France Bevk
Nuna Minca
A-o sein bil še prav inajlien, kake tri ali štiri leta star, nisem nosi! hlačk, ainpak krilce. letuti krilcu, ki je segalo do peta in lii bilo prepasano. 91110 pravili »kaput*. Podoben sem bil tedaj kakemu dekletcu, le da niseiu uosil dolgib, v čop povezanih las.
Meni se zdi, da se se zdaj spomhijam, kakšen je bil ta skaput*. Pod brado, na rokavih in na sj>odnjem robu so bili nasiti pisaui trakovi. na katerih. se je nabiralo btato. Blago pa je bito pisano, vse v takili rožicah, ki smo jim pravili kurja očesca. Na komolcih so bile nove zaplate.
V poletju sem spremljal inater. ki je hodila k sosedu na de!o. Takrat sem irael dve reČi, ki sem jili vedno jemal s seboj. Kanglico za solze in DilinČek. ilislim, da jih tudi vi poznaie. lz kanglice sern stresal sitnosti iii solze, a z mlinčkom sein  mlcl  kruh. Belega rajši  nego Črnega.
Moti jc delala na njivi. a jaz sem čapcl ua zeleni trati, držal roke na kolenih iu gledal. Plevice so plele ia se upogibale v prst. In neprestano sem sc ba], da se bo mati z moliko utlarila v roko. Mati, piknili se boste,?  sem skoraj  zajokal.
A ona me je pogledala, nato je delala daljo.
»Miren bodi,E mi je rekla. ^lgraj se ali zaspi!^
Bil sem tiiio ko miška. Igral sem se z mavjeticami, ki sem jili natrpal t gosti iravi. Z leskovimi šibami, ki sein jih zatikal v zeuiljo. Mati me Jl-včasih poklicala in mi vrgla polŽevo kajžioo. Bila je siccr prazna. a lepo zavita in pisana. Te kajžito so mi bile zelo ljube jn drage. Hranil scm jih \' žepu, ki sem ga imel na trebuhu tako velikega ko malho. Nekoč mi je mati vrgl-a tudi star krajcar. Bil je ves ¦čra, a ko mi ga je bil dcd očistil. se jt* dvetil ko cekin.
Prešievati polžje hišice, ko še Šteti nisem znal, A^iikati Ieskove mladike v zeinl.jo. trgati inarjeiice. vsega sem se naveiičal. Pa sem se spoinuil, da imam mlinček za kruh. Iji ker kruha ni bil-o. se mi je odprla kanglica za solze. v trenutku sem irael mokra lica.
Še dobro. da mc jiiso videli drugi otroci. Koj bi mi bili nagajali: »Žlice, vilce. orgljice, kre&ilce.: Tako so namteč dcažLli jokavce.
Mati je dvignila glavo.
>Kaj ti je?< me je vprašala.
>La-ačeu.« sein odgovoril skozi solze in jok.
»Počakaj!« je dejala mati.
Mene pa ni l)ila volja počakati. Napel som ineh še huje kot v cerkvi pri orglah. moja piščalka je ibila glasna, sLisali so jo po vsej njivi.
Ttedaj je dvignila glavo Jiiina Minca. ki je plela poleg moje matere. Soj mi ni bila nuna. le klicali smo jo tako. Bila je majhna, zgrbana in vsu. sključenn. Oči je imela rdeče abrobljene. kot da jo bolijo. N,i iniela hiše ne moža, komaj kamrico pri sosedu. da je v nji spala. Vse leto je delala ua njivah, zato ji je menda zlezla glava v tla.
Ta se je tedaj dvignila, njene dobrotljive oči so me pogledale. po-klicala me je:
^Pridi k meniU
In sem sel. Vedel sem. kaj to pomeni. Nuna Minco ni iuiela kangliee za solze. a tudi ne takega niliučka koi jaz. Kruh ji je tedaj ostajal. Imela pa jo zlato srtf. Ko seni prisel rlo nje. jc vzela iz predpftsnikn kos {-rnega
kruha in gu držala pred menoj kot duhovnik monštranco. Jaz sem ga zgrabil z obeina  rokama in že scm ga nesel v usta. Kako poreeeš?«  rae je pokarala ruati.
Rog lonaj!^   sera popravil s polniini usti, kar sem bil pozabil. Ulinček je miel.
Ali boŠ inolil zame. ko bom umrla?« me jt; \-prašala nuna Minca. Boiiv   sem clejal in že sem bil na robu ujive.
Njeii glas  je  bil   prav  poseben.  Hripav,  priduŠen.   a  v&udar  angelski. Razen sosede. dobre  Neže.  mi uihče ni izdal  toliko kruha kot Minca. Če bi ga nagromadil, bi nastala iz njega majhna gora.
ko sem bil dijak. ane je o počitnicah obiskal oče. -Minca je umrla,- mi je dejal.    Saj si jo poznal. koliko kruha t'\ je razdala!« Ob njeiii smrti seni se zaraislil.
Obljubil seni ji bil, tla ji bom poplačal kruh z molitvijo za njeno dušo. Xe vem. čo sem ji poplačal do zadiije drobtine. A vsakokrat, kadar seui srečal v življenju trdosrčue Ijudi, ki revežu ne ponudijo krajcarja. sem se spamnil nunjo. S svojo dobroto je bila bUžja Bogu kot kateri izmed nas. Čc ona ne gleda hožjega obiičja, kdo ga ba gledtd?
I f vrstice naj ji bodo nagrobni spomenLk moje livaležnosti.