Obzor Zdr N 1997; 31: 239-44 239 VISOKOSTROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM ZDRAVSTVENE NEGE, PORODNIŠKOGINEKOLOKA SMER Splašni padatki a programu ter primerjava z nekaterimi programi v tujini HIGH LEVEL EDUCATlONAL NURSING PROGRAM IN OBSTETRICS AND GYNAECOLOGY Mihaela Skoherne, Andreja Mihelič-Zajec, Raja Dahmane-Gošnak UDK/UDC 618-083:377 DESKRlFTORJhizobraževanje.zdravstvena nega; porodniška nega; ginekološke bolezn--nega Izvleček - Podana je informacjja o novem visokošolskem ltudijskem proRramu zdravstvene nege porodniškoginekološke smeri, v katerega seje na Visoko lolo za zdravstvo Univerze v Ljubljani v ltudijskem letu 1996/97 vpisala prva generacija novink, Navedeni program primejjamo s tujimi visokošolskimi proRrami po trajanju ltudija, po razporeditvi ur med teor(jo in prakso ter po vsebini predmetov. Podrobneee primerjamo bazične predmeee med francoskim državnim programom in programom Visoke šole za zdravstvo. Ugotovljeno je. da »domačega štud(jskega programa za babice« ni mogoče v celoti primerjaii s proRrami v tujini, prav tako ne more biti kopija kateregakoii izmed njih. Uvod »Kvaliteta dela v porodniškoginekološki zdravstveni negi jutrišnjega dne je odvisna od vlaganja v izobraževanje na tem področju, danes!« (Department ol Health, 1994) V stroki kot je zdravstvena nega, se neprestano nekaj dogaja in nikakor ne moremo mimo dejstva, da nove sprememee vzbujajo tako odobravanje kot negodovanje in pomisleke. lzobraževanje medicinskih sester-babic, kije bilo z uvedbo usmerjenega izobraževanja grobo prekinjen,, se nadaljuje. Potrebno je, da se izšolajo strokovnjaki-nje-praktiki, katerih izobrazba ustreza namenu in so sposobn,, da se odzovejo na spreminjajoče se potrebe po zdravstveni negi pri varovankah", njihovih družinah, širši družbeni skupnosti oziroma celotnem prebivalstvu. DESCR1PTOR:: edueation, nursinR; obstetrical nursing; genital diseases, female-nursing Abstract - The article hrings the injormaiion on the high level educational program for nursing care in obstetrics and gynaecology, attended in the school year 199611997 hy thefirst generation of students at the High School for Nursing at the University in Ljuhljana. The described program is compared to some others, regarding the ration between theory and practice and the contents of subjects. Closer comparison is heing made between basic suhjects from the French state program and the program of the High School of Nursing. The authors state that the »domesiic program for midwives« can not be compared to foreign programs in all aspects, neither it can be a copy oť any oť them. ' Visokostrokovni študijski program zdravstvene nege, porodniško-ginekološka smer, ki ga želimo predstaviti, vsebuje teoretična znanja in veščine, potrebne za to, da se oblikuje medicinska sestra-babica, ki je: - iznajdljiva pri svojem delu; - prilagodljiva spremenjenim zahtevam in potrebam varovank oziroma njihovih družin; - domiselna pri izbiri delovnih metod; - sposobna vzpodbujevalka in posredovalka sprememb; - zmožna sodelovanja v okviru kvalitetne zdravstvene nege in strokovnega znanja; - zmožna za sprejemanje izzivov in ustvaraalna pri delu: - trdna v odločitvah glede lastnega načina dela; - odgovorna, preudarna in humana pri delu; Mihaela Skoberne, višja medicinska sestra, supervizorka specialistka, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo Andreja Mihelič-Zajec. višja medicinska sestra, dipl.org,dela, Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo Mag. Raja Dahmane Gošnak. dr.med., Univerza v Ljubljani. Visoka šola za zdravstvo 240 ObzorZdrN1997;31 - zmožna vzpostaviti terapevtski odnos z varovanko ter z njo in sodelavci komunicirati z empatijo in primerno mero sočutja. Visokostrokovni študijski program zdravstvene nege, porodniško-ginekološka smer, predstavlja prvo izobraževanje babic v Sloveniji v univerzitetnem okviru. Omogoča, da ponovno oživi poklic medicinske se-stre-babice, in to na višji strokovni ravni kot pred uki-nitvjo leta 1981 (izjema je bila enoletna specializacija po končanem vzgojnoizobraževalnem programu za višjo medicinsko sestro v šolskem letu 1991/92). Tak v prakso usmerjen program lahko kvalitetno izvedejo le tisti učitelji, ki v praksi sodelujejo in se ob vsem sodobnem znanju in sposobnostih zavedajo pritiska, ki ga doživljajo ob svojem delu, poklicni sodelavci v stroki. Filozofija program,, zdravstvene nege in izobraževanaa Filozofija program.. Program pripravlja študente, da zadovoljijoporrebe svojih varovank. Zagotav1jajim znanja, ki so po mnenju oblikovalcev programa ključnega pomena v porodniškoginekološki zdravstveni negi oziroma se nanašajo na vlogo medicinske sestre-babice in njenega strokovnega izobraževanja. Osnovan je na konceptu zdravstvene nege žensk in njihovih družin med nosečnostjo in porodom. Ženske so upoštevane kot posameznice, ki imajo pravico do sodelovanja in odločanja, medicinske sestre-babice pa kot strokovnjakinje, ki jim nudijo pomoč, da dosežejo telesno, emocionalno, socialno in duhovno dobro počutje. Pomembno izhodišče filozofije programa predstavlja povezanost teorije in prakse - program združuje tako vrednote in stališča učiteljev, ki izobražujejo, kot tudi strokovnjakov v praksi. Filozofija zdravstvene nege. Osnovno načelo zdravstvene nege je spoštovanje integritete, posebnosti in enkratnosti vsakega varovanca, ki naj bi ga medicinske sestre-babice vtkale v oceno potreb po zdravstveni negi, njeno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje. Hkrati pa je potrebna zavest, da le ob dovzetni in prilagodljivi medicinski sestri varovanci lahko dosežejo zdravje, dobro počutje in zaupanje v lastne zmožnosti samooskrbe. Nosečnost in porod nudita medicinski sestri-babici enkratno možnost in izzivata odgovornost, da kot sposoben praktik s sposobnostjo refleksije zagotovi vsej družini zdravstveno nego, utemeljeno na raziskavah in doseženih standardih kakovosti. Nosečnost in porod sta sestavni del človekovega življenjskega ciklusa, vendar pa zahtevata prilagoditveni proces, ker vplivata na odnose v družini in spreminjata vedenjske vzorce. Optimum zdravstvene nege matere, otroka oziroma vse družine zagotovi le medicinska sestra-babica, ki učinkovito komunicira z ostalimi zdravstvenimi delavci ter doživlja lastno prakso in osebni razvoj kot potreben izziv za dosmrtno izobraževanje. Filozofija izobraževanja. Temeljno načelo filozofije izobraževanja je naslednje: izobraževanje medicinskih sester-babic je trajen, dinamičen proces. V njem: - se elementi teorije povezujejo s prakso; - so učne metode prilagojene potrebam študentov; - pri študentih vzpodbuja razvoj lastnih sposobnosti in odgovornost za učenje; - priznava in ceni osebne in proťesionalne lastnosti vsakega učitelja. V procesu izobraževanja naj se oblikuje občutljiv vendar samozavesten in razmišljajoč praktik - strokovnjak, kije sposoben v skladu z znanjem in sposobnostmi izboljšati prakso oziroma je zmožen razširiti učne sposobnosti na raziskovanje in ovrednotenje izkušnje, kar vodi k nadaljnjemu razvoju. Humanistični element filozofije je razviden iz težnje, ki poudarja blaginjo posameznika, razvoj samozavesti, spoštovanje njegovih vrednot, upoštevanje že pridobljenih mnenj, znanja in sposobnosti v okviru okolja, ki nudi oporo in medsebojno spoštovanje med študenti in učitelji. Splošni podatki O programu Triletni dodiplomski visokostrokbvni študijski program zdravstvene nege, porodniškoginekološka smer je samostojen program. V njem se oblikuje profil nosilca porodniškoginekološke zdravstvene nege. Visokostrokovni študijski program za medicinske sestre-babice oziroma visokošolske diplomirane zdrav-stvenike porodniškoginekološke smeri temelji na: - potrebah populacije in upošteva aktualne zdravstvene probleme, sodobne trende razvoja in predvidene potrebe v prihodnosti; - dosedanjem delu in izkušnjah medicinskih sester-babic ter drugih zdravstvenih delavcev na obravnavanem področju; - smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization - WHO) in Mednarodne zveze babic (lnternational Confederation of Midwives - lCM). Cilji študijskega programa Diploman:: - je sposoben delovati po načelih sodobne zdravstvene nege, ki poudarja individualnost, partnerski odnos in celosten pristop k posamezniku, družini ali skupini; Skoberne M, Mihelič A, Dahmane-Gošnak R. Visokostrokovni študijski program zdravstvene nege 241 - zna ugotav1jati potrebe po zdravstveni negi, postav1jati cilje, načrtovati zdravstveno nego, jo izvajati in ovrednotiti; - je sposoben za vključevanje v zdravstveni in negovalni tim v praksi in delovati na vseh ravneh zdravstvenega varstva; - je usposobljen za celosten pristop pri delu z ljudmi, razume in zna uporabljati teorijo sistemov; - se zaveda zakonske, moralne in etične odgovornosti v poklicnem in zasebnem življenju; - je usposobljen za opravljanje nalog zdravstvenega vzgojitelja; - je seznanjen z novimi spoznanji sorodnih ved (naravoslovnih in humanističnih), ki jih je sposoben uporabiti v povezavi s stroko - zdravstveno nego; - je informiran o raziskovalnem delu v zdravstveni negi in o njegovem pomenu za razvoj stroke; - je usposobljen za samoizobraževanje in podiplomsko organizirano izobraževanje in se zaveda pomena permanentnega izobraževanja; - osvoji pozitivno profesiona1no identiteto medicinske sestre-babice. Študijski program izvajajo habilitirani visokošolski učitelji in strokovni sodelavci, sistemizirani na Visoki šoli za zdravstvo in drugih članicah Univerze v Ljubljani. Teoretični pouk (predavanja, seminarske vaje) poteka v prostorih Visoke šole za zdravstvo in najetih predavalnicah v Ljubijani. Klinične vaje izvajamo v učnih bazah zdravstvenih zavodov v Ljubljani. To so Klinični center, Ginekološka klinika, Zdravstveni dom in drugi. Primerjava visokostrokovnega študijskega programa zdravstvene nege, porodniško-ginekološke smeri S programi V tujini: po trajanju študija, po razporeditvi ur med teorijo in prakso ter po vsebini predmetov Visokošolska izobrazba medicinskih sester-babic je odvisna od izobraževa1nega sistema določene države (leta šolanja, spodnja meja starosti). V evropskih državah: Belgiji, Danski, Franciji, Norveški, Poljski, Švedski in Veliki Britaniji se medicinske sestre - babice na visokošolski ravni, izobražujejo vzporedno z medicinskimi sestrami splošne smeri (International Nursing Foundation of Japan, 1994). Tab. 1. Trajanje študija v nekaterih evropskih državah. Država Leta študija Belgija Danska Francija Norveška Poljska Švedska Velika Britanija Tri univerze v Kanadi: Laurentian University, McMaster University in Ryerson University od leta 1993 izobražujejo medicinske sestre-babice po enotnem triletnem visokošolskem programu; sprejmejo 35 do 40 študentov. Vsebine zgoraj omenjenega študijskega programa so sledeče: Prvo leto - Teme iz bioloških znanosti - Socialne in kulturne razsežnosti zdravja - Ženske študije - Izbirne teme - Kritična ocena raziskovalne literature - Uvod v porodniško zdravstveno nego - Porodniška zdravstvena nega I Drugo leto - Fiziologija reprodukcije - Socialne znanosti in ženske študije - Zdravje, znanost in družba - Izbirne teme - Porodniška zdravstvena nega II - Porodniška zdravstvena nega III Tretje leto - Porodniška zdravstvena nega IV - Načela in metode raziskovanja - Patronažna služba - Zdravstveno izobraževanje in promocija zdravja - Vodenje in organizacija v porodniški zdravstveni negi - Profesionalna vprašanja - razprava - Zaključna naloga Leta 1992 smo učitelji oddelka za zdravstveno nego Visoke šole za zdravstvo v okviru programa TEMPUS (l4-dnevni strokovni program), obiskali in navezali stike z: - The Nightingale and Guy's College of Health - sedaj The Nightingale Institute, King's College London, University of London; - Faculty of Health Care and Social Studies, School ofMidwifery and Women's Health (Bedford); - University of East London, School for Health Professionals; - The Royal College of Midwives Trust (London). Z upoštevanjem izkušenj in nasvetov njihovih učiteljev ter inovacij smo na osnovi lastnega znanja in inventivnosti oblikova1i program, pri čemer smo se zavedali želja in potreb uporabnikov tega poklica, kijim je program namenjen. 242 ObzorZdrN1997;31 Tab. 2. Predmetnik študijskega programa zdravstvene nege, porodniško-ginekološke smeri. * Predmet Šl. Preda- Vaje Semi-ur vanja narji 1. Zdravstvena nega 2. Anatomija, fizio1ogija, pato1ogija 3. Diagnosiično terapevtski program v zdravstveni negi 4. Fi1ozofija in profesionalna etika 5. Medicinska psiho1ogija 6. Mikrobiologija s parazilologijo 7. Porodništvo, gineko1ogija, neonatologija 8. Higiena z osnovami eko1ogije 9. Kirurško področje medicine 10. Tuji jezik 11. Pediatrj a 12. Zdravstvenovzgojno izobraževanje 13. Sociologija zdravstva in zdravstvene nege 14. Internisiično področje medicine 15. Zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu 16. Supervizija 17. Organizacija zdravstvene nege 18. Menta1no zdravje 19. Socia1na medicina in statistika v zdravstvu 20. Ustavna ureditev z zdravstveno zakonodajo 21. Osnove računa1ništva in informatike 22. Uvod v raziskova1no delo 23. Uvod v osebni razvoj 24. Zdravstveno varstvo v izjemnih razmerah________ 825 120 140 40 45 40 134 40 95 45 20 60 70 70 165 36 60 35 60 20 30 40 30 30 177 558 90 30 80 60 90 25 30 25 134 20 65 45 20 30 40 70 30 6 30 20 40 20 20 30 15 15 15 20 30 30 30 135 30 15 20 20 20 30 10 30 Skupno število ur 2250 1047 998 205 * Treba je dodati: - športno vzgojo (60 ur) - strokovni praktikum (70 ur) - diferencialni program iz osnov zdravstvene nege za študente, ki niso osvojili tega znanja v srednješo1skem izobraževanju (80 ur) Osrednja predmeta v študijskem programu sta zdravstvena nega ter porodništvo, ginekologija in neonatologija, ki skupno predstavljata osnovo diplomantove strokovnosti in katerih vodilna vsebinaje zdravje. Poleg teh mora študent dobiti temeljno znanje iz anatomije s fiziologijo in patologijo, higiene z osnovami ekologije, zdravstvenega izobraževanja itn. Vsebine predmetov profesionalna etika, uvod v osebni razvoj in supervizija pomagajo študentom osvojiti vrednote poklica in ga z ostalimÍ predmeti usmerÍti v neerestano strokovno rast in osebni razvoj. Studijski program iz The Nightingale Institute (NI) in francoski državni program (FDP) smo primeljali z visokostrokovnim študijskim programom zdravstvene nege, porodniškoginekološka smer Visoke šole za zdravstvo (VŠZ). Tab. 3. Primerjava programov VŠZ, NI in FDP. Program Trajanje Predavanja in šo1anja seminarji Vaje Skupaj ur 1eta teo- pra- ure % rija ksa ure % VŠZ NI FDP 3 42 90 1252 55,64 2-3 80 80 890 33,58 4 140 112 1820 29,40 998* 44,36 1760 66,42 4370** 70,60 2250 2650 6190 * Treba je dodati strokovni praktikum (90 ur) ** Vk1jučuje 30 tednov vaj med po1etnimi počitnicami Tab. 4. Vsebina študijskega programa NI. Enote Praksa Teorija vaje preda semi- skupaj vanja narji Psihosocialni kontekst babištva Vsebine s področja reproduktivnega znanja Babištvo in neonatalne študije I Babištvo in neonata1ne študije II Raziskovanaa na področju babištva Babice - praktik 1 Babice - praktik II___________ 220 60 50 110 220 60 50 110 330 90 80 170 220 60 50 110 220 60 50 110 330 90 80 170 220 60 50 110 Skupaj 1760 480 410 890 V naštetih učnih enotah so zajete vsebÍne večine kliničnih predmetov, ki jih vsebuje program VŠZ, ni pa podatkov, kolikšen je njihov delež ur. Tab. 5. Vsebina študi!skega programa FDP. Predmei Studijsko leto - -ure 1 2 3 4 Anatomija, fizio1ogija, pato1ogija Splošna pato1ogija Bio1ogija (mikrobiologija) Varovanje zdravja in j. zdravstvo Zdravstvena nega dojenčkov Farmako1ogija Psiho1ogija Informatika Porodništvo Pediatrija Priprava na starševstvo Gineko1ogija Anestezija - reanimacija Kontracepcija - uravnavanee rojstev Zakonodaaa Sekso1ogija Reprodukcija - sterilnost Psihiatrija Bio1ogija in socio1ogija vedenja Informacjje o kadrovanju Uvod v raziskovanee____________ Skupaj_______________ 140 30 30 30 30 10 20 10 100 20 20 5 110 40 10 15 20 25 5 60 50 25 30 25 15 35 300 305 305 20 40 20 10 30 40 15 15 10 10 5 5 220 Skobeme M, Mihelič A, Dahmane-Gošnak R. Visokostrokovni študijski program zdravstvene nege 243 Tab. 6. Razporeditev teorije in prakse v študijskem programu FDP. Teorija Vaje Skupaj Leto tedni i ure tedni ure ure 1. 2. 3. 4. 28 32 32 20 560 480 480 300 32 36 36 36 1034 1134 1134 1968 1594 1614 1614 1368 Skupaj 112 1820 140 4370 6190 Tab. 7 .Razporeditev teorije po letnikih v urah v stud. programu FDP. Leto Uvajanje Predavanee Seminarji 1. 2. 3. 4. 140 300 305 305 220 120 175 175 80 Skupaj 140 1130 550 Tab. 8.Razporeditevprakse po letnikih v urah v stud. programu FDP. Leto Ure med študijskim letom med po1etno prakso 1. 2. 3. 4. 800 900 900 600 234 234 234 468 Skupaj 3200 1170 Primerjava nekaterih osnovnih predmetov študijskega programa VŠZ in študijskega programa FDP Predmeti anatomija, fiziologija in patologija so osnova za razumevanje kliničnih predmetov v študijskih programih, namenjenih medicinskim sestram. V študijskem programu VŠZ obsegajo navedeni predmeti 120 ur v prvem letniku, v študijskem programu FDP pa 140 ur v prvem letniku in 100 ur v drugem. Oba študijska programa obravnavata naslednje organske sisteme: okostje, sklepe in zveze med kostmi, mišičje, srce, ožilje in mezgovni sistem, živčevje in čutila, dihala, prebavila, sečila, spolovila, žleze z notranjim izločanjem ter kožo. Študijski program FDP v okviru posameznega organskega sistema hkrati upošteva anatomijo, fiziologijo, embriologijo in patologijo. V študijskem programu VŠZ vsak bazični predmet posamezno obravnava vse organske sisteme. Glede na zgoraj navedene ugotovitve je izvajalka predmeta anatomija v študijski program VŠZ uvedla poglavje »placenta in fetus«, z namenom, da je študentka sposobna opisati: - nastanek in razvoj placente; - normalno morfologijo placente; - razvoj zunanje podobe ploda - ter navesti orientacijske vrednosti za ocenjevanje starosti zarodka in ploda iz njegove dolžine. Po primerjavi obeh programov smo mnenja, da je potrebno pri naslednji generaciji študentk dodati predmet embriologijo. Po preučitvi le-te bo študentka sposobna razložiti: - proces intrauterinega razvoja od oploditve do vgne-zdenja; - razvoj trofoblasta, ekstraembrionalnega mezoderma, nastanek embrionalnega ščita, amnijske votline in rumenjakovega mehurčka; - nastanek intraembrionalnega mezoderma in našteti tkiva in organe, ki se razvijejo iz njega; - razvoj živčevja v embrionalnem obdobju ter našteti druga tkiva in organe, ki se razvijejo iz ektoderma; - razvoj prebavil v embrionalnem obdobju ter našteti druga tkiva in organe, ki se razvijejo iz entoderma; - razvoj zunanje oblike embrija; - oploditev »in vitro«. Sklep Visokostrokovni študijski program zdravstvene nege porodniškoginekološke smeri v celoti temelji na načelih, skladnimi z definicijo Svetovne zdravstvene organizacije, ki opredeljuje vlogo medicinske sestre-ba-bice: »...sposobna nadzorovati, negovati in svetovati ženskam med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, voditi porod in nositi vso strokovno odgovornost ter negovati novorojenčka in dojenčka...« Podatki kažejo, da študijski program VŠZ glede na število ur lahko primerjamo s programom NI, glede na vsebino pa s študijskim programom FDP. Čeprav smo preučili tuje študijske programe za medicinske sestre-babice terpovzeli njihove sodobne koncepte menimo da »domači« študijski program ni in ne more biti v celoti primerljiv s tujimi študijskimi programi, kajti vsak program je individualen, osnovan na populacijskih potrebah ter nacionalnoizobraževalnih kriterijih za medicinske sestre - babice. Zato smo poleg zgoraj omenjenega upoštevali: - 230-letno tradicijo tega poklica pri nas in zadržali dobre lastnosti že preizkušenega načina izobraževan]a; - dopolnitve in spremembe, ki se nanašajo na smernice izobraževalne in zdravstvene politike v Sloveniji oziroma kadrovske in finančne možnosti. Literatura 1. Department ofHealth. Nursing, midwifery and health visiting edueation, a statement of strategic intent. London: English National Board for Nursing, Midwifery and Health Visiting, 1994. 2. Department ofmaternal and ehild health. Diploma in higher education (Midwffery) leading to registration on part 10 of the UKCC 244 ObzorZdrN1997;31 professionll registe.. London: The Nightingaee and Guyss College, 1991, 3. International foundation of Japan. Nursing in the World. Tokyo, 1994. 4. Ministere de I'educaiion nationale, Ministere des affaires sociales et de la solidartte nationale. Programme des etudes de sage-femm.. Paris: Arrete interministeriel du 27 decembre 1985. J.O. du 21-01-86. 5. Ontario Universities Consoriium. Midwifery education programme: applicaiion bookle.. Ontario: Laurentian, McMaster and Ryer-san Polytechncc Universities, 1996. 6. Skoberne M, Mihelič A ur. Visokostrokovni študijski program zdravstvena nega, porodniško-ginekološka smer. Ljubljan:: Visoka šola za zdravstvo, 1996.