. Med tem pa nekaj zašumi za njo. Prestrašena se ozre in vidi znano žensko. »Dober večer, gospa! Kaj pa gledate v vodo? Ste-li kaj izgubili?« Bila je soproga nekega nižjega uradnika. Prvi mesec, ko je došla Mara v Gorico, stanovala je s svojim bolehnim soprogom v isti hiši. S prijazno in zgovorno žensko se je takoj sprijateljila, dasi ni prav dobro umela Slovenke. Obema je bilo težko, ko sta se ločili, ker je morala ona zaradi bolezni svojega soproga v mirnejše stanovanje. »Oh, izgubila — in koliko!« In Mara zaplače, da se je ženi v srce smilila. Na to ji pove svojo grozno nesrečo. Tudi Slovenka ji je potem potožila svojo nesrečo, da ji je soprog za smrt bolan. Ko umre, ostala bode sama z otrokom, kateri bode že o rojstvu sirota brez očeta. Po teh besedah začne vzdihovati. Tudi Mara pomisli bolje, kaj čaka njeno hčerko, žalijo jo solze, in nesrečna misel, da bi si končala življenje, bila je zmagana. »Gospa«, pravi Slovenka — po svojem soprogu se je pisala Tončič — »pojdite z menoj v mesto. Bodeva že kako ukrenili, da pri nas prenočite. Bog je nad nami vsemi, on bode nazadnje sodil.« Mara se je vrnila. v Ze iz šolskih let pokvarjeno zdravje uradnika Tončiča se je hujšalo od dne do dne. Njegova soproga ni Mare pustila od sebe. Bala se je ostati sama, ko pride najhujši udarec — smrt. Te ni bilo treba dolgo čakati. Ko se je napel brst po drevesu in so se v jatah vračali južni selilci na soške bregove, tedaj se je vrnila tudi Tončičeva duša k svojemu Stvarniku. Soproga je žalovala, in Mara jo je tolažila, ne misleča, da je sama še bolj potrebna utehe. Njena Marica ni še poznala bridkosti sveta in je zvedavo stezala ročici po plamenčkih sveč, ki so gorele ob mrtvaškem odru. Ne še prav poldrugo leto stara je bila živahen, ljubezniv otrok. Ko je z obema ročicama objela mamo okoli vratu ter ji poljubila usehla usta, utrnila se je Mari solza iz očesa in tedaj je strastno stisnila deklico k sebi, rekoč: »O, otrok, moja Marica!« — Vidno je slabela. Prijateljica ji je včasih tožila, da se boji trpljenja in smrti; Mara ji je pa odgovorila: »To bi mene še le rešilo težav in nadlog. Ne boj se, ne! — Da bi nam bil le Bog milostiv!« Dva meseca po smrti svojega soproga je Tončičeva vdova povila zalo hčerko. Imenovali so jo Slavico. V tem času ji je bila Mara največja podpora. Ni se sramovala niti najnavadnejšega opravila, marveč delala je samo, da zatre, da pozabi notranjo bolest. Ta se da morda pozabiti, a zatreti nikoli. In Mara je okusila vso grenkobo nekdanjih spominov; njen dnevnik je hranjeval dogodbe njenega življenja. Ker ni šla nikamor in je vidno upadala, začelo je Tončičevko skrbeti za njeno zdravje. Seveda je bila skrb že prepozna. V začetku petega meseca, odkar je bivala pri njej, umrla je. Na smrtni postelji je izročila svoji do-brotnici zavitek pisem v varstvo za malo Marico z naročilom, da je sme dobiti 35* hčerka v roke še le, ko dovrši štiri in dvajseto leto, drugi zavitek pa naj da na pošto o njeni smrti in kake štiri ali pet dnij pozneje naj gre zopet na pošto vprašat, ni li še prišlo pismo z naslovom M. G. 4. Peti dan jo je res čakal tam zavitek z denarjem iz Dalmacije. Dobila je toliko, da je ni prav nič več skrbela bodočnost. Z malo pokojnino in pa s tem, da je hranila več učencev, redila je vdova Tončič sebe in svojo varovanko. Sla-vica in Marica sta se lepo razvijali. Mati je seveda z večjim veseljem gledala svojo jedinico nego dalmatinsko črnolaso in črnooko deklico, a vede, da ima le Mari biti hvaležna, da ji je hči preskrbljena za bodočnost — dobljene novce je naložila v hranilnico, kolikor jih je bilo odločenih za Marico in njeno od-gojo — ljubila je in na tihem milovala osamelo siroto. V šoli sta obe deklici dobro napredovali, včasih se je celo pokazalo, kakor da Marica prekaša domačo hčerko. Zastran tega pa ni bilo med njima ni-kake zavisti. Saj je Slavici mati dostikrat rekla, da ji je neka tuja gospa prinesla srečo v hišo. Najžalostnejši dan v življenju mladih deklic je bil oni, ko sta se morali ločiti, odhajaje kot učiteljici na razni službi. O vsakih večjih šolskih počitnicah, ko je Slavici še mati živela, prišla jo je Marica obiskat, in za nekaj dnij se je zopet vrnilo prejšnje brezskrbno in zadovoljno življenje v malo družino. VIII. Bliža se že svečnica, severni mrzli vetrovi ponehujejo, solnce se prijazno ozira, njegovi žarki kličejo iz tal novo življenje, kličejo v naravo novo pomlad. Stari Gorčič pričakuje v hišo neveste, Marini pa dobička od srečne ženitve. v Saj mu je pomoč tudi potrebna. Se nekaj tednov, in zarubili mu bodo imetje. Torej hiteti treba, hiteti, da ne bode prepozno. Vsakomu je znano, da je Marini mnogo bolj potreben denarja, nego Gorčič neveste. Vinko je bil dalj časa gluh za očetovo prigovarjanje; od onega večera pri Mariniju se je pa borila v njem hvaležnost zastran očeta z ljubeznijo do Slavice. Nekoč ji je razodel svoje razmerje, razodel ji je svoj notranji boj. Nesrečna deklica ni tugovala zaradi zle usode, tudi ni obupavala in javno kazala svoje žalosti. Le prejasno ji je bilo, da Vin-kova soproga ne more biti. A kolikor bolj je razmišljala o tem, kolikor bolj se je trudila, da bi sama sebi dokazala, kako nične so bile vse lepe nade, kako hitro so se razpršile — lepe sanje, toliko živeje se ji je kazala v duhu podoba njegova. Celo preteklo življenje ji je bilo pred očmi. Kako lepa, kako brezskrbna je bila njena mladost! Ko se je pozneje nekoliko bolj zavedala: s kakšno ljubeznijo se je srce oklenilo črnolase deklice-posestrime Marice! Pokojna mati ji je večkrat rekla, da je Marica obema v srečo. Sedaj, sedaj je sama na svetu, vse jo je zapustilo. Marice ni videla več, odkar ji je bila umrla mati. Njo mora zopet videti, ž njo govoriti in — tu se Slavica spomni, da ji ima še nekaj izročiti: oni zavitek pisem — izročen od rajne matere. — Potolažena gre Slavica gledat, ali je zavitek še na svojem mestu. Ko ga najde, vsede se in piše prijateljici na Goriško. O sveč-nici bode njen god, dva dni je prosta: zakaj ne bi preživela nekoliko ur v naročju svoje posestrime! Belemu papirju je zaupala svoje srčne tajnosti, povabila k sebi Marico, in odleglo ji je. Ko je Slavica ukrepala, kako bi si lajšala gorje, in so ji vendar-le uhajale misli tje doli na morsko obrežje, stopil je oče k Vinku v sobo, da se dogovorita za bližnje ženitovanje. Ravnokar sta bili odšli gospa Annetta in hčerka Angelina. Vinko se je v njiju družbi zdel zopet samemu sebi dolgočasen. Njegove misli so se zopet bavile z Marinijevim pripovedovanjem, iskal je po širnem svetu nečesa — sestre. Vedel je, da z neljubo zakonsko zvezo žrtvuje mnogo, mnogo, žrtvuje samega sebe; ko bi imel potem vsaj jednega človeka, jedno srce, ki bi ga umelo, umelo, kakor ga ne bode Angelina nikoli! Ko bi bilo mogoče najti sestro! Kar je oče nasvetoval, vse je bilo Vinku prav, saj je komaj čakal, da on zastavi besedo. Spomnil je očeta tiste stvari, o kateri mu je bil pravil Ma- v rini. Ze samo spomin na prvi zakon je starčka vznemiril; ko mu je pa omenil še hčerko, bil je stari Gorčič kar ne-voljen. Zdelo se je, da nekaj premišlja, a z mislimi ne more na dan. Povedal je samo to, da je po prejetem zadnjem listu o smrti rajne žene vse preiskal in poprašal po Gorici, a hčerke ni našel. Lani jeseni, ko je bil na Izli, slišal je, da je neka gospica v družbi več učiteljev in učiteljic z dežele vprašala, ali ni bilo ravnokar med njimi Marice Gjorgjevič. Odgovorili so ji, da je bila, pa je odšla s prijateljico gori na hribček k cerkvi, odkoder je lep razgled na morje. Ko je starec izgovoril ime Gjorgjevič — tako se je pisala njegova prva soproga — ustrašil se je sam sebe. Leta in leta so že minula v večnost, ne da bi bil izgovoril to ime. »Torej mislite, daje učiteljica?« vpraša Vinko hlastno. »Tu ni mogoče ničesar misliti, ničesar sklepati. Ime je imenu podobno. In pomisli: v Italijo — potem pa tukaj učiteljica in še Slovenka! Prevelika iz-prememba, da bi se dala spraviti v sklad z drugimi okolnostmi. S tem je bil Vinku zopet zabrisan sled; obupal pa ni. Ta mala novica o neznani sestri mu je vnela še bolj vroče želje po nji. Kakor da bi se česa posebnega domislil, vstane in stopi pred očeta, rekoč: »Oče, jaz jo moram najti! Prej ne mirujem, prej se ne oženim.« Stari je gledal sina zvedavo; ko pa vidi njegovo resno, odločno voljo, posvari ga, češ, saj ne bode nobenega uspeha. Le sramota za njegovo hišo bode še veliko večja, če se hči najde, ker ona bode živa priča rajne, Gorčiču ubegle žene. A vse to ni nič pomagalo. »Lastne krvi ne bodete zavrgli,« reče Vinko bolj s poudarkom, nego je morda sam mislil. »Ne zavrgel, a tudi iskal je ne bo- v dem. Ce se oglasi kdaj, povedal sem ti že, da ji izplačaj doto,« pojasni oče, videč, da se je sin tako vznemiril. »Torej samo doto da ji izplačam, z denarjem tudi odplačam bratovsko ljubezen, katere je reva svoj živi dan pogrešala? Oče, tega denar ne more, in tudi jaz ne bi mogel«, pristavi Vinko odločno. Besedovanje seje nadaljevalo, in končen razsodek je bil, da oče ni dovolil, da bi se preložila namenjena ženitev, sin pa tudi ni premenil svoje namere, da hoče sestro iskati. Mnogo ni mogel ukreniti. Potrebno se mu je zdelo vendar naj-prvo zvedeti, če je kakšna učiteljica v deželi s tem imenom. Zato je pisal Koširju na Hribovec in čakal odgovora. Na svečnico še pred poldnem je Slavica zopet srčno pozdravila svojo po-sestrimo Marico. Dolgo časa se nista videli in obema je bilo tako polno srce. Po kosilu pa zaklene Slavica duri svoje sobe, povabi prijateljico, da se vsecle k mizi, prinese iz predalnika zapečaten zavitek ter ji ga izroči: »Marica, tukaj imam še nekaj za-te. Dedščina je po tvoji rajni materi, Bog ji daj nebesa! Na smrtni postelji jo je izročila v varstvo moji pokojni mami, ki je tudi že tam; naročila pa je, da se ti to ne sme izročiti prej nego tedaj, ko dovršiš štiri in dvajseto leto. Danes je tvoj god; štiri in dvajseto leto si dovršila. Moja mama je zavitek hranila kot svetinjo in tudi meni izročila na smrtni postelji. Zdaj pa poglej pečate in primerjaj, če se vjemajo z odtiskom prstana tvoje matere, katerega nosiš na roki. S solznimi očmi je Marica prejela zavitek, poljubila prijateljico na čelo, rekoč : »Hvala ti, Slavica!« Potem je pa naslonila obraz nanj in ga močila s solzami . . . Ko je pretrgala ovitek, pokazal se je zvezek pisem, med njimi je bil tudi dnevnik pokojne Mare. Tudi ono Mari-nijevo pismo je bilo vmes, s katerim jo je nagovoril, da je pobegnila ž njim. Posebej zavit je bil dragocen medaljon, Gorčičevo poročno darilo, z vrezanima početnima črkama njegovega imena. Marico" je najbolj mikal dnevnik. Obile solze so ga močno razmočile prej, nego ga je prebrala do zadnjega lista, zgodbo ljubezni, nezvestobe, prevare in resnične pokore. Slavica je morala prijateljico večkrat opomniti, da jo bode toliko nenavadnih novostij preveč prevzelo, naj vstane in v se gre nekoliko razvedrit na zrak. Se le po dolgem nagovarjanju jo je slušala. Močno se je reva opotekala, ko je stopala na Slavico se opiraje iz sobe. Zunaj ju je že čakal Košir, in prvo, kar je storil, bilo je, da je tovarišicama razodel vsebino Vinkovega pisma. v Se tisti večer je Vinko objel do tedaj neznano sestro. IX. Glasno je mrmral drugi dan pred poldnem stari Matej, ko je moral tako naglo naprezati konje, da se popelje Gorčič v mesto. V tem času navadno biva še lam, ali ko se začno lepi dnevi in delo v vinogradih, ne more si kaj, da ne bi pogledal v priljubljeno leto- v višče, na prijazni Božjak. Ze Matej je ugibal, da se je moralo danes zgoditi kaj posebnega. Tudi sin je prišel za očetom iz mesta, in dolgo časa sta govorila v jedilnici, včasih tiho, včasih pa tako na glas, kakor da sta oba gluha. Kar prileti stari Gorčič iz hiše ter veli takoj napreči. Ni minulo pet minut, že je Matej podil konje po cesti, da se je silen oblak prahu vzdigoval za kočijo. Tako hitro se Gorčič menda še nikdar ni vozil. Dospevši v meslo, rekel je zapeljati naravnost pred Marinijevo hišo; kakor besen je potegnil za zvonec in kakor dvanajstleten lahkonog mladenič je zle-tel po stopnicah. Marini se je čudil, kaj ga je tako pripodilo k njemu. »Kaj pa je, France, kaj: nesreča, ka-li?« vpraša naglo. »Molči, slepar! Ti si moja nesreča, zapeljivec. Sram te bodi! Ti si mi ženo odpeljal, ti si me dosedaj mamil s svojim sladko - strupenim jezikom, ti si zamoril njeno mlado življenje, ti si mene ugonobil. Tat zakonske sreče, ti kača . . .« Najgrše priimke je bruhal iz sebe, kakor besneči vulkan smrtonosni ogenj. Ne bodemo jih pisali, saj bi bilo pre-žalostno opisovati bolest prevarjenega srca. Saj je izdajstvo že od nekdaj najhujši greh, in proklet je, kdor zlorabi prijateljsko zaupnost. Pene so se Gorčiču zbirale okoli usten, oči so mu vedno bolj lezle iz očnic, žile na vratu so se vedno bolj napenjale, pesti krčevito stiskale — slednjič se starec zgrudi na tla, rjovenje neha. Zadel ga je srčni mrtvoud. Strahovito je škripal z zobmi, ko sta pritekli domači ženski. Marini si ni upal v z mesta. Groza ga je bilo. Ženski je prijela skoro omotica, ko sta videli Gor-čiča v zadnjih izdihljejih; Marini se pa oglasi, rekoč: »Le umrita, le umrita še vidve! Sedaj je vse končano. Doigral sem, izgubljeni smo, izgubljeni«, kričal je be-žoč iz sobe v sobo, kakor obstreljen lev. Ljudje so prišli z ulice, in ko so videli umirajočega Gorčiča, odnesli so ga urno na voz. Matej, ki je prej vozil hitro, pustil je sedaj konjem vajeti in molil za gospoda. Prej, ko se je voz ustavil pred rojstno hišo, nabrala seje velika množica ljudij, ki je molče stopala za kočijo in mi-lovala dobrega Gorčiča. Vsakdo se je spominjal kakšne njegove dobrote. Vinko se je sklonil nad očetom, bil je že mrtev. Sin je jokal kakor dete: »Torej še to, še to ...! Gnusni izdajalec!« Vsem se je smilil. Dva dni pozneje, ko so zagrebli truplo Gorčičevo, ki je skoro do smrti verjel prevarljivemu hinavcu, solzili sta se ob grobu dve meščanom neznani osebi — Slavica in Marica. Marinija je vzela noč še pred pogrebom. Ugibali so, da je šel, pobravši, kar je bilo mogoče, v Italijo; pa ni bilo res. Gospa Annetta je živela pri sorodnikih v Trstu, živela po prejšnji navadi, Angelina je v neki trgovini spoznavala, da so vsi ljudje — Lahi in Slovenci — stvari božje. Drugi dan po pogrebu so Mariniju vse prodali. Nekaj časa pozneje, ko je Matej sam stopal za delavci v vinogradih in sam nadzoroval obdelovanje, lezel je neko jutro pod hribom sv. Marka in gledal, kako je že brstje napeto, kako pridno znaša kos svoje gnezdo, in kako brezskrbno muli zajček mlado travo. Ko se pa ozre navzgor na velik hrast, zagleda nekaj črnega med vejami. Gre bliže in opazuje natančneje — Marini-jevo truplo guga veter semtertje. Klobuk je ostal na nižji veji, čevlji so že popadali na tla in ostudno spačeni obraz so obdelavah krokarji . . . »Tako, kakor zasluži vsak izdajalec !« mrmral je Matej in gledal, ali bi bilo mogoče spraviti truplo z drevesa, a preveč ga je bilo groza. Vrnil se je in sporočil v mesto. Odtlej je prišla že drugič pomlad v deželo in s cvetlicami posula dol in log ter dihnila novo življenje v naravo. Tedaj je tudi Slavica ostavila svoje ljubljene gojence na Hribovcu in se preselila na zaželeno morsko obrežje, na prijazni Bož-jak k svoji posestrimi Marici kot ljubljena družica novemu gospodarju Vinku. O priliki, ko je bila tam zopet volitev in je Vinko volil res s slovansko stranko, napil mu je Košir navdušeno, a kratko, ker govornik ni bil: »Bog živi gospoda Gorčiča! On je naš, da, on je naš; Bog ga živi!« Tedaj je Vinko odgovoril: »Vsi ljudje smo bratje, bratje so vsi narodi. Drug drugega ne sme zatirati. Bog živi pravico!« Zazvenele so čaše, zadonela je slovanska pesem ter odmevala tje doli na morski breg, vmes pa se je zopet odlikoval Koširjev silni »bas«, zaradi česar ga je Vinko tudi danes pohvalil, in to je bilo skromnemu pevcu zadostno plačilo. Prijatelju. podaješ mi solzän, J .Samotni svoj zapuščaš stan. Sinji jasno nebesni svod, Mračno med svet tvoj včde hod, Iskät stand, iskät domü In izgubljenega mirü. Dobrötni Bog te spremlja naj, In lepših dnij nebö ti daj! Ge tudi naju loči stan, Ljubezni tö ne bode bran. Le bolj čislam te, ljubim bolj, Ker vodi čist namen te zgolj: Da vreden bil bi, kar bi bil, Nazaj si v svet korak zavil! A. C. Slavin. (s 'fsJgä j Svet. 'vet je ribič zvit: Mirno stoji, Vabo moli, V vabi pa trnek je skrit. »Svet je ribič, če si ti riba, Svet je riba, če si ti ribič!« Svet je bučela: S strdjö se diči, Ako pa roka za strd je prijela, V roko te piči! »Vendar pa umni čebelar Brez strdi ni bil še nikdar.« Svet je knjiga S sedmimi pečati — K nebu ga dviga, Kdor ume jo brati. A. C. Slaviti. Ribička. %