190 Assessment of musculoskeletal and cardiorespiratory loads during water ex- ercise: an overview of the field Abstract The popularity of water exercise has increased significantly over the last two decades, probably due to the positive properties of water: buoy- ancy and resistance force. While buoyancy helps to relieve the body and make exercises easier to perform, resistance can be used to strengthen muscles and increase energy expenditure when exercising in water. Effective utilization of the benefits of water requires an understanding of the musculoskeletal (MSL) and cardiorespiratory loads (CRL) to which the body is exposed in water. The aim of this paper was to systematically review articles in which MSL or CRL were measured during exercise or immersion in water. We provided detailed insights into the characteristics and main findings of studies measuring ground reaction forces (GRF), muscle activity (MA) and CRL during exercise in water. We also presented opportunities for further developmental research in the field of measuring loads during exercise in water. We recognize the need for additional research or review articles that would contribute to the establishment of evidence-based practices in aquatic exercise. Keywords: water exercise, musculoskeletal loads, cardiorespiratory loads, ground reaction force, muscle activity Izvleček Priljubljenost vadbe v vodi se je v zadnjih dveh desetletjih znatno povečala, kar je ver- jetno posledica pozitivnih lastnosti vodnega okolja – sile vzgona in sile upora. Medtem ko prva pripomore k razbremenitvi telesa in laž- jemu izvajanju vaj, lahko drugo med vadbo v vodi izkoriščamo za krepitev mišic in večjo porabo energije. Za učinkovito izkoriščanje prednosti vodnega okolja je ključno poznava- nje mišično-skeletnih (MSO) in srčno-dihalnih obremenitev (SDO), ki jim je telo izpostavlje- no v vodi. Namen tega prispevka je bil siste- matično pregledati članke z opisom raziskav, pri katerih so merili MSO ali SDO med vadbo v vodi oziroma med potopitvijo v vodo. Po- drobneje smo predstavili značilnosti in ključ- ne rezultate raziskav, ki so med vadbo v vodi merile sile reakcije podlage, mišično aktivnost in SDO. Predstavili smo tudi priložnosti za na- daljnje razvojno-raziskovalno delo na podro- čju merjenja obremenitev med vadbo v vodi. Ugotavljamo, da se kaže potreba po dodatnih raziskovalnih ali preglednih člankih, ki bi pri- pomogli k oblikovanju z dokazi podprte pra- kse vadbe v vodi. Ključne besede: vadba v vodi, mišično-skeletne obremenitve, srčno-dihalne obremenitve, sila reakcije podlage, mišična aktivnost Manca Opara 1 , Tamara Logar 1 , Nejc Šarabon 1 Vrednotenje mišično-skeletnih in srčno-dihalnih obremenitev med vadbo v vodi – pregled področja 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, SI-6310, Izola raziskovalna dejavnost 191 „ Uvod Vadba v vodi je za namen tega članka opre- deljena kot kakršnakoli telesna aktivnost, ki se izvaja med delno potopitvijo telesa v vodi in ne izključuje plavanja. Priljubljenost vadbe v vodi se je v zadnjih dveh desetle- tjih znatno povečala, kar je verjetno posle- dica pozitivnih lastnosti vodnega okolja (Ochoa Martínez idr., 2014; Raffaelli idr., 2016). V vodnem okolju na človeško telo delujeta sili vzgona in upora (Pereira Neiva idr., 2018; Pöyhönen idr., 2002). Sila vzgona zmanjša kompresijske sile v sklepih in navi- dezno odvzame del telesne teže glede na delež potopljenega telesa, to pa omogoča lažje in manj boleče izvajanje vaj pri ose- bah, ki trpijo za različnimi zdravstvenimi stanji, kot so osteoartritis, fibromialgija in debelost (Pippi idr., 2022; Song in Oh, 2022; Tsourlou idr., 2006; Vinod Kumar, 2015; Za- munér idr., 2019). Sila vzgona je sorazmer- na s prostornino potopljenega telesa in obratno sorazmerna z relativno gostoto (tj. količnik mase telesa in mase vode pri 4 °C enakega volumna) (Edlich idr., 1987). Sila vzgona spodbuja gibanje navzgor (pro- ti vodni gladini) in zavira gibanje navzdol (Heywood idr., 2016). Medtem ko sila vzgo- na deluje v nasprotni smeri od sile teže, sila upora nasprotuje gibanju telesa in otežuje premikanje telesa v vodi v vseh smereh (Cuesta-Vargas in Cano-Herrera, 2014). Večja sta hitrost gibanja in prečni presek premikajočega telesa, večje je delovanje sile upora (Edlich idr., 1987; Pöyhönen idr., 2000). Pri vadbi v vodi lahko silo upora iz- koriščamo za namen krepitve mišic in večje porabe energije. Zaradi višje temperature vodno okolje prispeva tudi k sprostitvi mi- šic, zmanjšanju mišične togosti in umirjanju aktivnosti simpatičnega živčnega sistema (Becker, 2009; Song in Oh, 2022). Pozitivne lastnosti vodnega okolja se v obliki vadbe v vodi lahko izkoriščajo tako pri pacientih v okviru terapije in rehabilitacije kot tudi pri zdravih posameznikih za namen zdravstve- ne preventive in rekreacije (Faíl idr., 2022). Za ustrezno načrtovanje in izvajanje vad- be v vodi je pomembno razumevanje obremenitev, ki jim je človeško telo izpo- stavljeno v vodnem okolju (Becker, 2009). Poznavanje razlik pri mišično-skeletnih obremenitvah (MSO) in srčno-dihalnih obremenitvah (SDO) med različnimi nači- ni izvajanja vadbe v vodi ter med vadbo v vodi in tisto na suhem je ključno za učinko- vito izkoriščanje prednosti vodnega okolja. Člankov, ki bi predstavili obseg in značilno- sti raziskav na temo merjenja MSO ali SDO med potopitvijo telesa ali vadbo v vodi, nismo zasledili. Namen tega prispevka je sistematični pregled člankov o raziskavah, pri katerih so merili MSO ali SDO med vad- bo v vodi oziroma med potopitvijo v vodo. Podrobneje bomo predstavili značilnosti in ključne rezultate raziskav, ki so med vadbo v vodi merile silo reakcije podlage (SRP), mi- šično aktivnost (MA) in SDO. Pregled nad področjem merjenja obremenitev med vadbo v vodi nam bo pomagal pri prepo- znavanju priložnosti za smiselno nadaljnje razvojno-raziskovalno delo, s katerim bi prispevali k oblikovanju z dokazi podprte prakse vadbe v vodi. „ Metode Članke smo 12. 12. 2023 poiskali v podat- kovni bazi PubMed. Pri iskanju člankov smo uporabili ključne besede, povezane z vad- bo v vodi oziroma vodnim okoljem in me- rami izida, ki opišejo SDO ter MSO. Uporabi- li smo naslednji iskalni niz: („in water“[TI] OR“ in aqua*“[TI] OR „water-based“[TI] OR „aqua- tic-based“[TI] OR „water environment“[TI] OR „aquatic environment“[TI] OR underwater[TI] OR „water training“[TI] OR „water sports“[TI] OR „aquatic activity“[TI] OR „water aerobics“[TI] OR aquaerobics[TI] OR aquatics[TI] OR „water exercise“[TI] OR „aqua- tic exercise“[TI] OR „pool exercise“[TI] OR „wa- ter therapy“[TI] OR „aquatic therapy“[TI] OR hydrotherapy[TI] OR „hydrokinetic therapy“[TI] OR „aquatic physical therapy“[TI] OR „pool therapy“[TI] OR „aquatic physiotherapy“[TI] OR „aquatic rehabilitation“[TI] OR „water rehabilitation“[TI])AND (biomechanic*[TIAB] OR load[TIAB] OR force[TIAB] OR torque[TIAB] OR kinematic*[TIAB] OR cadence[TIAB] OR „stride length“[TIAB] OR „stance time“[TIAB] OR „muscle act*“[TIAB] OR electromyography[TIAB] OR EMG[TIAB] OR physiological[TIAB] OR cardiorespiratory[TIAB] OR „blood pressure“[TIAB] OR „blood flow“[TIAB] OR haemodynamic[TIAB] OR „he- art rate“[TIAB] OR VO2max[TIAB] OR „oxygen uptake“[TIAB] OR „oxygen consumption“[TIAB] OR „aerobic capacity“[TIAB] OR „perceived exertion“ [TIAB]). Ustrezne članke smo izvozili v Microsoft Excel. Glede na proučevane mere izida smo članke razdelili v pet kategorij: 1) Mer- jenje sil; 2) Analiza gibanja; 3) Srčno-dihalne meritve; 4) Merjenje mišične aktivnosti; 5) Druge meritve MSO ali SDO. Nekateri članki so ustrezali več kot eni kategoriji. Opravili smo podrobnejši pregled nad značilnostmi raziskav, ki so merile SRP , MA in SDO. V po- drobnejši pregled nismo vključili raziskav, pri katerih so preiskovanci med izvajanjem vaj zadrževali dih. Prav tako smo iz podrob- nejšega pregleda izključili raziskave, pri katerih so se preiskovanci samo potopili v vodo in ob tem niso izvajali telesne aktiv- nosti. Iz člankov, vključenih v podrobnejši pregled, smo izpisovali naslednje podatke: značilnosti preiskovancev; oblika telesne aktivnosti, med katero so bile merjene obremenitve; temperatura vode in suhega okolja; globina potopitve; hitrost izved- be vaj; dodana obremenitev k izvedbi vaj; uporaba opreme pri izvedbi vaj; opravljene primerjave; merjene mišice (pri raziskavah, ki so merile MA); proučevane srčno-dihal- ne meritve in ključne ugotovitve. Če so bili članki nedostopni, smo z njihovimi avtorji poskušali navezati stik prek elektronske po- Slika 1. Diagram poteka iskanja člankov in razporejanja člankov v kategorije Opomba. n = število zadetkov. Srčno dihalne meritve Sile reakcije podlage Merjenje sil Analiza gibanja Merjenje mišične aktivnosti Drugo Mišična aktivnost n = 18 n = 61 n = 39 PubMed (n = 2110) Ustrezni zadetki za podrobnejši pregled Razdelitev zadetkov po kategorijah Ustrezni zadetki po prebranih naslovih in povzetkih Zadetki, najdeni z iskalnim nizom n = 36; dosegljivih: n = 35 n = 64 n = 99; dosegljivih: n = 86 n = 43; dosegljivih: n = 41 n = 45; dosegljivih: n = 38 Srčno dihalne meritve n = 247 (dosegljivih: n = 218) 192 šte ali portala ResearchGate. Če 14 dni po drugem opomniku nismo prejeli odgovora, smo podatke šteli za nedosegljive. „ Rezultati Za iskalni niz je bilo v podatkovni bazi Pu- bMed skupno 2110 zadetkov. Po prebranih naslovih in povzetkih člankov je bilo ustre- znih 247 zadetkov (od tega 218 dosegljivih), ki so zadostovali našim vključitvenim krite- rijem. Potek iskanja člankov in razporejanja člankov v kategorije je prikazan na Sliki 1. Sile reakcije podlage V raziskavah, ki so proučevale SRP med vadbo v vodi, so bili vključeni predstavniki različnih populacij, in sicer zdravi preisko- vanci (15/18), samo ženske (8/18), starej- ši odrasli (4/18), športniki (4/18) ali samo moški (1/18), nekatere pa so vključevale pripadnike specifičnih skupin, kot so no- sečnice, posamezniki z debelostjo, ženske v postmenopavzalnem obdobju in osebe z osteoartritisom kolena (4/18). Najpogosteje so bile meritve izvedene med skoki (9/18), tekom (7/18), hojo (4/18) in brcanjem (4/18). Vadba je bila izvedena v vodnem okolju s temperaturo med 27,5 in 34 °C. Pri večini raziskav so bili preiskovanci med vadbo potopljeni do ksifoidnega odrastka (15/18). Raziskave so rezultate meritev primerjale predvsem med vadbo v vodi in vadbo na suhem (13/18), med različnimi vajami, iz- vedenimi v vodi (8/18), med vajami v vodi, izvedenimi z različnimi kadencami ali hitro- stjo gibanja (7/18), med vadbo v vodi ob uporabi različne dodatne opreme (3/18), med pripadniki različnih populacij (3/18) ter med vajami, izvedenimi pri različnih globinah potopitve (4/18). Raziskave ugotavljajo, da je SRP med vad- bo v vodi manjša v primerjavi s SRP med vadbo na kopnem (Alberton idr., 2015, 2024; Barela in Duarte, 2008; Carneiro idr., 2012; Colado idr., 2010; Donoghue idr., 2011; Heywood idr., 2019; Louder idr., 2018, 2019; Miyoshi idr., 2004; Triplett idr., 2009). S povečanjem potopitve telesa se SRP zmanjšuje (de Brito Fontana idr., 2015, 2018; Heywood idr., 2019), medtem ko se pri iz- vajanju vaj z višjo kadenco oziroma hitro- stjo gibanja povečuje (Alberton idr., 2021, 2024; de Brito Fontana idr., 2018; Heywood idr., 2019). Večina raziskav ne zaznava bi- stvenih razlik v SRP med različnimi vajami, izvedenimi v vodi (Alberton, Bgeginski idr., 2019; Alberton idr., 2024; Colado idr., 2010; Donoghue idr., 2011). Pri skokih v vodi lah- ko SRP zmanjšamo z uporabo pripomoč- kov, ki povečujejo silo upora (Triplett idr., 2009), medtem ko je pri teku to mogoče doseči z uporabo vzgonskih pripomočkov (Alberton, Nunes idr., 2019). Med vadbo v vodi je SRP večja pri moških kot pri ženskah (Louder idr., 2019) in pri mlajših odraslih kot pri starejših (Barela in Duarte, 2008; Louder idr., 2018). Srčno-dihalne meritve V raziskavah, pri katerih so izvajali srčno- -dihalne meritve med vadbo v vodi, so bili vključeni zdravi preiskovanci (55/61), samo ženske (31/61), samo moški (19/61), športniki (6/61) ter pripadniki specifičnih skupin, kot so ženske v postmenopavzalnem obdobju, nosečnice in pacienti s pridruženimi zdra- vstvenimi stanji (9/61). Največkrat so bile meritve izvedene med tekom (19/61), hojo (14/61) in kolesarjenjem (14/61). Vadba je bila izvedena v vodnem okolju s tempera- turo med 25 in 38,6 °C. Pri večini raziskav so bili preiskovanci med vadbo potopljeni do ksifoidnega odrastka (27/61). Srčno-dihalne meritve so zajemale predvsem merjenje srčnega utripa (49/61), porabe kisika (45/61) in stopnje zaznane obremenitve (23/61). Raziskave so rezultate meritev primerjale predvsem med vadbo v vodi in vadbo na suhem (33/61), med vajami v vodi, izvedeni- mi z različnimi kadencami ali hitrostjo giba- nja (15/61), med različnimi vajami, izvedeni- mi v vodi (10/61), med pripadniki različnih populacij (4/61) in med vajami, izvedenimi pri različnih globinah potopitve oziroma v različno topli vodi (8/61). Nekatere raziskave so ugotavljale povezavo med stopnjo za- znane obremenitve in drugimi srčno-dihal- nimi merami izida (5/61). Opažamo precejšnjo heterogenost rezulta- tov raziskav pri primerjavah SDO med vad- bo v vodi in tisto na suhem. Večina raziskav ugotavlja podoben srčni utrip, porabo kisi- ka in zaznano stopnjo napora med vadbo v vodi in na suhem (Ayme idr., 2015; Bru- baker idr., 2011; Chien idr., 2017; Finkelstein idr., 2011; Greene idr., 2011; Kruel idr., 2013; Masumoto idr., 2012, 2015, 2018; Melton- -Rogers idr., 1996; Perk idr., 1996; Wiesner idr., 2010). Vendar nekatere raziskave kažejo večje SDO med vadbo na suhem (Alberton, Cadore idr., 201 1; Alberton idr., 2009; Benelli idr., 2004; Garcia idr., 2017; Masumoto idr., 2013, 2018), druge pa med vadbo v vodi (Cassady in Nielsen, 1992; Chien idr., 2017; Masumoto idr., 2008). Avtorji raziskav opa- žajo tudi, da so SDO med vadbo v vodi in na suhem primerljive pri manjših hitrostih gibanja, večje pa postanejo na suhem pri večjih hitrostih gibanja (Masumoto idr., 2015). Z večanjem kadence oziroma hitrosti gibanja v vodi se srčni utrip, poraba kisika in zaznana stopnja napora povečujejo (Alber- ton, Cadore idr., 2011; Alberton idr., 2009, 2021; Hall idr., 1998; Masumoto idr., 2013; Shono idr., 2000). Vadba v toplejši vodi pov- zroči višji srčni utrip (Bergamin idr., 2015). Zaznana stopnja napora med vadbo v vodi je linearno povezana s srčnim utripom in porabo kisika (Alberton, Antunes idr., 2011; Alberton idr., 2016; Shono idr., 2000). Avtorji ugotavljajo podobne SDO med starejšimi in mlajšimi odraslimi ter med nosečnicami in ženskami, ki niso noseče (Finkelstein idr., 2011; Masumoto idr., 2007). Mišična aktivnost V raziskavah, pri katerih so proučevali MA med vadbo v vodi, so bili vključeni zdravi preiskovanci (38/39), samo ženske (13/39), samo moški (12/39) in osebe s pridruženimi zdravstvenimi stanji (3/39). Najpogosteje so bile meritve izvedene med hojo (14/39) in tekom (7/39). Vadba je bila izvedena v vo- dnem okolju s temperaturo med 25 in 34 °C. Pri večini raziskav so bili preiskovanci med vadbo potopljeni do ksifoidnega odrastka (19/39). Najpogosteje merjene mišice so bile: biceps femoris (29/39), rec- tus femoris (27/39), gastrocnemius (22/39) in tibialis anterior (20/39). Raziskave so re- zultate meritev primerjale predvsem med vadbo v vodi in vadbo na suhem (18/39), med vajami v vodi, izvedenimi z različni- mi kadencami ali hitrostjo gibanja (14/39), med pripadniki različnih populacij (5/39) in med vajami, izvedenimi z različno intenzi- teto (6/39). Večina raziskav ugotavlja, da je MA med vadbo v vodi nižja v primerjavi z vadbo na suhem (Alberton, Cadore idr., 2011; Bressel idr., 201 1; Cuesta-Vargas, Cano-Herrera, For- mosa idr., 2013; Kim idr., 2014; Masumoto idr., 2004, 2018; Phothirook idr., 2023; So idr., 2023; Yuen idr., 2019). Kljub temu lah- ko zasledimo raziskave, ki opažajo višjo MA v vodi (Masumoto idr., 2008) oziroma podobne vrednosti MA v vodi in na suhem (Castillo-Lozano in Cuesta-Vargas, 2013; Sil- vers in Dolny, 2011). Zasledimo lahko tudi, da so rezultati primerjav MA med vadbo v vodi in vadbo na suhem odvisni od hitrosti gibanja in merjene mišice. Nekateri avtorji so ugotovili, da se z večjo hitrostjo gibanja v vodi MA približuje vrednostim, značilnim za vadbo na suhem, ali pa te celo preseže (Alberton, Cadore idr., 201 1; Castillo-Lozano raziskovalna dejavnost 193 idr., 2014; Chien idr., 2017). Raziskave kažejo večjo MA mišic trupa v vodi in mečnih mi- šic na suhem (Chevutschi idr., 2007; Cuesta- -Vargas, Cano-Herrera in Heywood, 2013; Kaneda idr., 2007; Masumoto idr., 2005). Med MA in stopnjo zaznane obremenitve ni dokazane povezave (Alberton, Antunes idr., 2011). „ Razprava Opravili smo pregled nad področjem merjenja MSO in SDO v vodnem okolju. Podrobneje smo pregledali značilnosti in ključne rezultate raziskav, pri katerih so med vadbo v vodi merili SRP , MA in SDO. Z merjenjem SRP med izvajanjem vaj v vodi lahko dobimo informacijo o tem, kako obremenjujoča oziroma intenzivna je ta- kšna vadba. Višje SRP običajno kažejo na večjo obremenitev mišično-skeletnega sis- tema med vadbo. To lahko pomeni, da so mišice, sklepi in kosti izpostavljeni večjemu stresu, kar lahko vodi do večje utrujenosti ali tveganja za poškodbe. Pri obravnavi ne- katerih zdravstvenih stanj (npr. osteoartritis kolena in rehabilitacija po rekonstrukciji križnih vezi) lahko z izbiro vaj, ki nakazujejo manjše SRP , pacientom omogočimo hitrej- šo vključitev v vadbeni program in izvedbo vaj, ki jih v suhem okolju zaradi šibkosti ali bolečin niso sposobni izvajati. S pregledom področja smo ugotovili, da je SRP manjša med vadbo v vodi v primerjavi z vadbo na suhem, še posebej pri večji potopitvi telesa in pri izvajanju vaj z manjšo kadenco. Pri- hodnje raziskave bi bile lahko usmerjene v prilagajanje pogojev med vadbo v vodi s ciljem doseči podobne vrednosti SRP, kot jih zasledimo med vadbo na suhem. Do- seganje podobnih vrednosti SRP v vodi bi lahko pomenilo tudi podoben napredek v fizični zmogljivosti. Prednosti vadbe v vodi v razmerah, ki omogočajo približek SRP vadbi na suhem, bi lahko izkusili pripadniki različnih populacij – na primer športniki, ki zaradi poškodb ali nelagodja (npr. žuljev) težko trenirajo na suhem, vendar bi želeli ohranjati svojo fizično pripravljenost na podoben način kot med vadbo na suhem. Ali pa osebe z osteoporozo, pri katerih želi- mo krepiti kostno tkivo, od vadbe v vodi pa imajo še druge prednosti (npr. zmanjšanje pridruženih bolečin v hrbtenici). Zanimivo bi bilo raziskati tudi učinke plovnosti telesa na SRP med vadbo v vodi. Na podlagi ugo- tovitev bi lahko vadbo prilagodili posame- znikom glede na njihovo telesno sestavo. Pričakujemo, da bolj plovno telo ustvarja manjše SRP v primerjavi z manj plovnim telesom pri isti vaji. Podatki o srčno-dihalnih meritvah, prido- bljenih med vadbo v vodi, ponujajo in- formacije o fiziološkem odzivu telesa na tovrstno aktivnost. Merjenje srčnega utri- pa, porabe kisika in drugih srčno-dihalnih parametrov med vadbo v vodi omogoča oceno intenzivnosti vadbe. To je ključno za določanje ustrezne intenzivnosti vadbe, prilagojene posameznikovim ciljem, spo- sobnostim in stopnji telesne pripravljeno- sti. Razumevanje srčno-dihalnega odziva na vadbo v vodi lahko pomaga pri ciljno usmerjenem izboljšanju funkcionalnih zmogljivosti. Ugotovili smo, da raziskave prihajajo do precej heterogenih zaključkov pri primerjavah SDO med vadbo v vodi in na suhem. Zato opažamo potrebo po sis- tematičnem pregledu, ki bi raziskal vzroke za neskladne rezultate raziskav. Tako zasno- van sistematični pregled bi prepoznal de- javnike, ki prispevajo k podobnim, večjim oziroma manjšim SDO med vadbo v vodi v primerjavi z vadbo na suhem. Smiselno bi bilo narediti tudi sistematični pregled nad razmerji med zaznano stopnjo napora in drugimi srčno-dihalnimi meritvami (npr. srčni utrip in poraba kisika). Če ugotovimo, da subjektivne meritve, kot je zaznana sto- pnja napora, prinašajo rezultate, primerljive z bolj objektivnimi meritvami fiziološkega napora, denimo merjenje srčnega utripa in porabe kisika, bi to pomenilo, da lahko v praksi in pri prihodnjih raziskavah upora- bljamo cenejše in dostopnejše metode za merjenje fiziološkega napora. Ena od takih metod je na primer Borgova lestvica zazna- nega napora. Merjenje MA nam ponudi informacije o vključenosti posameznih mišic pri določe- nih vajah in o zahtevah, ki jih ima vaja na mišični sistem. Rezultati meritev MA med vadbo v vodi lahko prispevajo k učinkovi- tejši in ciljno usmerjeni rehabilitaciji paci- entov. Če se želimo izogibati preobreme- nitvi določene mišične skupine (npr. zaradi poškodbe), bomo izbrali vaje, ki zahtevajo manjšo MA. In obrnjeno – če je naš cilj krepitev mišične skupine in preprečeva- nje atrofije, bomo izbrali vaje, ki zahtevajo večjo MA. Podobno kot pri SDO opaža- mo heterogenost rezultatov raziskav tudi pri primerjavah MA med vadbo v vodi in na suhem. Smiselno bi bilo sistematično pregledati raziskave, pri katerih proučujejo razlike v MA med vadbo v vodi in na su- hem. Tako bi lahko ugotovili, kakšni pogoji so vzrok za večjo, manjšo in podobno MA med vadbo v vodi v primerjavi z vadbo na suhem. Ugotovili smo, da različne mišice kažejo različne vrednosti MA – pri isti te- lesni aktivnosti imajo nekatere večjo MA med vadbo na suhem, druge pa med vad- bo v vodi. Zato bi bilo treba sistematično pregledati raziskave in ugotoviti, zakaj se različne mišice drugače odzovejo na vadbo v vodi in na suhem. „ Zaključek Opravili smo pregled nad področjem merjenja MSO in SDO v vodnem okolju. Podrobneje smo pregledali raziskave, pri katerih so med vadbo v vodi merili SRP, MA in SDO. V prispevku smo predstavili značilnosti in ključne rezultate raziskav ter priložnosti za smiselno nadaljnje razvojno- -raziskovalno delo. Ugotavljamo, da se na vseh področjih (SRP, MA in SDO) kaže po- treba po dodatnih raziskovalnih ali pregle- dnih člankih, ki bi prispevali k oblikovanju z dokazi podprte prakse vadbe v vodi. „ Literatura 1. Alberton, C. L., Antunes, A. H., Pinto, S. S., Tartaruga, M. P., Silva, E. M., Cadore, E. L. in Martins Kruel, L. F. (2011). Correlation Betwe- en Rating of Perceived Exertion and Physi- ological Variables During the Execution of Stationary Running in Water at Different Cadences. Journal of Strength and Conditi- oning Research, 25(1), 155–162. https://doi. org/10.1519/JSC.0b013e3181bde2b5 2. Alberton, C. L., Bgeginski, R., Pinto, S. S., Nu- nes, G. N., Andrade, L. S., Brasil, B. in Domin- gues, M. R. (2019). Water-based exercises in pregnancy: Apparent weight in immersion and ground reaction force at third trimester. Clinical Biomechanics, 67 , 148–152. https://doi. org/10.1016/j.clinbiomech.2019.05.021 3. Alberton, C. L., Cadore, E. L., Pinto, S. S., Tar- taruga, M. P., da Silva, E. M. in Kruel, L. F. M. (2011). Cardiorespiratory, neuromuscular and kinematic responses to stationary run- ning performed in water and on dry land. European Journal of Applied Physiology, 1 1 1(6), 1157–1166. https://doi.org/10.1007/s00421- 010 -1747-5 4. Alberton, C. L., Finatto, P., Pinto, S. S., Antu- nes, A. H., Cadore, E. L., Tartaruga, M. P. in Kruel, L. F. M. (2015). Vertical ground reacti- on force responses to different head-out aquatic exercises performed in water and on dry land. Journal of Sports Sciences, 33(8), 795–805. https://doi.org/10.1080/02640414. 2014.964748 5. Alberton, C. L., Fonseca, B. A., Nunes, G. N., Bergamin, M. in Pinto, S. S. (2024). Magnitude 194 of vertical ground reaction force during wa- ter-based exercises in women with obesity. Sports Biomechanics, 23(4), 470–483. https:// doi.org/10.1080/14763141.2021.1872690 6. Alberton, C. L., Nunes, G. N., Rau, D. G. D. S., Bergamin, M., Cavalli, A. S. in Pinto, S. S. (2019). Vertical Ground Reaction Force Du- ring a Water-Based Exercise Performed by Elderly Women: Equipment Use Effects. Re- search Quarterly for Exercise and Sport, 90(4), 479–486. https://doi.org/10.1080/02701367.2 019.1620910 7. Alberton, C. L., Pinto, S. S., Gorski, T., Antunes, A. H., Finatto, P., Cadore, E. L., Bergamin, M. in Kruel, L. F. M. (2016). Rating of perceived exertion in maximal incremental tests du- ring head-out water-based aerobic exerci- ses. Journal of Sports Sciences, 34(18), 1691– 1698. https://doi.org/10.1080/02640414.201 5.113 4 8 0 4 8. Alberton, C. L., Tartaruga, M. P., Pinto, S. S., Cadore, E. L., Da Silva, E. M. in Kruel, L. F. M. (2009). Cardiorespiratory responses to stati- onary running at different cadences in water and on land. The Journal of sports medicine and physical fitness, 49(2), 142–151. 9. Alberton, C. L., Zaffari, P ., Pinto, S. S., Reichert, T., Bagatini, Natália. C., Kanitz, A. C., Alma- da, B. P. in Kruel, L. F. M. (2021). Water‐ba- sed exercises in postmenopausal women: Vertical ground reaction force and oxygen uptake responses. European Journal of Sport Science, 21(3), 331–340. https://doi.org/10.108 0/17461391.2020.1746835 10. Ayme, K., Rossi, P., Gavarry, O., Chaumet, G. in Boussuges, A. (2015). Cardiorespiratory al- terations induced by low-intensity exercise performed in water or on land. Applied Physi- ology, Nutrition, and Metabolism, 40(4), 309– 315. https://doi.org/10.1 139/apnm-2014-0264 11. Barela, A. M. F. in Duarte, M. (2008). Biome- chanical characteristics of elderly individuals walking on land and in water. Journal of Elec- tromyography and Kinesiology, 18(3), 446–454. https://doi.org/10.1016/j.jelekin.2006.10.008 12. Becker, B. E. (2009). Aquatic Therapy: Scien- tific Foundations and Clinical Rehabilitation Applications. PM&R, 1(9), 859–872. https:// doi.org/10.1016/j.pmrj.2009.05.017 13. Benelli, P., Ditroilo, M. in De Vito, G. (2004). Physiological Responses to Fitness Activi- ties: A Comparison Between Land-Based and Water Aerobics Exercise. The Journal of Strength and Conditioning Research, 18(4), 719. https://doi.org/10.1519/14703.1 14. Bergamin, M., Ermolao, A., Matten, S., Siever- des, J. C. in Zaccaria, M. (2015). Metabolic and Cardiovascular Responses During Aquatic Exercise in Water at Different Temperatures in Older Adults. Research Quarterly for Exercise and Sport, 86(2), 163–171. https://doi.org/10.1 080/02701367.2014.981629 15. Bressel, E., Dolny, D. G. in Gibbons, M. (2011). Trunk Muscle Activity during Exer- cises Performed on Land and in Water. Medicine & Science in Sports & Exercise, 43(10), 1927–1932. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e318219dae7 16. Brubaker, P., Ozemek, C., Gonzalez, A., Wiley, S. in Collins, G. (2011). Cardiorespiratory Re- sponses During Underwater and Land Tre- admill Exercise in College Athletes. Journal of Sport Rehabilitation, 20(3), 345–354. https:// doi.org/10.1123/jsr.20.3.345 17. Carneiro, L. C., Michaelsen, S. M., Roesler, H., Haupenthal, A., Hubert, M. in Mallmann, E. (2012). Vertical reaction forces and kine- matics of backward walking underwater. Gait & Posture, 35(2), 225–230. https://doi. org/10.1016/j.gaitpost.2011.09.011 18. Cassady, S. L. in Nielsen, D. H. (1992). Cardi- orespiratory Responses of Healthy Subjects to Calisthenics Performed on Land Versus in Water. Physical Therapy, 72(7), 532–538. https://doi.org/10.1093/ptj/72.7.532 19. Castillo-Lozano, R., Cuesta-Vargas, A. in Ga- bel, C. P. (2014). Analysis of arm elevation muscle activity through different move- ment planes and speeds during in-water and dry-land exercise. Journal of Shoulder and Elbow Surgery, 23(2), 159–165. https://doi. org/10.1016/j.jse.2013.04.010 20. Castillo-Lozano, R. in Cuesta-Vargas, A. I. (2013). A comparison land-water enviro- nment of maximal voluntary isometric contraction during manual muscle te- sting through surface electromyography. Sports Medicine, Arthroscopy, Rehabilitation, Therapy & Technology, 5(1), 28. https://doi. org/10.1186/2052-1847-5-28 21. Chevutschi, A., Lensel, G., Vaast, D. in The- venon, A. (2007). An Electromyographic Study of Human Gait both in Water and on Dry Ground. Journal of PHYSIOLOGICAL ANTHROPOLOGY, 26(4), 467–473. https://doi. org/10.2114/jpa2.26.467 22. Chien, K.-Y., Kan, N.-W., Liao, Y.-H., Lin, Y.-L., Lin, C.-L. in Chen, W.-C. (2017). Neuromuscu- lar Activity and Muscular Oxygenation Thro- ugh Different Movement Cadences During In-water and On-land Knee Extension Exer- cise. Journal of Strength and Conditioning Re- search, 31(3), 750–757 . https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000001524 23. Colado, J. C., Garcia-Masso, X., González, L.- M., Triplett, N. T., Mayo, C. in Merce, J. (2010). Two-Leg Squat Jumps in Water: An Effective Alternative to Dry Land Jumps. International Journal of Sports Medicine, 31(02), 118–122. https://doi.org/10.1055/s-0029-1242814 24. Cuesta-Vargas, A. I., Cano-Herrera, C., Formo- sa, D. in Burkett, B. (2013). Electromyographic responses during time get up and go test in water (wTUG). SpringerPlus, 2(1), 217. https:// doi.org/10.1186/2193-1801-2-217 25. Cuesta-Vargas, A. I. in Cano-Herrera, C. L. (2014). Surface electromyography during physical exercise in water: a systematic revi- ew. BMC Sports Science, Medicine and Rehabi- litation, 6(1), 15. https://doi.org/10.1186/2052- 1847-6-15 26. Cuesta-Vargas, A. I., Cano-Herrera, C. L. in Heywood, S. (2013). Analysis of the neuro- muscular activity during rising from a chair in water and on dry land. Journal of Electro- myography and Kinesiology, 23(6), 1446–1450. https://doi.org/10.1016/j.jelekin.2013.06.001 27. de Brito Fontana, H., Ruschel, C., Dell’Antonio, E., Haupenthal, A., Pereira, G. S. in Roesler, H. (2018). Vertical ground reaction force in sta- tionary running in water and on land: A stu- dy with a wide range of cadences. Human Movement Science, 58, 279–286. https://doi. org/10.1016/j.humov.2018.03.003 28. de Brito Fontana, H., Ruschel, C., Hau- penthal, A., Hubert, M. in Roesler, H. (2015). Ground Reaction Force and Cadence du- ring Stationary Running Sprint in Water and on Land. International Journal of Sports Medicine, 36(06), 490–493. https://doi. org/10.1055/s-0034-1398576 29. Donoghue, O. A., Shimojo, H. in Taka- gi, H. (2011). Impact Forces of Plyome- tric Exercises Performed on Land and in Water. Sports Health: A Multidisciplina- ry Approach, 3(3), 303–309. https://doi. org /10.1177/19 417381114 03872 30. Edlich, R. F., Towler, M. A., Goitz, R. J., Wil- der, R. P., Buschbacher, L. P., Morgan, R. F. in Thacker, J. G. (1987). Bioengineering princi- ples of hydrotherapy. The Journal of burn care & rehabilitation, 8(6), 580–584. 31. Faíl, L. B., Marinho, D. A., Marques, E. A., Costa, M. J., Santos, C. C., Marques, M. C., Izquierdo, M. in Neiva, H. P. (2022). Benefits of aquatic exercise in adults with and without chronic disease—A systematic review with meta‐ analysis. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 32(3), 465–486. https://doi. org /10.1111/sms .14112 32. Finkelstein, I., de Figueiredo, P . A. P ., Alberton, C. L., Bgeginski, R., Stein, R. in Kruel, L. F. M. (2011). Cardiorespiratory responses during and after water exercise in pregnant and non-pregnant women. Revista brasileira de ginecologia e obstetricia : revista da Federacao Brasileira das Sociedades de Ginecologia e Ob- stetricia, 33(12), 388–394. 33. Garcia, M. K., Rizzo, L., Yazbek-Júnior, P., Yu- tiyama, D., da Silva, F. J., Matheus, D., Ma- strocolla, L. E. in Massad, E. (2017). Cardio- respiratory performance of coronary artery disease patients on land versus underwater treadmill tests: a comparative study. Clinics, 72(11), 667–674. https://doi.org/10.6061/clini- c s /2017(11)0 4 34. Greene, N. P., Greene, E. S., Carbuhn, A. F., Green, J. S. in Crouse, S. F. (2011). VO2 Pre- diction and Cardiorespiratory Responses raziskovalna dejavnost 195 During Underwater Treadmill Exercise. Re- search Quarterly for Exercise and Sport, 82(2), 264–273. https://doi.org/10.1080/02701367.2 011.1059 9754 35. Hall, J., Macdonald, I. A., Maddison, P. J. in O’Hare, J. P. (1998). Cardiorespiratory re- sponses to underwater treadmill walking in healthy females. European Journal of Ap- plied Physiology, 77(3), 278–284. https://doi. org/10.1007/s004210050333 36. Heywood, S., McClelland, J., Geigle, P., Rahmann, A. in Clark, R. (2016). Spatiotempo- ral, kinematic, force and muscle activation outcomes during gait and functional exerci- se in water compared to on land: A systema- tic review. Gait & Posture, 48, 120–130. https:// doi.org/10.1016/j.gaitpost.2016.04.033 37. Heywood, S., McClelland, J., Geigle, P., Rahmann, A., Villalta, E., Mentiplay, B. in Clark, R. (2019). Force during functional exercises on land and in water in older adults with and without knee osteoarthritis: Implications for rehabilitation. The Knee, 26(1), 61–72. https:// doi.org/10.1016/j.knee.2018.11.003 38. Kaneda, K., Wakabayashi, H., Sato, D. in No- mura, T. (2007). Lower Extremity Muscle Activity during Different Types and Speeds of Underwater Movement. Journal of PHYSI- OLOGICAL ANTHROPOLOGY, 26(2), 197–200. https://doi.org/10.2114/jpa2.26.197 39. Kim, M., Han, S. in Kim, S. (2014). Changes in the Range of Motion of the Hip Joint and the Muscle Activity of the Rectus Femoris and Biceps Femoris of Stroke Patients during Obstacles Crossing on the Ground and Un- derwater. Journal of Physical Therapy Science, 26(8), 1143–1146. https://doi.org/10.1589/ jpt s . 26 .1143 40. Kruel, L. F. M., Beilke, D. D., Kanitz, A. C., Al- berton, C. L., Antunes, A. H., Pantoja, P. D., da Silva, E. M. in Pinto, S. S. (2013). Cardiore- spiratory responses to stationary running in water and on land. Journal of sports science & medicine, 12(3), 594–600. 41. Louder, T., Bressel, E., Nardoni, C. in Dolny, D. G. (2019). Biomechanical Comparison of Lo- aded Countermovement Jumps Performed on Land and in Water. Journal of Strength and Conditioning Research, 33(1), 25–35. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000001900 42. Louder, T., Dolny, D. in Bressel, E. (2018). Bi- omechanical Comparison of Countermo- vement Jumps Performed on Land and in Water: Age Effects. Journal of Sport Rehabili- tation, 27(3), 249–256. https://doi.org/10.1 123/ jsr.2016-0225 43. Masumoto, K., Hamada, A., Tomonaga, H., Kodama, K. in Hotta, N. (2012). Physiological Responses, Rating of Perceived Exertion, and Stride Characteristics During Walking on Dry Land and Walking in Water, Both With and Without a Water Current. Journal of Sport Rehabilitation, 21(2), 175–181. https://doi. org/10.1123/jsr.21.2.175 44. Masumoto, K., Hamada, A., Tomonaga, H.-O., Kodama, K., Amamoto, Y., Nishizaki, Y. in Hot- ta, N. (2015). Metabolic Costs and Rating of Perceived Exertion during Backward Walking in Water and on Dry Land. Research in Sports Medicine, 23(1), 27–36. https://doi.org/10.1080 /15438627. 2014.975810 45. Masumoto, K., Mefferd, K. C., Iyo, R. in Mercer, J. A. (2018). Muscle Activity and Physiologi- cal Responses During Running in Water and on Dry Land at Submaximal and Maximal Efforts. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 32(7), 1960–1967. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000002107 46. Masumoto, K., Nishizaki, Y. in Hamada, A. (2013). Effect of stride frequency on meta- bolic costs and rating of perceived exerti- on during walking in water. Gait & Posture, 38(2), 335–339. https://doi.org/10.1016/j.gait- post.2012.12.010 47. Masumoto, K., Shono, T., Hotta, N. in Fujis- hima, K. (2008). Muscle activation, cardiore- spiratory response, and rating of perceived exertion in older subjects while walking in water and on dry land. Journal of Electro- myography and Kinesiology, 18(4), 581–590. https://doi.org/10.1016/j.jelekin.2006.12.009 48. Masumoto, K., Shono, T., Takasugi, S., Hotta, N., Fujishima, K. in Iwamoto, Y. (2007). Age- -related differences in muscle activity, stride frequency and heart rate response during walking in water. Journal of Electromyography and Kinesiology, 17(5), 596–604. https://doi. org/10.1016/j.jelekin.2006.06.006 49. Masumoto, K., Takasugi, S., Hotta, N., Fujis- hima, K. in Iwamoto, Y. (2004). Electromyo- graphic Analysis of Walking in Water in Healthy Humans. Journal of PHYSIOLOGICAL ANTHROPOLOGY and Applied Human Scien- ce, 23(4), 119–127. https://doi.org/10.2114/ jpa.23.119 50. Masumoto, K., Takasugi, S., Hotta, N., Fujishi- ma, K. in Iwamoto, Y. (2005). Muscle activity and heart rate response during backward walking in water and on dry land. European Journal of Applied Physiology, 94(1–2), 54–61. https://doi.org/10.1007/s00421-004-1288-x 51. Melton-Rogers, S., Hunter, G., Walter, J. in Harrison, P . (1996). Cardiorespiratory Respon- ses of Patients With Rheumatoid Arthritis During Bicycle Riding and Running in Water. Physical Therapy, 76(10), 1058–1065. https:// doi.org/10.1093/ptj/76.10.1058 52. Miyoshi, T., Shirota, T., Yamamoto, S.-I., Naka- zawa, K. in Akai, M. (2004). Effect of the wal- king speed to the lower limb joint angular displacements, joint moments and ground reaction forces during walking in water. Di- sability and Rehabilitation, 26(12), 724–732. https://doi.org/10.1080/0963828041000170 4313 53. Ochoa Martínez, P. Y., Hall Lopez, J. A., Pare- dones Hernández, A. in Martin Dantas, E. H. (2014). Effect of periodized water exercise training program on functional autono- my in elderly women. Nutricion hospitala- ria, 31(1), 351–356. https://doi.org/10.3305/ nh.2015.31.1.7857 54. Pereira Neiva, H., Brandão Faíl, L., Izquierdo, M., Marques, M. C. in Marinho, D. A. (2018). The effect of 12 weeks of water-aerobics on health status and physical fitness: An eco- logical approach. PLOS ONE, 13(5), e0198319. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0198319 55. Perk, J., Perk, L. in Boden, C. (1996). Cardio- respiratory adaptation of COPD patients to physical training on land and in water. European Respiratory Journal, 9(2), 248–252. https://doi.org/10.1183/09031936.96.090202 48 56. Phothirook, P., Amatachaya, S. in Peungsu- wan, P. (2023). Muscle Activity and Co-Acti- vation of Gait Cycle during Walking in Water and on Land in People with Spastic Cerebral Palsy. International Journal of Environmen- tal Research and Public Health, 20(3), 1854. https://doi.org/10.3390/ijerph20031854 57. Pippi, R., Vandoni, M., Tortorella, M., Bini, V. in Fanelli, C. G. (2022). Supervised Exercise in Water: Is It a Viable Alternative in Overwei- ght/Obese People with or without Type 2 Diabetes? A Pilot Study. Nutrients, 14(23), 4963. https://doi.org/10.3390/nu14234963 58. Pöyhönen, T., Keskinen, K. L., Hautala, A. in Mälkiä, E. (2000). Determination of hy- drodynamic drag forces and drag coeffi- cients on human leg/foot model during knee exercise. Clinical Biomechanics, 15(4), 256–260. https://doi.org/10.1016/S0268- 0033(99)00070-4 59. Pöyhönen, T., Sipilä, S., Keskinen, K. L., Hau- tala, A., Savolainen, J. in Mälkiä, E. (2002). Effects of aquatic resistance training on neu- romuscular performance in healthy women. Medicine and science in sports and exercise, 34(12), 2103–2109. https://doi.org/10.1249/01. MSS.0000039291.46836.86 60. Raffaelli, C., Milanese, C., Lanza, M. in Zampa- ro, P. (2016). Water-based training enhances both physical capacities and body compo- sition in healthy young adult women. Sport Sciences for Health, 12(2), 195–207. https://doi. org/10.1007/s11332-016-0275-z 61. Shono, T., Fujishima, K., Hotta, N., Ogaki, T., Ueda, T., Otoki, K., Teramoto, K. in Shimi- zu, T. (2000). Physiological Responses and RPE during Underwater Treadmill Walking in Women of Middle and Advanced Age. Journal of PHYSIOLOGICAL ANTHROPOLOGY and Applied Human Science, 19(4), 195–200. https://doi.org/10.2114/jpa.19.195 62. Silvers, W. M. in Dolny, D. G. (2011). Compa- rison and reproducibility of sEMG during manual muscle testing on land and in water. Journal of Electromyography and Kinesiology, 21(1), 95–101. https://doi.org/10.1016/j.jele- kin.2010.05.004 196 63. So, B. C. L., Kwok, M. M. Y., Lee, N. W. L., Lam, A. W. C., Lau, A. L. M., Lam, A. S. L., Chan, P. W. Y. in Ng, S. S. M. (2023). Lower Limb Muscles’ Activation during Ascending and Descen- ding a Single Step-Up Movement: Compari- son between In water and On land Exercise at Different Step Cadences in Young Injury- -Free Adults. Healthcare, 11(3), 441. https:// doi.org/10.3390/healthcare11030441 64. Song, J.-A. in Oh, J. W. (2022). Effects of Aqua- tic Exercises for Patients with Osteoarthritis: Systematic Review with Meta-Analysis. He- althcare, 10(3), 560. https://doi.org/10.3390/ healthcare10030560 65. Triplett, N. T., Colado, J. C., Benavent, J., Ala- khdar, Y., Madera, J., Gonzalez, L. M. in Tella, V. (2009). Concentric and Impact Forces of Single-Leg Jumps in an Aquatic Enviro- nment versus on Land. Medicine & Science in Sports & Exercise, 41(9), 1790–1796. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e3181a252b7 66. Tsourlou, T., Benik, A., Dipla, K., Zafeiridis, A. in Kellis, S. (2006). The effects of a twenty- -four-week aquatic training program on muscular strength performance in healthy elderly women. Journal of strength and con- ditioning research, 20(4), 811–818. https://doi. org/10.1519/R-18455.1 67. Vinod Kumar, K. . C. (2015). Effectiveness of land based endurance training versus aqua- tic based endurance training on improving endurance in normal individuals. Internatio- nal Journal of Physiotherapy, 2(3). https://doi. org/10.15621/ijphy/2015/v2i3/67016 68. Wiesner, S., Birkenfeld, A. L., Engeli, S., Hau- fe, S., Brechtel, L., Wein, J., Hermsdorf, M., Karnahl, B., Berlan, M., Lafontan, M., Sweep, F. C. G. J., Luft, F. C. in Jordan, J. (2010). Ne- urohumoral and Metabolic Response to Exercise in Water. Hormone and Metabo- lic Research, 42(05), 334–339. https://doi. org/10.1055/s-0030-1248250 69. Yuen, C. H. N., Lam, C. P. Y., Tong, K. C. T., Ye- ung, J. C. Y., Yip, C. H. Y. in So, B. C. L. (2019). Investigation the EMG Activities of Lower Limb Muscles When Doing Squatting Exer- cise in Water and on Land. International Jo- urnal of Environmental Research and Public Health, 16(22), 4562. https://doi.org/10.3390/ ijerph16224562 70. Zamunér, A. R., Andrade, C. P., Arca, E. A. in Avila, M. A. (2019). Impact of water therapy on pain management in patients with fibro- myalgia: current perspectives. Journal of Pain Research, Volume 12, 1971–2007. https://doi. org/10.2147/JPR.S161494 Prof. dr. Nejc Šarabon Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje, S2P , Ltd Inštitut Ludwiga Boltzmanna za fizikalno medicino in rehabilitacijo nejc.sarabon@fvz.upr.si