PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini A n 1» Abb postale I gruppo - Li6D3 4* *U IlF Leto XXII. St. 276 (6563) TRST, sreda, 30. novembra 1966 KOMENTARJI O VOLILNIH IZIDIH Na splošno ni bilo večjih sprememb Nedvomen samo občuten padec desnice Izjave vidnejših predstavnikov strank - Pieraccini o nujnosti zvišanja sredstev za ureditev voda v petletnem gospodarskem načrtu - Protesti, ker je predsednik kasacijskega sodišča prisostvoval fašistični proslavi fašističnega pravnika Rocca Danes pričetek pogajanj za obnovitev pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij Izidi pokrajinskih volitev v obeh I krajinskimi volitvami. Pokrajinah (Trst in Massa Carra- (Skupno je v obeh pokrajinah ra) ter primerjava s prejšnjimi po-' 501.626 prebivalcev). POKRAJINSKE VOLITVE 27.11.1966 GLASOVALO 90,5% Stranke Veljavnih glasoy % % na prejšnjih pokr. volitvah KD 100.301 31,2 32,5 PSU PSI PSDI 46.767 14,6 10,6 7,3 PRI 17.058 5,3 4,7 KPI 74.307 23,1 23,0 PSIUP r "i 4.2 0,8 PLI 26.639 8,3 8,1 PDIUM (3) i ..)H5 0,5 0,5 MSI 24.295 7.5 8,2 Ml 9.129 2.8 1,3 SS 6.917 2,1 2,1 UNE 1.280 0,4 0,2 Razni — — 0,7 321.829 100,0 RIM, 29. 100,0 — Kot po vsakih DANES , Včeraj so bili objavljeni izidi tržaških občinskih in pokrajinskih volitev. Glede izida pokrajinskih volitev smo že včeraj ugotovili, da Je sestava pokrajinskega odbora le. yega centra dvomljiva, ker KD (8) •n PSI) (3) ob podpori Slovenske skupnosti (1) razpolagajo točno s 5* odst. pokrajinskih svetovalcev (12 od 24) in bi tak odbor lahko Jivel le ob morebitni podpori svetovalca Indipendentistične_ti gibanja za STO (1). V občinskem svetu pa bodo občinski odbor levega centra lahko sestavile KD (21), PSU (8) in PRI (1) ob podpori Slovenske skupnosti (1). Tak levi center torej podpore indipendentistov ne bi potreboval. Vendar pa je za naše čitatelje lu za vse Slovence na Tržaškem najbolj zanimiv odgovor na vprašanje, ali je naletel na ugoden od- *iv naš poziv na dan volitev, naj slovenski volivci glasujejo za slovenske kandidate na vseh listah. ' se kaže, da je padel odziv na Plodna tla. Na podlagi doslej znanih imen izvoljenih kandidatov namreč sledi, da bodo v pokrajinskem svetu od 24 pokrajinskih svetovalcev 4 svetovalci slovenske narodnosti, in sicer trije, ki so bili ■žvoljeni na listi KPI in eden, ki Je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti. Žal, da na listi PSU ni nji ponovno izvoljen slovenski kandidat. — V tržaškem občinskem svetu pa bo 8 Slovencev (od 60), °d katerih so bili izvoljeni: na listi KPI 6, na listi PSU 1 in na listi SS 1. Ni izključeno, da se bo šestim Slovencem z liste KPI pri-dru.il še eden. Nadaljnji komentarji volilnih izidov se v bistvu ne razlikujejo od Prvih, ki smo jih napisali že včeraj, ko so bili znani samo prvi in nepopolni podatki. Ne gre za pomembnejše spremembe, pri čemer Pa je še zlasti treba upoštevati, da Je šlo samo za delne upravne vo-"tve, ki so zajele zelo majhen predel Italije, povrh pa so bistveno vplivale krajevne razmere, in to ®e zlasti v Trstu, kjer je šlo za največjo «maso» volivcev. Zato tudi lahko samo ugotovimo splošno Ponovno tendenco, da se je delež desnice vnovič znižal, v centru in na levici pa je položaj dokaj zapleten in so možne različne primerjave in zato tudi različne raz-iage. V poslanski zbornici je Pieraccini poročal o spremembah petletnega načrta v zvezi s katastrofalnimi Poplavami ter povedal, da namerava vlada spremeniti samo nakazila ža ureditev vodnega režima, ki jih "O zvišala za 200 milijard lir v pri-hodnjem petletju. Vedno ostrejši ton dobiva polemika, ker je predsednik kasacijskega sodišča prisostvoval v nedeljo proslavi fašističnega zakonodajalca Rocca, ki jo je v Rimu priredila MSI. KPI, PSIUP in PSI-"SDI zahtevajo odločne ukrepe in ž njimi se strinja minister za sodstvo Reale, ki mora po ustavi pri-četi preiskavo. Gre za nezaslišan Primer, ko predsednik kasacijo mirno posluša apologijo fašizma, ko pa bi moral biti čuvar republiške ustave. V Zahodni Nemčiji bodo danes na zaključnih sejah demokristjan-ske in socialdemokratske parlamentarne skupine dokončno odobrili oddaljevanje pogajanj za sestavo vlade velike koalicije. Včeraj so se žačeli pogajati za razdelitev ministrskih mest, pri čemer so nastale težave v zvezi z znanim krščanskosocialnim bavarskim voditeljem Straussom. . Glavna skupščina OZN je zavrnila predlog o takojšnjem vstopu kitajske delegacije v OZN, zavrnila Pa je tudi italijanski predlog za •menovanje zadevne študijske komisije. O Kitajski je govoril v Budimpešti na kongresu KP Madžarske •»režnjev, ki je znova predlagal konferenco vseh komunističnih strank ter pri tem poudaril, da namen konference ne bi bil «kogar koli 'žobčiti iz komunističnega gibanja.« , V Jordaniji vlada v nekaterih krajih še vedno velika napetost in vojska je popolnoma izolirala tri mesta, nekatera taborišča hegun-®ev pa so zaradi demonstracij v obsednem stanju. V glavno mesto Jordanije je prišel včeraj tudi ame-r'5ki senator Edvvard Kennedy, ki *? zanimajo zlasti begunska taboreča. litvah se je pričela poplava uradnih izjav o volilnih izidih, ki pa so dokaj pristranske in temeljijo nekako na refrenu, da so «vsi zmagali)). Vendar pa je tokrat večina predstavnikov oprezna, saj gre za relativno zelo majhno število glasov, povrh pa je še to majhno število zelo težko primerjati, saj je drugačen položaj v občinah z manj kot 5 tisoč prebivalci, kot v občinah z več kor 5 tisoč prebival-kjer se voli po proporcionalnem sistemu, in končno niso vse občine prej glasovale na enak način, povsod so krajevne zelo različne liste itd. Zato pa je tudi edino mož-na realna primerjava o izidih v dveh pokrajinskih svetih in morda še primerjava o izidih v treh večjih občinah (Trst, Massa Carrara in Ravenna). Te primerjave pa na splošno govorijo o rahlih premikih, morda z edino izjemo Trsta, o čemer pa posebej podrobno poročamo. Pravzaprav je edina splošna in povsod nedvomno opazna tendenca, da so fašisti izgubili glasove, katere pa so liberalci le delno «vsrkali» in lahko torej zapišemo edino povsem nedvomno ugotovitev, da desnica v celoti vzeto izgublja. V centru in na levi pa je položaj mnogo bolj zapleten, saj so primerjene ponovno skoro nemogoče, ker na prejšnjih volitvah še ni bilo PSIUP. Združeno tajništvo PSI-PSDI je danes proučilo volilne izide, ki jih je kasneje komentiral predsednik stranke Nenni, ki je dejal, da je stranka dosegla zlasti na jugu pozitivne rezultate, ponekod pa je iz krajevnih razlogov zabeležila oši-bitve. Stranka je bila pred temi volitvami v položaju, ko šele izvaja združevanje, vendar pa skupni rezultati potrjujejo njeno politično silo, ki ji omogoča izvajanje novih nalog. Tajnik KPI Longo ocenjuje izide pozitivno, ker so dokazali, da ni krize komunistov, o kateri so prerokovali v preteklih mesecih. Na splošno pa uspeh PSIUP dokazuie uveljavitev resnično socialističnih sil in zavrnitev socialdemokratske politike. Stranka, ki se je rodila s fuzijo PSI in PSDI je zabeležila pomemben političen neuspeh. Glede KD pa je Longo mnenja, da še vedno izkorišča splošno krizo desnice in da se vedno bolj predstavlja kot stranka socialnega konser-vatizma. Tajnik PSIUP Vecchietti je ugotovil, da je PSIUP povsod napredoval in ponekod celo od 50 do 100 odstotkov, medtem ko so komunisti tudi napredovali. Združeni PSU ni mogel zbrati niti ločenih glasov PSI in PSDI, kar ima pomembne politične posledice, saj dokazuje, da so še vedno močne resnično socialistične, razredne in internacionalistične sile, medtem ko socialdemokracija priteguje samo izraze nezaupanja ter vladnega klientelizma. Že včeraj smo poročali o izjavi tajnika KD Rumorja, ki je z volitvami zelo zadovoljen, kar velja tudi za republikanca La Malfo, saj je PRI po resnih krizah ponovno nekoliko zvišala glasove. Istega mnenja je tudi liberalec Malagodi, ki pravi, da so v primerjavi z letom 1963 odločno zvišali glasove, na občinskih volitvah pa so se »dobro držali« z rahlimi »padci v manjših občinah-). Končno je celo tajnik MSI Michelini mnenja, da lahko MSI »z zadovoljstvom zabeleži pomemben napredek števila predstavnikov v krajevnih ustanovah«, rahel padec v Trstu pa je menda »zaskrbljujoč pojav za vse stranke«. V poslanski zbornici je minister za proračun Pieraccini poročal o spremembah, ki jih bo treba izvesti v gospodarskem načrtu v zvezi z izrednimi poplavami. Minister je pojasnil, da ne gre za vladne ukre- fiiiiiiiiiiiuuiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimuuiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii Vojaški udar v Burundiju Razglasili so republiko Udar je vodil predsednik vlade, ki se je razglasil za predsednika republike BUZUMBURA, 29. — Predsednik burundske vlade Michel Micombe-ro je sporočil, da je bil kralj Nta-re V. odstavljen z državnim udarom in da je bila razglašena republika. Nicombero je razpustil vlado in se je proglasil za predsednika nove republike. Ustanovili so začasni narodni revolucionarni odbor častnikov, ki mu predseduje Micom-bero in ki bo ostal na oblasti do sestave nove vlade. Micombero, ki je kapetan, je tudi minister za obrambo. Kapetan Micombero obtožuje odstavljenega kralja, ki ima 19 let, da ni spoštoval obljube in obveznosti ter da so nanj vplivali njegov oče, bivši kralj Mvamuca IV. in nekateri svetovalci. Odstavljeni kralj N tare V. je sedaj v Kinšasi, kjer se je udeležil proslav prve obletnice, ko je general Mobutu prevzel v Kongu oblast. Ntare je s pomočjo Micombera svoj čas odstavil prejšnjega kralja, svojega očeta, ko je ta bil v tujini, ter je prevzel vso oblast. Ker mu je Micombero pomagal, ker je bil tedaj načelnik glavnega štaba vojske, mu je bil Ntare hvaležen in ga je potrdil za ministrskega predsednika. Toda sčasoma so se odnosi med njima ohladili. Micombero je pozval sosedne države, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Burundija. Izjavil je, da bodo spoštovali vse mednarodne obveznosti in zunanja politika se ne bo menjala. Razvili se bodo prijateljski odnosi s Kongom, Tanzanijo in 'Ruando. Micombero, ki ima 24 let, je obtožil odstavljenega kralja, da je vodil enako politiko kakor njegov oče, ter da je uporabljal bogastvo dežele in tujo pomoč v svoje osebne namene. Burundi je postal neodvisen 1. julija 1962. Ima dva milijona 300 tisoč prebivalcev in površino 27.834 kvadratnih kilometrov. Njegovi prebivalci so razdeljeni na dve plemeni: Vatusi, ki predstavljajo komaj 20 odst. prebivalstva, ki pa so približno 300 let vladali na tem področju in iz njih izhaja monarhija, ter pleme Bahutu, ki je v veliki večini, vendar pa so bili pripadniki tega plemena vedno hlapci Va-tusov. Med obema plemenoma so bili v zadnjem < asu krvavi spopadi, ki so se leta 1964 spremenili na bližnjem ozemlju Ruandi 800 mož in prav toliko policajev. Državni udar je posledica spora, ki je nastal med kraljem in ministrskim predsednikom. Obe plemeni sta začeli zahtevati od kralja, naj odstavi Micombera. Vatusi so ga obtoževali, da zamenjuje tradicionalne plemenske voditelje z mladimi elementi, ki ne pripadajo ple-meniškim družinam. Pleme Bahutu pa ga je obtoževalo, da je nahujskal in vodil čistko proti intelektualcem in plemenu Bahutu konec leta 1965, ko je zgubilo življenje približno 2000 oseb. pe za pomoč prebivalstvu, temveč izključno za spremembe odnosno za zvišanje dotacij za pogozdovanje in za ureditev rek. Odgovorne uprave so izdelale anketo, iz katere izhaja, da je treba v ta namen zvišati predvidena sredstva za nadaljnjih 200 milijard lir, poleg 900 milijard lir, ki so bile že določene, in da bo v ta namen določena vsota znašala 1.100 milijard lir. Skupno bodo torej porabili v prihodnjih petih letih enako vsoto, ki je bila porabljena v zadnjih desetih letih. Danes so se sestali na skupnem sestanku poslanci PSI PSDI, ki so govorili o delu v parlamentu in poudarili nujnost, da se pospeši razprava o petletnem gospodarskem načrtu, o čemer bodo poročali tudi na bližnjem zasedanju vodstva stran ke in za kar so se tudi dogovorili, da bodo omejili število socialističnih govornikov. Jutri se sestane vodstvo KPI, ki se bo ukvarjalo z volilnimi izidi in s pripravami za konferenco komunističnega tiska, ki bo od 7. do 9. decembra v Rimu. Izvršni odbor senatorske skupine PSI-PSDI je sklenil vložiti interpelacijo v zvezi z udeležbo predsednika kasacijskega sodišča Tavolara na komemoraciji Alfreda Rocca. To je samo zadnji od številnih protestov v tej zvezi, saj so že vložili podobne interpelacije poslanci KPI, PSIUP, PSI-PSDI, protestirala so razna združenja odvetnikov in sodnikov, zelo oster pa je bil tudi komentar ministrstva za sodstvo Rea-leja. Preteklo nedeljo so rimski fašisti svečano «proslavili spomin znanega pravnika Rocca«, ki je tudi glavni tvorec znanega fašističnega zakonika, ki je še vedno v veljavi in prav sedaj razpravljajo o njegovi spremembi. (Da med drugim samo opozorimo čitatelje: prav ta zakonik prepoveduje Slovencem italijanskim državljanom z dvema zloglasnima členoma uporabo materinega jezika na sodišču.) Tavolaro se je včeraj izgovarjal, da ni vedel, da je nedeljsko manifestacijo priredila MSI, da se ni usedel v prvo temveč v četrto vrsto in to ne v sredino temveč h kraju, ter končno da tudi med manifestacijo ni bil mnenja, da jo mora zapustiti, ker sodeluje na vsaki konferenci, ki obravnava pravna vprašanja. Izgovor, da ni vedel, je naravnost smešen, saj je dobro znana dolgotrajna polemika, ko so hoteli fašističnega zakonodajavca uradno proslaviti in se je MSI morala omejiti na proslavo «v družini«. Kaj čudno pa je, da je predsednik kasacijskega sodišča mirno obsedel, ko je predsednik MSI Tripodi proslavil Rocca, «pred katerim je treba poklekniti kot pred juristom, ki je pomagal fašizmu pri uveljavljanju«, ali ko je trdil, da se je «zaključil fašistični ciklus zaradi tujega o-rožia, a njegov idealni ciklus se ni končal«. V bistvu gre skupaj s temi izjavami in z množičnimi rimskimi pozdravi na zaključku proslave za zločine, ki so kaznivi kot apologija fašizma in zaradi česar lahko minister za sodstvo v skladu s členom 107 ustave prične disciplinsko preiskavo. Minister Reale je v tej zvezi dal dokaj ostro izjavo, češ da bi predsednik kasacije moral pomisliti, preden je šel na proslavo, ki jo je priredila neka stranka, še zlasti pa, kadar gre za proslavo pravnika fašistične revolucije in to- rej režima, ki ga je ustava obsodila, pri čemer je lahko poslušal fraze, ki so — najmanj — na robu apologije fašizma. Jutri se bodo pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij, glede katerih tako sindikati kot delodajalci pričakujejo ugodne zaključke. Stara delovna pogodba je zapadla 31. oktobra 1985 in je od takrat trajala dolgotrajna stavkovna borba, med katero so delavci ladjedelske industrije stavkali po 164 delovnih ur, ostale kovinarske industrije pa po 176 delovnih ur. Možnosti so u-godne, zlasti ker je že bila podpisana delovna pogodba za kovinarje državnih podjetij. Izidi volitev v tržaški občinski svet (G/e/ podrobno poročilo na str. 4!) U Tant se obotavlja NEW YORK, 29. — Varnostni svet je imel danes tajno sejo. Po seji je odšla k U Tantu delegacija predstavnikov štirih velikih držav in U-rugvaja. Po sprejemu delegacije je U Tant sporočil, da je odložil «na pozneje v tem tednu« sporočilo o svoji odločitvi glede ponovnega kandidiranja za tajnika. 1966 1962 1958 Stranke Glasov odst. sede- žev Glasov odst. sede- žev Glasov odst. sede žev KPI 38.096 20.1 13 38.479 20,4 13 40.321 21,6 14 PLI 22.738 12,0 7 15.001 7,9 5 6.817 3,6 2 MI 8.300 4,4 2 4.120 — 1 4.289 2,3 1 PSI 23.367 12,3 8 12.500 6,6 4 6.127 3,2 2 PSDI 15.294 8,1 5 13.360 7,2 4 PSIUP 3.994 2,1 1 — — — — MSI 18.317 9,7 6 24,748 13,1 8 27.540 14,7 9 KD 60.388 32 21 62.628 33,2 21 65.093 35 23 SS 4.957 2,6 1 4.836 2,6 1 2.829 1,5 1 PRI 4.191 2,2 1 4.301 2,3 1 5.512 2,9 2 PDIUM 1.392 0,7 — 1.434 0,8 — 2.392 1,2 — UNE 991 0,5 — — — — — — — UT 2.563 1,4 — 3.705 1,9 1 5.353 2,8 1 ................................."»»■■■■»»".....................intimi.............mi................milil...m................m,....„„„„........ FIRENCE: EN MESEC PO POVODNJI Voda iz greznic zopet poplavlja ulice ker je začelo ponovno deževati Sneg, dež in mraz v vsej severni Italiji RIM, 29. — Jutri, 30. novembra ob 21.10 bo po drugem radijskem programu oddaja z naslovom »Firence: en mesec po povodnji«. V dokumentariju ki ga je pripravilo florentinsko uredništvo radia, bodo podali obračun o tem, kar je napravilo florentinsko prebivalstvo v približno enem mesecu po tragični povodnji 4. novembra. Podatke bodo dajali prebivalci Firenc: obrtniki, profesionisti, trgovci, ljudje iz množice, ki bodo obrazložili v letečih intervjujih probleme, ki jim jih je uspelo rešiti in tiste, s katerimi se še spoprijemajo, delo, ki so ga opravili in vse, kar je še treba storiti, ter bodo postavljali morebitne predloge in nasvete za čim hitrejšo popolno obnovitev mestnega življenja in za popravilo poškodovanih naprav. Po štirih dneh lepega vremena je preteklo noč začelo v Firencah zopet deževati. Greznice, ki so povečini še zagačene, povzročajo manjše poplave. S povratkom slabega vremena začenja iz mnogih greznic vreti blato. Mnogih ulic sploh še niso očistili. Iz Washingtona poročajo, da bo skušal odbor za zaščito italijanske umetnosti zbrati poldrugi milijon dolarjev (približno poldrugo milijardo lir) z namenom, da se prepreči nadaljnja škoda italijanskim umetninam, še preden bodo lahko začeli restavriranje. Častna predsednica odbora, ki so ga ustanovili v ZDA, Jacqueline Kennedy, je poslala konferenci U-nesca pismo, v katerem poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito in restavriranje ..."""""""""""""""""H"'...im.milili.im................min ZDA so znova preprečile sprejem Kitajske v OZN Večina delegacij je zavrnila tudi italijansko resolucijo NEW YORK, 29. — Glavna skupščina Združenih narodov je danes zavrnila albansko resolucijo, ki je zahtevala takojšnjo nadomestitev formoške delegacije s pekinško delegacijo. Istočasno je skupščina zavrnila italijanski predlog za imenovanje študijske komisije. Skupščina je še prej odobrila ameriško resolucijo, ki je zahtevala dvotretjinsko večino pri glasovanju. Za ameriško resolucijo je glasovala 66 držav, proti njej na 68; sedem se jih je vzdržalo. Lani je glasovalo za podobno resolucijo 56 držav, proti pa 49. Proti albanski resoluciji Je glasovalo 57 držav, zanjo pa štiri; vzdrža-lo se jih je 17. Lani je ista resolucija dobila 47 glasov proti 47. Za italijansko resolucijo je glasovalo 34 držav, proti njej pa 42; vzdržalo se jih 25. Se pred glasovanjem o italijanski resoluciji je skupščina odobrila s 56 glasovi proti 37 in 30 vzdržanimi sirski predlog, da se o njej lahko odloča samo z dvotretjinsko večino. V političnem odboru je ameriški delegat Foster zagovarjal potrebo je bil But undi skupno i Ruando o-1 ,,jetski predlog o ukinitvi teh opo-zemlje, ki so ga Združeni narodirišč. Foster je trdil, da so ameri- poverili Belgiji v zaupno upravo, iška oporišča v tujini upravičena nih skupin bosta jutri'zjutraj. Kie-Oborožene sile Burundija štejejo | »zaradi napadalnih groženj Sovjet-, Singer je izjavil, da težave niso ve- ske zveze in Kitajske«. Sovjetska delegacija je razdelila danes po tiskovnem uradu OZN popolno besedilo uvodnika, ki ga je objavila v nedeljo moskovska pravda« in ki je posvečen notranjemu položaju na Kitajskem. Članek izra-ža globoko zaskrbljenost svetovnega komunističnega gibanja zaradi dogodkov na Kitajskem, zlasti pa zaradi dejavnosti rdečih gardistov. V Bonnu težave za sestavo vlade BONN, 29. — Razširjeno vodstvo socialdemokratske stranke v Zahodni Nemčiji je preteklo noč odobrilo »veliko koalicijo« z demokristjani. Sklep so sprejeli s 73 glasovi proti. S tem se je odprla pot še za zadnja pogajanja z demokristjani o razdelitvi ministrskih mest. Toda prav glede tega so nastale težave. Demokristjani hočejo imeti eno ministrsko mesto več kakor socialni demokrati. Ti pa nasprotujejo, da bi v novo vlado vstopil bavarski krščansko socialni voditelj Strauss. Zaključni seji dveh parlamentar- umetnin in arhivov v Italiji, ki so bili hudo poškodovani. Pozivi na zbiranje prispevkov za sklad za rešitev umetnin in arhivov so bili objavljeni tudi v mnogih drugih mestih sveta. V Benetkah močno dežuje in piha mrzel veter s severa. Kljub slabemu vremenu so prišli na obisk v Benetke številni turisti, povečini Jugoslovani. Sinoči je bila nad Benetkami, nad vso laguno in zaledjem gosta megla zaradi katere je bila onemogočena plovba po kanalih. Tudi na kapnem je megla zelo ovirala promet. Na cestah so bile ustavljene dolge vrste avtobusov in avtomobilov. Po lepih sončnih dneh je v Furlaniji zopet slabo vreme. V nižini dežuje, v višjih predelih pa sneži. Zaradi tega je zelo otežkočeno delo pri popravljanju cest in drugih naprav, ki jih je poškodovala povodenj. V Forni Avoltri skušajo zaustaviti veliki zemeljski usad ter popraviti vodovod. Prav tako niso še očistili strug tamkajšnjih hudournikov in popolnoma obnovili prometa. V Latisano še dalje prihaja pomoč iz vse Italije. Skoraj vso Italijo je zajelo slabo vreme. Skoraj v vsej belunski pokrajini sneži, zaradi česar je avtomobilski promet zelo težaven. Na področju Dolomitov je začelo snežiti davi. Prav tako sneži od davi v vsej Južni Tirolski. V Bocnu je sneg visok več centimetrov; tudi temperatura je precej padla. Sneži tudi na vsem tridentinskem področju. Po nekaterih cestah je promet popolnoma ustavljen zaradi zmrzali. Sneži tudi v Karniji in v Tolmeču. V ostalih delih Furlanije pa dežuje. Temperatura jo močno padla. O prvih zametih poročajo tudi iz Padove, Milana, Parme, Reggio E-milie, Modene, Bologne in iz Aquile. Še vedno napeto v Jordaniji like in da se bodo pogajanja samo nekoliko zavlekla. Predsednik republike Luebke je sprejel popoldne Kiesingerja. Predvidevajo, da bo jutri kancler Er-hard sporočil predsedniku republike svojo ostavko, zvečer pa bo govoril po radiu in televiziji. Za četrtek popoldne je določena seja obeh parlamentarnih skupin, na kateri bodo izvolili kanclerja in odobrili seznam ministrov. V nekaterih socialdemokratskih krogih nadaljujejo proteste proti veliki koaliciji. Liberalci pa so o-stro reagirali na sporočilo, da bo nova vlada izvedla volilno reformo z uvedbo večinskega sistema. S tem bi manjše stranke, med katerimi liberalna, popolnoma izginile. Novi zakon pa se bo lahko uveljavil šele z letom 1973, ker bi v ta namen razpisali referendum leta 1969. V vzhodnem Berlinu je Walt.er Ulbricht izjavil, da je nedavno pisal zahodnoberlinskemu županu Brandtu in ga opozoril, da se bodo odnosi med obema Nemčijama še dalje zapletli z vstopom socialnih demokratov v vlado pod demokrist-janskim vodstvom, in v kateri bi bil tudi Strauss. Ulbricht pa je po- kazal veliko zanimanje za tedanja Zatem je Husein izjavil, da je za pogajanja socialnih demokratov z poslabšanie na Srednjem vzhodu liberalci. kriva Sovjetska zveza, katero je ob- BEJRUT, 29. - V nekaterih krajih Jordanije vlada velika napetost, zlasti v Nablusu, Jenini in Tulkare-nu na zahodnem bregu reke Jordan, kjer so se včeraj začele demonstracije. Vojska je popolnoma izolirala tri mesta ter preiskuje vse hiše in išče orožje. Na področju Betlehema so taborišča palestinskih beguncev v obsednem stanju. V Jerihi, kjer je največje taborišče z 32 tisoč palestinskimi begunci, so bile danes velike demonstracije. Demonstracije so organizirali ob obletnici sklepa OZN, da razdeli Palestino. Demonstracije so bile tudi v Betlehemu, kjer so demonstranti pretepli župana. V Jeruzalemu je danes splošna stavka. Vojaški predstavnik je izjavil, da bodo kmalu prispela v Jordanijo ameriška reakcijska letala in da je zadevna pogodba žejpodpisana. ZDA bodo poslale 36 letal, da okrepijo jordansko letalsko obrambo. Dobavo letal je pred dnevi zahteval kralj Husein. Ameriška vlada razmišlja tudi o možnosti, da dobavi kralju Huseinu nekaj oklepnih vozil in protitankovsko orožje. Nocoj je kralj Husein izjavil, da se bo Jordanija »boril; do smrti«, če jo bo Izrael še enkrat napadel. tožil, da hoče prevladati na tem področju. Danes je prišel v Aman ameriški senator Edvvard Kennedy, ki je izrazil željo, da bi obiskal taborišča palestinskih beguncev, ker želi vedeti za razmere v teh taboriščih. Kennedy, ki bo obiskal več držav Srednjega vzhoda, je predsednik senatnega pododbora za begunce. Sestal se bo s kraljem Huseinom in z drugimi jordanskimi voditelji. V Madridu je davi nad 50 arabskih študentov zasedlo jordansko poslaništvo ob vzklikih proti kralju Huseinu. V poslaništvu so bili približno 40 minut, ne da bi povzročili incidente. Predstavnik poslaništva je izjavil, da so študenti prišli v poslopje, ne da bi uporabili silo ali povzročili škodo. V Kairu je poveljstvo egiptovskih letalskih sil sporočilo, da je eno lovsko letalo «Mig 19» strmoglavilo na tla na goratem področju se-yerno od Sinajske puščave. Sporočilo pravi, da se lovsko letalo, ki je bilo na izvidniškem poletu, ni vrnilo in so pozneje opazili njegove razbitine. Zahvala florentinskega župana Od florentinskega župana smo dobili brzojavko, naslovljeno na odgovornega urednika našega lista, ki se v prevodu glasi: «Firence, katerih prebivalstvo, gospodarstvo, spomeniki in dragocene umetnine so bili hudo prizadeti, in ki so se sedaj odločno lotiile obnove svoje dejavnosti, izražajo globoko hvaležnost za Vaše takojšnje in stalno zanimanje ter za Vašo prisrčno solidarnost. S prisrčnimi pozdravi — Piero Bargellini, župan.* Sneg v Slovenij i LJUBLJANA, 29. — Sneg, ki je padel danes v mnogih krajih Slovenije, je prizadejal precej težav motoriziranim turistom, ki so za praznike odpotovali na Gorenjsko oziroma na Pohorje na smučanje. V Ljubljani je sneg presenetil službo za čiščenje cest, ki za praznike očitno ni bila pripravljena. Sneg je prizadejal mnogo težav v cestnem prometu. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitinniiiiiiKiiiiiiniiiniiiiiiiiiitnitiiiiiiiim OB DNEVU REPUBLIKE V SFRJ Povsod številne proslave, prireditve, otvoritve itd. V Soški dolini nov vodovod od Kanala do Anhova in Deskel BEOGRAD, 29. — Z akademijami, slovesnimi sejami občinskih skupščin, odkritjem spomenikov, in poprsij narodnim herojem, z obiski grobov padlih borcev, z izročitvijo v obgrat raznih objektov, z izleti in drugimi priložnostnimi prireditvami, so narodi Jugoslavije proslavili letošnji dan republike 29. november. Sinoči so v Beogradu v Domu sindikatov mešani zbori RTV, Doma JLA in otroškega zbora, ob spremljavi orkestra Beograjske filharmonije izvedli «Vojaški re-quiem» uglednega angleškega komponista Benjamina Britena. V Črni gori je bila glavna slovesnost blizu malega mesta Vilusi 35 km od Nikšida, kjer je 26. novembra 1941 skupina partizanov pod vodstvom slavnega partizanskega poveljnika, narodnega heroja Save Kovačeviča zajela italijansko fašistično motorizirano kolono, v kateri so bili, poleg druge opreme, tudi trije tanki. Te tanke so partizani nekaj mesecev uporabljali za napade na italijanske garnizije v Nikšidu, Trebinju, Biledu in Gra-hovu. To so bili tudi prvi tanki narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V Sloveniji je bila najpomembnejša proslava v Soški dolini, in sicer v Anhovem kjer se je delovni kolektiv tovarne sestal na slovesni seji, na kateri so izročili nagrade 124 članov kolektiva, ki nad dvajset let delajo v tovarni. Po sestanku so odprli novo stanovanjsko hišo za 80 samcev, otroške jasli, telovadno dvorano v novi šoli in vodovod od Kanala do Anhova in Deskel. Za gradnjo teh objektov je tovarna v Anhovem prispevala 240 milijonov starih dinarjev. Jugoslovanski graničarji na jugo- slovansko-italijanski meji so na dan republike povabili v goste italijanske kolege. Tako so Jugoslovanski graničarji s prehodov na Predilu in Učeji pogostili svoje italijanske kolege s teh prehodov v Bovcu, Jugoslovanski obmejni organi z bloka v Rožni dolini v Gorici pa so povabili svoje italijanske kolege v Kromberg. B. B. Brežnjev . o konferenci komunističnih strank BUDIMPEŠTA, 29. — Na dana*, nji seji kongresa madžarske komunistične stranke je govoril Leonid Brežnjev, ki je znova predlagal konferenco komunističnih in de-lavskih strank, da bi razpravljali o »sedanjih nalogah mednarodnega komunističnega gibanja«. Izjavil je, da pogoji za to konferenco dozorevajo. Zanikal pa je «spletke buržoaznega tiska, ki trdi da bi bil namen konference koga izobčiti iz komunističnega gibanja«. Pripomnil je, da je namen konference »proučiti s skupno analizo velike spremembe, ki so nastale v zadnjih letih na vsem svetu«. »Nobenega izobčenja torej, je dodal Brežnjev, temveč samo iskanje skupne akcije za prihodnost in večje enotnosti v našem gibanju. Samo v takem smislu mislimo na konferenco.# Kritiziral je zatem kitajske voditelje, «ki pomagajo imperialistom, ker nočejo sodelovati pri skupnih pobudah za pomoč vietnamskemu ljudstvu«. Izidi tržaških pokrajinskih volitev po volilnih okrožjih VOLIŠČA . * - 8 H KPJ PLI MI PSI PSI ss KD MSI PRI PDI UN1 VOLILNO OKROŽJE DEVIN - NABREŽINA OBČINA DEVIN.NABREŽINA Volišče 1 107 2 1 20 10 64 15 5 Volišče 2 76 17 10 52 7 46 105 16 Volišče 3 223 30 8 76 19 81 138 20 Volišče 4 84 41 18 54 15 88 113 23 Volišče 5 108 39 22 53 24 60 101 29 Volišče 6 97 2 6 12 9 107 25 25 Volišče 7 175 5 6 18 5 99 10 3 Volišče 8 149 13 5 51 12 134 48 9 Volišče 9 117 41 9 38 8 34 267 14 Volišče 10 42 34 9 73 PROSEK 9 26 462 65 286 Sola na Proseku 177 270 11 10 69 24 88 78 10 287. Sola na Proseku 300 6 18 45 19 74 57 8 S20. Vrtec na Proseku 185 85 15 18 32 12 57 170 13 324. Sola S. Nazario 83 33 18 11 SV. 45 11 KRIŽ 2 463 57 70. Sola Sv. Križ 442 154 3 8 41 11 45 69 5 288. Sola G. Vidali 237 18 19 51 7 82 55 5 189 Sola Sv. Križ 113 24 6 54 MIRAMAR 9 25 250 22 290. žel. postaja Mlramar 18 57 10 35 ZGONIK S 7 115 28 Volišče 1 167 — 5 15 17 120 21 2 Volišče 2 125 3 3 24 11 59 7 2 Volišče 3 78 1 3 23 5 REPENTABOR 25 2-i 2 Volišče 1 156 8 7 37 9 137 22 8 DOLINSKO VOLILNO OKROŽJE Volišče 1 148 3 6 25 13 90 31 1 Volišče 2 196 2 7 47 22 98 63 5 VoUšče 3 371 8 18 35 17 100 70 5 Volišče 4 138 10 17 31 6 5 132 48 VoUšče 5 270 4 12 21 21 54 26 — Volišče 6 224 12 20 20 10 44 109 2 VoUšče 7 43 8 4 3 8 65 11 13 VoUšče 8 143 3 5 19 17 141 22 5 Volišče 9 137 35 33 72 9 4 184 58 4. Sola Spod. Magd. 2056 138 10 17 31 6 5 132 48 9. Šola Spod. Magd. 2057 137 35 33 72 9 4 184 58 19. šola Spod. Magd. 2056 243 22 31 87 19 10 205 63 157. Sol’. Ul. Benussi 15 211 15 21 42 11 25 154 34 205. Vrtec Ul. Dell’Acqua 26 223 V 19 37 11 29 104 12 211. šola Ul. Benussi 15 115 39 27 88 14 8 151 53 212. Sola Ul. Pagano 8 277 11 38 62 18' 27 96 i 19 213. Sola M. Silvestri 226 7 21 56 14 18 62 7 296. Šola Ul. Benussi 15 259 18 27 62 8 2 115 48 297. Šola Ul. Benussi 15 165 19 28 45 13 16 95 16 300. Šola Ul. Benussi 15 46 34 17 56 3 3 94 30 322. Sola Ul. Benussi 15 114 19 18 48 7 11 122 25 333. Sola Ul. G. Pagano 8 248 14 25 63 16 14 97 23 350. Šola Spod. Magd. 2057 185 20 23 54 13 8 212 47 351. šola Spod. Magd. 2054 178 24 23 90 30 12 167 58 359. Sola Ul. Benussi 15 175 12 27 85 13 14 169 61 MILJSKO VOLILNO OKROŽJE Volišče 1' 267 41 15 63 4 0 188 16 VoUšče 2 278 33 11 56 16 2 185 17 VoUšče 3 133 57 11 51 6 0 163 17 Volišče 4 260 29 16 64 10 0 178 10 Volišče 6 223 20 18 93 12 1 152 11 Volišče 6 293 21 15 40 6 6 161 9 Volišče 7 287 22 19 43 9 2 172 10 VoUšče 8 134 23 24 38 8 2 281 10 Volišče 9 274 25 19 53 18 5 123 11 Volišče 10 330 3 6 13 12 7 30 Volišče 11 413 13 25 43 10 3 71 10 VoUšče 12 325 25 15 38 9 2 125 7 2 2 5 8 3 2 1 2 8 39 7 6 13 26 5 1 10 1 2 10 4 2 1 6 3 2 2 2 16 6 16 8 3 8 8 4 4 10 16 7 7 6 12 7 22 28 34 26 32 22 10 10 11 13 2 — — - — 1 3 2 — 11 — 12 1 Razporeditev pokrajinskih svetovalcev v tržaškem pokrajinskem svetu Primerjava z letoma 1960 in 1964 Krščanska demokracija Italijanska komunistična partija Združena socialistična stranka Liberalci .................... Fašistična MSI................ Slovenska skupnost Indipendentistično gibanje Republikanci.................. Monarhisti.................... Zveza za novo Evropo 8 (8) 6(6) 3 (3) 3 (3) 2 (3) 1 (1) 1 (0) 0 (0) 0 (0) 0 (0) Skupaj 24 OPOMBA — Med oklepaji stanje po volitvah 1. 1961 Volišče 13 282 19 15 18 8 Volišče 14 273 38 20 59 10 Volišče 15 267 23 25 33 18 Volišče 16 191 13 21 26 16 1 20 14 9 63 178 147 195 L VOLILNO OKROŽJE 1. Gledališče Verdi 47 65 22 48 13 3 153 2. Sola F. Venezian 87 79 27 34 16 1 200 5. Sola stan trg 1 lio 31 21 33 17 8 200 6. Sola Ul. T. Romano 1 141 43 25 68 23 3 146 8. Zabavišče E. Toti 112 34 40 58 17 4 201 10. Zabavišče E. Toti 124 43 29 56 11 5 236 13. Sola Ul. T. Romano 7 72 111 21 71 12 13 178 89 Vrtec Ul. PalUni 2 79 54 17 38 8 4 167 90. Vrtec Ul. PalUni 2 87 38 16 65 13 10 167 91. Vrtec Pal lini 2 93 62 38 88 12 17 181 93. Zavetišče Ul. Pondares 5 95 28 24 35 15 7 107 1966 1964 1960 Pokrajinske Pokrajinske Pokrajinske 27. novembra 22. novembra 6. novembra Volivci 233.806 231.055 230.581 Glasovi 214.656 213.313 211.464 Bele glasovnice 11.320 Veljavni glasovi 203.336 208.684 206.862 STRANKE Glasovi % Glasovi % Glasovi % KPI 45.305 22.20 48.186 23,09 46.903 22,67 PIJ 23.156 11.40 23.306 11,17 6.920 3,35 MI 9.125 4.50 4.310 2,06 4.970 2,40 PSI-PSDI* 24.645 12.20 27.244 13,05 25.219 12,55 PSIUP 4.375 2.20 2.615 1,25 SS 6.920 3.40 7.000 3,35 4.794 2,32 KI) 62.868 3l.oo 69.266 33,19 70.986 34,32 MSI 18.984 9,30 21.866 10,48 28.238 13.63 PRI 4.706 2,30 4.094 1,96 5.580 2,70 PDIUM 1.581 0,80 UNE 1.284 0.60 797 0,38 • Na volitvah leta 1964 sta Psi m PS Dl nastopih ločeno, PSI Je leta 1964 dobila 11.190 glasov, aU 5,36 odst., leta 1960 pa 11.105, ali 5,73 odst.; PSDI pa je leta 1964 dobila 16.054, ali 7,69 odst., leta 1960 pa 14.114 glasov ali 6,82 odst. II. VOLILNO OKROŽJE 14. šola S. Benco 54 110 18 72 9 10 15. šola S. Benco 51 83 7 52 8 9 16. šola S. Benco 51 115 9 49 9 20 18. šola S. Benco 64 98 9 37 4 3 20. Sola G. GalUei 34 103 13 42 7 10 21. Sola G. Galilel 42 61 12 29 8 18 22. Šola G Galilel 44 98 11 30 8 13 23 Sola G, Galtlei 60 94 14 58 14 15 24. Šola A. Allghieri 28 106 14 23 4 8 25. šola D. Allghieri 57 115 10 70 11 13 27. Sola D. Allghieri 29 G3 15 43 8 19 44 Sola D. Allghieri 19 220 10 46 6 16 45. Vrtec Ul. Glustlnlano 7 39 82 14 27 5 13 III. VOLILNO O O N< » 36. šola R. Manna 67 125 43 66 11 17 37. Sola R. Manna 72 100 22 85 12 10 38. Sola R. Manna 63 42 15 55 11 14 39. šola R. Manna 84 30 16 32 16 12 40. Sola G. Corsl 62 103 23 64 7 12 41. Sola G. Corsl 56 119 25 60 16 17 42. šola R. Manna 32 94 17 45 8 10 43. Sola R. Manna 55 168 14 55 11 25 261. Sola G. Corsl 35 162 16 71 3 17 262. Sola G. Corsl 35 134 16 47 9 11 263. Sola G. Corsl 62 126 24 95 15 26 265. Sola R. Manna 113 Si 25 73 8 28 294. Sola R. Manna 40 59 16 38 9 11 202 166 173 152 169 117 114 151 120 149 129 111 107 203 194 135 96 180 158 125 170 199 131 134 157 155 3 16 15 20 86 92 60 79 82 53 85 39 57 66 40 99 57 52 81 64 61 61 95 81 82 38 43 67 80 86 48 26 68 60 37 78 56 50 48 43 52 IV. VOLILNO OKROŽJE 49. Vrtec Palutan 53. Vrtec Palutan 54. Sola F. Rlsmondo 55. Sola F. Rlsmondo 56. Sola F. Rlsmondo 57. Sola Ul. sv. Franč. 42 58. Sola Ul. sv. Franč. 42 60. Sola F. Rlsmondo 86. Zabavišče Frat. Nordio 252. Zabavišče Nordio 253. Zabavišče Nordio 254. Vrtec Skoljet 22 255. Vrtec Ul. dell’Edera 5 256. Vrtec Palutan 257. Vrtec Palutan 259. Vrtec Palutan 260. Sola F. Rlsmondo 340. Sola F. Rlsmondo 52. Sola XX. sept. 26 59. ARAC Ljudski vrt 61. Sola C. Suvich 62. ARAC Ljudski vrt 63. Sola C. Suvich 64. Sola C. Suvich 65. Sola C. Suvich 66. Sola C. Suvich 67. Sola C. Suvich 68. Sola C. Suvich 69. Sola C. Suvich 71. Sola XX. sept. 26 72. Sola Ul. Giotto 1 74. Sola XX. sept. 26 75. Sola Ul. Giotto 1 81. Sola Ul. Giotto 1 345. Sola C. Suvloh 54 92 23 77 9 15 165 57 47 82 19 55 5 10 135 67 44 87 U6 56 2 4 128 70 20 255 14 57 — 9 160 77 52 134 25 42 7 13 179 81 44 175 20 89 10 8 208 95 45 45 18 49 5 5 162 51 39 89 18 56 11 5 145 101 70 121 27 102 8 14 170 70 172 32 25 57 16 6 122 38 113 82 19 77 11 2 209 85 62 113 17 85 9 0 177 44 72 107 21 08 13 7 183 57 75 113 22 84 8 8 174 73 20,1 33 27 58 8 9 134 32 73 128 13 96 11 9 216 66 40 108 15 67 8 5 165 56 29 195 13 75 2 8 224 78 OLILNO OKROŽJE 29 130 20 53 12 10 166 72 74 40 18 42 8 16 163 40 43 94 21 83 7 4 184 71 41 100 6 72 14 5 167 88 67 95 17 72 7 16 203 70 83 45 22 57 9 15 163 78 58 79 18 75 13 8 164 70 76 106 9 65 13 5 239 94 86 63 18 78 8 22 142 57 50 133 24 94 20 11 199 67 47 83 16 56 e 5 159 78 60 85 13 83 7 4 174 92 59 132 15 63 14 17 221 89 66 68 34 56 12 9 178 64 75 88 23 59 13 11 166 74 69 64 12 61 9 2 153 65 58 96 17 58 14 3 151 68 6 29 9 7 6 5 10 7 14 16 11 8 12 8 12 21 7 14 9 6 14 7 13 11 7 7 17 16 10 29 12 11 18 7 13 7 22 11 19 20 11 9 7 12 21 15 14 2 11 17 6 24 13 20 15 7 16 20 17 25 19 16 12 19 21 7 15 17 29 15 10 14 21 10 10 0 VOLIŠČA ^ 3 K c/) 5! gw Q S O X o, g th a. en X S a. a. O 11 17 27 8 3 3 6 2 7 4 6 10 4 4 7 9 9 6 6 11 5 1 3 2 7 10 3 7 12 4 6 4 4 7 0 4 3 5 4 4 4 4 7 5 4 8 2 4 7 3 6 6 7 2 5 8 11 6 7 2 8 2 2 8 0 0 8 10 8 10 1 1 10 5 5 10 5 5 2 5< 2 3 3 1 2 4 8 2 2 3 12 0 2 3 4 8 5 8 VI. VOLILNO OKROŽJE 46. Sola G. Stuparich 27 155 19 55 9 11 162 78 21 3 4 47. Sola A. Volta 78 80 13 69 12 6 178 73 23 7 3 48. Sola F. Dardi 99 66 27 10 54 10 147 74 16 5 5 50. Sola G. Stuparich 58 127 19 65 7 10 164 82 15 7 4 51. šola G. Stuparich 66 63 14 57 15 8 131 69 7 5 5 79. Sola F. Dardi 51 116 19 69 8 7 180 69 26 10 3 80. šola F. Dardi 47 78 19 59 9 7 177 68 13 6 3 82. Sola F. Dardi 64 70 16 77 9 5 133 52 8 5 2 83. Sola F. Dardi 49 65 16 71 5 11 149 74 13 2 1 84. Sola F. Dardi 83 53 14 39 13 9 98 53 9 4 2 85. Sola F. Dardi 68 70 15 61 12 7 145 62 25 4 2 87. Sola F. Dardi 66 74 28 56 6 10 153 72 10 2 — 88. Sola F. Dardi 101 33 21 51 16 10 165 52 3 6 6 101. Sola F. Dardi 89 37 15 48 6 3 119 67 9 2 1 325. Glavna bolnišnica 16 11 4 16 2 2 88 9 2 1 1 326. Glavna bolnišnica 60 17 15 li 5 4 87 21 7 5 1 327. Glavna bolnišnica 92 39 11 37 5 16 120 44 16 7 3 328. Glavna bolnišnica 60 14 8 21 3 8 75 20 9 — 1 VIL VOLILNO OKROŽJE 77, šola Ul. Vasarl 23 55 84 19 42 9 9 112 61 5 8 78. šola Ul. Vasarl 23 81 87 29 55 6 3 184 55 16 4 95. šola A. Manzoni 120 48 26 46 13 9 164 58 7 5 96. Sola A. Manzoni 145 48 37 49 17 12 166 83 18 10 97. Sola F. Savio 74 81 27 78 9 9 185 82 16 4 98. Sola A. Manzoni 77 73 28 61 12 12 206 80 16 10 99. šola A. Manzoni 95 48 32 38 7 7 164 75 16 6 103. Sola Ul. Vasarl 23 67 99 36 77 7 3 151 56 13 7 104. Sola Ul. Vasarl 23 58 46 29 62 7 8 133 47 10 6 105. Sola A. Manzoni 59 58 34 65 21 5 189 71 18 5 106. Vrtec Ul. Manzoni 14 44 58 23 55 5 4 169 58 10 1 107. Sola F.1U F. Savio 63 58 17 67 13 5 191 67 13 3 108. šola F.lll F. Savio 63 91 29 55 10 7 191 94 12 2 109. Vrtec Ul. Manzoni 14 33 44 12 35 5 7 110 26 20 1 115. Vrtec Ul. Manzoni 14 76 36 24 50 8 7 136 41 7 1 305. EC.A. Ul. Conti 1 63 57 27 57 6 13 320 60 21 4 VIII. 110. Sola F, Carnlel VOLILNO OKROŽJE 116 57 23 60 15 6 154 41 9 7 lil. Sola F. Carnlel 104 43 18 46 12 9 168 41 11 4 112. Sola F Carnlel 114 20 21 41 7 5 131 40 11 3 119. Sola F. Carnlel 70 108 15 84 6 8 165 46 14 2 120. Sola F. Carnlel 48 95 18 101 10 1 177 44 13 4 121. Sola F. Carnlel 88 111 29 107 10 8 177 69 12 6 122. Sola F. Carniel 102 89 29 85 15 16 175 67 23 5 129. Sola F. Carniel 80 45 16 56 4 12 94 50 21 — 130. Sola F. Carnlel 151 48 34 56 13 8 185 54 14 1 133 Sola F. Carnlel 165 35 29 65 7 9 140 38 14 6 223. šola F. Carnlel 103 92 37 84 10 3 182 71 11 5 224. Zabavišče G. Padovan 47 118 21 90 6 6 219 77 12 1 225. Zabavišče G. Padovan 123 108 37 102 16 11 178 76 17 4 226. Zabavišče G. Padovan 89 113 33 75 9 15 245 50 9 5 227. Zabavišče G. Padovan 75 31 36 67 11 4 107 30 6 2 346. Sola F. Carnlel 49 142 16 108 5 11 153 51 14 5 IX. 92 šola G. Oberdan VOLILNO 115 42 24 OKROŽJE 44 9 11 139 68 16 4 126. šola Duca d’Aosta 143 12 35 39 3 6 117 38 12 5 131. Zabavišče R Pltteri 265 17 64 50 9 8 124 27 8 5 134. Vrtec S Valerio 116 51 27 40 12 8 144 55 7 1 135. šola Duca d Aosta 98 37 22 61 10 3 151 49 11 — 136. Sola Ul. Frausln 12 184 20 34 43 10 10 154 38 14 7 137 Sola Duca d'Aosta 127 12 25 53 5 1 113 36 14 e 138. Sola Duca d’Aosta 148 38 41 57 13 11 103 3' 9 5 139. Sola L. da Vinci 149 49 44 64 13 16 197 47 9 5 141. Sola L. da Vinci 198 32 37 59 17 4 173 39 12 2 142 Sola G Oberdan 153 41 27 69 15 13 203 47 20 3 143 Sola G. Oberdan 82 82 35 69 10 13 181 57 8 — 144 Sola G. Oberdan 59 74 20 50 8 7 162 42 12 5 X. 145. šola E. de Amlcls VOLILNO 46 138 16 OKROŽJE 70 11 7 203 48 16 8 146. Sola Ul. Tlgor 3 73 98 18 115 21 5 202 63 20 2 147. Sola G. Carduccl 75 69 17 84 14 5 165 70 16 9 148. Sola Ul M. d. Mare 11 97 50 21 45 6 21 189 51 10 9 150. Sola G. Carduccl 54 124 28 75 10 4 208 62 21 5 152. Sola Ul. Tlgor 3 76 80 22 73 15 6 186 7» 17 5 154. Sola G. Carduccl 105 18 16 50 11 ' 6 227 70 9 12 168. Zabavišče E. De Amlcls 57 134 20 96 17 4 213 63 22 3 169. Sola E. De Amlcls 57 100 9 104 8 8 260 54 17 5 171. Sola E. De Amlcls 47 118 14 74 14 3 201 75 14 4 308. Sola E. De Amlcls 22 135 15 78 9 4 176 53 7 2 347. Sola E. De Amlcls 39 120 14 49 6 2 123 35 17 1 XI. 151. Sola T. di Savola VOLILNO 34 122 14 OKROŽJE 49 5 6 164 50 18 5 153. Sola G. Carli 52 64 20 55 5 8 179 37 12 5 155. Sola N. Sauro 43 42 13 46 5 3 146 41 17 8 156. Sola N. Sauro 33 136 12 56 10 4 221 75 10 9 158. Sola G. Carli 61 123 7 54 12 3 212 53 10 10 159. Sola G. CarU 52 114 23 65 7 6 227 79 21 8 160. Sola G. CarU 54 59 14 50 6 7 180 47 6 0 161. Sola G. CarU 46 104 10 44 11 8 188 86 14 10 162. Sola G. CarU 49 69 20 49 12 11 165 55 7 12 163. Sola N. Sauro 30 232 13 49 10 3 174 63 16 4 166. Sola N. Sauro 83 63 26 59 15 7 180 33 11 11 167. Sola T. di Savola 65 88 11 44 9 4 176 58 7 2 XII. 132. Sola El. Poljan 4 VOLILNO OKROŽJE 42 23 27 31 6 7 98 22 4 1 164. Zavod Ul. Gessi 13 218 7 51 9 6 158 66 15 3 165. Sola Ul. CarU 26 207 9 57 7 6 174 56 16 6 170. Vrtec Ul. Calvola 6 93 123 22 83 13 4 240 56 23 1 172. Sola El. Poljan 4 90 47 20 75 14 4 151 52 13 8 173. Sola E. Morpurgo 89 63 33 94 11 0 150 57 27 6 174. Sola El. Poljan 4 95 62 22 92 17 4 240 74 14 8 175. Vrtec Ul. Calvola 6 70 90 18 53 12 5 171 43 14 13 176. Vrtec Ul. Mamiani 2 136 48 27 83 14 10 169 47 24 5 295. Sola Ul. Carli 1 26 199 18 86 10 7 170 67 14 4 306. Sola E. Morpurgo 168 37 34 86 14 7 103 40 20 7 307. Sola E. Morpurgo 213 28 40 49 17 7 161 57 27 7 309. Sola E. Morpurgo 28 125 6 71 5 4 149 71 6 1 314. Tržnica 22 27 4 29 4 0 119 30 3 13 348. Sola El. Poljan 4 107 59 36 83 17 6 172 74 5 6 349. Sola El. Poljan 4 78 83 27 79 10 5 217 59 18 3 2 8 4 5 2 3 2 1 1 3 4 5 3 1 2 6 4 2 4 1 4 4 5 0 3 2 0 2 1 3 1 2 3 3 1 2 1 3 1 2 11 5 4 Nadaljevanje na 6. strani — 3 — 30. novembra 19W k V>R¥'v > I*w»* juubbmukk f n • f litti H r-r-Mrr ?;H:.:®nNCwe s-avj.*: savjs? PETAH UISMMA IPOZ/fKF M DANSKEM Socialdemokrati poraženi Velik uspeh ljudske socialistične stranke, mimo katere socialdemokratskemu premieru, Jensu Ottu Kragu, ne bo mogoče sestaviti nove vlade RAZSTAVA STOLETJA V PARIZU Na nedavnih političnih volitvah na Danskem se je prvič zgodilo, da so si poslansko večino v Fol-ketingu (parlamentu) zagotovile delavske stranke. Nastopilo je, potemtakem, lahko rečemo, obdobje, ki se bo zanimivo odražalo ne samo v bodočih političnih okoliščinah Danske, temveč verjetno tudi v ostalih skandinavskih deželah. Mozaik danskega parlamentarizma se nam prikazuje po volitvah takole: socialdemokrati so prejeli 69 mandatov (izgubili 7), Agrarno-liberalna stranka «Venstre* 35 (enega manj), konservativci 34 (izgubljena dva mandata). Ljudska socialistična stranka 20 (pridobila 10 mandatov), Radikalno-liberalna stranka 13 (pridobila 3 mandate) in Liberalna stranka centra 4 (dva mandata več). Neodvisna stranka je s svojim 1.6 odstotka glasov izgubila vseh svojih dosedanjih pet mandatov. Komunisti z doseženim 0,8 odstotka nimajo — kot tudi doslej niso imeli — v parlamentu niti enega Predstavnika. KP Danske očitno enkrat ni uspelo, da bi pomembneje okrepila svoj vpliv, ki ga je ona izguoila še v onem času, ko se ji je v Kopenhagnu oči-tai°, da ne vodi računa o nacio-Painih interesih. Dosedanji (in bodoči) socialdemokratski premier, Jens Otto Krag, je napovedal sestavo koalicijske vlade, v kateri bodo poleg Socialdemokratov še ljudski socia-dsti, radikalni liberalci in predstavniki Liberalne stranke centra. Nova vlada se bo skušala energično upreti inflacionističnim težnjam tfcr okrepiti družbene dejavnike v usmerjanju gospodarstva. Med nJenimi prvimi ukrepi bo verjet-n° uvedba davčne reforme, t. j. Uvedba progesivnejšega obdavče-vanja, se pravi obdavčevanja na osnovi višine dohodka. In prav •o je bil za socialdemokrate večletni kamen spotike, spričo kate-rega so iskali (in sklepali) kompromise z meščanskimi strankami ter tako povzročali nezadovoljstvo celo med svojimi lastnimi Pristaši. Nezadovoljstvo je bilo om večje, ker je socialdemokratsko vodstvo uporno zavračalo sodelovanje z Ljudsko socialistično stranko, sicer znano zaradi svo-im naprednih družbenopolitičnih ln gospodarskih koncepcij. Zdi se, da se je premier Krag ? razpisom volitev kar precej u-stel. želel je namreč v Foiketin-?.u ustvaritu socialdemokratsko ve-clno in tako omogočiti izvedbo nekaterih dokaj «blagih» socialdemokratskih ukrepov v gospodarstvu. Namesto tega je izgubil sedem mandatov in s tem bil pri-mpran na sodelovanje z ljudski-m* Socialisti, s katerimi je do-s,ej sodelovanje zavračal. , Politični zmagovalec v Kopen-fmgnu je na osnovi tega Aksel Larsen, predsednik Ljudske socia-lstične stranke, ki je število svo-Predstavnikov v parlamentu Podvojila. Larsena so pogosto opi-ovali kot najbolj umnega politika snsne, smatrajo ga za izredno Posoonega moža, ki je malone če-,n stoletja bil na čelu danskih komunistov. V KP Danske je sto-, leta 1920, njen predsednik pa f. Postal leta 1932. Na tem po-ozaju je ostal vse do leta 1996, j d je bil zamenjan (kasneje pa pljučen iz partije) zaradi neso-stasanja s takratnim stališčem v! do znanih dogodkov na Maorskem. Ljudska socialistična 'janka, ki jo je Larsen zatem d ustanovil s skupino svojih somišljenikov, poudarja, da njen Pmgram sloni na marksistični o-dovi. V njej je združen znaten 81 levih socialdemokratov, nezadovoljnih s socialdemokratskim ba-kptanjem z meščanskimi Stranjami, kol je tudi v njej znatno j svilo mladih Dancev, ki izražava očitno nezadovoljstvo glede po-■ dke stalnih medstrankarskih pmrrromisov in se ne morejo po-, j' riti z gospodarskim zastojem ?r zunanjf nolitično ncakMvnostjo. nedavni kratkotrajni predvo-"m kampanji je Ljudska sociali-ucna stranka, med drugim, iz-fono bojevito nastopala proti Plasti monopolov, za povečanje delavskih pravic in progresivno "davčevanje. V svojem zunanjepolitičnem programu pa naspro-mje. da bi se Danska vključila v Do pred nedavnim je bilo malo Dancev, ki bi bili lahko trdili, da so ob eni ali drugi priložnosti videli na Larsenovem licu nasmeh. Ko pa je ob zaključku predvolilne kampanje na televiziji premier Krag vzkliknil, kako da «ljudskim socialistom ne bo nikoli dovoljeno, da bi odločali o socialdemokratski politiki*, se je Larsen nesmehnil. Očitno je slutil, da se bo Krag še enkrat uštel. In res, ne samo da mu v parlamentu za socialdemokrate ni uspelo doseči socialdemokratske večine, marveč sploh ne bo mogel, brez ljudskih socialistov, sestaviti nove vlade. Naslednja etapa danskega političnega življenja se bo, kot se zdi, razvijala na levo. K. KUKOUA Pretresljiva sta žalost ln obup te kmečke matere, ki je ob zadnjih poplavah izgubila vse. Kdo ji bo pomagal? Picasso, glasnik svoje dobe in svojega življenja Andre Malraux, francoski minister za kulturo: «Picasso predstavlja največji spektakel uničenja in ustvarjanja oblik našega časa, morda celo vseh časov* vPicasso je genij: škoda, da ne zna slikati.» Tako, pravijo, se je ob neki priložnosti izrazil slavni Chagall._ Prav zdaj pa v Parizu na" tisoče ljudi čaka v vetru in dežju, da bi si mogli ogledati nekaj nad tisoč del iz vseh obdobij ustvarjanja velikega slikarja. To, kar se zdaj dogaja na veliki retrospektivni razstavi, organizirani ob 85. obletnici velikega slikarja, presega vsa pričakovanja. Čeprav bo razstava v Grand Palaisu, kjer je razstavljenih 282 platen, in pa v Petit Palaisu. kjer so razstavljene Picassojeva kiparska dela, keramike, risbe, akvareli, trajala tri polne mesece, trajala tri polne mesece, pa se zdi, kot da bi Francozi temu sploh ne verjeli. Vrste pred obema omenjenima palačama so iz dneva v dan daljše, vsi si žele ogledati «razstavo stoletja*, ki je, med drugim povedano, zavarovana za lliiiiililiiililliiliiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiivtniiffgate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storili bomo vse, da bi rešili ugled svojega r?djetja. Brzdajte nekoliko svoj srd, jv^ga gojite do nekega tekmeca v i dvojčka (od 21.5. do 21.6.) Pre- v1* boste zelo visoko priznanje za ^igoletno uspešno delo. Povejte sakomur iskreno, kar mislite o niem. .KAK (od 22.6. do 22.7.) Vedno i,, ajte ukrepati kar se da naglo Prisebno. Potrudite se, da bi uolJe spoznali naravo. .DEV (od 23.7. do 22.8.) S posre-C2no zamislijo se boste otresli vseh HOROSKOP svojih tekmecev. Opustite neki težko izvedljiv načrt. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugoden razvoj za vse, ki se ukvarjajo s tehničnimi posli. Ne zamerite prijatelju, ki vas je užalil, a ne namenoma. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Postavite se po robu nekaterim škodljivim naklepom svojih sodelavcev. Ne bo odveč, če si privoščite nekaj zabave. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Kljub dobrim kartam, ki jih imate v rokah, vaš uspeh ni zanesljiv. Sprejeli boste važen sklep v korist družine. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Kdor je izredno podjeten, bo danes nemudoma izkoristil edinstveno priložnost, ki se mu bo nudila. Važen dogodek za vse družinske člane. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odprle se vam bodo zelo ugodne finančne perspektive. Enakost pogledov in okusa bo neko prijateljstvo še poglobilo. _ VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Manjše zapreke vam bodo onemogočile pravočasno izpolnitev nekega dela. Odpovedali se boste svojemu čustvenemu načrtu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ukvarjajte se z vprašanji, ki ne sodijo na področje vašega običajnega dela. Lahko ste povsem brez skrbi glede čustev drage osebe, človeški organizem, njegove najbolj skrite in zagonetne procese. Očitno bi v takem primeru odločilna vloga pripadla biokemiji. Danes si od narave izposojamo nekatere «strukture» in po njihovi podobi izdelujemo stroje. Popolnoma mogoče je, da nas delovanje teh strojev spominja na nekatere posebne značilnosti živalskega sveta, ki jim mi ne posvečamo pozornosti. Gre za nekakšen «feend-back», če se lahko tako izrazimo. Pred ,časom je neki znanstvenik skušal izdelati model človeškega krvnega obtoka. Kasneje je izdelal aparat za zdravljenje hiper-tonije. Ko se pritisk zviša, organizem izloči neko protisnov, ki učinkuje tako, da se ta spet zniža. Na tak način se organizem bori proti hipertoniji. Toda če v organizmu nastopi več motenj, potem te protisnovi ne zadostujejo. Organizem sam ne vzdrži več in človek zboli. V sistemu krvnega obtoka se ustvari nekakšna motnja, ki je organizem ne more premagati. Aparat pa tem omejitvam ni podvržen in s svojim delovanjem krvi omogoči, da u-stvarja nove protisnovi. Hiperto-nija izginja in človek je tako vedno manj podvržen, oziroma ogrožen od te nevarne bolezni. Vendar je poglavitna naloga biologov proučevanje procesov staranja. Smrt bo pred nami vse dokler se ne bo moč izogniti procesu staranja. Brž ko nam bo ta proces dobro poznan, se bo v nas tudi utrdilo prepričanje, da ga lahko premagamo. Prepričan sem, t a je patološki pojav, ki ga imenujemo staranje, mogoče odpraviti. Moje prepričanje se opira na študij o možnostih zamenjave snovi, s čimer se odpirajo neomejene perspektive. Pomlajevanje tkiva in organov ter regeneracija živčnega sistema bodo predstavljali osnovo bodoče medicine, ko bo človek živel tisoče let in bo praktično nesmrten. Največji problem predstavlja živčni sistem, ki se postopno iz-črpuje, kar človeka vodi v prezgodno smrt. Zaradi tega je vprašanje nesmrtnosti tesno povezano z vprašanjem regeneracije živčnega tkiva. Ugotovljeno je, da se živčne celice lahko razmnožujejo. To nas tudi navaja na misel, da jih bomo čez čas lahko pomlajevali. Zdi se mi, da je dobršen del bolezni odvisen od živčnega sistema. To ne velja samo za razne disfunkcije, temveč tudi za rakaste tvorbe. Rak se pojavi, ko celice odpovejo pokorščino živčnemu sistemu. In zelo verjetno je, da bi ga lahko zdravili, brž ko bi mogli nadzorovati njihovo rast. Seveda izražam s tem le svoje osebno mnenje. Zamislimo si, da je človek postal nesmrten. Očitno bo v tem primeru moral odkriti tudi nove vire energij in hrane, obvladati oceane in prodreti v vesolje. Toda ali bo mogel človekov šibki organizem, ki ni vajen življenjskih pogojev, različnih od onih na Zemlji, prenesti vso težo naporov, ki jih bo vse to od njega zahtevalo? Brž ko nastopi mraz, se ogrnemo z zimsko suknjo, ko posije sonce, se mu skušamo ogniti. Ali se bo človek kdaj v takem smislu spremenil, da bo svoj organizem lahko privadil na kozmični mraz in tropsko vročino, na pomanjkanje vode ali da mu ne bo več škodilo vesoljsko žarčenje itd.? Menim, da lahko pričakujemo določene spremembe biološkega značaja, zakaj človeški organizem je, kljub vsemu, dokaj prilagodljiv spremembam zunanjega okolja. Človek je razumno bitje in spričo tega lahko ustvari marsikaj, kar narava ni predvidela. Ljudje bodo npr. na Marsu znali prilagoditi pogojem omenjenega planeta, katerega atmosfera je bolj redka, živali in rastline, vendar pa se sa-mi_ ne bodo spremenili, ker je naš organizem bolj popoln. Nekateri zatrjujejo, da se bo evolucijski proces zaustavil. To je napačno. Kaj pa je evolucijski proces? Je nekakšno zaporedno zvrščanje generacij, v teku katerega se javljajo zunanjim pogojem bolj prilagodljivi indivi-dui. Tako na primer številne žuželke poginejo brž, ko so poskrbele za svoj zarod. In tako je prav, ker bi se sicer njihova vrsta ne mogla izpopolnjevati. Človeka res ni moč primerjati z žuželkami, ker se od teh loči po svojem razumu. Ko bo potrebno, se bo tudi človek izpopolnil, vendar pa bo predvsem skušal me-njati_ zunanje pogoje okolja, kjer bo živel, v kolikor go bodo ti ovirali. Ko bo postal tako močan, da bo lahko spreminjal pogoje svojega zunanjega okolja, ga nič več ne bo moglo ogrožati. Tudi smrt ne, ki je v veliki meri odvisna od sprememb okolja ter samega organizma. Ko se bo človek naučil boriti se tako proti enim kot drugim, bo postal absolutni gospodar vesolja. Spontani evoluciji bo sledila nadzorovana evolucija. (iz cNovosti*) SREDA. 30. NOVEMBRA 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.30 Slovenski narodni motivi -11.40 Radio za šole - 12.00 Glasbila in barve - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar antologija - 10.30 Radio za šole -11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz -11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Solisti lahke glasbe - 16.00 Spore! za najmlajše - 16.30 Skladbe Carla Jachina - 17.10 Veliki pevci iz preteklosti - 18.00 Pregled književnosti in umetnosti - 19.05 De- - 14.35 Naši poslušalci čestitajo nekaj - 13.30 Glasba iz filmov in lovna Italija - 19.15 Oddaja o mor- in pozdravljajo - 15.05 «Opatija reyij_- 17.00 Igra_ skupina «Musici ju jn pomorščakih - 20.20 Linda di 1 ~~ — '' Chomounix — opera v treh dejanjih. Turistični napotki za tuje goste -11.15 Ritmi današnjih dni - 11.40 Egon Tomc: «ZDA — Staro in novo v novi levici* - 12.05 Orkester RTV Ljubljana - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 30 minut plesne glasbe - 14.00 Arije iz znanih oper II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.3fi del Friuli* - 17.25 Radio za šole -17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Johannes Brahms - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Regionalni zbori na petem mednarodnem natečaju «Cesare Augusto Seghizzi* v Go- 8.45 Poje Ricky Gianco rici - 20.00 Šport - 20.35 Simfo- " nični koncert - 22.00 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Plošče - 13.40 «Samson in Dalila* — I. dejanje. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Glasba za dobro jutro - 8.00 Prenos RL - 10.30 Ansambel Jože Kampič - 10.45 Glasbeni intermez-zo - 11.00 Celentanov klan - 12.00 1966» - 16.00 Šport na praznik -17.05 Melodije iz slovitih musica-lov - 18.00 Jutri bomo odločali o... - 18.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -_ ... „ „r , . . , , 20.00 Giacomo Puccini: «Tosca», T°46°Cpoi; Rickv rfi«nacog 9a20 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Orkester Libano - 9.55 Vesela glasba - 14.05 Lahka glasba - 15.00 Nove pesmi - 15.15 Izbrane pesmi bitelje jazza - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija Od 8.50 do 11.50 Šola - 17.00 J ^ Spored za najmlajše - 17.30 Dnev- Rapsodija - 16.38 Nepozabne pesmi - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.35 Mala ljudska enciklopedija - 18.35 Enotni razred -18.50 Vaši izbranci - 20.00 Colom-bina Bum — glasbeni program -21.40 Nove pesmi. III. program 18.30 Bachove skladbe - 18.45 nik - 17.45 Spored za mladino -18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 «La moglie del pittore* - 19.45 športne vesti in ital. kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah -22.00 Športna sreda, ob koncu dnevnik. II. kanal in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Francoska kultura - 19.00 Peregal- Q1nvoneH nm ml 1/1 AA \7 fifmn JL„ 1 (i 1C 1___“___: Slovenski pevci - 14.00 V ritmu ljudskih plesov - 14.40 Zabavna glasba - 15.00 Prenos RL - 19.00 Ansambel Jo Privat - 19.30 Prenos RL - 22.15 Kvintet Bud Free-man - 22.35 Orkester Norrie Pa-ramor - 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna love skladbe - 19.15 Vsakovečerni tehnika, koncert - 20.30 Revija revij - 20.40 Komorna glasba - 22.25 Haydn in Mozart. 21.00 Dnevnik - 21.15 «Melissa» — TV igra - 22.15 Znanstvo in Jug. televizija Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - 8.45 Pesmi za praznik Republike - 9.05 Lahka glasba - 10.00 Športna reportaža - 10.30 «čez hrib in dol...* - 11.00 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 11.45 Ansambel Taneč - 17.10 Ci-kaški simf. orkester - 17.35 Poročila - 17.55 Filmski žumal - 18.25 TV obzornik - 18.45 Reportaža o Litostroju - 19.05 Makedonski pevci - 19.30 Mozaik kratkega filma -20.00 TV dnevnik - 20.35 Otroci Ziherlove mame - 21.00 Smeh v raju — film - 22.30 Poročila. okrog 50 milijard lir. še nikoli ni bilo videti zbranih na eni sami razstavi tolikšno število Picasso-jevih del. Tu so dela «mladega» Picassa, «starega» Picassa, «pla-vega» Picassa, «vojnega» Picassa itd. Kot petnajstletni mladenič je umetnik prišel iz Barcelone v Francijo, kjer so tudi živeli in delali Braque, Leger, Duffy. Začelo se je obdobje «Zajtrka na tra-ui», Mlina Galette» in slavnega «Avtoportreta» iz leta 1906: dolgi kostanjevi lasje, podolgovat obraz in andaluzijske oči, polne magne-tičnosti, o katerih v svojih spominih govori tudi Fernande Olivier, prva Picassojeva žena. Zatem so prišla «modro» obdobje, «oranžno», «črnsko», «kubistično» obdobje, nato obdobje Dagileva, Apollinai-rea, Maxa Jacoba, mladega Coc-teauja, vse do začetka velikega pokola leta 1914. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo ogromen del Picassojevih stvaritev, katerih število se vrti okrog 5000, v oči pa pada, da med njimi ni tudi slavne «Guerni-ce», baskovskega mesta, ki so ga fašisti leta 1937 težko bombardirali. Saj gre za, morda, najslavnejšo umetnikovo delo, s katerim je silovito obsodil tako sam primer bombardiranega mesta kot vojno nasploh. Slika se trenutno nahaja v newyorškem Muzeju moderne umetnosti, kamor so jo bili posodili, je pa postala nenavadno občutljiva in bi njen prenos bil skoraj nemogoč. Sicer pa so slike za to razstavo posodile najrazličnejše galerije iz dvanajstih dežel. Obiskovalci tudi ob tej priložnosti opažajo to, kar je že znano: namreč predvsem avtobiografski značaj Picassojevega ustvarjania. Njegova platna ne prikazujejo samo zgodovino našega stoletja, marveč tudi zgodovino njegovih ljubezni in strasti, mesta, v katerih je živel, in hiše, kjer je stanoval, pripoveduje o ženah, ki kovi, pa crknjene pse in naplavine vseh vrst...* Pravijo, da je želel, naj bi bilo tako zapisano, Picasso sam, ki je tudi takole pojasnil, zakaj ni bil prišel osebno na razstavo: «V Pariz prihajam samo, ko me boli zob, v tem trenutku pa me zob ne boli.* IZ UMETNOSTNIH CALER?J Elettra Metallino v «Občinski» je ljubil in z njimi delil življenje. To je izredno zanimiva plat velikega umetnika, ki ji ni vrimera v zgodovini umetnosti, ona žiti je ni niti pri Michelangelu niti pri Rembrandtu. Picasso stalno izpoveduje svojo avtobiografijo, prikazujoč tako obenem tudi zgodovino svojega časa. «S horizonta enega človeka je videl kateri si bodi horizont.* je dejal Paul Eluard. Pred Picassojevima platnoma «Jacqueline aux mains croissčes» (*Jacqneline s prekrižanima rokama*) iz leta 1954 in «Jacqueline en costume ture* (iJacqueline v turškem kostimu*) iz leta 1944 je obstal tudi Picassojev prijatelj in minister za kulturo, Andre Mal-raux, ki se je ob tej priložnosti takole izrazil: «Picasso predstavlja največji spektakl uničenja in ustvarjanja oblik našega časa, a morda celo vseh časov.* Na razstavi so. poleg drugega, bile zabeležene tudi naslednje vo-membne Picassove besede: «Po-doben sem reki, ki venomer teče, noseč s seboi in objemojoč korenine debel, ki so jih bili izrili to- Elettra Metallind, ki razstavlja v občinski galeriji olja in linoreze, je umetnica, kakršne vedno redkeje srečujemo v vrstah današnjih likovno ustvarjajočih žena. V svojih slikah se ne laska lepotnim potrebam ljudi, temveč grebe po najskritejših kotičkih njih duš. da nas silijo h globljemu premišljevanju, kateremu sta igra barv in črt kot nekakšno glasbeno spremijeva-nje. Že spričo tega bi slikarka zaslužila več pozornosti od umetnost ljubeče javnosti, saj ne slika, da bi s tem bolje živela, pač pa izvršuje svoje umetniško poslanstvo v prepričanju, da tako najbolje pomaga dramiti vest sveta, ki se vse preveč pogreza v močvirje snovnosti, materializma. Te njene močno socialno občutene slike se kot take ponekod odkrito kažejo, drugod pa njih smisel zakrito pronica skozi čisto slikarsko površje slik. Naravno je, da ta svoj smoter doseže najuspešneje s pomočjo ekspresionističnega oblikovanja zasnov, in to čimbolj se i odmika od pestrosti barv, kateri | rada podlega. Zato je vsebinsko m slikarsko najizrazitejša v svojih linorezih. po katerih tudi slovi. Teh je enajst in vsi so velikih mer. Naravno pa je tudi, da kot žena — slikarka skuša vse to reševati večinoma v območju ženskega sveta. Pri srcu so ji zlasti tegobe osamelih starih — someščank, ki se pojavljajo povsod z značilnostjo staromodnih klobukov, žena potrebnih topline človeške družbe, ki se zato družijo v trojke. Take srečujemo marsikje, ko skušajo pre-inostiti puščobo prostora, pa tudi kako se vrte na ptedmestnem vrtiljaku v iskanju trohice veselja sredi razglašene kričavosti strojno pričaranih pesmi njih mladosti. Enako ostro razgalja grenkobo, ki je za nekaterimi puhlimi običaji naše sodobne družbe. Tako v velikem olju cKrona lepotne kraljice* in še v drugem «Kralj lutka*. Višek pa najdemo v olju križanja sredi sejemskega trušča mesta. Ne glede na podobne zasnove, pa slikarka enako uspešno podaja tudi pokrajine in ulice mesta. MILKO BAMBIČ Prvih dvanajst lavrealov naarade AVNOJ — 4 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 10, najmžja 3.8, ob 19. uri 4.1; vlaga 90 odst., zračni tlak 1003.9 'narašča, veter 25 km na uro, sunki 60 km, nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 14.2 stopinje. Tržaški dnevnik SLOVENSKO ZASTOPSTVO V TRŽAŠKEM OBČINSKEM IN POKRAJINSKEM SVETU Danes, SREDA, 30. novembra Andraž Sonce vzide ob 7.24 In zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.00. Luna vzide ob 18.05 in zatone ob 9.59 Jutri, ČETRTEK, 1. decembra Marijan MLADINSKA PREMIERA SG V KULTURNEM DOMU V tržaškem občinskem svetu 8 (od 60) Odlična Martinuzzijeva priredba v pokrajinskem svetu pa 4 (od 24) V občinski svet so izvoljeni: Jelka Gerbec, F. Gombač, Mario Grbec, L. Pahor, D. VVilhelm in L Padovan (vsi KPI), Dušan Hreščak (PSU) in Simčič (SS); v pokrajinski svet pa: Kapelj, Skerk, Furlan (vsi KPI) in Rudolf (SS) ■ Možna izvolitev še devetega Slovenca v obč. svet Na prefekturi in v generalnem j stični kandidati: Suppancich, Ros-1 material, ki zadeva volitve. Ker je ’ pogojih moeoce zvedeti zn tajništvu tržaške občine je v teku sctti in Andolšek. Če bi ta dosegel! prizadeto volišče zaključilo pregled j fzvol enih klndidatovd le na mrzlična de,avnost. Preštevam «1». več glasov kot njegova tovariša, glasovnic šele včeraj zjutraj, se je gi Sev posameznih strank potem bi se število slovenskih sve- —,;l----- —J~ —' ' ■ ......- ana mrzlična dejavnost. Preštevajo glasovnice in ugotavljajo število glasov, ki so jih prejele posamezne liste. Potem bo prišlo na vrsto ugotavljanje preferenčnih glasov. Predvideva se, da bo tržaški pretor odprl volilne ovitke, ki jih bodo dostavili volilni uradi, 5. decembra. Nato bo sledila uradna proglasitev izvoljenih svetovalcev. V novem tržaškem občinskem svetu bodo Slovenci zastopani verjetno z najmanj osmimi svetovalci, če ne celo devetimi. Za dokončno število slovenskih svetovalcev bomo zvedeli iz uradnih ugotovitev konec tega tedna. Ta negotovost je odvisna od malenkostnih razlik v glasovih, ki so jih prejeli trije komuni- tovalcev povzpelo na 9. Izvoljeni slovenski svetovalci so naslednji: KPI: Gerbec Jelka, Gombač Franc, Grbec Mario, Pahor L., VVilhelm D. in Padovan; PSU: Hreščak, in SS: Simčič. Izvoljeni slovenski svetovalci v pokrajinskem svetu pa so naslednji: KPI: Kapelj, Škerk, Furlan; SS: Rudolf. Štetje glasov za izvolitev tržaških občinskih svetovalcev se bo zače\ na volišču št. 1 praktično šele danes. Po zakonu se namreč volišče št. 1 spremeni v volilni urad, kateremu morajo vsa druga volišča dostavljati zapisnike in sploh ves umestitev volilnega urada zavlekla na popoldne. Praktično niso prizadeti člani urada včeraj utegnili napraviti nič drugega, kot pripraviti vse potrebno za pregled, predelavo in obračunavanje podatkov, ki so ji—1 jih poslala razna volišča. Dejansko bo osrednji volilni urad začel delovati šele danes. Spričo tega se bo zvedelo za uradne podatke o glasovih, ki pritičejo posamez-glasovih šele čez nekaj dni. Pri tem mislimo seveda le na u-nim strankam ter o preferenčnih radne podatke, ki pa bodo navzkriž s poluradnimi, ki so že znani, le za malenkostne razlike. Pripomniti moramo namreč, da je v današnjih Izjave političnih tajništev strank Pokrajinsko tajništvo združene PSI-PSDI je dalo v zvezi z volilnimi rezultati izjavo, v kateri pravi, da nima posebnih razlogov za nezadovoljstvo. Cisto krajevni čini. telji in še presveža socialistična združitev so preprečili združeni stranki, da bi dosegla jasno uveljavitev. Volivci so pokazali jasne znake dezoriantacije in nezaupanja, številni Tržačani še niso objektivno in vedro ocenili političnega in gospodarskega položaja Trsta ter bodočih perspektiv, ki se mu odpirajo. Ta dezorientacija je prizadela v večji meri večinsko stranko in samo v omejenem obsegu socialiste, ki so v pretekli krizi vsedržavnega ladjedelstva vedno ohranili previdno in odgovorno stališče. Se bolj resen je odgovor volivcev Komunistični partiji Italije, ki je kot opozicijska stranka težila za tem,da bi imela čimveč haska od krize. PSI-PSDI pravi, da so tržaški volivci zavrnili maksimalistično in protestno stališče komunistov, kar kaže pa, da ni nobene resnične komunistične alternative levemu centru. Prav tako pa kažeta padec misovskih glasov ter dejanska ne-gibnost liberalnih nemožnost desno alternative. Povečanje števjlg glasov manjših list ne bo imelo velikih posledic, saj gre za skupine, ki zaradi svoje narffve nimajo možnosti širše ekspanzije. Zvišanje števila glasov indipen-dentistov je res prehoden pojav, ki nima perspektiv, toda ima značaj protesta proti državi in potrjuje zato nujnost, da vlada nadaljuje s »politiko za Trst«, ki je komaj na začetku in ki so jo socialisti mnogo let zahtevali. Znatno število belih in razveljavljenih glasovnic je značilno protestno dejanje, ki pa kaže, da Tržačanom ni do abstraktne Ideološke razprave, marveč da zahtevajo dejavno in stvarno gospodarsko in demokratično politiko. Tržaški socialisti se zavedajo, da se bodo na tej poti, kj je njihova pot, srečali z vedno večjim številom tržaškega prebivalstva. Tajnik tržaške avtonomne federacije KPI dr. Paolo Šema je dal izjavo, v kateri pravi med drugim: Prva ocena volilnih rezultatov za tržaško občino in pokrajino kaže, da so tržaški volivci odločno odbili politiko leve-sredine do Trsta. Pri tem je dovolj, če pomislimo, da je zgubil sam levi center v tržaški ob. čini 6.700 glasov, to je 3,6 odstotka Njegovi zavezniki so zgubili 800 glasov, to je 6,6 odstotka, manjkali pa mu bosta svetovalski mesti PSIUP in Tržaške unije. Ne bo za to lahko sestaviti odbora niti doseči, da bi demokratično in stalno deloval brez kompromisov. Druga bistvena točka je, da je KPI čvrsto ohranila svoje položaje po besni kampanji, v kateri ni bilo prizanašanja. Vsedržavni voditelji leve sredine so prišli govorit v Trst z vso svojo staro protikomunistično šaro, škof je napovedal nekakšno križarsko vojsko v korist KD, vladi in sklepom za Trst, potem ko je bil prav on eden izmed podpisnikov peticije za ohranitev Sv. Marka. Ce se upošteva PSIUP, ki je dobro napredovala, se je levica okrepila po glasovih in je narasla za 1,8 odstotka. Močno je KPI napredovala v Miljah, Dolini in Nabrežini, kjer se odpirajo perspektive za enotno akcijo ter v Zgoniku in na Repen-tabru, kjer je KPI v absolutni večini. Vsa bitka KD, da bi razbila rdeči obroč, se je izjalovila, medtem ko število komunističnih glasov med Slovenci še narašča, združena PSI-PSDI pa močno upada. Na teh volitvah torej ni doživela poraza politika KPI, marveč politika leve sredine. Ce se k temu doda protestni zna-fa) številnih belih in uničenih glasovnic ter porast števila indipen-dentističnih glasov, je jasno, da je še drug del meščanov volil proti vladi in levemu centru, ki ne zna rešiti vprašanj našega mesta. Res Je, da imajo glasovi, izraženi na ta način, mnogo manj teže, kot če bi bili oddani močni in dosledni stran-ni, to je KPI. Vsekakor pa ne bodo ti glasovi mogli služiti v podporo KD in njeni politiki na občini in pokrajini. Ce se bodo nadaljevale dosedanje diskriminacije, ne bodo mogli sestaviti na pokrajini odbora, kar je toliko huje sedaj, ko mora biti Trst strnjen, da bo nadaljeval borbo za svojo prihodnost. Na koncu se je dr. Šema zar hvalil volivcem za glasove in vsem aktivistom za požrtvovalno delo. Svoje poročilo je izdal tudi izvršni odbor tržaške federacije PSIUP. Poročilo pravi, da pomenijo volitve v Trstu, da prebivalstvo jasno obsoja politiko vladnih strank proti gospodarskemu ustroju našega mesta. Levi center Je doživel poraz v občini in pokrajini. Velik odstotek belih glasovnic ter uvelja- vitev indipendentistov se ne dasta površno oceniti kot zgolj kvalun-kvističen pojav, saj ima značaj odločnega protesta. To kaže, da se borba od 8. oktobra nadaljuje. Sedaj je od delavskega gibanja in od razrednih organizacij odvisno, da se okoristijo z ljudskim zagonom. KD je doživela hud poraz, združitev PSI in PSDI pa ni prestala preizkušnje volivcev v mestu in na deželi. V Miljah sta PSIUP in KPI tako narasli, da štejeta skupaj 51 odstotkov glasov. PSIUP se je zelo močno uveljavila, saj je zvišala število glasov za 1.700. Tajnik tržaške Krščanske demokracije je v svoji izjavi dejal, da sta prvi značilnosti teh volitev visoko število belih glasovnic, kakršnega še ni bilo v Trstu, ter precejšnji porast indipendentistov. Bele glasovnice pomenijo nekakšno neodločno pričakovanje bodočega razvoja, indipendentistični glasovi pa izražajo nezaupanje nasproti italijanski državi. K temu je treba dodati upadec desničarskih glasov ter okrepitev levega ekstremizma, ki ga izraža PSIUP. Po Botterijevem mnenju pa ni bil učinkovit komunistični napad na levi center, saj se je število glasov KPI znižalo. Ker ne -vidijo delavci prave perspektive v politični liniji KPI, so se mnogi usmerili bolj na levo in oddali svoj glas PSIUP. Demokristjani in socialisti so morali pač plačati «vo-lilni davek« za svojo pogumno politiko, ki jo je večina njihovih volivcev potrdila, medtem ko so se drugi raje odločili za bele glasovnice. Povečanje števila glasov indipendentistov potrjuje opozorila, ki jih je dala tržaška KD vsedržavnim demokratičnim silam in vladi zaradi neorganske politike. Bele glasovnice in indipendentistični glasovi so izraz sovražnega razpoloženja ne le proti levi sreoini, marveč tudi proti italijanski državi. Pri tem je značilno, da niso šli protestni glasovi niti v korist KPI niti PRI. Zato mora levi center zagotoviti Trstu boljše gospodarske in socialne pogoje, ki bodo pridobili volivce, ki so oddali bele glasovnice, za demo- kracijo. Zato bo morala tudi država pokazati večjo solidarnost do Trsta. KD se bo naprej borila za »veliki Trst«, ki se lahko doseže le s prebroditvijo nacionalističnih nasprotij ter z zavrnitvijo slehernega ekstremizma. imena podla- -------, in si- ce-' le tistih, ki so poslale na volišče svoje predstavnike. Splošna slika o tržaških občinskih volitvah pa je že sedaj v bistvu popolna. Določeno izjemo predstavlja še vedno lista KPI, za katero se ve za gotovo, da bo poslala v občinski svet 13 svetovalcev. Od teh je 12 gotovo izvoljenih, ki so naslednji: Cuffaro, Calabria, Burlo Jole, Crevatin, Muslin, Gerbec Jelka, Gombač, Grbec Marjan (neodvisen), Pahor Luciano, Vilhelm Dol-fi, Pagliari in Padovan. Glede 13. svetovalca bo dokončna odločitev volilnega urada zadevala ta tri i-mena: Suppancich, Rossetti in Andolšek. V občinski svet so bili izvoljeni, kar se tiče drugih strank, naslednji svetovalci: KD: Spaccini, Ri-naldi. Verza, Chicco, Vascotto, Romano, Blasina, Vigini, De Luca, Ceschia, Benni, Lonzar, Colautti, A hE,fn Elia Faraguna in Feliciani, Grimmove pravljice Obuti maček Igra, ki bo navduševala male gledalce in ki bo ugajala tudi odraslim Tehnično dognane elektronske scenske rešitve. Jožko Lukeš v naslovni vlogi Sneg v okolici zameti proti Postojni Po dveh dneh lepega vremena se je včeraj vreme spet poslabšalo in zima je krepko potrkala na duri. V jutranjih urah je močno deževa lo, pozno popoldne pa je temperatura še bolj padla, začela je pihati močna burja in okrog 18.30 je celo v mestu pomešan z dežjem začel naletavati sneg. V zgornji o-kolici je bila snežna odeja pokrila travnike in ceste in temperatura se je znižala na ničlo. Položaj onstran meje pa je postal zelo kritičen. Pozno zvečer je bila cesta od Senadolic proti Senožečam in Razdrtemu tja do Postojne zasnežena in snežni zameti so ovirali izredni avtomobilski promet. Veliko Jugoslovanov se je sinoči vračalo iz Trsta s svojimi avtomobili v Jugoslavijo, toda niso mogli privoziti zelo daleč, ker bil promet okrog polnoči na cesti Sežana - Postojna ustavljen. Zaradi poledice in zametov je namreč pri Dolenji vasi zdrsel težak tovornjak in se postavil počez ceste. Kritičen položaj je bil tudi na ce. sti Senožeče - Koper, kjer je pri kraju ačebulovec« stal preko ceste avtobus. Promet je z velikimi tež kočami potekal izmenično v eno samo smer. Poleg zametov je pi hala zelo močna burja in sunki so dosegali hitrost do 110 km na uro. Takšen polnočjo položaj na omenjenih dveh cestah, medtem ko ni prišlo do zastankov prometa na cesti Trst-Reka preko Krvavega potoka. Kozine, Obrova in Rupe. Cesto je po krivala 5 cm debela plast snega, vendar je cestno podjetje sproti plužilo prometno žilo. bate, ______ ___ _______ Paron, Gasparo, Puppi, Vergerio, Gasparini in Orlando. Prvi kandidat na listi KD, ki je dobil največ preferenčnih glasov za omenjenimi izvoljenimi kandidati, je kandidatka Slatti; PSU: Lonza, De Gioia, Pittom, Hreščak, Lovero, Del Tutto, Cesare, Callegari. Prvi za izvoljenimi je Romano; PSIUP: Pin-cherle; SS: Simčič; PRI: Fabricci; PLI: Trauner, Morpurgo, Cecovi-m, Zimolo, Dalla Rossa, Jona in Badalotti; MI (indipendentisti); Marchesich in Viviana Volpe por. Marchesich; MSI: Morelli, G. Won-drich, De Ferro, Lonciari, De Vido-vich, Tagliaferro. V pokrajinski svet so bili izvoljeni: KPI: Donadel, Kapelj, Colli, Skerk, Furlan, Saranz; PSU: Fo-gher, Apih, De Gipia; SS: Rudolf; KD: Savona, Dassovich, Gostissa, | Foschi, Celli, Coslovich, Visentini in ' Slovensko gledališče tudi letos ni pozabilo na svoje najmanjše in najmlajše prijateljčke in jim pripravilo mladinsko predstavo, katere premiera je bila včeraj popoldne v Kulturnem domu. Kar takoj naj povemo, da se je naš gledališki kolektiv lotil svojega letošnjega dela za otroke s kav največjo profesionalno resnostjo in z vso tisto zavzetostjo, ki mu je lastna in ki ga odlikuje. Sicer pa je tudi res, da je delo samo tolikšno resnost in zavzetost tudi narekovalo, kajti Edvard Martinuzzi, ki je po Grimmu pripravil slovito pravljico o «Obutem mačku«, je igro tako zasnoval, da je njena izvedba zahtevala res znaten napor nastopajočih, zlasti pa še scenografa in tehničnega osebja, v prvi vrsti električarjev, ki so morali rešiti in ki so tudi z največjo strokovnostjo rešili nemalo težav, da so to klasično mladinsko delo postavili po Marti-nuzzijevi priredbi v znanstveno -fantastični okvir današnje elektronske dobe. Po zaslugi celotnega igralskega in tehničnega kolektiva, predvsem pa po Martinuzzijevi zaslugi, smo tako dobili na naš oder delo, ki je kljub stari Grimmovi vsebinski fabuli novo in sodobno in ki združuje v sebi dva, za današnjo mlajšo mladino enako sprejemljiva elementa: pravljičnost v klasični o-bliki in fantastičnost, ki postaja že realnost. In pri tem je treba Mar-tinuzziju še priznati psihološko dognan prijem in veliko mero spretnosti in iznajdljivosti, ki sta prispevali, da je njegov «Obuti maček« igra, ki je male in odrasle gledalce takoj pritegnila in jih očitno zadovoljila. Režija je bila v rokah Adrijana Rustje, ki je svojo nalogo zelo dobro opravil in Martinuzzijevo idejo izpeljal z znatnim posluhom za otroško sprejemljivost in pa seveda z velikim obvladanjem vseh elementov, ki soodločajo pri uspehu režiranja mladinskih in zlasti še o-troških del. Glavna teža igre je slonela na Jožku Lukešu kot vObutem mačku« iriLMIDiisd^i);rii: molo, MSI. De Vecchi in Strudhoff. I fizično zahtevne ritmične chesich; PLI: Jona ;u. . __j, M | •; *♦»*• s/v/ot-oi/u Le n, slu igre pa .........................lliiiiiitiiiitiimiiimiiiiiimiii.mm.... S PODPISOM ODGOVARJAJOČE LISTINE je bil sinoči nekaj pred liiimmiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiii|||l|||||l|M|„,„lll|iai,mmimj,|l||||,||||||||||||||||||,n||||||||r||||||||||||||||||| ZANIMIVO PREDflVflMJE ZAGREBŠKE PROFESORICE Družbeni razredi in stranke na Hrvaškem v 19. stoletju Kasen nastanek nacionalnega meščanstva zaradi madžarskega zatiranja Na pobudo Inštituta za srednjeve-1 nato omenila frankovsko gibanje ter ško in sodobno zgodovino filozof- posebne razmere v Dalmaciji. ske fakultete tržaške univerze ter tržaškega in goriškega odbora za zgodovino risorgimenta je včeraj profesorica zagrebške univerze Mi-riana Gross predavala o temi: »Družbeni razredi in politične stranke na Hrvaškem v drugi polovici XIX. stoletja«. Predavateljico je predstavil študentom in drugim poslušalcem prof. Romano in dejal, da spada predavanje v pobudo za sodelovanje med tržaško In zagrebško univerzo. Prof. Gross je najprej ugotovila, da se je kapitalistični sistem razvijal na Hrvaškem s precejšnjo zamudo, ker ga je zaviral nemški in madžarski kapital. Zlasti za Madžare in Nemce je bila Hrvaška le prehodno področje za povezavo z morjem, oziroma za uresničenje nemške težnje «Drang nacb Osten«. To pomeni, da so Madžari zavirali napredek hrvaške buržoazije. Ta buržoazija je začela pravzaprav nastajati šele po koncu Bachovega absolutizma in tudi še kasneje so bili vsi ključni gospodarski in finančni položaji v rokah Madžarov. Zato tudi ni bilo na Hrvaškem v začetku velikih razrednih in političnih razlik, ker je vse družil boj proti tujemu zatiranju. Po drugi strani pa so Madžari umetno podpihovali spore med Hrvati in Srbi, ki so živeli na hrvaškem ozemlju. V začetku so ustanovili svojo stranko latifundisti, ki so izvirali iz fevdalcev, kasneje pa so ustanovili narodno stranko in okrog leta 1860 stranko prava. Toda te stranke niso bile stranke v modernem smislu besede. Kasneje se je c d narodne stranke odcepila Stross-mayerjeva struja. Potem se je začelo razdobje hujšega zatiranja pod banom Hedervaryjem. Sele okrog leta 1890 se je začela hrvaška družba bolj razčlenjevati v razrede, vsekakor pa je bilo zaradi malega števila tovarn le malo proletariata in še ta je bil le polproletariat, saj so prihajali delavci v industrijo naravnost s kmetov in so še obdelo-1 vali doma zemljo. Pre^ava^^ij^a Je Kasneje so premostili spor med Hrvati in Srbi, ki so imeli skupne interese. Ustanovili so tudi hrvaško napredno stranko. Zanimivo pa je, da sta bila hrvaška in srbska buržoazija obe nasprotni splošni volilni pravici ter da so bili takrat kmetje zelo zapostavljeni, saj so ustanovili kmečko stranko šele kasneje. Predavateljica je na koncu na kratko omenila še socialdemokrate, ki pa so se začeli razvijati šele v 20. stoletju in niso pravzaprav strogo spadali v obdobje, ki ga je predavanje obravnavalo. Predavateljico so na koncu nagradili s ploskanjem. Sporočilo oskrbovancem INAM glede lekarn V zvezi z zaporo lekarn, ki so jo sklenili zasebni lekarnarji v naši pokrajini za 1. dec. (z izjemo službujočih in izvenmestnih lekarn, ki bodo poslovale pri okencih, čeprav zaprte), ravnateljstvo INAM sporoča, da bodo lekarne INAM v Drevoredu XX. septembra 4, na Tr. gu Oberdan 2, v Ul. S. Glacomo In Monte 18 in lekarna Cassa Marittl-ma Adriatica na Largo Piave 2, redno delovale. Konzorcij za gradnjo doka je končno postal stvarnost Oblasti v Rimu morajo sedaj konzor-ciju podeliti status juridične osebnosti V pisarni tržaškega notarja To-masija so se v soboto dopoldne zbrali predstavniki javnih ustanov in gospodarskih organizacij, ki »o se svoj čas dogovorile o sodelovanju pri uresničitvi in upravljanju zidanega doka v Trstu. Za Zavod za industrijsko obnovo je bil prisoten predsednik Združenih jadranskih ladjedelnic ing. Vignuzzi, trgovinsko zbornico je zastopal predsed-sednik dr. Caidassi, tržaško občino župan dr. Franzil, tržaško pokrajino predsednik komisarske uprave dr. Pasino, tržaško hranilnico pa dr. Iaiut. Podpisu listine, s katero je bil formalno sestavljen konzorcij za gradnjo zidanega doka, je prisostvoval tudi predstavnik Tržaškega arzenala ing. Stuparich (dok naj bi namreč zgradili na zemljišču, ki pripada arzenalu, in sicer na tisti strani, kjer ta meji na ladjedelnico Sv. Marka); pozneje se bodo podvigu pridružile tudi dežela Furlanija Julijska krajina, ki je načelno že pristala na iniciativo, in druge javne ustanove. Tesno povezana z gradnjo zidanega doka je tudi uresničitev posebne naprave za čiščenje petrolejskih ladij, ki bodo dovažale gorivo za naftovod Trst-Ingolstadt in sploh za plovila, ki bi se rada v našem pristanišču rešila petrolejskih usedlin. To napravo na-meravajo zgraditi v Miljah, in sicer v ladjedelnici Sc. Roka. V zvezi s to namero, ki je tudi finančno združena z uresničitvijo zidanega doka, je župan dr. Franzil na sobotnem sestanku predstavnikov prizadetih ustanov poudaril, da bi morala država priskočiti na pomoč uprav-ljalcem prečiščevalne postaje v Miljah, in sicer s tem, da bi dovolila predelavo petrolejskih usedlin v polni davčni prostosti, kar predstavlja predpogoj za ekonomsko poslovanje take naprave. Po načrtu za zidani dok, ki ga je pripravil ing. Stuparich, bo naprava imela naslednje razsežnosti: 350 m dolžine, 54 m višine in 12 m globine. Realizacija doka in prečiščevalne naprave bo stala po dosedanjih računih približno 10 milijard lir: od tega naj bi država prevzela nase breme 8 milijard lir. milijardi pa bi prispevale ostale ustanove predvsem vlada, IRI, trgovinska zbornica, dežela Furlanija-Julijska krajina, itd. Prizadete ustanove so se že predhodno obvezale, da bodo prispevale potrebna finančna sredstva, kakor hitro bo konzorcij formalno pravno potrjen s strani državnih oblasti. Medtem ko bo vodstvo Tržaškega arzenala pripravilo vse potrebno za razpis natečaja za izgradnjo doka, bo namreč DANES, 30. NOVEMBRA OB 20. URI BO V LJUDSKEM DOMU V UL. MADONNINA 19 SPLOŠEN SESTANEK KOMUNISTOV Tajnik federacije dr. PAOLO ŠEMA bo govoril o temi: « VOLILNI IZIDI IN BODOČE NALOGE K0MUNIST0V» Avtonomna tržaška federacija KPI trgovinska zbornica storila pri o-srednjih oblasteh v Rimu potrebne korake, da zagotovi novonastalemu konzorciju status juridične osebnosti. Strokovnjaki predvidevajo, da bo država priznala konzorcij v najkrajšem času, nakar naj bi se tudi delo za gradnjo potrebnih naprav lahko pričelo v doglednem času. Na podlagi že sprejetih obveznosti, ki so jih že pred pripravljalnim odborom sprejele nekatere javne ustanove (Zakladno ministrstvo, IRI, tržaška občina in pokrajina, trgovinska zbornica, itd.), bodo ob začetku prihodnjega leta v ta namen na razpolago že prve tri milijarde lir. Obvestilo KZ in ZMP glede prispevkov kmetom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata člane, da so na razpolago naslednji javni prispevki v korist kmetov: PRISPEVKI ZA STROJE ZA PROTIPARAZITARNO OBRAMBO Kmetje, ki mislijo kupiti stroje za protiparazitarno zaščito rastlin, to je MOTORNE in NAHRBTNE feKROPILNIOE, ATOMIZATORJE, ZVEPLALNIKE ipd. lahko dobijo prispevek do največ 50 OD STO STROŠKA. Prošnje je treba čimprej vložiti na KMETIJSKEM NADZORNIŠTVU v Ul. Ghega 6, ali na Opazovališču za rastlinske bolezni v Ul. Murat 1, ker je razpoložljiv prispevek omejen. Priložiti je treba predračun prodajalca. PRISPEVEK ZA CVETLIČARJE Cvetličarji lahko nakupijo enoletne cepljenke vrtnic izbranih sort po polovični ceni. Naročiti je treba najmanj 100 rastlin, za katere je treba vplačati predujem po 300.— lir za vsako. do 9- decembra KMETIJSKO NADZORNIŠTVO in jih je treba napisati na kolkova-nem papirju za 400,— lir. Za vsa pojasnila in pomoč sta tajništvi na razpolago v Ul. Oeppa 9 v uradnih vsah. Tajništvo KZ in ZMP Avtomobilist v žensko na zebrastem prehodu V Ul. Udine se je včeraj okrog poldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 59-letna gospodinja Amabile Del Col vd. Gril- 10 lz Ul. Del Monte 13, ki Je v neposredni bližini Ul. Barbariga na zebrastem prehodu prečkala cesto V tistem trenutku je z avtom TS 79371 privozil 20-letni Matteo Bprci iz Ul. Baseggia 75 in žensko dregnil s prednjim delom avtomobila Zaradi nenadnega sunka je Del Co lova padla in se pobila po levi no.' gi in kolenu ter sl verjetno povzročila kostne poškodbe. Ponesrečeni Del Colovl je priskočil na pomoč sam Benci in jo v svojem avtu odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 30 dni, če ne bodo kacije. še petja povrhu. Njegov «Obuti maček« je bil vseskozi dinamičen. Ob njem so se lepo uveljavili tudi vsi ostali nastopajoči, ki naj jih v tem bežnem zapisu samo navedem: Edvard Martinuzzi (Tip), Miranda Ca-harija (Tap), Silvij Kobal (Top), Stane Raztresen (kot Matevž in kmet), Danilo Turk (kot Peter in kmet), Dušan Jazbec (kot Tone in Buča), Pavel Bajc (Ivo), Rado Nakrst (kralj), Mira Sardočeva (kraljična), Zlata Rodoškova (kmetica), Leli Nakrstova (stara ženica) in Anton Kalc (lakaj). Zaradi res pomembnega deleža pri scenskih rešitvah naj posebej navedem tudi električarja Edvarda Petarosa (njegova konstrukcija je tudi elektronski robot), odrskega mojstra Jožeta (Sedmaka, odrska delavca Ferda Kokošarja in Enija Reinharda, šiviljo Marijo Vidau in lasuljarkd Drago Pahorjevo. Lepe kostume je omislila Alenka Bartlova, za glasbeno opremo pa je poskrbel Marjan Vodopivec. Predstave se bodo ponavljale še nekaj časa, in če je bil včerajšni obisk zaradi nenadnega poslabšanja vremena bolj skromen, smo lahko prepričani, da se bo glas o tej res odlični predstavi hitro razširil in da bo dvorana Kulturnega doma v teh dneh še večkrat polna hvaležnih mladih in odraslih gledalcev. j. k. V Sl. klubu predavanju o beneških Slovencih V okviru torkovih večerov v Slovenskem klubu je sinoči prof. dr. Andrej Budal predaval o temi vBe-neški Slovenci«. Predsednik kluba je v uvodnih besedah poudaril, da Slovenski kbub ni mogel mimo o-bletnice priključitve Beneške Slovenije k Italiji, ne da bi organiziral predavanje o beneških Slovencih. Prof. Budal je v svojem predavanju prikazal celotno sliko Beneške Slovenije in njenega prebivalstva od naselitve Slovencev do današnjih dni. Podrobneje je navedel, kaj so beneškim Slovencem obljubljali ob «plebiscitu« pred sto leti, kako so se takoj lotili poitalijančevanja, ki se je stopnjevalo in doseglo svoj vrhunec pod fašizmom. Omenil je delež Beneške Slovenije v narodnoosvobodilni borbi, mirovno pogodbo in njene določbe glede pravic, ngmfjnih manjšin. Pri .Um ie poudaril, da je Italija izdala zadevne ukrepe za francosko in nemško manjšino, ne pa za slovensko. O Beneški Sloveniji pa italijanski uradni krogi sploh nočejo ničesar slišati. Tudi na spomenico predsedniku republike ni še nobenega odgovora. Po predavanju je sledila kratka diskusija, iz katere je prišel predlog, naj bi Slovenskih klub organiziral razgovor, nekakšno okro. glo mizo o vprašanju, kako pomagati našim rojakom v Beneški Sloveniji, da bodo deležni pravic, ki jim pripadajo. zenskega sodišča ter na hodnikih klical priče. Časnikarji smo ga bili navajeni videti ob strani javnega tožilca, kjer je izpolnjeval formularje In pozive ter nam bil v vsaki priliki v pomoč. Ko se od njega poslavljamo, zavedajoč se, da izgubljamo ustrežljivega prijatelja, mu kličemo še na mnoga leta. Deska v glavo V Novem pristanišču se je včeraj zjutraj ponesrečil 52-letni delavec Bortolo Zarotti z Lonjerske ceste 171/2, ki je delal v podpalubju ladje «Rio Brasil«, zasidrane ob pomolu pred skladiščem štev. 51. Nenadoma je delavca zadela v glavo deska, ki je padla z neke police ter ga ranila po desnem sencu in udarila po desni rami. Z rešilnim avtom so Zarottija prepeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Grimm - Martinuzzi I OBUTI MAČEK > otroška igra v dveh delih Režija: ADRIJAN RUSTJA Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: MARJAN VODOPIVEC Kostumi: ALENKA BARTLOVA danes, 30. novembra ob 16. uri v četrtek, 1. dec. ob 16. uri v petek, 2. decembra ob 16. uri v soboto, 3. dec. ob 16. uri Nadaljnje predstave bodo objavljene kasneje. Uprava Slovenskega gladelišča sporoča cenjenemu občinstvu, da je otroška predstava izven abonmaja. V soboto, 3. decembra ob 20.30 v mali dvorani na splošno željo občinstva Slawomir Mrožek STRIP TEASE ČAROBNA NOČ Zaključna predstava. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi TEČAJ MODERNIH PLESOV kt obsega dvanajst vaj po dve uri in sicer SOFT BEAT, JUMP BEAT, 007, WILSON, JERK, MONKISS, BOYBOY, JIMY, MANHATTAM, VULLY-BULLY. Tečaj bo vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC Vpisovanje še danes pri Slovenski prosvetni zvezi. Tečaj bo. če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev. Razstave V galeriji Rossoni razstavlja od I. do 10. dec. 1966 slikar Ottone Grisel-11. Otvoritev razstave bo v četrtek, i. dec. ob 18 .uri. Carlo Ceglar prijatelj sodnih kronistov v pokoj Carlo Ceglar, pomožni sodnilski uradnik, čigar uslužnost in prijaznost je bila vsem znana in še po-sebno sodnim kronistom, gre danes v zasluženi pokoj po 35 letih službe v sodni palači. Rojen v novembru 1902, je že 1929. leta prišel v službo na sodnijo in jo vestno izvrševal do današnjih dni. 1952. leta je bil imenovan za pomožnega sodnijskega uradnika in od tedaj dalje je bil vedno navzoč pri obravnavah ka- Na tržaški univerzi je diplomiral za doktorja kemije KLAVDIJ GRBEC čestitajo mu starši, sorodniki, prijatelji in znanci, čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. Ljudska prosveta Mladinski krožek na Opčinah priredi v soboto in nedeljo 3. in 4. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo slovenskih knjig in u-met n iški h del mladih umetnikov • * • Športno društvo Sokol iz Nabrežine obvešča, da odpade predavanje, ki je bilo napovedano za danes, zaradi o-bolelositi predavatelja. * • * P. d. Slovan s Padrlč obvešča pavke in pevce, da ta teden odpadejo pevske vaje. GLASBENA MATICA PRIREDI V NEDELJO, 4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU VOKALNI INSTRUMENTALNI KONCERT Sodelujejo: Orkester G M dirigent Oskar Kjuder Moški pevski zbor p.d. Prosek-Kontovel dirigent Ignacij Ota Solista: Fedora Ferluga (klavir) Viktor Stoka (tenor) Rezervacija in prodaja vstopnic od 1. do 3. decembra v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Nazionale 16.00 «Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aunee, Jean Luis Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Requiem per un a-gente segreto« Technicolor. Stevvart Granger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Solo contro tutti« Ted1' nicolor. Robert Hunder, Mercedes Alonso. Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepoveda-no mladini pod 18. letom. Peti teden. Grattacielo 16.00 «Hotel Paradiso« " Metrocolor. Alec Guinness, Gina Lollobrigida. Ritz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «Un avventuriero a Tahiti« East-mancolor. Jean Paul Belmondo, Ste-fania Sandrelli, Nadia Tiller. Alabarda 16.00 «11 papavero e anct>e un fiore« Technicolor. Yul Bryn-ner. MarceHo Mastroianm. Filodrammatlco 16.30 «Per 1000 dolla-ri al giorno« Colorscope. Zhakary Hatcheri Annamaria Pierangeli. Cristallo 15 30 «20.000 leghe sotto ' mari« Technicolor. James Mason, Kirk Douglas. Aurora 16.30 «Texas addio«. Garibaldi 16.00 «Brooklyn rhiama p°-lizia« Prepovedano mladini pod 16-letom. Capitol 15,30 »Tutti Insieme appassio-natamente« Todd A-O Technicolor. Julic Andrevvs. Impero 16.30 »La ragazza made in Pariš«. Moderno 16.30 «L’affare Blindfold« Technicolor. Rock Hudson. Claudi* Cardlnale. Vtttorio Veneto 15.30 «Fumo di Lon-dra« Technicolor. Alberto Sordl, Ideale 16.00 »Soldati a cavallo« Tech-nicolor. John Wayne, VVilliam Hol-den. Astoria (Ul. Zorutti, fllobus St. U 16,00 «Sandokan alla riscossa« Tech-nicolor. Astra 16.30 «Pugnl pupe e pepite«. Abbazia 16.00 «Soldato sotto la piog-gia» Steve Mac Queen. Skedenj 16.00 «Bandido» Scopecolot. Robert Mitchum. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi v soboto, 3. decembra na stadionu »Prvi maj« MIKLAVŽEVANJE Med plesom, ki bo od 21. do 3. ure, bo Miklavž delil darila. (Darila bodo sprejemali pri blagajni do 23. ure). Igral bo znani orkester Vstopnina: moški 500, ženske 400 lir GledaHšča Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK b 29. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 85-letna Francesca Franetič vd. Ursic, 30-1 etn i Na tale Fab. bro, 65-letn! Rosario Messlna, 80-letna Olga Slavifz, 45-letnl Glovannl Cova-cich, 68-ietni Giovanni Scrigna, 89. letni Alessandro Chinelll, 75-letna A malta Daneu por. Mosetti, 76-letna Maria Sager, 57-letni Odorico Bartole, 68.1etna Adalglsa Damiani por. Furlan, 71-letna Giovanna Deraztn vd Serasin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 13. do 16. ure) AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basllica, Ul. S. Glusto l; Bu-solinl, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ma-nzonl, Ul Settefontane 3. SLOVENSKO GLEDALIŠČE cObuli maček» Danes ob 16. url ponovitev mladinske igre »Obuti maček« v Martinuzzijevi predelavi po Grimmu. Izvaja. Jo člani SG. Režija Adrijan Rustja. Scena Demetrij Cej. Ponovitve v četrtek, petek in soboto . vedno ob 16. url. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma. VERDI gMadame Butterfly» Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic za Puccinijevo opero «Madame Butterfly», katere premiera bo v soboto ob 20.30 za red A parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Peli bodo: Miet-ta Sighele (protagonistka), Laura Sa. ninl (Suzuki), Nicola Tagger (Pin-kerton), Marco Stocchi (Sharpless), Ralmondo Botteghelll, Vito Susca, En-zo Viaro in Lucio BoIU. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Aldo Danieli. Režija Dario Dalla Cor-te. Dirigent Arturo Basile. Prodaja vstopnic se začne Jutri. Danes se začenja tudi prodaja vstopnic za tretjo predstavo opere «Pelieas et Mellsande«, ki bo v nedeljo ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih^ TEATRO ŠTABI LE