CERKTEIVI GLASXIK / - ZA TRZISKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka Г— Din LETO 1937 NOVEMBER ŠTEV. 11 Spomenik storžiškim žrtvam ()(11)Ог. ki je imel nalogo zhirati in (Idili darove za svojce ponesrečencev \elikonočnega ponedeljka, si je po dogovoru s tržiiško podružnico Slovenskega planinskega društva nadel ludi nalogo, da deveterim žrtvam Storžiča postavi tudi dostojen spomenik. Preveč nadležno bi bilo namreč za javnost, ko bi se v ta namen morale vršiti nove zbiike. Prostrano skupno grobišče pa dostojen spomenik na vsak način zahteva. l udi svojcem bo lepo uicjeno grobišče v uteho in zavest, da so pokojni s spomenikom našli primerno po-češčenje javnosti. Mnogi vešča k i so ogledovali grobišče nekaj načrtov je bilo predloženih. m Značilno je, da so bili kar po vrsti vsi ogledovalci prosi ranega groba izredno iznenadeni nad lepo in primerno njegovo lego. Vendar nekateri načrti niso upoštevali celote pokopališča. Z večkratnimi razširitvami pokopališča imamo pri nas že itak tako rekoč ti i pokopa I iščna polja, ker je nemogoče odstranili družinska grobišča ob nekdanjem zidu. Pa so nekateri načrti predvidevali zopt t kar celo steno v vsej ši-lini deveterih grol)OV in to l)i zopet razčlenilo del pokopališča. Vsaj nekaj je bilo pa pred piaznikom vseli mrtvih že treba ukreniti in srečno naključje je res pravočasno prineslo rešitev. Kol je označeno na drugem mestu je tržiški župnik iskal primerne rešitve večne luči v župnijski cerkvi. Ob tej priliki se je seynanil z akademičnim kiparjem liorisom Kalinom, ki je ravno zadnjo dobo napravil že mnogo lepih del. Prišel je g. Kalin v Tržič in po ogledu (erkV(^ mu je župnik pokazal I udi skupen grob sloržiških žrtev. Na licu mesta mu je pojasnil zahteve .spomenika z ozirom na celotno pokopališče in z ozirom na čustva svojcev, ki bixlo nač hoteli vsak svojemu dragemu po-Ivojniku krasiti zadnje počivališče in bodo pač hoteli imeti tudi označeno kje ])rav njihov pokojnik počiva. Zamislil se je umetnik ob grobišču, fotografiral je okolico grolia in v nekaj dnevih je prinesel že načrt, ki ga je odbor sprejel. Polovica spomenika je bila konec oktobra dovršena. Prav po isti poti, po kateri so nam vozili mrtve žrtve, je na-vozil I ravnal jev oče okoli 20 voz skrbno izbranega kamna, ki je značilen po* lepih in različnih barvah. Malo zdiho-vali so kamnoseki nad njegovo trdoto, a z vztrajnostjo so ga obdelali in napravili so okoli grobišča čedno ograjo, ki jo spredaj poživlja kamen i t tlak na tleh in še izraziti pomoli. Na vrhu zadnje slraiii ograje so posejane devetere luči, originalno delo, kjer bo ljubezen |)riži-gala olje. Po grobišču so pa razpostavljene krasne kamenite vaze, v katere je vložena posoda za cvetlice in na teh vazah se blišči jo v zlatu imena in rojstni dnevi pokojnih. V te posode bodo svojci nosili šopke in nad nrobove se bodo sklanjale ne samo ljubeče roke, ampak tudi srca. lako so bila upoštevana čusl\ a svojcev, da bo ime vsakega vklesano prav na mestu kjer počiva in za vsakega posameznika bo izrazita tudi vsaka prinesena roža in vsaka kapljica olja. v luči. V sredini zadnje slikovite stene ograje je pa piiščen precejšen prostor. Tja bo zavaljena pomladi izrazita skala z napisom in datumom smrti. In nad to skalo bo stal umetniško izdelan nadangel Mihael, ki bo imel v eni roki po-vešeii meč, z drugo bo pa kazal kvišku proti nebu. Prav značilen bo ta angel moči za premišljevanje ob tem grobu. Kakor smo klonili pred voljo božjo ob izgubi dragih — angel povesne meč, tako pa gledamo z upanjem na njegovo dvignjeno roko, s katero kaže kvišku. S podstavkom vred ho angel visok kar do tri metre. Vsa ])oljana deveterih mora hiti vedno napolnjena z zemljo tako. da je le deset (m notranjega roha od vrha prostega. Pomladi ho treha najhrž v sejati Iravico, sedaj so se svojci odločili za mah. Zelenje trate naj bo vedno tako. kot so ga pokojni ljubili v naših gorah. Najlepši okras bodo šopki naših planin v vazah in brleča lučka v svetilki. Za izredni okras bodo j a ko primerni tudi okrogli venci okoli vaz. a bodo naj zopet iz zelenja naših planin. Angela postavi umetnik na poko- pal išče v lediui pred \ eliko nočjo. Tako liomo na velikonočni ponedeljek laJiko imeli oblet no spominsko 'svečanost ob ])Oj)olnoma urejenem grobišču. Nekaj denarja bo odboru še primanjkovalo. Če bodo pa vsa društva izpolnila svoje obljube, da poklonijo dohodek ene prireditve v ta sklad, potem bo že šlo. Sicer bo moralo pa Planinsko društvo poiskali še to. kar bo zmanjkalo. S tem naj bo pojasnjena ta zadeva, ki pač mnoge zanima. Cilavno je pa to. da nam bo tudi urejeno grobišče opomin na večnost in na k rat kost našega zemeljskega potovanja! Zukrajšek Viktor: Ljudsko petje Na polovanjii po halkanskili državah je |)rišel v Jaiijevo reški l)ogosh)-vec. \ Skopi j II sva se sestala, pa sem ga odvedel s se noj. da vidi največjo katoliško župnijo na našem jugu. V sohoto zvečer sva prišla in v nedeljo pred-poldne sem ga prepustil samemu sehi. da zbira vtise hrez vodstva in pojasnie-vanja. Ko so se po drugi sv. maši ljudje razšli in sem končal s svojimi službenimi opravki, sem ga vprašal o vtisih. Pred cerkvijo je pač opazoval krasno žensko nošo. a ko je hotel fotografirati, da bi na sliki odnesel iz janjeva malo spomina, so mu vse ženske zbežale, tako da z aparatom ni imel sreče. Možje so začeli godrnjali in le duhovska obleka ga je rešila pred zmerjanjem ali celo |)red dejanskim napadom. Pač muslimanski (lun------ \ cerkvi se je čudil sedenju po tleh — o tem sem že pisal — a najbolj mu je ugajalo petje. Začudil simu se tej njegovi sodbi. Da mu moje pelje ni ugajalo — imeli smo pelo sv. mašo — o leni. mislim, da sle vsi prepričani in tudi jaz sem bil. Ugajalo mu je ljudsko petje, saj je narod pel koralno latinsko sv. mašo. Kar zadovoljen sem lahko s svojo faro; lani me je eden slovenskih bogoslovcev pohvali 1. da imam lepše uvedeno litiirgično gibanje, kot po Sloveniji; letos sem pa dobil pohvalo za ljudsko pelje. ( e pomislim, koliko skrbi in jeze imajo nekateri župniki s cerkvenimi pevci, sem zadovoljen, da sem tu v tem ozirii brez skrbi. Organista nimam. Na kom sloji harmonij: od časa do časa zaigra na njega samouk. drugače kovač po poklicu. Da njegove roke niso lahke in gibke, si lahko mislite. pa je vendar dobil od dr. Knausa. ki je bil lii leden dni na počitnicah, pohvalo. da igra izvanredno lepo in pobožno. ('erk\ I nega zbora ni. Nekdaj so a a skušali osnovati in so se naučili neko težko latinsko mašo; še sedaj včasih nastopijo na mojo nevoljo in na ne-voljo vsega ljudstva. Mislijo, da znajo, a jim ne gre. Ljudstvo pravi, da je lepše, ko za pojej o vsi. in res na\ adno I udi \ si pojejo. I'xlcn začne, a drugi za njim in kmalu poje vsa cerkev in sicer v |)г-vem redu moški. I u je bilo namreč dosledno izpeljano načelo, da naj ženska v (erkvi molči: ne vem pa. ali pod vplivom naročila sv. Pavla ali i)od vplivom muslimanske okolice. Xciiske v (erkvi ne pojo in tudi ne molijo glasno. \ sa mo ja lozade\ na prizadevanja so ostala hreziispešna. (Ilasno molijo in pojo le moški. Koralna latinska maša gre kar dobro, pa tudi hrvaške cerkvene pesmi poje v sa cerkev. Po Sloveni j i se mnogo govori o ljudskem pel ju. tu je pa že od nekdaj v navadi. Hes. da ne doseže iimleniške v išiiie. a ljudsiv o dviga k po-božnosli in zbranosti, kar je prvi namen cerkvenega petja. Naravnost lepe so tu popoldanske pobožnosli. ko v i s narod poje litanije. ne samo odgovor, ampak cele litanije. To se ne da opisovali, ampak je treba slišali. Za pobožno zbranost se pri lakih litanijah ni treba mnogo mučili. Naj omenim še pogrebe. ( loveka kar samo prestav i pred božji sodni stol. ko cela v rsla mož zapoje: »Smiluj se meni Hože ... in se na vsak verz ta pretresujoči klic ponavlja. Isto je v cerkvi pri »Liberi«. ki jo zopet vsi pojejo in tudi duJiovniku odgovarjajo. Kako drugače i)i n. pr. bili videli v 1 ržiču pogrebi, če bi vsaj vsi pevci peli pi i s])revodu »Usmili se me...« To bi pretreslo vse pogrdbce do kosti in nehote bi pomolili. Ali pa. če bi vsa cerkev zapela: »Reši me Gospod...« Mislim. da bi bilo to veliko lepše, kakor pa po že izvršenem cerkvenem obredu odpeti nekaj službenih žalostnih o nepozabnem prijatelju, zamujeni pomladi in ovenelem cvetju... Cerkvena molitev je molitev naroda z duhovnikom. Isto bi moralo biti tudi cerkvena pesem, ki le takrat užge. kadar privre iz duše ljudstva, a ne iz To in Večna luč v naši župnijski cerkvi visi v sredini prezbiterija. Do nedavnega jo je bilo mogoče dvignili le do določene višine in je vedno zakrivala Najsvetejše, če je bilo izpostavljeno. Prav iz tega vzroka so v zadnjih lelih v mnogih župnijskih cerkvah odstranili iz sredine večno luč in so pri straneh priredili po dve svetilki. Pri nas je to nemogoče ker poleg dveh lestencev ne moremo oi)esili od stropa še dve svetilki in je sploh nevarno delati v imenitno Laverjevo slikarijo v stropu še luknje. Opombe o preureditvi večne luči so bile pa vedno večje in bolj pogoste. Izražena je bila že misel, da bi postavili na obhajilno mizo stebričke, ker med ob-hajilno mizo in oltarjem ni zanje prostora. l'a (vbhajiliu) mizo imamo tudi že v štirih členih in pri obhajanju bi motili še stebrički, katere bi pač še marsikdo uporabljal za oporo pri vstajanju. l'o dolgem razmišljanju je bil končno narejen načrt, da bi postavili mi obeh straneh oltarja, lam kjer sloji običajno na eni strani velikonočni svečnik. dva stebrička in na njiii klečeča angela, ki bi držala v roki lučko. Načrt sam po sebi je bil kar lep in dve osebi sta bili tudi pt ipravljeni plačali stroške za enega angela s stebričkom. Treba je bilo pa načrt poslal i še škofijsivu v 0(l(vbrenje in lam so la način večne luči (xlsvetovali. Največji pomislek je bil Pač la. da je ves nastavek našega oltarja lesen — na škofiji so napravili poklon. da je uaš oltar idealno lep — in bi bilo grla ošabne pevke. Pevce in pevke poslušamo na koncertih, ko udobno sedimo v naslonjačih; v cerkev pa hodimo k skupni molitvi, kjer se posameznik izgubi. Tudi pesem naj bo skupna, ker le potem je to dvakratna molitev. Kdaj bomo dosegli cilj, da bo v cerkvi molilo in pelo vse ljudstvo z duhovnikom. Pevska umetnost ne bo zaradi tega nič trpela, saj mora biti umetnost izraz ljudske duše. Pevovodje naj samo dajo tej duši ])ravi glas, in ljudska pesem bo v cerkvi blažila ušesa tudi najbolj strogega kritika. Želel bi, da bi prisostvovali večjemu pogrebu tu v Janjevu. |)a bi videli in slišali, kaj pomeni cerkvena lilurgična pesem, če sodeluje vse ljudstvo. pa četudi župnik ne zna peti... ono vprašanje, ikako bi spadala k celoti oT tarj^i angela iz marmorja. Po vsem tem sta se odločila d\a darovalca, da naro-« čita novo večno luč, saj v vseh večjih cerkvah obešajo za večje praznike in slovesnosti lepše svetilke, v naši cerkvi pa visi vedno ista. Po načrtu umetnika Stanka Kregarja. profesorja v Št. Vidu nad Ljubljano, je res izdelal pasar Janez Dr'iiovšek originalno in umetniško zasnovano večno luč, ki je vsa v ognju pozlačena. Za praznik Kristusa Kralja je bila že obešena. Naš cerkvenik je rešil tudi kar sam to zadevo, da bo potegnjena večna luč vsaj tedaj, ko je Najsvetejše izpostavljeno, lahko višje. Ob straneh oboka je namreč pritrdil škripce pod streho. Vsekakor je cerkev prišla brez svojih izdatkov in brez kake nabirke do lepega novega predmeta. Naj bo Zveličarju v slavo, patroni naši Mariji v čast! Marijina družba za žene bo obha-hajala 23 letnico svojega obstoja na ta način, da se za družbenice vrše duhovne vaje I')., 20. in 21. novembra. V nedeljo 21. novembra jiopoldne bo slovesen shod s sprejemom novih članic in nato spominska akademija v dvorani na Skali. Zadnje tedne se je na poziv priglasilo kar lepo število žena, ki žele biti članice le pomembne organizacije. Vabljene so še druge, ki se še niso j)riglasile. Vinceneijevi konferenci v Tržiču je zapustil svojo veliko hišo na (Jlavnem Irgii pokojni g. I" rane l)eu, ki je umrl v I ržiču S. oktobra. Velikodušno je s tem sledil pokojnik zgledu svojih bla-gopokojnili staršev in prednikov, ki so bili kar po vrsti veliki dobrotniki cerkve in revežev. Konferenca postane lastnik hiše takoj, užitek hiše in nekatera izplačila imajo pa sedaj še sorodniki pokojnega. Po določilih oporoke bo oskrbela Vincencijeva konferenca za pokojnika vsako leto tudi sv. mašo. Vsekakor je zapuščina za konferenco pomembna in pokojnik je zapustil lep spomin na sebe in rodbino Deu. Naj počiva v miru! Cerkveno darovanje na žegnansko nedeljo je prineslo župnijski cerkvi din 1.116.50. Bog povrni! Pri pogrebih je pri nas v Tržiču še vse v lepem redu. Najlepše je to, cia med mrtvaškim sprevodom pogrebci glasno molijo. Vendar naj ta molitev utihne, ko se prič no v cerkvi pogrebne molitve in petje, i'ri grobu naj pa udeleženci pogreba napravijo prostor, da bodo imeli za rakvijo dostop h grobu predvsem sorodniki pokoj nega. Oznanila za november 1. Praznik vsi-'h svetnikov. Oh .šestili in (Icsolih je sv. mušu pred Najsvetejšim, Ol) desetih je petu sv. niašu. {'opoldne ob dveli je sveti rožni venec, litanije vseli svetnilvov, pridiga, pete veeernice za umrle in nato odliod na pokopališče, kjer je pred kapeli«) libera za umrle in petje žulostink. Zveeer |Mi Ave Mariji so v župnijski cerkvi vsi trije deli sv. rožnega venca za umrle, nato pa poje cerkveni moški zbor žalostinke pred vojnim spomenikom in žalost i nke igra tudi godba. Vesoljna odveza za lil. red je pet minut pred drugo uro! 2. IŠpomin vernih duš. Sv. maše se prieno že ol) pol peti uri zjutraj. Ob šestih je orglana .sv. maša s slovenskim petjem. Okrog sodme ure se prieno veliko bilje z zvonenjem in nato je slovesna peta sv. maša z levili za verne duše v vicah. Končno je odhod na pokopališče, kjer je pred kapelico libera za umrle, /večer ob sedmih je v župnijski cerkvi sv. rožni venec in litanije Matere božje. Popolni (Kipuslek za duše v vicah more dobiti od opoldne I. novembra do opolnoči na praznik vseh vernih duš vsak v,sakokrat. kadar obišče cerkev ali napol javno kapelo. Pogoji: obisk cerkve, |)rejem sv. zakramentov in molitev šestih Očenašev in Zdravih Marij s Cast bodi v |)apežev namen. Kdor hodi vsak dan ali zelo pogosto k sv. obhajilu, temu ni treba za odpustke posebej k sv. spovedi. Odpustki" je mogoče nakloniti le dušam v vieah. 5. Prvi petek v mesecu. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v župnijski cerkvi skupna molitev svete u r od osme do devete ure. 7. XXV. nedelja po Binkoštih, zahvalna in karitativna nedelja, obenem prva v mesecu. Službo božje so v navadnem , redu. Pri šesti sv. maši je skupno mesečno sv. obhajilo za može in fante. Po šesti sv. maši, ki je z blagoslovom, je zahvalna pesem za vse pridelke letošnjega leta. V pušco so to nedeljo pobira za domače reveže. 14. XXVI. nedelja po Binkoštih. Službe božjo so v navadnem redu. 21. XXVII. in zadnja nedelja po Binkoštih. Službe božje so v običajnem rodu. 22. Sv. Cecilija, |)atrona cerkvenega petja. 28. I. adventna nedelja. Pri šesti sv. maši je pričetok zornic. Ves advent so zornice zjutraj ob šestih, ko je sv. maša pred Najsvetejšim z blagoslovom in petjem. Vsak dan jo tudi prilika za advent no sv. S|)OVO(i. 10. Sv. Andrej, apostol. Ob šestih je v župnijski cerkvi orglana farna sv. maša. ob desetih je sv. maša v cerkvi sv. .Andreja. Za pokojne tržiške dušne pastirje bo slovesna črna peta sv. maša z loviti in libero v četrtek 4. novembra zjutraj ob 0. uri. Za pokojne duhovnike bo slovesna črna peta sv. maša z loviti in libero v sredo i. novembra ob U). uri. Shodi cerkvenih organizacij: III. red: shod T., vesoljna odvoza I.. I<).. 2f. in 25. Dekliška Marijina družba: shod 14., skupno sv. obiiajilo 28. Marijina družba za žene; duhovne vajo 19., 2(). in 21. Slovesen shod in sprejem novih članic 21. Isti dan skupno sv. obhajilo in popoldne akademija v dvorani. Marijina vrtca: sestanki po napovedi ve-roučiteljov. Dekliški večeri: po oznanilu v cerkvi. Otroška nedelja: T. ko je popoldne kratek nagovor za otroke in pri celi popoldanski službi božji petje otrok. Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola ()., dečki ljudske šolo 13., deklice ljudske šole 2(). Vodno popoldne ob treh in drugo jutro mod osmo sv. mašo skupno sv. obhajilo. župnijska krnniku za september Sopfcmbra v naši /.iipniji rojenih: II. Sfptomhra v naši župniji poročeni: 1. Florjaneič Avjjuštin, preililiiiški delavec, Ti-/ie, l.juheljsku cesta IS in šleTe Bernarda, ziisehnicu, Sap lil. poročena seplemhra. 2. O^ris I rane, krojaški mojster, Tržič, Ljubljanska cesta II, in Klenienčič Angela, pre-(jilniška delavka, Tržič, Dekliški dom. poročena IH. septembra. Septembra v naši župniji umrli: Nihče! Septemberska poročila <к1 dru^cHi: I. Ciler Rok, rojen v Tržiču št. 188, dne I"). 8. I8<)l, poročen drn(;ič v Akofji Loki, 2(). 14^7, /. lUci Marijo, katera se je rodila na Vrhniki 15. +. I